It. 41. Po!tnina plažana v gotovim. V Uubllanl, d ne 11. oktobra 1922. Leto IV. Glasilo ,»Samostojne W kmetijske stranke sa Slovenijo*'. ifHOiStltO s teolnlctno. Pesamezna Izhaja vsak četrtek. * Naročnina s imezna Številka .... ...... Din 12.50 ...... Din 6-25 • » * « Din 0°50 Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inserati: t mm inserataeg« stolpiča stane z male oglase uradne razglase ..•••••••••»• reklame .. .......... . . » . . . Ohl . . . Din Din Uredništvo in npravništvo lista je v Ljublfani, Kolodvorska ulica 7, v hiši »Ekonoma . 2 glavo skozi sli. Kadar slom politika na neinfor-mosti, potem so pogreške neogibne. Ce se pridruži neinformi-lanosti le zloba, potem je škoda golo va. Gospodarski polom pa postane, kadar se eno ko drugo uganja naravnost ž neverjetno trmoglavostjo, kacbr zmaga načelo, da mora mola moja veljati, pa če vzame vse skup bi'dič. Tako neinformiranost, tako zlobo fn tako trmoglavost moramo konsta-tferati pri propagatorjih Musilove pro-ge, odkar se je sprožilo v javnosti Vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem. Po rapallski pogodbi je postala tveza Slovenije z morjem . nujnost. Toda zveza vse Slovenije, ne pa le posameznih delov. V Slovenijo pa Spada tudi Štajerska in ravno ona labi zvezo 2 morjem še v prav posebni meri. Kot progo, ki da zvezo Slovenije z morjem moremo upoštevati torej le progo, ki da zvezo vsej Sloveniji in ne samo enemu okraju, pa naj bo ta še tako bogat. To je ne-Ovrgljivo in tega ne izpodbije niti najbolj pretkan zofist. S tega stališča nam je torej raz-ttotrivati razne projekte glede zve-Se Slovenije z morjem. Že na prvi pogled je jasno, da Musilova .proga V nobenem oziru ne odgovarja tej Itardinalni zahtevi. Musilova proga IpeŽe le neznaten del Slovenije z MiOrjem, Štajerske pa nikakor ne približa morju. Brez vsega pa moremo reči, da Se kompromisna Kiodič-Kavčič-Hor-Vatova proga na to ozira in da pomeni po realizaciji proge Sevnica— Si Jaiiž direktno zvezo Štajerske z morjem. Ne trdimo, da se ne bi mogla zgraditi boljša zveza Štajerske z morjem. Toda pri sedanjem pomanjkanju denarja, pri splošni draginji moramo biti zadovoljni tudi s to pro-$0. Pomisliti je treba, da je proga Sevnica—Št. Janž po večini že tra-Sir&na in da vsled njene majhne daljave ne obteži v preveliki meri državne blagajne. Vseeno pa izvrši svoj namen in zveže Štajersko z morjem. Imajoč pred očmi interese vse Slovenije se je zato naša stranka zavzela za Klodič - Kavčič -Hrova-tovo progo in ono iz Sevnice v Št. Janž ter po dolgotrajnem boju, brez Vsake podpore od drugih strank, tudi prodrla. Ne sicer celotno in ne po naši krivdi. Pridejo še časi, ko bo zgodovina dokazala, da so tozadevno dosti krivi ravno tisti, ki s tako trmoglavostjo zabijajo denar V Musilovo progo. Ker pa nismo mogli doseči tega, zato smo se morali odločiti, katero progo forsiramo in katero odložimo. Storiti nismo mogli drugo, kar Smo storili. Z zakonom smo zagotovili obe končni progi Sevnico—Št. 'Janž in Kočevje—Vrbovsko, drugo progo Črnomelj—Stari trg pa odložili. Jasno je, da bo potem, ko bo železnica dograjena na obeh koncih, neprimerno lažje doseči tudi njeno dograditev v sredi. Ce ne bi tako ravnali, bi prav gotovo zaigrali eno progo-in Sloveniji občutno škodovali. Taka je resnica, ki je pa oni odbor za gradnjo Musilove proge de- Ivan Mrmolja, narodni poslanec. Hov! davcinl na&t. Eden glavnih pogojev našega kluba -za sodelovanje v vladi, lani v decembru, je bil izenačenje davkov. Tej naši zahtevi, pa ne more biti ustreženo z načrtom, ki ga je predložil finančni minister, Naš klub se je 2e svoječasno zavzel, za progresivni davek, to je za enoten davek po dohodkih. Zemlja in jtalna mrtva imovina, ki nič ne nese, |e sme biti podlaga za davek. loma ne ve, deloma pa noče žnati, temveč govoriči vedno le o strokovnjakih, ki da so vsi za Musilovo progo. To je zlobna neresnica. V železniških strokovnjaških krogih je inž. Klodič priznana kapaciteta, ki je za nas vsaj tako merodajen ko Nemec Musil. Za inž. Klodiča vemo, da je z ljubeznijo pri stvari, inž. Musil pa zagovarja svojo progo, ker je za to najet. Končno je bilo za nas popolnoma zadosti, da so se zjedinili trije naši strokovnjaki na. eno skupno progo, ker je ravno ta sloga dokaz, da so zadeli pravo rešitev. In zato ponavljamo za inž. Klodičem: zmagala je pravica in poštenje in da smo mi k temu pripomogli, je naš ponos. Klodič - Kavčič - Hrovatova proga je sedaj uzakonjena, zakon je od kralja sankcioniran in v »Službenih novinah« razglašen. Boj je s tem dokončan in kdor se upira gradnji te proge, se upira zakonu. Tudi to je neizpodbitno dejstvo, ki ga ne utaji nihče. Kljub temu pa so se našli ljudje, ki so v napačnem mnenju lastne moči zabili denar v Musilovo progo in ki hočejo dobiti ta denar nazaj, zakaj v tem je bistvo vsega današnjega trmoglavega potekanja za Musilovo progo. Ti gospodje so se tako zagrizli v svoje nazore, da jim je ljubše, da se ne gradi sploh nobena proga, kakor pa da bi se gradila železnica Kočevje—Vrbovsko. Toda naj si zapomnijo ti gospodje. Znali smo priboriti edino pravilno zvezo Slovenije z morjem in znali jo bomo braniti tudi v naprej, zlasti pa sedaj, ko je ta proga uzakonjena. — Smatramo pa tudi za svojo dolžnost, da to delamo, kajti v tistem hipu, ko bi prišlo do revizije zakona o ameriškem posojilu, bi bila najresnejše ogrožena zveza Slovenije z morjem. Prav gotovo bi se pa zgodilo to, če bi bil sprejet predlog odbora za Musilovo progo, da se naj obe progi strokovnjaško ocenite. V tistem hipu bi se odložilo vprašanje obeh železnic in za železnico Kočevje—Vrbovsko namenjen denar v znesku dveh milijonov zlatih dolarjev bi se porabil drugje. Ravno iz tega razloga pa smo se morali tudi mi takoj odločiti za eno fiksno progo, ker ni bilo časa za akademično razpravljanje — temveč samo za agilno delo. Naši poslanci so zato delali in dosegli zvezo Slovenije z morjem. In za to zgodovinsko delo so zdaj napadeni in blateni, zlasti pa oni mož. ki je največ storil Toda ti nizki napadi, ta nizkotna zavist ne bo nikdar omajala naših poslancev, zlasti pa ne tovariša Puclja. Končno naj pripomnimo še eno stvar. Da ni slovensko časopisje na višku svoje dolžnosti, o tem čivkajo že vrabci na strehi. Toda vsaj toliko bi pričakovali, da če se že ne moreio povzpeti do tega, da se bore za splošno koristno stvar, naj ji vsaj ne nasprotujejo. In z uslugami odboru za gradnjo Musilove proge delajo to. Svoje najslabše izpričevalo si je napisalo slovensko časopisje v boju za dosego zveze Slovenije z morjem — in to je edin uspeh Musiloveev. Razpravljali smo tozadevno z Izdelovalci načrtov v finančnem ministrstvu, kjer smo deloma našli razumevanje. Anketa strokovnjakov v februarju in juniju pa je zavrnila ta načrt, ki sta ga izdelala Dušan Letica, načelnik v finančnem ministrstvu ter Andrejčevle, pomočnik min. za soc. politiko. Pač pa je prejela anketa mešan načrt različnih davkov sedmih načinov in sicer: 1. Davek na zemljišče; 2. davek na poslopja; 3. na podjetja in obrt; 4. na obresti in rente, 5. na pridobivanje od dela; 6, na dohodek in T. na premoženje. Takšnega davčnega načrta mi gotovo ne moremo sprejeti, ker je po njem nemogoče: 1. izenačenje davkov, 2. ker je nemodern, 3. ker ne zmanjša, marveč poveča število uradnikov in 4. ker je krivičen, ko nalaga kmetu in obrtniku večje dolžnosti kot drugim stanovom. Jaz sem že prvotno, ko smo začeli naše gibanje, obsojal v člankih davek na zemljo. Zemlja za kmeta ni drugo, kot sredstvo za obstoj. Zato je neupravičeno reči: Tvoja zemlja je v tem in tem davčnem razredu, zato plačaš toliko davka, tudi če ni obdelana in če nič ne donaša. Zemlja kmetu ni in ne more biti drugo, kot je rokodelcu njegovo orodje, delavcu stroj, uradniku pero. Ce ti stanovi ne uporabljajo svojega orodja in stroja, potem jim nič ne dona-šajo. Kako naj potem od tega plačajo državi davek. Kar ne more država od teh zahtevati, tega tudi ni upravičena zahtevati od kmeta, da ji namreč plača davek od zemlje iudi tedaj, kadar mu nič ne donaša. Zatorej je edino pravičen davek po dohodkih. Kdor ima, ta naj plača, bodisi tudi kmet, bodisi kdo drugi. Ko smo na svojih strankarskih sejah večkrat razpravljali, o načinu plačevanja davka, so imeli posamezni kmetje - odborniki pomisleke, zaradi enotnega davka po dohodkih in sicer iz sledečih razlogov: Kmet Janez je priden, varčen, skromen in izkaže na posestvu čisti dobiček; plača torej davek. Kmet Tone je nemaren zapravljivec in potratnež. On ne izkaže nobenega dobička, ne plača torej davka. V tem primeru, da je pridni Janez kaznovan, ker mora plačati davek, zapravljivi Tone pa ne plača nič ter se končno Janezu smeji, č^š: Ti si garal za državo, jaz pa sem se za oni denar, ki bi ga imel dati državi, zabaval in uživaL Poglejmo ta predsodek in prepričali se bomo, da nima nihče razloga govoriti proti enotnemu davku po d> hodkih, marveč: Gre tu za direktne davke. Direktni davki so le mali del državnih dohodkov, čeravno nam delajo največjo preglavico in nevoljo. Glavni viri dohodkov za državo so indirektni davki, carina in trošarina. Povrnimo se torej na primero Janeza in Toneta. Janez je bil priden, varčen in je plačal direktni davek ker je pokazal ostanek ali dobiček. Tone je bil lahkomiseln in zapravljiv. Kupoval je za sebe in družino nepotrebne stvari, mogoče predrago obleko, ter zapravljal v gostilni. Dobiček, ki bi ga moral izkazati za svoj direktni davek, je v tem zapravil. Dal sem ga tovarnarju in krčmarju. Tone se je hotel izogniti davku, pa ga je vseeno plačal. Ako je imel tovarnar dobiček, na blagu, je on plačal davek, ako ga je imel kmet, ki je prodal tovarnarju surovino, je pa ta plačal davek za Toneta. Pri krčmarju je pa plačal trošarino na vino, ter na meso, če je jedel. Vidimo torej: Tone se je hotel izogniti direktnemu, pa je plačal indirektni davek. Razlog: jaz Janez, ki sem priden plačam, Tone pa, ki je poreden ne plača, odpade. Drugi razlog, ki govori proti enotnemu davku na dohodek in za različni mešani načrt je ta: Prebrisani špekulanti, trgovci, podjetniki, zakrijejo svoje dohodke v bilancah, da se izognejo davku. Ce je mešan način, pa pridejo dohodki z različnim mešanim načinom davka na dan. Z malo različno primero od one Janeza in Toneta pridemo tudi tu do zar ključka. \ Zasebni podjetnik ali trgovec, ki ni pokazal čistega dobička pri svojem podjetju ali trgovini, je naložil svoj kapital drugje v stavbah, zemljiščih, kar ne more skriti in bo zato obdavčeno. Ce je denar, svoj skrit dobiček posodil kmetu, bo kmet v svoji napovedi, povedal, da ima dolg ter bo moral pove- dati, kdo mu je posodil. Edino, če drži denar v skrinji lahko skrije dobiček. Tega pa ne bo storil podjetnik in trgovec. Taka je torej vsa stvar in vsi pomisleki proti enotnemu davku po dohodkih morajo odpasti. Kdor od strokovnjakov pa govori za mešan način davka, mora imeti druge kakor opisane namene. Sklepam, da je za mešani načrt deloval razlog, da se zadene kmeta češ, kmet ne plača skoro nič davka. Teh nazorov je tudi finančni minister zato ni predložil načrta Letica in An-drejčeviča za enoten davek. (V nekem razgovoru je meni rekel finančni minister Kumanudi: Kaj tožite kmetje o davkih, ko jih skoro nič ne plačate; poglejte, koliko plačajo trgovci. Odgovoril sem mu: Trgovec ne plača nič svojega. On je le posrednik. Kar plača in ima, gre na račun producenta in kon-sumenta.) Predloženi davčni načrt so izdali finančni uradniki in profesorji, predavatelji narodnega gospodarstva, samo na podlagi njihove stručne ankete, ne da bi ga dali v pretres ali razpravo prizadetim državljanom, njih ustanovam ali pridobitnim organizacijam. Načrt zakona naj bi bil tudi sprejet kar na brzo roko po skrajšanem postopanju, brez razprave v parlamentu. To naj bi bil torej zakon izenačenja, po volji naroda. Ce to ni atentat nad so-odločevalro pravico širših slojev naroda, je pa zločin nad konsolidacijo države. Novi davčni načrt je tudi protiustaven. Člen 116. ustave pravi: »Davčna obveza je obča. Vse državne dajatve so enake za vso državo. Davek se plača po davčni moči in progresivno...« Tako govori ustava, ki nam mora biti zakon. Davčni načrt pa je protiven temu zakonu. Kako se more urediti enoten davek za vso zemljo, če določimo zemljiški davek na imovino ter posebno na poslopja. — Pri nas je kataster izdelan, srbski in črnogorski deli države ga pa nimajo. Načrt govori, da se bo tam po zaslišanju uredilo davčne razrede za zemljo. Torej ne po strokovnjaški uredbi nego po prijateljsko. Glede davka na poslopja: V Sloveniji so moderno urejena kmetska poslopja. V Srbiji, Mace-doniji, Bosni in drugod pa priprosto, po Starem. Kmet v onih krajih ima iste dohodke in še manj izdatkov, kakor v slovenskem delu države. Nima okusa , za stavbe. Naš je zadolžen, kmet tam doli pa ima prihranke. Kako naj bo tu davek enak po davčni mogočnosti. Ce moram jaz plačati od stavbe, ki mi nič ne nese, oni pa, ki ima denar in manj vredne stavbe, pa ne plača. To je krivično in protiustavno. Ali se mar hoče, da podremo pri nas stavbe, da se tako rešimo tega davka, da bodemo z južnimi brati enaki. Ne in ne! Predlog davčnega zakona na podlagi mešanega sistema, ne sme postati zakon. Naš poslaniški klub bo storil svoje. Mi smo tu za pomoč pri urejevanju države. Podpiramo vlado pogojno. Ne moremo pa nositi odgovornosti za tako krivični zakon. Ta bi kmeta tudi obremenil z novo cenitvijo katastralnih dohodkov po sedanji vrednosti, kar bi bilo za kmetovo svobodo smrtni udarec. Rac»n hwm krčmarja. Kot pravi kmetski list piše navadno »Domoljub« na uvodnem mestu le o brezverski šoli, o svobodo-miselstvu, proti sokolstvu in o slič-nih stvareh, ki so zelo važne za gospode, ki so pa precej brezpomembne za kmete. V zadnji številki pa je posvetil »Domoljub« izjemoma svojo pozornost izvozni carini na svinje. Ne sicer zaradi tega, ker sočustvuje s kmetom in ker hoče kmetu pomagati, temveč samo zato, da more udariti po tovarišu Puclju, ki je »Domoljubu« in vsem klerikalcem sila ne- prijeten trn v peti. Da je temu tako„ priča neovrgljivo dejstvo, da ni »Domoljub« niti enkrat povzdignil svojega glasu, ko je bila začasa KorO-ščeve vlade izvozna carina na govejo živino desetkrat višja ko danes. In prav tako je »Domoljub* molčal, ko je bil izvoz živine nemogoč in molčal je tudi tedaj, ko SO ljubljanski klerikalci zahtevali prepoved izvoza živine, poslanec Dull-bič pa rekvizicijo poljskih pridelkov. Ne kmetski interes, temveč strankarsko sovraštvo je torej vzrok, Če se vendar enkrat briga tudi »DomO* ljub« za kmetske interese. Sovraštvo pa je bilo še vedno slab svetovalec in zato so vsi »Do-moljubovi« zaključki napačni, v kolikor niso iz zlobe sploh namenoma lažnivo priobčeni. Prav posebno pa se moti »Domoljub«, če misli, da bo z zavijanjem resnice škodoval tovarišu Puclju. V tem oziru je vse njegovo namigavanje samo račun brez krčmarja, kar bomo na kratko dokazali »Domoljub« pravi, da se je ffa seji načelstva Kmetske zveze razpravljalo o gospodarski politiki poljedelskega ministra. »Iz sprejete resolucije je razvidno, kakšne določbe naklanja g. Pucelj s svojimi samo-stojneži kmetskemu ljudstvu.« Poročilo »Domoljuba« je neverjetno drzna iniamnost. »Domoljub« je zamolčal vse, kar se je govorilo na seji, ker bi potem moral priznati, da je prav tov. Pucelj storil vse, da razveljavi povišek carine. In ker so to sejalci Kmetske zveze znali, niše v resoluciji niti z besedo omenili tov,. Puclja, temveč edinole vlado. Zgodovina povišanja izvozne carine na svinje je namreč sledeča: Kronski svet v Ljubljani je vsled velike draginje načelno sklenil, da še poviša izvozna carina na neobhodno potrebna živila, zlasti na moko, mast in prašiče. Hotela se je povišati tudi izvozna carina na govejo živino, kar pa je z odločnim nastopom preprečil tov. Pucelj. V Beogradu so nato uporabiti razni posestniki velikih klavnic ift konservnih tovarn dopust tovariša Puclja v to, da so utihotapili nared-bo, po kateri se zvišuje izvozna carina na prašiče, ki so težki nad 60 kilogramov od 200 na 1000 dinarjev. Za mesne izdelke bi pa ta carina odpadla, ker bi se tako, po lažnivi pretvezi klavničarjev, ščitila domaČa industrija. Posledica te naredbe bi bila, da bi cena prašičem silno padla, ker bi bil njih izvoz nemogoč, izvoz mesnih izdelkov pa bi bil mogoč k» preje. Vsled padca cen bi klavničar-ji kupili živino po ceni, mesne izdelke bi pa prodajali po isti ceni ko preje, Toda kakor »Domoljub«, tako delali tudi klavničarji račun brez krčmarja. Prezgodaj so si meii roke, ker niso računali na tov. Puclja. Ko se je namreč tov. Pucelj povrnil z dopusta v Beograd in videl to neumno in škodljivo naredbo je takoj podvzel vse korake, da naredbo ukine, oziroma da odpravi vsaj njene najbolj kričeče določbe. Zato je bila zvišana izvozna carina na mes-< ne izdelke v enaki meri ko na živino. Posledica tega je bila, da je bila nakana »tihotapcev« klavničarjeVj preprečena in da. niso mogli več iž^ rahljati kmeta. Da se je vzelo za mejo pri plačevanju carine ravno 60 kilogramov težke prašiče je seveda nezmisel prve vrste, kar ve vsak kmetovalec* Zato je tudi podvzel tov. Pucelj vse korake, da to nezmisel odpravi ifi sicer še dosti preje, ko pa je pričel o tem razpravljati slavni odbor Kmetske zveze. Gospodje pri Kmetski zvezi so se zganili šele tedaj, k6 so slišali, da je za ukinitev te kvarne odredbe vse v toku. Po starem klerikalnem receptu so si namreč mislili: Sedaj pričnimo kričati o povi* fcttll arom carta na prašiče in ker uk,iniena' pa bodo naši SJft^J"1^' da smo do- žvezifTiIf* ?-°sEodie p.ri Kmetski T1st» časi, ko so bili v Slo-f&L f™1 2aPeliančki, so minili. Sr^f 1 ?pa na plan zavedno kmet-SKo ljudstvo in to je spoznalo Vašo Sleparijo in jo obsodilo. Godilo Pa je tudi to, da me-čete, čeprav se širokoustite kot pri-jateui kmeta, dosledno poljedelskemu ministru polena pod noge in to celo tedaj, kadar brani kmetske ln-terese. To ste delali tedaj, ko se je boril tov. Pucelj za zvezo Slovenije z morjem, to ste zakrivili, ko so se "a®i Poslanci potegovali za prost Izvoz živine in to ste zagrešili tudi sedaj, ko gre za ukinitev izvozne canne na prašiče. Ker vedno mislite it naJ0',kako bi ubiii SKS in ministra Puclja, ki so nevarni Vaši kori-tarski stranki, nikdar pa se ne ozirate na koristi kmeta. To je »Domoljub* s svojim zgrešenim računom vnovič dokazal in žato — hvala mul : Metliški shod. Shod, kakor ga še ni zlepa doživela Metlika, je bil shod SKS prcte-čeno nedeljo v Metliki. Do 500 samih zavednih In resnih mož In med njimi okoli 400 do 30 let starih po* igstnikov. se je zbralo ta dan, da Wši poročilo svojih poslancev fn da manifestira za kmetsko misel in za nieno nositeljico SKS. Slaven po svojem nastrojenju Je M metliški shod, Impozanten po številu zborovalcev, učinkovit po aSh resni volji in pomemben po resnih govorih. Videlo se je na prvi «ah, da zboruje stranka, ki dela In M se bori proti hujskaštvu, kriia-itvu in neresnosti. Shod je otvorfl metliški župan rleischman, ki je po kratkem nagovoru predlagal za predsednika «ioda tov. Bajuka, čemur je shod živahno pritrdil. Kot prvi je govoril nato predsednik kluba samostojnih poslancev, tovariš Raj ar. Vseskozi stvaren fn miren je bil njegov govor In pred zborovale! se je odkrivala razveseljiva slika dela za ljudstvo, ki so ga dovršili poslanci SKS. Njegov govor le hotel motiti neki klerikalec, pa je tako naletel, da je hipoma umolknil. Ni bilo na metliškem shodu prostora za prazne kričače, temveč tu so zborovali možje, ki hočejo kaj zvedeti, ki se hočejo prepričati, če so poslanci, katerim so zaupali svojo usodo, tudi možje na mestu ali ne. Ko so pa poslušali stvarni govor tovariša Rajarja, pa so videli, da Je bila njih izbera srečna In da so pravim možem zaupali svojo usodo, kajti poročilo dela je bilo poročilo tovariša Rajerja. Ko se je poleglo odobravanje za govorom tov. Rajerja, je, vihamo pozdravljen, povzel besedo tovariš minister Pucelj. Temperamenten fn učinkovit je bil govor ministra Puclja in videlo se je, da Je imel posebno srečen dan. Z napeto pozornostjo Je vse sledilo njegovemu poročilu, ki je doseglo višek, ko je razložil tov. Pucelj ves boj za izvoz vina na Češko. (Ker je še veJno polno zavistnežev na delu, da bi Zakal le nastala sta. Naši dedje so bili pravi sužnji graščinske gospode. To vidimo, če pogledamo graščinska poslopja, v katerih so še danes sledovi krutega mučeništva, ki so ga trpeli podložni tlačani. In ti tlačani so bili kmetje. Se se vidi tu in tam strašne podzemeljske ječe, brez vrat in oken, v katerih je bila le mala luknja, skozi katero so vrgli nesrečneža v ječo. Skozi to luknjo so mu po vrvi spuščali dnevno malo pokvarjene hrarte, dokler je bil toliko pri moči, da jo je revež jemal. A ko je zbolel in ni mogel vzeti v ječo mu spuščene jedi, so prestali s tem ter ga pustili — brez jedi, brez vsakih zdravil in seveda tudi brez zadnjih tolažil, čeprav Je bila v gradu kapela in duhovnik, ki pa ni bil pokorni sluga Kristusovih naukov, ampak grajske gospode. Graščak je bil neomejen gospodar črez tlačana, njegovo ženo, njegove sinove in hčerke. Ni ga oviralo človeško dostojanstvo, da ne bi izrabljal v svoje pohotne namene tlača-novd ženo ali hčer. Ko se je ženil tlačanov prvorojenec na bajto, ki ni bila očetova, temveč tudi gospodova, je moral rad ali nerad pripeljati ženin svojo nevesto v svatovski obleki, seveda čisto skopano v grad pred prraščaka, kateri jo je lahko, ako mu iznina za krmila dosežena in da so tudi v teku predpripravi za pridobitev živinske 8.01 i po znižanih cenah. Enako je p&dravilo načelništvo SKS, da je tOV. Pucelj dosegel, da se sklene tudi I Poljsko dogovor glede izvoza na-$|ga vina.— Sklenjenih je bilo nato It par važnih točk glede organizacije stranke. (Sestanek krajevnih odborov SKS & kranjski okraj je bil v ponedeljek, fcife 9. t. m. Na sestanku so bili zastopani vsi naši odbori ter je sestanek feko po svojem poteku, ko tudi po IVojem obisku jasno dokazal, da je V kranjskem okraju SKS na pohodu 1B da ni daleč čas, ko bo kmetska fiilsel tudi zmagala. Sestanek je otvo- f z lepim nagovorom tov. Novak Jame, na kar je poročal tov. mini-Htr Pucelj. Ker nam je popolno-jfe nemogoče prinesti njegov govor celoti, priobčujemo le najvažnejše jRrari. Potem ko je tovariš Pucelj flt&enll vzroke današnjega nezadovoljstva, je prešel na notranjepolitični položaj v državi ter na hrvaško Vprašanje. To vprašanje je postalo tako pereče največ radi tega, ker je med hrvatskim kmetom in njegovo Inteligenco skoraj nepremostljiv prepad. Hrvaški kmet je delaven in polten in tudi dostopen za vsako pa-etno misel. Ravno zaradi tega izbija Radič vedno več pristašev, spoznava hrvaški kmet, da mu It frazerska politika Radiča samo v |tOspodarsko škodo. Hrvaški kmet * dobro zaveda, da vodi res kmetu koristno gospodarsko politiko edino-le SKS in ta zavest znatno pospe-JWe ozdravljenje političnih razmer Sa Hrvaškem. Tov. minister Pucelj fe nato prešel na našo valuto. Dvig naše valute je bil nujno potreben, če-Jprav bo za nekatere nekoliko bolesten. Toda v našem gospodarstvu je bilo toliko nezdravih pojavov, da *• jih mora odstraniti, kar pa vedno .povzroča bolečine. Preveliko število Jbankovcev treba uničiti in če pri tem * : nesolidna trgovina, potem pač ni noči. Kako nezdrave razmere vla-ijo ponekod, kaže to, da plačujejo Jkpr. v Nišu banke 15% obresti za ftoge proti polletni odpovedi in da jt» vsepovsod! narasle banke ko go-J/t po dežju. Samo mali Karlovac ima 15 bank. Sredstva države so se-tako velika, da je zasigurano, da do naša valuta še napredovala. Zato nikar se ne zadolžite! m Posojilo delate v slabem denarju, povrniti pa ga boste mOrali v dobrem. — Tov. Pucelj je dalje poročal, da je dosegel prevoz slame in krmil po polovični tarifi. Slovenija dobi 1000 vagonov slame in sena. Ugodnosti znižane vožnje pa morejo biti deležne le občine, podružnice kmetijske družbe in pa gospodarske zadruge. V špekulativne svrhe se ne dovolijo nobene olajša-v e ! Prošnje je vlagati na oddelek za kmetijstvo. — Nato je poročal tov. minister Pucelj o aferi kraljeviča Jurija. Svaril je vse, da naj ne nasedajo raznim prevratnim elementom, ki bi radi izrabili to mučno afero, kajti kraljeviču Jurju se ne dela prav nobena krivica, temveč se mu je ponudilo in dalo vse, kar je bilo mogoče. Končno je še govoril tov. Pucelj o bodočih nalogah naše stranke. Doseči moramo izpremembo davčnega načrta in pa'revizijo carinskih pristojbin. Poročilo tov. ministra Puclja je bilo sprejeto z največjim odobravanjem. Nato je odgovarjal tov. Pucelj na razna vprašanja. Vojna nevarnost, o kateri toliko bobnajo naši klerikalci, je prazna laž. Izmislila sta si jo klerikalna poslanca Barič in Segvič, da pomagata s tem svoji stranki zopet na noge, ki na Hrvaškem in v Bosni silno nazaduje. Kako je beograjska vlada proti vojni, dokazuje najlepše tb, da so bili vsi ministri soglasno proti temu, da se na Galipoli tudi le v demonstrativne namene pošlje samo 150 vojakov. — Kako ničvredna je k-lerikalna politika, dokazujejo sledeča dejstva. Dr. Korošec je po pisavi klerikalnih listov eden najbolj zmožnih poslancev. Toda ta poslanec ni te kom dveh let v skupščini niti enkrat govoril, razvun nekoč, ko ga je zdelal minister Pribičevič, da je bilo groza. Dr. Korošec tudi ni v nobenem odboru, kjer se vrši ravno najbolj važno delo, temveč prepušča, da v finančnem odboru zastopa SLS Sta novnikov atek. Lep voditelj stranke, ki skrbi samo za to, da nikjer nič ne dela! — Zaradi želez-nične mizerije je interpeliral tov. ministra Puclja tov. H a jn rili ar. Tov. Pucelj je pojasnil, da se bo naša stranka zavzela z vso silo za to, da se te razmere zboljšajo. Kaj bo naša stranka tozadevno podvzela, poročamo prihodnjič, ker bi si drugače naše klerikalne stranke hotele prilastiti zaslugo naših poslancev. — Na seji se Je poročalo dalje o velikih vremenskih nezgodah na Gorenjskem in se sklenili potrebni koraki za prvo odpomoč. — Razpravljalo se je končno o gorenjski kmetijski šoli. V proračunu je že dovoljen prvi kredit za šolo. Težkoče so le v tem, da še ni dosežena sekvestracija brdske graščine. Z ogorčenjem se Je vzelo na znanje, da brani grofico socialistični poslanec dr. K o r u n. Z odobravanjem se je vzelo na znanje, da je postavljen sekvester, kajti gospodarstvo na brdski graščini je bilo v resnici katastrofalna — Tov. predsednik Pire Je nato poživljal vse, naj delujejo z neumorno silo za naš tiskovni sklad. Njegov poziv je imel ^Srja Franca Jožefa« — i. t. d. Peta T>t>žja zapoved pa pravi: »Ne ubijaj!« Zato se je pokazalo, da ni bil Bog s Jmjskači za vojno, ker niso zmagali, ^ffinagali pa so kmetje in delavci s ;|em, da so prišli do spoznanja. — Mnogi so sicer od kroglje zadeti žrtvovali svoje življenje, pa zato so spoznali, da Je bila svetovna ?%jna samo goljufija nad revnim %netom, ki je moral pustiti ženo in Jfroke ter iti za gospodo po kostanj Všrjavico. Gospoda se je rešila vseh ,;vojnib grozot, ni se jih pa mogel rezati reven delaven človek, posebno 3®net ne. Zato so se še ostalim odmrle oči, ker so videli in skusili re %ozote na svoji koži. In zato so re-m: »Dovolj tega! Ne bodo nas več "ffcrali! Ne boste delali več postav v flašem imenu, ne boste več sklepali vojnega zakona za črnovojnike, _amo ;da postanete potem »vitezi« in ('obite jrtzna odlikovanja, ker ste nas znali •^grabiti nedolžnim otrokom in ubo-38m starišem. Ne boste več dajali :%a Avstrijo liti iz naših zvonov kamnov, ne boste več slepili naših ^tfcna, da naj dajo zadnji groš za mo-ijfitev svojcev, — za vojno posojilo. ■Konec je Vaše slave, ker ljudstvo -pride do svoje pravice.« To smo spoznali mi! A bolgarski ■"fenetje so storili še boljše. Oni "o se "ako strnili, da so vzeli vlado vsv •jo roko, in sedaj imajo zločince na-$6da, zločince nad kmetskim ljudstvom zaprte, zdaj jih popeljejo kot lanetje ne v vojno, da bi jnn tam ude polomili, ampak pred sodišče, da -iobe zasluženo kazen. Tudi bolgar- ska gospoda hoče kmetsko gibanje za vsako ceno uničiti in zato jim je dobrodošel tudi ruski general Vran-gel, ki naj jim pomaga izvršiti zločin nad svobodo kmeta. Pa bolgarski kmetje so gosposke namere pravočasno opazili, so jih prijeli in svobodo in vlado imajo še naprej kmetje v svojih rokah. Pri nas se pa ti zločinci naroda še svobodno gibljejo in izžemajo ljudstvo! Še nekaj kmetov je, ki drvijo za njimi in ki bi bili pripravljeni na njih poziv iti zopet nad svoje srbske brate. Toda tudi ti bodo prišli do spoznanja, tudi ti bodo enkrat uvideli, če nimajo zabetoniranih oči, da so bili in da so le slepo orodje gosposkih strank. Hvala Bogu, če gremo med ljudstvo, vidimo, da se osvobodilna ideja vedno bolj širi in da so vedno verje vrste SKS. Komaj par let je od tega, ko se je pričelo naše gibanje, ko nas Je bilo komaj par ducatov! In če si bil na Bledu, si videl, da nas nI malo, da nas je že velikanska armada, ki šteje že na deset in desettisoče in ki je ne uniči noben valpet, noben Tahi in noben Draškovič. In vedno bolj bo rasla ta naša armada, ker je z mučeniško krvjo naših prednikov blagoslovljena, ker sloni na vzvišeni misli, da delovnemu ljudstvu — njegovo pravico! To pravico moramo in hočemo priboriti in zato tovariši v boj za Staro pravdo, v bol za zmago SKS, ki Je njena izvršiteljica. Notranjski kmet. popolen uspeh in je bflo hipoma nabranih po tov. Novaku 3866 kron. — Govorili so nato še tovariši Novak, Hočevar, Ažman, Hajn-rihar in drugi, nakar je povzel zaključno besedo tov. minister Pucelj. Dejal je med drugim: Če smo še tako revni glede tiska in glede drugih sredstev, smo bogati po svoji kmet-ski misli. Ta misel je tako razumljiva, tako jasna in tako potrebna, da mora zmagati, če bi tudi bilo konec SKS, potem bo vseeno že drugi dan ustvarila kmetska misel novo stranko. Vse polno strank je, ki pravijo, da so tudi one za kmetsko misel in zatrjujejo, da so naši prijatelji, toda neresnično je vse njih zatrjevanje, zakaj v glavnem zakonu kmetske misli se ne strinjajo z nami. Ta glavni zakon pravi, da mora kmetovalec svoje pridelke čim najbolje prodati, da morajo imeti kmetijski pridelki dobro ceno. Tca vam pa nikoli ne pripoznajo, ker tu je zadet njih žep. Ko je še tov. Pucelj z nedosežno ironijo pojasne-val razne klevete nasprotnikov, je še enkrat pozval vse, da delajo za zmago kmetske misli, za svoje pravice. Ob najlepšem navdušenju je bil nato zaključen sijajno uspeli sestanek. (Za »Kmetijsko družbo«) je nakazal tov. minister Pucelj iz sredstev proračuna 400.000 kron. (Vse tovariše zaupnike, ki so prejeli izkaznice) za polovično vožnjo na Bled ob priliki kmetskega praznika, prosimo, da vrnejo v najkrajšem času preostale izkaznice na naslov SKS v Ljubljani. Obenem naj poravnajo račun za prejete in oddane izkaznice. (Ta preklicana vlada) je po mnenju klerikalcev prav vsega kriva. Če nima kak študent denar za šolanje, pa je temu vlada kriva, ker mu ne da štipendije. Če je vojak slabo oblečen, je zopet vlada kriva, ker mu ne da boljše obleke. Če se pobirajo davki, da se da študentu štipendijo, vojaku pa obleko, potem je zopet vlada kriva, ker ne najde drugih virov. Skratka vsega je vlada kriva in če ni solnca o pravem času, tedaj je tudi temu vlada kriva. Le v enem oziru je vlada brez krivde. Kak krik je bil o nezmožnosti vlade, ker je padala naša valuta. Sedaj pa, ko se valuta popravlja, ko dobiva naš denar zopet veljavo kljub vsem klerikalnim hujskarijam — molči vse opozi-cionalno časopisje, ker bi bilo treba priznati, da je vlada tudi tega kriva, da naš denar rn.ste! Nezaslišano od vlade, da dela včasih tudi dobro, kor potem ne morejo klerikalci tako lagati in hujskati, kakor bi hoteli. (Junaki Musilove proge) silno radi kriče o strokovnjaški popolnosti Musilove proge. Pa si oglejmo zaenkrat te slavne junake. Musil je žid, ki je zainteresiral za progo par sebičnežev. Na čelu agitacije za Mu-silovo progo je pozabljeni poslanec Škulj, ki se je med vojno proslavil z denuncijacijo tov. Puclja. Figura comica pa je dr. Sajovic, ki se sedaj uči radikalni program in sicer z zelo slabim uspehom. (Ravno pretekli teden je dobil iz Beograda neko vprašanje, na katero še sedaj ni našel odgovora.) Potem so se pa pridružili tem ljudem še taki, ki sicer zelo radi govore o svoji lojalnosti in spoštovanju do zakona, ki bi pa hoteli sedaj nasprotovati zakonu, kakor n. pr. g. Dragotin Hribar. Da završuje skupino junakov kočevska porodica, je razumljivo. So torej sami slavni junaki, ki se pa proti z zakonom določeni železnici Kočevje—Vrbovsko ravno tako zaman bore, ko slavni junak iz bojev z mlini na veter. (Tudi najbolj neumne stvari) verujejo ljudje. K ženi tovariša Puclja je prišel znani klerikalni fotograf iz Višnje gore in jo prosil, da mu odstopi nekaj izvoznic za svinje. Sicer brihtni klerikalec je nasedel klerikalnim listom, čeprav bi moral znati, da izvoznic sploh več ni in to po nemali zaslugi tov. Puclja. Lahko si mislimo, da je imela žena tov. Puclja z naivnim klerikalcem svoje veselje in da ga je s prav pristno dolenjsko hudomušnostjo odslovila. Značilno pa je to, da so klerikalci sicer silno ogorčeni nad »korupcijo« samostojnih, da bi pa zelo radi od nje profitirali, če bi mogli. Gospod fotograf! Upamo, da ste fotografirali svoj dolg nos, ko ste dobili zaslužen odgovor. (Nevarnost za vojno še ni minila) laže »Domoljub«. Naj bo »Domoljub« pomirjen. Samo, da še parkrat nastopi slavni dr. Korošec, pa se bodo takoj Angleži preplašili in odnehali. Dr. Korošcu bo šla potem slava, da ni preprečil samo vojne na Balkanu, ampak naravnost svetovno vojno. Tako bo vsaj deloma popravljen klerikalni' greh, ko so hujskali 1. 1914 ljudi na poboj in ko so z vojnimi posojili zapravili milijone in milijone ljudskega premoženja^ Ljudje, ali ste vse to že pozabili? ^ (Prevarane nade.) Ze si je mel gospod Korošec veselo roke, da bo padla sedanja vlada in da postane on zopet minister. Pa vse nade , so splavale po vodi in gospod Korošec se bo tudi v naprej samo naslanjal na ministrske klopi — v nje se bodo pa vsedli drugi. . (Na vse molči.) V svoji brošuri Je dr. Šušteršič naravnost porazno razkril delovanje gospoda Korošca. Njegovo klečeplazenje pred avstrijskimi mogotci, njegovo nekrščan-sko zatajanje prijatelja, vse je prišlo na dan. Toda dr. Korošec je molčal na vse. V predzadnji štev. smo tudi mi prinesli mal donesek k zgodovini g. Korošca. Tudi na to molči gospod Korošec. Kaj ima v resnici tako slabo vest, da mora molčati na vse? , (Prosimo pojasnila.) V Beogradu hodita gospoda Korošec in Hohnjec vedno v civilu, doma pa vedno v duhovniški obleki. Ali se gospoda sramujeta duhovniške, obleke? Ali pa naj imajo prav oni, ki pravijo, da gospoda že vesta, zakaj delata to? (O veljavi klerikalnih poslancev) pravi gornjeradgonska »Samouprava« z dne 7. oktobra sledeče: »Samo majhen protest g Puclja zaleže več, kakor pa če vsi poslanci SLS postanejo hripavi od protestov.« (Pravilna tiskovna napaka.) Zbor za Musilovo progo je sklenil tudi sledečo resolucijo: Zbor se toplo spominja vseh onih mož, ki so z osebnimi žrtvami omogočili; da se je železniški projekt Kočevje-Brod-Mora-vice vzorno i z k r a h i r a 1. (Klasične klerikalne Sleparije.) Po čabranski dolini in po Kočevju govori posl. Škulj, da je SLS za Musilovo progo, po Poljanski dolini in Belokrajini pa laže posl. Nemanič (Nedelanic), da je SLS dosegla progo Kocevie - Vrbovsko. Posl. Škulj napada tov. Puclja zaradi proge iz Kočevja na Vrbovsko,. -posl. Nemanič pa obtožuje one, ki .sb;za Musilovo progo. Tako mislita zvita sleparja delati reklamo za SLS. Pa vendar ne misli denuncijant Škuft, da je naš narod res tako zarukan, da bo nasedel tako grdi slepariji. (Čabrancem in tovarišem Iz Pre zida.) Ljudje, ki so že. neštetokrat zatajili ljudske interese; Vam govore da bodo edino oni Vam dali železni co. Ne verujte tem. ljudskim sleparjem, temveč zapomnite si, da ni SKS pozabila na vas, temveč da je storila že prve potrebne korake, da pridete tudi vi do svojih pravic. Zato vztrajajte v zvestobi do svoje edine kmetske stranke, kakor nlisli vedno na vas tudi SKS. Vse ni mogoče storit nakrat in kot pametni ljudje morate to razumeti! (»Pustite otročiče k meni«) Je dejal Kristus. Njegov naslednik pa je razumel ta stavek sledeče: V Prim skovem je divjala v petek, ob štirih popoldne huda nevihta, ko Je ime. pouk katehet. Preziraje vse pedagoške predpise in zasmehujoč Kristusov nauk je odpustil katehet otroke v največji nevihti. Posledica je bila da je strela dva otroka u bila, eden pa je obležal v nezavesti. — Zahte vamo strogo preiskavo proti kate hetu. (Klerikalno naobraževalno delo.) V Preddvoru je priredilo klerikalno gasilno društvo veselico. Veselica je potekla tako animirano, da je bil eden zaklan. — V Primskovem pa je priredilo naše gasilno društvo veselico in ni bilo ne prepira, ne vpitja in ne razsajanja, pač pa 25.000 čistega dobička, čeprav je označil dekan, da so v Primskovem brezbožni ljudje. Tudi donesek k razliki med nami in klerikalci. (Klerikalna sirovost.) Ko se je peljal tov. Pucelj v nedeljo iz Metlike, se je pripetil sledeč dogodek. Nekdo ugleda tov. Puclja v vagonu. Vzdigne roko, zagrozi ter zakliče: »P____madona! Auf biks!« Tov. Pucelj se nasmehne in reče: »Ta je gotovo klerikalec, ker tako lepo časti Marijo!« (Cvetke iz vrta »Slov. Gospodarja«.) »Znani vertojbski debeluhar Mrmolja«, »gnusobni Mrmoljev ova-duški način«, »Mrmolja je šel med denuncijante, ovaduhe, med barabe najgrše vrste« in tako dalje piše »Slov. Gospodar« v svoji zadnji številki, o našem Mrmolji, ki je vse svoje misli posvetil kmetski misli, ki je delal za osamosvojitev kmetskega ljudstva že tedaj, ko se Rade-ščeku, Zebotu in sličnim še sanja-o ni, da tudi kmetsko ljudstvo ima pravico do obstoja. Te podle izbruhe »Slov. gospodarja« seveda ne bomo dosti zavračevali, temveč pri-bijemo le eno dejstvo, ki ga moremo vselej dokazati. Bilo je po shodu v Št. Lenartu, ko je tovariš Pucelj na! briljanten način zbil vse klerikalce, čeprav jih je vodil sam Zebot. Slučajno smo prišli po shodu skupaj V Stickerjevi gostilni Mrmolja, Zebo* Gungl, urednik Golob, več naših pristašev in pisec teh vrst. Sedli smo za eno mizo in se pogovarjali. Zenoi? je bil sicer precej težek toda ne toliko, da se ne bi zavedal, kaj da govori. Razgovor se je sukal po Ve* čini o politiki in sicer na način^| ni bfl za SLS preveč časten. Med drugim je tedaj Žebot odločno zavračal sum, da bi on pisal v »Sio£ gospodarju« ali »Stražo«, ker se J0 sramoval nizkotne pisave teh listov, Med razgovorom je Žebot opetova-no ponudil Mrmolji, da pijeta bratovščino, toda »vertojbski debeluhar«, »gnusobni denuncijant« itd. Je to vedno odklonil, ker da se ne more brati« s človekom, ki laže. Poslanec Žebot Je vse to požrl in mislimo, da Je v tem najboljši odgovor na »Gospodarjeve« izbruhe. Poživljamo pa vse tovariše, da naznanijo vsakogar, ki laže o naših poslancih, da ga izročimo sodišču. Naj le govore o de-nuncijantih ljudje, ki delajo podlog za hrbtom poslanca Pušenjaka, JQ krije vse lumparije »Slov. gospodarja« ! - (Službeni popravek:) Ni res, da »hoče naprtiti g. Rustja Štrosu neka-, ko preiskavo,« res pa je, da je izdala direkcija šum v LJubljani dne 28. 8. pod št. 1482 šumski upravi v Bohinjski Bistrici odlok, ki se dobesedno glasi: »Ker je iz notice v »Kmetijskem listu« z dne 21. t. m. razvidno, da je bil pri obhodu planin navzoč tudi gozdar PštroS, je le tega zaslišati o težnjah, izraženih to-prilično po upravičencih, ki bi se jui naj eventualno upoštevalo, ne da bi se zapostavljalo interese šumske uprave.« — Ljubljana, dne 6. oktobra 1922. — Direkcija šum. — Podpis ne* čitljiv, oziroma radiran. (Smrtna kosa.) V Ljubljani je umrl kanonik dr. Gruden, ki si je s svojim vestnim delom pridobil velike Zasluge na polju našega zgodovinskega znan-stva. Blag mu spomin! ^ (Oblastni inšpektorat finančne kontrole) v Ljubljani, kateremu je finančna kontrola v Sloveniji v vseh osebnih in upravnih vprašanjih podrejena, je začel dne 5. t. m. poslovati in sicer na Starem trgu štev. 34, V omenjenih vprašanjih, zlasti tudi glede sprejema v službo, naj se torej stranke ne obračajo več na delegacijo ministrstva financ ali pa na finančno okrajno ravnateljstvo, temveč edino le na oblastni inšpektorat. (Mesto upravnika) Je razpisano na kmetijski šoli na Grmu. Z mestom je združena plača državnih podurad-nikov, prosto stanovanje, kurjava In svečava ter popust pri živilih. Starejšim absolventom kmetijske šole s primerno kmetijsko prakso se nudi ugodna prilika, da dosežejo to mesto. Prošnje s prilogami je vlagati do dne 25. t. m. na ravnateljstvo Drž. kmet. šole na Grmu, p. Novo mesto. Srednja kmetijska šola v Mat!-boru se bo po nalogu gospoda kmetijskega ministra otvorila v dogledi nem času, ako se prijavi dovoljnO število. Pogoji za sprejem so bili že razpisani v raznih jugoslovenskih li-> stih. Prošnje sprejema direkcija srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola) še do dne 20. oktobra«. Sprejemajo se tudi absolventi nižjih kmetijskih šol, ako napravijo pisme« ni in ustmeni sprejemni izpit iz uč« nega jezika (slovenskega ali srbo-hrvatskega), matematike, geometrij je in fizike v obsegu, ki je predpis san za meščansko šolo ali za nižje štri razrede srednjih šol. (Za prvi letnik srednje kmetijski* šole v Mariboru) se potrebujejo ho* norarni učitelji (profesorji) za slede* če predmete (v oklepaju je navede* no število tedenskih ur v prvem, od* nosno drugem semestru): slovenski in srbohrvatski jezik (2 - 2), tuji je* zik (francoski ali nemški), zbira uče>* nec (2 - 2), geografija (2 - 2), mate* matika (3 - 3), fizika z meteorologij^ (4 - 2), kemija z agrokemijo (4 - 4)^ zemljemerstvo (0 - 2), risanje (3 - 2U mineralogija s pedologijo (2 - 2), bo-* tanika (3 - 2), zoologija (3 - 1), na* rodna ekonomija (0 - 2), stenografija (neobligatno 1-1), petje (neob^j ligatno 1 - 1). Gg. profesorji, ki b| mogli in hoteli predavati svoje pred-^ mete v navedeni šoli, naj to n emu«* doma javijo pismeno direkciji sred* nje kmetijske šole v Mariboru (vi* narska šola). (Uživanje pokojnin v inozemstvu) je dopustno le na podlagi posebnega dovoljenja finančnega ministrstva. Prošnje je vlagati na kompetentna poslaništva. Prošnjam je predložiti: 1. dokaz o državljanstvu, 2. mirovin-ski dekret in 3. dokazilo, da je stranka upravičena prebivati v tujini. Draginja je posledica medvojnega zapravljanja. — Povojno varčevanje odpravi flfraglnjd* (Jožef Hafner, načelnik škoflelo-Skega cestnega odbora) zasluži kolajno za slabe ceste. Od L 1917 naprej niso bile ceste že posute, Čeprav se je pobirala vsa leta 100 odstotna doklada, letos pa 60 odstotna. Gosp. namer se opravičuje s tem, da pobere ves denar za ceste Beograd. Prav res ni bilo treba g. Hafnerju, da to trdi, ker tudi brez te neumnosti vemo, da je klerikalec. Zakaj pa more njegov strankarski tovariš Za-b r e t skrbeti za ceste, zakaj pa ta najde sredstva? Na to naj odgovori g. Hafner, mesto da slepomiši z Beogradom. Najbolj ga pa je pihnil g. Hafner s tem, da pravi, da ne bo nalašč skrbel za ceste, ker ga je okrcal »Kmetijski list«. G. Hafner si naj zapomni, da ga zna tisti »nalašč« še silno dosti stati, ker kdor je na čelu javne korporacije, mora izvrševati Svoje delo, ali ga pa doleti kazen. In da se to zgodi g. Hafnerju, se bomo mi prav nalašč potrudili. (Čudno postopanje litijskega okr. glavarstva.) Na Krki so ustanovili izobraževalno društvo, ki prireja v večji sobi na podstrešju šolskega poslopja igre. Nabavili so si ličen oder terf opremili sobo z električno razsvetljavo. Priredili so že dve prav dobro uspeli igri. K igram zahaja Vse, mlado in staro. To pa ni po volji krškemu župniku, ki je hotel Šolsko podstrešje porabiti za Marijino družbo. Zato je vložil na okrajno glavarstvo v Litiji pritožbo, češ, da ta soba ne odgovarja vsem policijskim predpisom modernih gledališč. Okrajno glavarstvo je pritožbi ugodilo in prepovedalo nadaljno uprizarjanje iger, ker je baje nevarnost ognja Velika In ker nima soba zadosti izhodov. Nam je znano dosti primerov ravno iz litijskega okraja, ko prirejajo klerikalna društva na skednjih pri petrolejkah svoje predstave, pa okrajnemu glavarstvu niti na um ni padlo, katero od teh prireditev prepovedati Odkod In zakaj na Krki dvojna mera? Morda bo vedel kdo kaj pripomniti, i— Dolžnost uradov je, da Izobraževalno delo kolikor mogoče podpirajo, ne pa da delajo nepotrebne sitnosti in stroške. (Iz Belokrajine.) V predzadnji Itevilki je nekdo poročal, da je veliko belokranjskega sveta prešlo v judovske roke. S tem se je pa začelo tudi pravo judovsko gospodarstvo. Poglejte v te šume. Vse leži zame-tano in nič se ne čisti. Seka se v zelenem, česar gospod Campa ne vidi. On vidi le, če kako kmečko živinče v ložo zaide, da ga potem priveže, kakor je to storil nekoč, ko sta bila ena kraya in en vol privezana dva dni! Pri mladih smrekah se dela velika škoda, ker so se zaredili kebri; pa tega nihče ne vidi. Kaj so delali Francozi, to mi tudi dobro znamo in Čeprav se je takrat stvar potlačila. Kako Izgledajo ceste, smo že par-krat poročali, a kdo se zmeni za vse to? Glavno je, da bodo posekali in odvlekli les nenasitni judovski požeruhi in da bo dobil še kdo pri tem svoj bakšiš. (Iz Kartlnc.) Letos naš je tik pred Žetvijo toča hudo zadela, tako da smo morali mestoma žito pokositi. Ostali pa niso niti toliko zrnja izmla-«11, da bi se jim trud izplačal. Koruza In krompir sta sicer obrastla, ali njih kakovost je zelo slaba. Javi'i smo ta žalostni slučaj takoj prihodnji dan županstvu v Sladki gori. Za nekoliko dni je prišel župan, da površno pregleda škodo, ter nam z a-f&mčfl, da zadevo takoj javi nr pri Stojno mesto. — Ker smo pa že ceiih 10 tednov brezuspešno čakali na rešitev, smo se obrnili na našega pošl. Drofenika, ki se je takoj pri okrajnem glavarstvu v Celju zavzel za našo stvar. Uspeh njegove intervencije smo takoj opazili, ker je že nekoliko dni pozneje dobilo županstvo ed glavarstva nalog, da nemudoma pdizve, koliko in kako vrsto žita rabijo od toče prizadeti za setev. Go-toVo se bo dragi bralec mislil, da je župan ta za ponesrečene tako važen spis pravočasno rešil. Toda ne, In tako je ostal tudi ta nalog nerešen. Tako moramo plačevati sedaj vsled županove nemarnosti žito pri Gospodarski družbi po 32 kron, ki bi ga drugače dobili po 14 kron. — Tako Je bilo poleti s koruzo za siromake. Sosedna občina Kostrcvnica jo je delila po 5, naša pa po 14 od-nosno »čisto« po 16 kron. Zakaj ta velika razlika? Zato, ker se je ko-strevniški župan pravočasno za podporo pobrigal, naš pa ne. — Obično zbirajo občiriarji za župana od najboljših najboljšega, pri nas pa ravno narobe. — Še pred 10 leti je bivši župnik proti volji postavil tega svojega najbolj vernega podrepnika na županski stolec in od tedaj ga drči neka nevidna roka na tem mesoi. Politične vesti. (10. oktobra) je bila druga obletnica koroškega plebiscita. Kakor lani, tako se je tudi letos priredil v Ljubljani shod, na katerem se je manifestiralo za naše pravice do Koroške. Med drugimi je tudi nek duhovnik nastopil proti temu, ker se pri nas povdarja, da smo plebiscit zakrivili tudi sami. Prepričani smo, da je dotični duhovnik naglasil to iz najboljšega namena, vseeno smatramo za potrebno, da njegovo trditev odločno odklonimo. Ne preveč, temveč premalo smo razpravljali o onih krivcih, ki so vsled nezmožnosti in neodločnosti zakrivili sramoto, da so naši ljudje glasovali proti nam. Nikakor ni potrebno, da posebej nagla-simo, kdo so ti krivci, kajti vse ljudstvo pozna one nesrečne »koroške kočijaže«, ki so v velikih trenutkih vsled svoje majhnosti oškodovali domovino. Toda na drugi strani bi bil neoprostljiv greh, če bi na krivce pozabili, kajti še ni odstranjena nevarnost, da pridejo zopet do moči in da zopet oškodujejo naš narod. In eden prvih teh krivcev je minister po hotenju, duhovnik in civilist, kakor pač kaže, gospod dr. Korošec. Pod lažno krinko, da je on tisti velikan, ki je z majsko resolucijo rešil Jugoslavijo, Je zavzel slab učenec položaj svojega mojstra in postal voditelj SLS. In kljub temu, da je dr. Korošec tako hlapčevsko ponudil ministru Martinitzu kri Slovencev in Hrvatov, da se je zgražal celo Šu-šteršič, kljub temu se dr. Korošec ni siamoval, da se mii kadi kot največjemu Jugoslovenu. Mirno je pustil, da ga je preobrat dvignil na višino, o kateri nikdar preje niti sanjal ni in kateri ni bil v nobenem oziru dorasel. In tak mož je vodil slovensko in celo jugoslovansko politiko, ki je vsled njegove nezmožnosti bila politika zamujenih trenutkov. In ta politika je pokopala slovenski Korotan, ta politika je izgubila koroški plebiscit, kakor je v jubilejnem članku jasno dokazal naš general Majster. Pri drugih narodih potujejo taki nezmožni politiki neusmiljeno v penzijon, kajti v politiki gre za tako velike reči, da ni mogoče niti trenutek pustiti na odgovornem mestu moža, za katerega se samo sumi, da je svoji nalogi nedorasel. Za dr. Korošca pa se je znalo, da ni drugo ko lep kaplan in vseeno se mu je kadilo, celo z na predne strani in ga pustilo »vladati«, dokler ga ni lastna nezmožnost vrgla tja, kamor spada. Spomniti se je pa treba tudi drugih »koroških k čijažev«, ki so krivi, da smo propadli pri plebiscitu. Nikdar ne bo izbrisano iz zgodovine žalostno dejstvo, da. je dr. Brejc prepovedal, da bi SKS in socialno demokratska stranka delovali na Koroškem, čeprav sta bili to edini stranki, ki so mogle pritegniti mase. Strankarski ozir je bil po starem klerikalnem zakonu nad vsenarodnim —in zato je Koroška izgubljena. — Pišemo obširneje o tej stvari, ker se nam zJe smešne vse visoke besede, vsi bučni shodi in vse kričave manifestacije za Koroško, dokler se ne lotimo najvažnejšega. Vse krivce je treba prepoditi in naše politično življenje očistiti nezmožnih ljudi. Istočasio pa moramo preroditi same sebe, da ne bomo pripravljeni za Koroško le govoriti, temveč tudi žrtvovati. Z resolucijami še nI bil odrešen noben narod, temveč le s krvjo. Prav bojimo se pa, da bi vsi naši propaga-torji za Koroško silno zaprotestiran, če bi se tudi njim reklo: puško v roke in hajdi v boj za svobodo zlato! Naj nam bo Koroška sveta stvir in ne fraza, ali pa pustimo vse — naj bo kakor hoče. Sredi pota pa je obstoj nemogoč. (Libeliče), čisto slovenska vas na Koroškem je praznovala te dni velik praznik, dan svojega ujedinjenja z Jugoslavijo. Razmejitveno delo z Avstrijo je bilo končano in po zaslugi generala Pliveliča, je prišla vas Libeliče pod našo dršavo. V proslavo tega veselega dne so priredil Libeličani veliko slavnost, ki je bila pravi praznik zavednega ljudstva. Da je bilo veselje, da so rešeni avstrijskega jarma popolneje, so poskrbeli Avstrijci, ki so pred svojim odhodom pokradli iz šole in uradov vse, kar so ipogli. Nemška kultura se je izkazala vnovič. (Notranje politični položaj.) V ospredju vsega političnega zanimanja je vprašanje, če ostane sedanja vladna koalicija ali ne. Navadno se rešuje to vprašanje z napačnega stališča pobožne želje, kakor to dosledno vidimo pri naših klerikalcih. Odkar so bile volitve v ustavotvon-o skupščino, ponavljajo naši klerikalci vedno eno in isto pesem, da bo sedanja koalicija propadla in sicer jo bo razbil, če ne Protič pa Radič in če ne Davidovič, pa kdo drugi. Zadnji vzrok teh prerokovanj ne leži v stvarni presoji položaja, temveč v želji g. Korošca, da postane zopet minister. Ce bi naši klerikalci stvarno presojali položaj, potem bi bili pač dolžni, da že enkrat razlože, kdo da bo stvoril novo vlado in kak da bo njen program. Naši klerikalci pa niso storili ne eno, ne drueo, temveč vedno le ponavljali svoje prorokbe in se tako osmešili kot krivi proro-ki, kajti sedanja koalicijska vlada obstoji še vedno in kakor vse kaže bo obstala tudi v naprej. V nasprotju s klerikalci smo se mi vedno trudili, da našim bralcem točno pojasnimo položaj in pazljiv čitatelj je gotovo že opazil, da so se skoraj vse naše napovedi tudi uresničile. — Po našem mnenju ne pride sedaj do resne vladne, krize, ki bi razbila sedanjo vladno koalicijo in to iz sledečih Niti radikali in niti demokrati ne bodo razbili svoje stranke, ker bi izgubili s tem ves upliv. Opozicija pa je tako neenotna, da vlade sploh ne more prevzeti. (Zbor demokratske stranke.) D:'c 10. oktobra je bil v Beogradu nad vse važen zbor demokratske stranke, ki je imel odločiti o tem, če ostane demokratska stranka vsled spo • ra med Pribičevičem in Davidovi-čem enotna ali ne. Kakor vse kaže bo spor z medsebojnim kompromisom poravnan. (Zbor radikalne stranke) se vrši dne 15. t. m. v Beogradu. V glavnem se ima zbor odločiti, če je za revizijo ustave ali ne in če odobrava sedanjo vladno koalicijo. Nikakor ni pričakovati, da bi se radikalna stranka razbila, če ostane demokratska enotna, ker potem bi izgubili radikali svoj odločujoč vpliv v državi, ki ga pač nikakor ne mislijo dati iz rok. (Radič — za sporazum s Srbi.) Senzacija preteklega tedna je bila izjava Radiča, ki jo je dal demokratskemu poslancu Andjelihoviču, da je pripravljen udeležiti se proslave kumanovske bitke. Radič je dejal, da pomeni Kumanovska bitka začetek osvobojenja Jugoslovenov in ker je bila ta bitka pred bitko ob Bre-galnici, s katero se je začela bolgar-sko-srbska vojna, se je more brez vsega udeležiti. Enako bi šel Radič skupno z drugimi poslanci v Prago k proslavi 28. oktobra, dneva češke svobode, ker pomeni ta dan zmago slovanstva. — Radič Je izjavil dalje, da bi bil pripravljen vstopiti tudi v vlado, če ni v njej Pašiča, ki da je velesrb. Radičeva politika se je torej zopet enkrat "ooolnoma izore-menila. Kakor je preje iz najbolj navdušenega Jugoslovena postal navdušen pristaš Habsburgovcev, tako je opustil sedaj svoje ---hrvatstvo. Zakaj? — Zato, ker se mu občutno majejo tla, ker Je ves hrvaški narod z njegovo kričavo pol' tiko nezadovoljen. Le eden Je z njo zadovoljen in to je dr. Novačan, i:i sedaj uči Hrvate slovensko. (Koinadiniča, glavnega tajnika zemljoradnikov) nameravajo na občnem zboru izključiti iz stranke, ker je preveč v zveži z Bolgari In komunisti. Komadinič je bil glavni k i-vec, da niso naši tovariši posla ici ostali v zemljoradniškem klubu. Unamo, da pridemo sedaj do L.1'"" zvez z zemljoradniki. (Podajanja s Turki) potekajo ugodno in je upati, da prinese konferenca v Mudaniji popolen usno!< (Nova češka vlada.) Končno je bil dosežen na Cehoslovaškem sporazum med strankami in mesto uradniške vlade je sestavljena parlamentarna vlada. Na čelu vlade je agra-rec Švehla, eden najodličnejših predstavnikov kmetske misli. Nova češka vlada Je sestavljena razvun iz komunistov iz vseh čeških strank, od katerih je vsaka poslala v vlado svoje najsposobnejše ljudi. Iskreno bi želeli, da bi tudi naša država začela posnemati češki vzgled. (Italija pod strahovlado fašistov.) Italijanski fašisti so začeli oster boj proti laški vladi. Sploh se obnašajo kakor da so gospodarji Italije. Njim neljube uradnike izganjajo in sedaj zahtevajo, da pride vlada v njihove roke. Po vsej deželi razvijajo naj-brezobzirnejšo strahovlado proti kateri je vlada brez moči, ker simpati-zirajo višji vojaški krogi s fašisti. Pred kratkim Je imel njihov vodja Mussolini govor, v katerem je pozival fašiste, da gredo nad Rim. Laška vlada pravi sicer, da se bo borila proti fašistom, toda dosedaj ji še ne veruje nihče. (Laški imperializem.) Ker so Grki brez moči, zahtevajo Italijani, da jim odstopijo Grki maloazijske otc-ke, ki tvorijo takozvani Dodekauez. Gospodarstvo. (Kdo dela draginjo?) Sedaj imamo vnovič priliko opazovati, kdo da dela draginjo. Vrednost našega denarja je znatno narasla in ena naša krona je že vredna 2 predvojna vinarja. V zvezi s povečano vrednostjo našega denarja so padle tudi cene raznim pridelkom. Pocenil se Je sladkor, moka, žito, sadje in zelenjava, torej samo kmetijski pridelki. Prav nič pa se ni pocenilo industrijsko blago, čeprav je ono najbolj odvisno od vrednosti našega denarja. To smo videli vselej, kadar je padla naša krona. Takoj so šle vse cene navzgor. Sedaj pa je šla navzgor veljava denarja, cene pa so ostale iste. To je zopet nov dokaz, da delajo draginjo industrijalci in ne agrarci, čeprav bi hotelo kratkovidno meščanstvo naprtiti vso krivdo kmetskemu prebivalstvu. (Proti lastnim interesom.) Kako je krit naš denar? Pod tem naslovom čitamo v »Domoljubu« sledeče: »V prometu imamo za 5 milijard 166,806.255 bankovcev, ki so pokriti sledeče: z zlatom 63,683.123, s srebrom 16,453.567, s tujim denarjem 521861, z raznimi valutami 418 milijonov 860.375, z menicami 1 milijardo 153,238.960 in z vrednostnimi papirji 63,573.143 dinarjev. Skupaj samo 1716,332.022 dinarjev. Ostali znesek okroglo 3450,474.202 dinarja je nepokrit.« —- Ta trditev »Domoljuba« je grda laž. Prvič treba pripomniti, da je naveden zlat denar po mirovni ceni. 63 milijonov dinarjev je 63 milijonov zlatih dinarjev, ki predstavljajo po današnjem kurzu vrednost preko 1200 milijonov kron. Ravno tako je treba šteti vse ostale valute. Drugič pa je laž, da je ostali znesek nepokrit, temveč je celotno pokrit z od države zastavljenimi gozdovi in posestvi, ki predstavljajo milijarde zlatih kron. — Vprašamo v Čegavo korist skuša »Domoljub« jemati vero v naš denar! Po težkem boju smo dosegli, da prihaja naš denar polagoma zopet do svoje veljave, »Domoljub« pa hoče z lažjo ubiti zaupanje v naš denar. Samo zato, da more hujskati proti vladi, da more pisati, glejte, kako Je vlada za nič, kar venomer propada vrednost denarja. Tisti pa, ki dela za padec denarja, pa je »Domoljub«. V resnici, čisto v slogu klerikalne barabije! (Vrtnarsko razstavo) prirede ljubljanski vrtnarji v dneh od 21. do 25. oktobra. Razstava bo obsegala vse panoge vrtnarstva. Z razstavo hočejo vzbuditi prireditelji razstave med občinstvom zanimanje za vrtnarstvo, vsled česar zaslužijo vso podporo. (Sadna razstava v Celju od dne 21. do dne 24. oktobra.) Se enkrat opozarjamo vse sadjarske kroge na to prireditev, ki obeta lep uspeh za razvoj sadjarstva samega in tudi za trgovino s sadjem. Za priglaševanje je še čas do dne 16. t. m. Priglašeno blago mora biti v Celju najkasneje do dne 18. t. m. zvečer. (Prijava zalog življenjskih potrebščin.) Prijaviti je treba zaloge sledečih predmetov: pšenice, rži, koruze, ječmena, ovsa, pšenične moke, in sicer ločeno krušne moke in moke za kuho, koruzne moke, otrobov in kokalja. Prijavo morajo izvršiti trgovci, trgovska sldadišča, prometna podjetja, banke in denarni zavodi in sicer za vsak predmet posebej. (Kdor uvaža živila) mora pred nabavo blaga prositi pri odborih za promet z devizami in valutami pri Narodni banki za dovoljenje nakupa deviz. V teh prošnjah je treba navesti 1. količino blaga, 2. njegovo vrsto, 3. ceno, 4. skupno vrednost, 5. kje je denar naložen in 6. komu naj se dostavi deviza. O rešitvi prošenj obveščajo prosilce imenovani odbori pri Narodni banki oziroma pri njenih podružnicah. (Sestanek vinogradnikov in vlno- tržcev.) V nedeljo, dne 22. t m. ob 10. uri dopoldne bo v državni kmetijski šoli na Grmu sestanek vinogradnikov in vinotržcev iz Dolenjske. Na sestanku bo ravnatelj Skalicky poročal o dogovoru s Ceho-slovaško republiko glede izvoza naših vin, kakor tudi o možnosti tega izvoza in potrebni organizaciji v to svrho. Vabijo se vsi interesenti, ki se zanimajo za to velevažno vprašanje našega vinogradništva, da se sestanka sigurno udeležijo. (Izvoz našega vina na Čehosio-vaško.) Dne 1. oktobra je bil v mariborski vinarski šoli važen sestanek vinotržcev, vinogradnikov, zastopnikov vinarskih zadrug in vinarskih strokovnjakov, glede izvoza i v>" ?-">. Cehcslovnško. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. V daljšem govoru je pojasnil kmetijski svetnik Skalick^ pomen in vsebino med našo in čehoslovaško državo sklenjenega dogovora glede izvoza naših vin. Tovariš Skalick* je nato obširno razložil vse pogoje za izvoz naših vin. Povdaril je, da se bo izplačal ravnO izvoz naših do* brih vin. Ta pa bodo mogla uspešna konkurirati z vsakim vinoni na cehoslovaškem vinskem trgu. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se ustanovi izvozna družba vinotržcev, v* narskih zadrug in vinogradnikov, ki bo skrbela za izvoz naših vin na Ce* hoslovaško. S sklicanjem ustanovnega občnega zbora je bil poverjert veletržec z vinom, g. Čuček i* Ptuja. V ta namen bo sklical še tM mesec zbor interesentov v Maribor« Vinogradniki z dobrimi vini, pristopajte k potrebni zadrugi! (Cene vina v Istri.) V Pazina imajo posamezne vrste vina sledečo ceno: rdeče vino od 170 do 200 lir, belo vino pa od 150 do 160 lir za sto litrov. V Piranu, Galinjanu je vino znatno dražje in pride rdeče vino dO 240, oziroma do 250 lir za hektoliter, (Vinogradi v Banatu) so leto« zelo dobro obrodili. Ker še ni prodan lanski pridelek, padajo cene vinu i« sicer v precejšnji meri. 100 vagonov vina je izvoženo na Francosko. (V Hercegovini) Je dala letošnja trgatev po mnenju strokovnjakov, okoli 300 vagonov grozdja. Cen« grozdju znaša od 7 do 11 kron za kilogram. Ker je ostalo skoraj še vse lansko vino, so kupčijski izgledi m letošnje zelo slabi. (Ljubljanski trg.) Cene na trg« padajo polagoma. Goveje meso bolj* še vrste se prodaja od 54 do 60 kroa za kilogram, meso tretje vrsti pa od 34 do 40 kron. Svinjsko meso je o coski frank od 18.62 do 19.02, češfe* krona 8. 72 in laška lira 10.60 kron; madžarska krona 9 vinarjev, nemška marka 8 vinarjev in avstrijska! krona 3 desetinke vinarja. (Mesto živine — gospodarstev stroje.) Kot poslednji obrok vojne odškodnine v naturi bi imela prejet* naša država še 25.000 goveje živine^ 5700 ovc in 10.000 konj. Ker bi biUi nadaljna oddaja živine za Nemčijo zelo škodljiva, je naša vlada odobrk la nemško prošnjo in bo dobavila* Nemčija mesto živine poljedelske! stroje. V ta namen je določena vsot* 73 milijonov zlatih mark. Zaradi are« ditve tega vprašanja je že odpotO* vaa v Nemčijo posebna komisija. (Trg z usnjeni in sirovimi ko> žami.) Cene nekaterih vrst usnja se lil Uvoz in prodaja razno vrstnega inozemskega manufaktur-nega blaga, s* Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. AMERI KRNSKI ODDELEK. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York CIty. BANKO TUGOSLRVO DE ČH1LE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenir. Rezerve okrog K 6,020.000- padle. Domače tovarne pa popušča jo le neznatno, ker nimajo zadostnih zalog. Za goveje kože se je plačevalo od 75 do 80, za telečje pa od 90 do 95 kron za kilogram. Cene usnju pa še niso enotne, ker je vsled na-rastle valute položaj na trgu z usnjem zelo negotov. (Donesek k naši domači Industriji.) Smo odločno za to, da se naša domača Industrija razvija čim najbolj. Prav odločno smo pa proti temu, da bi se ščitila tudi taka domača industrija, ki je le v škodo konzu-mentu. Dogodil se je n. pr. sledeč slučaj. Ljubljanski pasar Kregar je Imel 15 kilogramov srebra, ki ga je moral dati stopiti in vliti v plošče, da ga more uporabiti za svojo obrt. Ko je vprašal »dunajsko tvrdko, po čem bi mu ona izvršila to delo, je dobil odgovor, da po 17 dinarjev za kilogram. Ker pa je mogoč izvoz srebrnine v tujino le na podlagi dovoljenja s strani ministrstva, se je obrnil Kregar v Beograd. Tam pa so mu prošnjo odklonili, češ, da je trebi ščititi domačo industrijo. Kregar se je nato obrnil na edino tovarno za srebrne vlitke v Jugoslaviji, na »Zla-tarko« v Zagrebu. Ta mu je poslala fačun, po katerem bi moral plačati Kregar za kilogram istega dela ko dunajski zavod 320 dinarjev, torej pri 1 kilogramu 303 dinarje več. Čeprav je Kregar predložil nato oba računa ministrstvu, vendar ni dobil dovoljenja. S takim nezaslišanim ravnanjem se ne ščiti domača obrt, temveč edino odira konzumente. (Vendar enkrat) je srečala avstrijsko banko pamet, da ne bo več tiskala bankovcev izpod 50 kron. Dosedaj so se tiskali še bankovci po eno krono, kar je približno 6 tiso-člnk predvojnega vinarja. S tako krono ni mogoče kupiti niti ene porabljene užigalice in vendar so jih tfckali in celo s pripombo, da se ponarejanje bankovcev kaznuje. Kakor da bi bil na svetu kdo tako neumen, dS bi ponarejal avstrijsko krono. (Iz Nemčije) smo prejeli na račun VOjne odškodnine dosedaj 3909 zaprtih, 3341 odprtih Vagonov, 27 cistern (vagoni za olje) in 172 lokomotiv, (Agrarna reforma na Madžarskem.) Dosedaj je bilo razdeljeno že Okoli 100.000 hektarjev veleposestnike zemlje. (Padanje cen v Avstriji.) Avstrija dobi mednarodno posojilo v znesku pfeko pol milijarde zlatih kron. Posledica tega je, da avstrijski denar ne pada več in to je povzročilo trenutno padanje cen. Tako so padle cene sladkorju, moki in mesu. Industrijski izdelki pa se še niso pocenili, dasiravno bi se oni morali najpreje. Dr. Š. Zibert: O naši svinjereii. Razumen kmetovalec bo vedno prevdaril, koliko stroškov mu povzroča ta ali ona vrsta gospodarstva in koliko mu donaša čistega dobička. Na obširnih posestvih, kjer se dela z najetimi močmi, je knjigo- Ako še nisi član »Jugoslovenske Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvo! vodstvo predpogoj vsakega uspešnega gospodarstva in je v splošnem večinoma tudi že upeljano. V kmetijsko visoko stoječih državah pa so začeli voditi tudi mali in srednji kmetje zapisnik o vseh izdatkih in izgubah, kakor tudi o vseh pridobitvah. Le na ta način spozna posestnik, če se mu ta ali oni način gospodarstva izplača ali ne. Neprecenljive važnosti je točno računovodstvo zlasti za uspešen razvoj živinoreje, ker so pri tem napake ali prednosti gospodarjenja najbolj očividne. — Oglejmo si na primer samo našo svi-njerejo. V Sloveniji menda ni kmeta, ki si ne bi spital na zimo vsaj enega prašiča, če mu jih seveda ni pobrala bolezen. Prašiče si nabavijo na jesen često tudi meščani, ki morajo kupovati krmo za drag denar, tako da jih stane pitanje vračunši zamujeno delo in skrbi več, kakor pa je končno vreden zaklan prešič. Slično se pripeti tudi marsikateremu kmetu, ki bi storil bolje, ako bi prodal porabljeno krmo in drva ter si za to vsoto kupil potrebno slanino. To še posebno, če se vštejejo vse izgube vsled le prerado nastopajočih kug, ki uničijo v par dneh večmesečni trud in stroške. Čisto gotovo je, da se v nekaterih krajih, posebno, kjer je razširjena svinjska kuga, pri današnjem načinu krmljenja ne izplača reja prašičev, ako se ne skrbi za Uspešno zaščito proti boleznim. Eno kot drugo nI tako težko doseči, saj imamo za to zglede v drugih deželah. Večina naših gospodinj je navajena pokladati svinjam 2 ali 3 krat na dan kuho, včasih celo po večkrat. Kaj bi rekle, ako bi videle moderno urejena pitališča, kjer prašiči kuho komaj poznajo, a se vkljub temu rede, da jih je veselje opazovati. Res, da so nekatera krmila kot na pr. krompir in repa v kuhanem stanju lažje prebavljiva, za zelišča in žito pa to ne velja vedno. Prepogosta kuha ne povzroča samo mnogo dela in kurjave, ampak so na ta način krmljene svinje veliko bolj omehku-žene in dostopne boleznim; prekuhana krma se naglo pokvari in se mora vsled tega po nepotrebnem zavreči mnogo sicer tečne in dragocene hrane. Kjer so na razpolago pašniki, je najbolje, da se pušča svinje razen v deževnih dnevih ves dan na prostem, s čemur se prihrani mnogo krme. če pa je napačno krmljenje prva napaka v naši svinjereji, potem je takoj druga v veliki meri pogrešeno odgajanje in plemenjenje. Veliko svinj se pripušča že z 9 meseci merjascu, vsled česar so težki porodi žal tako pogosti, ne glede na slabotne in malo odporne pujske. Za pleme so prašiče najboljše od 2 do 5 let. Vsekakor je velika škoda, ako se svinjo takoj, ko je odgojila prve mladiče, spita ali proda mesarju, mesto da bi se obdržala za pleme, posebno, če je dobre pasme in vrgla številen podrastek. Slabi in nezdravi svinjaki so nadalje velika ovira za ugoden razvoj prašičjereje. Posebno škodljiva so mokra tla, kjer se zadržujejo v za- stajajoči gnojnici kužne klice. Kužne bolezni ter njih pogubonosne posledice so pač dovolj znane! V naših krajih imamo razlikovati dvoje različnih svinjskih kužnih boleznih, rdečico in pravo svinjsko kugo. Prva je več ali manj razširjena po vsej Sloveniji ter se razlikuje od druge po njenem naglem nastopu in poteku. Proti njej Imamo uspešno sredstvo v cepljenju, s katerim moremo zanesljivo preprečiti izbruh bolezni oziroma že bolne komade z veliko verjetnostjo ozdraviti. Vendar je še mnogo občin, kjer je zaščitno cepljenje proti rdečici komaj poznano, kljub temu, da pogine vsled nje precej odstotkov svinj. Na Nižjem Avstrijskem, kjer vladajo glede prašičereje v splošnem podobne razmere kot v Sloveniji, se cepi vsako pomlad nad 2 tretjini vseh svinj, pri nas pa menda niti 1 šestina. Seveda se potem ni čuditi, ako zahtevajo jesenski meseci mnogo žrtev, ki bi se jih sicer s primeroma malimi stroški dalo obvarovati. Tozadevno bo treba zruvati še marsikak predsodek in nezaupanje. V okrajih, ki mejijo na Hrvaško, se pojavlja pri svinjah poleg rdečice nič manj nevarna svinjska kuga. Tudi proti tej bolezni obvarujemo lahko večino prašičev z zaščitnim cepljenjem. Škoda, da je cepivo zelo drago ter nekoliko manj zanesljivo kot ono pri rdečici. Uspeh bi se dal doseči na celi črti le potom organizacije s strani vlade, ki bi v ta namen ne smela štediti z nekoliko desettisočaki. Predvsem bi se moralo pridobivati cepivo po možnosti v lastni upravi ter oddajati po znižani ceni živinozdravnlkom od-nosno svinjerejcem v okuženih In po okužbi ogroženih vaseh. V ameriških Združenih državah se cepi letno nad 12 milijonov svinj proti kugi ter se reši s tem skoro 100 milijonov dolarjev narodnega imetja, to je več kakor vsi naši letni državni dohodki skupaj. Le tako se je mogla povspeti Severna Amerika do tega, da izvaža danes precej milijonov kg slanine in svinjskih mesnih izdelkov, ko je morala še pred 15 leti uvažati svinjsko meso. Borba proti ostalim svinjskim boleznim je sicer manjšega pomena, a kljub temu je ni podcenjevati. Zlasti pri mladičih se pojavljajo rada obolenja, posebno, ako se jih prevaža iz enega sejma na drugega. Za sejme bi bilo že res skrajni čas, da se jih omeji na čim manjše število, ker dajejo isti le prečesto posredni ali neposredni povod za okužbo ali zmanjšano odpornost zlasti pujskov. Vsem trgovcem s prašiči, ki se ne drže znanstvenim potrebam odgovarjajočim predpisom, bi se imela odvzeti koncesija, seveda se jih mora najprvo točno poučiti o načinu okužbe. Večne zapore posameznih vasi kakor tudi nekatere druge odredbe ne bodo imele toliko časa zaželjenega uspeha, dokler se ne da ljudstvu zato potrebne Izobrazbe. Truda in izdatkov polno je gojenje svinj v slovenski pokrajini, a tu- di končna uporaba slanine in mesnih izdelkov je le prepogosto napačna. Omenim naj samo prekajevanje v dimnikih, kjer se izceja in izgublja najboljša mast, tako da ostane končno le suho vlaknasto meso, ki je izgubilo polovico hranilne vrednosti. Kako drugače ravnajo kmetje v naprednejših deželah! V celoti je torej naša slovenska svinjereja polna pogreškov, vsled česar morajo naša mesta uvažati slanino iz Hrvaškega in Vojvodine, čeprav bi jih morala zalagati naša dežela in vrhu tega še izvažati mesne izdelke v inozemstvo. Pogoji za ugoden razvoj prašičereje so pri nas brezdvomno dani, treba jih je le razsodno- izrabiti. V ta namen pa je treba ne toliko kmete kakor naše gospodinje potem poljudnih predavanj poučiti ter na drugi strani organizirati akcijo za omejitev svinjskih kužnih bolezni. l »GAZELA"-MILO? <§> lini' ''•"''''Vin;i»i»i:;n'iimimmwMt>i>;m);»tniii;M»intmminniMi»»imMiii:m[mimnwmilllH!'»iH»ii1 ^ 9 Ekonom* osrednja gospodarsko zadrugo Ljubljana Kolodvorska ulica št. 7 ima v zalogi: drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah 50—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko, ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg, sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, pristno svinjsko mast, po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih. Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu, MLIN za sadje s prešo (predvojno blago) se ugodno Spretne vzorčne mizarje (modlarjc) sprejme 3os. Eflblinser vzorčni mizar OS 13 E K, Pejačevita ulica 32. Odvetnik dr. aiojz Bopičan je otvorll rtelju oduetniško pisarno In jo pridružil pisarni g. dr. Karola Lažni k v Prešernovi ulici št. 3. Dobavljam In polagam vsakovrstne Parkete v mestu in na deželi, poleg tega imam naprodaj lepo okusno izdelano spalno opravo iz trdega lesa po zelo ugodni ceni. Ferdo Primožič mizarstvo In parkete Ljubljana, Trnovski pristan 4. S BI in sicer 40-42 7« kalijeva sol ... . 18-20% kosita! superfosfat. 15% rudninski superfosfat „ z a 100 kg z vrečami vred oddaja iz skladišča v Celju. Elpuni oieieft to družne zm i po K 580-— „ K 740 — K 600 — Celja. Varstvo in zdravilo • proti svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri im In so CEPIVA, ki jih proizvaja Mi m i nit' asbestni škrifj. Tovarna Karlovac. •M> Najboljša streha, najbolj trpežna, najcenejša. Pojasnila daje: JF. Moimar Žirovnica Gorenjsko. d. d. Naslov za brzojavke; Serum, Zaareb. — Te!.št. 14-15. Blonižka cesta ži. 21. >9 Imata v zslosl v L3U3L3ANI: Ml like. zlaF Dins in kopit« -najcanejt" pri tvrdtu Ivan_______ v Ljubljani, Stari trg št. ŽO. —---*------•----- - — Vež vagrfnov sena in s ume ima naprodaj Mam Eind, posestn., Sv. Jurij ob |. i Kupci naj se obrnejo na zgo-rajšnji naslov, cena se takoj javL Kupujem in prosim obvezne ponudbe za vagone: hrastove, javor« jeve, jasenove, črešnjeve hlode, ku-riva drva, suhe bukove cepanice, y» . « . kostanjev taninski les, brusni ia ^OStriVn €3 'amski les- ~~ Prodam: domači »^sa« . 5 , Pristni fabolčnik, žlahtnih jabolk, posta TOdpiat Barara mineralno klseljico Jraijn rotor. proda. Ljubljana, Karlousiia Gesta 30/1. ioni I jr fi : ff V Oi j Prometni zavod za premog d. d. v prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trbo premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpela: Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. V LJUBLJANI - W@!fova ulica štev. 1. Poam predal 74, :: a t: :: :: 5 Telefon 35S, Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporoča. Zahtevajte proračun! Tesni posMa! 9®®©©j ^§tfxiiiuii*iiiitmtHi(titiiiiiiiitifHtiti>Ef*iiiiHii)iittitiuituiiiniuiiiitiiifiinm^ I "S SJ| !UiS3y miniiiiiuiiiiiiii^ J!!l!lll!lll!ll!!!l!!!!!Uli!!!!l!llllll!ll!ni!lini!l!!IimD!!ll!l!^[!illJIi ¥M¥oann 0 0 0 ^jiHiitmtimntiit: t; i siiJiiUimaiaetutttiiiiiuij:«>jHiiiiiM)ifi^ 0 0 0 ^wi(uuHMiitmiiiiiiiiifHitiittiiiiuiinfiiiHiijiiiHinfiiUiiuiuuniuiintii^ fl^SlO^f 3|SJO .Urednik; Jakofe Kužar. Natisnila »Zvezna tiskarna« y Ljuil.-ji*