toNA1920/21' ŠTEVILKA23 rVAV/DATl^ IZDAJA UPRAVA NA' ROPNfEA ELEDAllHA VlJUBUANIURElA OTON ŽLIPAIMCIČ CENA6K Spored za 24. teden Drama Torek, 22. febr. — Zaprto. Sreda, 23. febr. — Golgota. H Četrtek, 24. febr. — Miss Hobbs. E Petek, 25. febr. — Školjka. A Pobota, 26. febr. — Razvalina življenja. Slavnostna predstava v proslavo petdesetletnice avtorjeve. Izven. Nedelja, 27. febr. — Golgota. Izven. ^°ned., 28. febr. — Razvalina življenja. C Opera Torek, 22. febr. — Thais. A Sfeda, 23. febr. — Baletni večer. Gostovanje moskov-skega imperatorskega baleta. Izven. etrtek, 24. febr. — Baletni večer. Gostovanje moskovskega imperatorskega baleta. Izven. e ek, 25. febr. — Baletni večer. Gostovanje moskovskega imperatorskega baleta. Izven. °bota, 26. febr. — Tosca. D edelja, 27. febr. — Fra Diavolo. Mladinska predstava °*) 3. pop. Izven. °ned., 28. febr. — Zaprto. pripravlja „Bajko o volku“ in izvirno slovensko no-e 0 Frana Kosca „Mrakovi“; opera Parmovega „Zlatoroga“. Začetek ob 8. Konec ob 10. GOLGOTA Drama v treh dejanjih. Spisal Sergjan Tucič. Režiser: ROGOZ. On . . g. Šest. Makarij, prior . g. Pregare. Demetrij, g. Rogoz. Apolonij, g. Rakuša. Severin, S g. Kovič. Hilarij, 'c > g. Šubelj. Polikarp, o T3 g. Strniša. Kvirin, g. Micič. Ciril, g. Potokar. Evzebij, g. Jerman. Pelegrin, samostanski vratar g. Plut. Žena . ga Rogozova- Ljubimec g. Gaberščik. Sluga . . g. Bitenc. — 2 — Začetek ob 8. Konec po 10. MISS HOBBS Veseloigra v štirih dejanjih. Spisal Jerome Klapka Jerome. Prevel iz angleščine N. Štritof. Režiser: DANILO. Wolff Kingsearl.......................g. Rogoz. j*ercival Kingsearl...................g. Šest. nessy, Percivalova žena..................gna Vera Danilova. George Jessop.........................g- Kralj. Miss Millicent Farey.....................gna Mira Danilova. Susan Abbey, Bessyna teta . . ga Danilova. Miss Henrietta Hobbs..................ga Šaričeva. *^apitan Sands........................g. Danilo. 'piarles, sluga.......................gna Gorjupova. 1 ana, služkinja......................gna Lehinanova. ^raj dejanja: Newhaven pri Newyorku. Prvo in četrto dejanje Pri Percivalu Kingsearlu, drugo pri Miss Hobbs, tretje v kajuti na jahti. - 3 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11* ŠKOLJKA Drama v treh dejanjih. Spisal Alojzij Kraigher. Režiser: O. ŠEST. Pepina, 23 let..................................ga Šaričeva Tonin, njen mož, 30 let..........................g. Rogoz. Maks, njegov brat, 26 let........................g. Kralj. Olga, prijateljica Pepinina, 25 let .... ga Juvanova. Dr. Podboj, zdravnik, 36 let....................g. Terčič. Dr. Lubin, odvetnik, 34 let.....................g. Pregare. Strelovka, mačeha Pepinina, 54 let . . . . ga Danilova- Trgovski vajenec........................................g. Rakuša. Čas: fin de siecle. Začetek ob 8. Konec po 10. Razvalina življenja Igra v treli dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Urh Kante, žganjar, krčmar, oče Lenčka, njegova hči . Tona, njegova rejenka Martin, kinet, sosed ^_erjan, kmet, sosed . ~jrk, kmet .... ^'ca Slana, potovka . Režiser: A. DANILO. g. Locnik. ga Juvanova, gna Vera Danilova, g. Gregorin, g. Terčič. g. Danilo, gna Rakarjeva. Godi se na kmetih dandanes. Začetek ob 8. Konec krog U* Thais Opera v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo po Ana-tolu Franee-u napisal Louis Gallet. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUČAR- Thais, igralka (sopran).....................gna Thalerjeva. Athanael, puščavnik (bariton) ... g. Levar. Nikias, mlad filozof (tenor) .... g. Šindler. Palemon, star puščavnik (bas) . . . g. Zupan, Krobyla, sužnja (sopran)....................gna Šuštarjeva. Myrtala, sužnja (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva. Albina, redovnica (mezzo-sopran) . . ga Trbuhovičeva. Diva (sopran)...............................ga Levičkova. uženj (bas).................................g. Zorman. Puščavniki, redovnice, ljudstvo. Godi se začetkom 4. stoletja v Tebanski puščavi in v Aleksandriji. Prva vprizoritev 16. marca 1894. v Parizu. Plese priredila ga Helena Poljakova. Plešejo: ga Poljakova? gospodične Nikitina, Svobodova, Špirkova in Bežkova. Corps de ballet. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. (Vsebina v članku.) - 6 - Začetek ob 8. Konec krog 10. Baletni večer cine 23. februarja 1921. Prvi del: Toreador in Andaluzinja, vglasbil Rubinstein, izvajata ga MARGARETA FROMANOVA in g. MAKS FROMAN. 2. Bojarski narodni ples, (Ruskaja), izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA. 3- Labodi, vglasbil Čajkovski, izvajata gni Anka Redlova in N. Mikla-ševskaja. Valček lento, vglasbil Drigueau, izvaja ga MARGARETA FRO' MANOVA. španski plesi, vglasbil Moskovski, izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA. 6- Norvegienne, vglasbil Grieg, izvaja ga MARGARETA FROMANOVA ■n g. MAKS FROMAN. Drugi del: ^ Vizije noči, balet v enem dejanju, na glasbo Chopinovo ustvarila Ra MARGARETA FROMANOVA.' (Nocturno op. 37 No 2, Valse op. Valse op. 64 No 2) Instrumentirala gga Baranovič in Jozefovič ■vajajo ga MARGARETA FROMANOVA, g. MAKS FROMAN in Sne Miklaševskaja, Orlova, Redlova in Namur. Tretji del: |j' Orientalski ples, vglasbil Arenski, izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA. y Valček iz haleta „Coppelia“, vglasbil Delibes, izvaja gna Natalija ■jq “Miklaševskaja. Umirajoči labod, vglasbil Saint-Saens, izvaja ga MARGARETA j j ROMANOVA. Instrumentiral K. Baranovič. ' Ples Anitrin, vglasbil Grieg, izvaja gna Olga Orlova. ■ Druga Rapsodija, vglasbil Liszt, izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA Mačji ples, vglasbil Delibes, izvajata gni Natalija Miklasevskaja in 14 ^a Redlova. ' >?Srski plesi, vglasbil Brahms, izvajata ga MARGARETA FRO-MANOVA in g. MAKS FROMAN Kostumi po načrtu ga Pavla Fromana. Začetek ob 8. Konec po 10. Baletni večer cine 24. februarja 1921. Prvi del: 1. Mazurka, vglasbil Delibes. — Izvajata ga MARGARETA FROMA" NOVA in >g. MAKS FROMAN. 2. Rjazanski narodni ples. — Izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA. 3. Danse des pierrettes, vglasbil Drigueau. — Izvajata gni Natalij3 Miklaševskaja in Anka Redlova. 4. Moment musical, vglasbil Schubert. — Izvaja MARGARETA FRO' MANOVA. 5. Španski ples, vglasbil Bizet — Izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA- 6. Bacchanal, vglasbil Ljadov. — Izvajajo gne MARGARETA FRO' MANOVA, Natalija Miklaševskaja, Olga Orlova, Anka Redlova >n Daisy Namur. Drugi del: 7. Zabave pierrotove, balet v enem dejanju. — Izvajajo ga MARGA RETA FROMANOVA, Natalija Miklaševskaja, Olga Orlova, A!,ii Redlova, Daisy Namur in g. MAKS FROMAN. 8. Ciganski ples, vglasbil Gertel. — Izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA- Tretji del: 9. Valse Bluette, vglasbil Drigueau. — Izvaja ga MARGARET^ FROMANOVA. 10. Tatarski narodni ples. — Izvaja g. MAKS FROMAN. 11. Mačji ples, vglasbil Delibes. — Izvajata gni Natalija Miklaševska!® in Anka Redlova. 12. Gavotta, vglasbil Gosek. — Izvaja ga MARGARETA FROM^ NOVA. 13. Druga Rapsodija Lisztova. — Izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA- 14. Norvčgienne, vglasbil Grieg — Izvajata ga MARGARETA FR MANOVA in g. MAKS FROMAN. Kostumi po načrtih g. Pavla Fromana. Začetek ob 8. % Konec po 10. Baletni večer clnc 25. februarja 1921. Prvi del: Valček iz baleta „Coppelia“, vglasbil Delibes. — Izvaja gna Natalija Miklaševskaja. 'j- Rjazanski narodni ples. — Izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA. Valček lento, vglasbil Drigueau. — Izvaja ga MARGARETA FRO- manova. 4- Ples Anitrin, vglasbil Grieg. — Izvaja gna Olga Orlova. • Labodi, vglasbil Čajkovski. — Izvajata gni Anka Redlova in Natalija Miklaševskaja. 6- Norvegienne, vglasbil Grieg. — Izvajata ga MARGARETA FROMANOVA in g." MAKS FROMAN. Drugi del: Vizije noči, balet v enem dejanju, na glasbo Chopinovo ustvarila Sa Margareta Fromanova. (Nocturno op. 37 No. 2, Valse op. 18, Valse °p. 64 No. 2.) Instrumentirala gg. Baranovič in Jozefovič. — Izvaja ga. MARGARETA FROMANOVA. g. MAKS FROMAN in gne Miklaševskaja, Orlova, Redlova in Namur. Tretji del: Pjj^ntalski ples, vglasbil Arenski. — Izvaja ga JULIJA BEKE- 10 xUskaia> vglasbil Kaelj. — Izvaja ga MARGARETA FROMANOVA. • te: pi“- vglasbil Moskovski. — Izvaja ga JULIJA BEKE- wa^arsk* narodni ples. — Izvaja g. MAKS FROMAN. • ples, vglasbil Delibes. — Izvajata gni Natalija Miklaševskaja 13 £ Anka Redlova. hirajoči labod, vglasbil Saint-SaCns, instrumentiral g. Bara-nov,č. - izvaja ga MARGARETA FROMANOVA. plr! i i i m n ■ i r • im iia ^'Sanski ples, vglasbil Gertel. — Izvaja ga JULIJA BEKEFIJEVA. esi, vglasbil Brahms. — Izvajata ga MARGARETA FRO-in g. MAKS FROMAN. Kostumi po načrtih g. Maksa Fromana. Začetek oh 8. Konec ob 103I*- TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA- Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . . Mario Cavaradossi, slikar (tenor) . . . Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) Cesare Angelotti (bas).................... Cerkovnik (bariton) . Spoletta, birič (tenor) Sciarrone, orožnik (bas) Jetničar (bas) .... Pastir...................... gna Zikova. g. Kovač, g. Levar, g. Zorman, g. Trbuhovio. g. Mohorič, g. Vovko, g. Perko. sna Šterkova- Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. I. V cerkvi St. Andrea della valle v Rimu. Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel 1 ječe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov Prl^ jatelj, ga spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, radossijeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. P°^0*,a’a|ll jo slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo *{I11 |, pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila Pocl tarjem žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti Pre(^.Zse sledujočim ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, 1131 ^ skrije v njegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba ideta. Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na P° . spozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavarado ljubček Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavarao — 10 — v stiku z begom Arigelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel Pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri večerji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posrečilo Prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skrivališča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve naraščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku. Cavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca 'zdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, t?lfo, da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika. Scarpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda Scarpijo ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko začuje priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko 1(>ee Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza-e vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados-Sliu, da bi ž njim pobegnila. Ul. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu. . Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s ?1Stn°m Scarpijevirn, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da 0 I Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stopi Puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da ® *e dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v Rl°bočino. - 11 — Začetek ob 3. Konec okrog 6- Fr a Diavolo Opera v 3 dejanjih, napisal E. Scribe, prevel A. Fantek, vglasbil D. F. E. Auber. Dirigent A. BALATKA. Režiser F. BUČAR- Fra Diavolo, pod imenom marchese di San Marco (tenor)...................................-g- Drvota. Lord Kookburn, potujoč Anglež (bariton) . g. Pribislavski-Pamela, njegova žena (mezzo sopran) . . gna^ Šterkova. Lorenzo, častnik (tenor)..............................g. Šindler. Matteo, krčmar (bas)..................................g. Zupan. Zerlina, njegova hči (sopran).........................ga Levičkova. Giacomo, (bas) ^ I.......................g. Zorman. Beppo (tenor) j an 1 a \..............................g. Trbuhovic. Podčastnik (bariton)..................................g. Drenovec. Mlinar (tenor)........................................g. Rus. Vojaki, strežniki, kmetje in kmetice. Godi se blizu Terracine v Italiji začetkom 19. stoletja. Prva vprizoritev 1. 1830. v Parizu. I. Pred gostilno. Krdelo vojakov, na čelu jim častni' Lorenzo, •veselo popiva, le Lorenzo je žalosten, ker mu krčmar Mat- teo ne da iza ženo hčere Zerline, ki je namenjena bogatemu Fra° cescu. Lord KocJcbum in njegova soproga Pameila prihitita vsa burjena, bila sta ravnokar na cesti oplenjena po roparski tolpi r Diavolovi. Vojaki takoj odidejo zasledovat roparje. Ko je lord svC> ženi razodel svoj srd nad njenim koketnim vedenjem n apr a m neke markiju iiz Napolija, nastopi Fra Diavolo pod imenom markija San Marco. Angleška dvojica odide, s Fra Diavolom ostane Zer1 sama, ki mu zapoje pesem o zloglasnem roparju Fra Diavolu. bajajoča roparja iBeppo in Giacomo javita, da se ni posre&flo- ^ gležu vsega ukrasti. Ko prideta zopet Angleža, izve Fra Diavolo zvit način, da ima Pamela v obleki všitih 100.000 lir. — Vojaki ^ vrnejo in prineso veselo novico, da so ropartje premagali in Pan1 . krasni nakit zopet nazaj prinesli. Pamela, vse srečna, podari — Lorenzo dar odkloni — 10.000 lir, in tako je poroka Zerline Lorenza mogoča. — 12 - II. Z e ri in in a spalnica. Zerlina vede angleško dvojico v SOlbo. Fra Diavolo pride skrivaj ogledovat, kako bi mogel do An-Sleža, da bi ga oropal. Pni odprtem oknu zapoje barkarolo v znamenje, da zdaj lahko prideta Beppo in Giacomo, ki se priplazita skozi okno. Zerilina se vrne, razbojniki se urno skrijejo v mali temni so-k'ci, Zerlina gre v posteljo in ko zaspi, hočejo razbojniki takoj k Angležema — ali zdajci se začuje hrup, vojaki so se vrnili, zato se r<>i>atijii izopet skrijejo. Zerilina hiti gostiti vojake. Lord pride poizvedovat, od kod ta hriup in zdaj nastane ropot v temni sobici, kjer So skriti roparji. Ko pa hoče Lorenzo vstopiti, mu prtide naproti marki di San Mairco — Fra Diavolo. Lorenzu reče Fra DiavOlo, da Ie bil namenjen k Zedini, lordu Pa, da je hotel k Pameli. Tako je resi'l sebe, Lorenzu in lordu pa zbudil ljubosumnost. III. Gorata pokrajina. Fra Diavolo pride kot bandit in vtakne v votlo drevo listek, v katerem veli Beppu in Giacomu, naj '^u dasta znamenje z zvončkom v kapelici, da je prišel čas oropati žleža, potem odide. Po svetem opraviliu ostaneta Beppo in Gia-c°m° sama, najdeta listek ter ga z velikim naporom prečitata. L">-lCnz° Pride in toži o Zerlimimi nezvestobi. Z vračajočim se ljudstvom Pride Zerilina, prinese banditoma naročeno vino; tadva pa se pri tei Pr'či, ker sta malo preveč pila, izdata, prepevaje ono pesem, ki i0 Je bila pela sinoči Zerilina, ko je bila sama v spalnici. Takoj pridejo oba bandita in res najdejo listek,, ki ju izda. Lorenzo zapove ^stražiti celo okolico, vsi se poskrijejo. Giacomo mora dati, pri-)en po Lorenzu, znamenje z zvončkom, Fra Diavolo pride in baS 0 h°ec k Angležu, ga vo;ak: - 13 - Thais. V zgodbah svetnikov beremo, da je v četrtem stoletju živela v Egiptu spokornica Thais. V svoji mladosti je bila igralka v Aleksandriji, takrat enem najvažnejših središč grške kulture. Bila je nenavadno lepa, toda njeno življenje ni bil° čednostno. Izpreobrnil jo je menih, čigar ime ni dognano-Nekteri mislijo, da je bil Paphnucij, ki slovi kot najgorečnejs' izmed egipetskih asketov tistega časa; drugi so mnenja, da se je imenoval Serapion ali Bessarion. O njem pripoveduje legenda, da je pač rešil dušo grešnice, da pa je pri tem san1 zapal večnemu pogubljenju. Povest o lepi izpreobrnjenki je porabil Anatole France kot snov za svoj roman „ Thais. “ Jedro in morala sloviteg3 dela je skepsa, ki kot vodilna ideja omogoča razvoj in opr®' vičuje nejasni zaključek roinanovega dejanja. „Vem“ — Pise Anatole France v privatnem pismu — „da človeštvu nisej^ prinesel resnice. Ljudje hrepene po absolutnem in tiste, h najmanj mislijo, najbolj žeja po gotovosti. Med politiki, ki J1^ poznam, ne vidim niti enega, ki bi bil zmožen dvomiti-Anatole France priporoča dvom, ker ga ima za vir vztrpnos > prizanesljivosti in usmiljenja. Ne dolgo potem, ko je roman izšel, je izrazil f>all| Desjardins mnenje, da bi „Thais* utegnila zanimati ^ kega skladatelja, n. pr. Masseneta. In Massenet je ubog ^ ter poveril sestavo besedila svoje opere znanemu libretis Galletu, ki je v svoji pesnitvi moral seveda opustiti vsa ^ filozofsko razmotrivanje. Izluščil je iz romana le moti' nepremagljivi in slepi sili ljubezni. Njena žrtev postane me11 Paphnucij, imenovan v operi Athanael. Prva slika nas popelje na obrežje Nila, kjer najde'1’, starega puščavnika Palemona sredi tovarišev pri skron ^ večerji. Athanaelov stol je še prazen. Melanholična orkestru pripravlja razpoloženje. Pristopi Athanael in da ^ svoji žalosti zavoljo razuzdane ženske z imenom Thais. svojim nebrzdanim življenjem pohujšuje aleksandrijsko ljims ^ Pripoveduje, da jo je poznal in celo poželel v svoji mla« preden je postal kristjan in menih. Sedaj bi jo želel ote objema satanovega. — 14 — Ko Athanael zaspi, se mu Thais v sanjah prikaže. Topla 111 nasladna glasba spremlja vizijo, a brž utihne, ko se menih Prebudi. Dasi mu modri Palemon odsvetuje vmešavati se v Posvetne stvari, odide Athanael v Aleksandrijo, da izpreobrne Srešnico. Po slikoviti introdukciji nas povede pesnitev na teraso Nikijevega doma v Aleksandriji. Nikias je Athanaelov prijatelj lz mladosti, nasladnež, epikurejec. V lahnem dialogu, ki ga sprernlja ravno taka glasba, svetuje Nikias Athanaelu, naj ostane v njegovi hiši pri veselici, pri kateri bo sodelovala udi Thais. S porednim nasmehom na ustnih preoblečeta ®pi sužnji Krobyla in Myrtala puščavnika, o katerem pravi "■kias, da je tako zanemarjen, da skoro ni več človeku po-, °ben. Razposajenost v glasbi narašča, ko se bliža Thais, ki spremlja množica čestilcev in veseljakov. Athanael se seznani ž njo in ji napove svoj poset. V tretji sliki smo pri Thais. Sita življenja, toda boječa j*5 starosti in smrti vprašuje svoje ogledalo, je li še lepa in „° li ostala večno lepa. V veliki sceni, ki sledi in ki v njej /4® podleže Thais menihu, dasi mu tega še ne prizna, se mgra dvoboj med anahoretom in hetero, ki zastopata dve Nasprotujoči si svetovni naziranji. Ko zastor pade, godba ne mne; polagoma izpodrivajo resni, religijozni motivi lascivne J^elodije. Burnemu prizoru sledi preprosta in v srce segajoča et>itacija, ki nas obvešča, da je našla Thais notranji mir, Ua Je rešena. ,. V naslednji sliki pove Thais Athanaelu, da je priprav-•etla slediti mu. Nikias in njegovi prijatelji, zbrani pri „ S‘jah, hočejo odhod kurtizane zabraniti. Da prepreči ne-, ec°: se zavzame Nikias slednjič za odhajajoča in vrže nai' med množico, da odvrne pozornost od njiju. V peti sliki vidimo Athanaela in Thais -na potu v sa-stan, kamor vodi menih spokornico. Thais je utrujena, k noge krvave. Redovnice pridejo in jo odvedo v zavetišče, ne bo zapustila nikdar več. y Navidez zadovoljen se vrne Athanael med svoje brate. 0 riJegovem srcu pa je nemir. Kakor Tannhiiuser Wolframu o2jV°^efn romanju, pripoveduje Athanael Palemonu o ne-su-vliivi bolezni, ki se je polastila njegove duše. V nemirnem, i2?v °y*tem ritmu govori o Thais. Prehajajoča iz mola v dur, " ^'..n-’egova Povest v priznanju: „Vse, kar zrem, je Thais! kotu — Thais!“ V sanjah se mu prikaže najprej Thais Veg-- ^rtizana, potem kot redovnica na smrtni postelji. V naj- razburjenosti odhaja, da bi jo videl še enkrat v življenju. — 15 — V zadnji sliki vidimo Thais poslavljajočo se od sveta. Pod košatim figovim drevesom so krog nje zbrane njene tovarišice. Glasba izraža izključno cerkvene molitve. „Usmili se je, o Gospod!" pojo redovnice. Thais zre kakor zamaknjena predse, njeno obličje izraža rajski mir. Ob vrtnem vhodu se prikaže Athanael. Z bledega lica mu sije obup. Prizor spominja na svidenje Fausta in Marjetice v ječi. Thais je v smrtni ekstazi, Athanael ji govori besede, ki jih ona ne razume, ne more več umeti: „Laž je bilo vse, kar sem govoril, le življenje je resnica! Reci mi, da živiš! Ne umri!“ — Prepozno. „Sladkost uživam nadzemske sreče14 — šepeta Thais — t,111 odpuščeni so mi moji grehi. Zdaj zrem nebo . . . Boga!“ F. J- — 16 — Fr. S. Finžgar. Avtor ljudske igre „Razvalina življenja* je praznoval 9. februarja letošnjega leta petdesetletnico svojega rojstva. Pisateljevati je začel še na gimnaziji in je postal eden naj-Jflarljivejših so*rudnikov „Doma in S ve ta“, čigar pripovedni Fr. S. Finžgar. 8p,si (jr sPadajo med najpriljubnejše čtivo našega naroda. Njegove po 6 lovec, Naša kri in Veriga se odlikujejo 2iku^rePr08^ krepki karakterizaciji in pristnem domačem je-’ Ka jemlje Finžgar naravnost kmetu iz ust. Malim - 17 — odrom širom Slovenije so njegove igre vedno dobrodošle, ne samo zaradi snovi, ki jo jemlje pisatelj iz življenja narodove sedanjosti ali preteklosti, ampak tudi, ker so lahko govorljive. Videl sem pred leti na Jesenicah predstavo nje-gove „Verige“: na dveh odrih isti dan. Gledališče tu tam nabito, da se niso dala niti vrata odpreti in smo moral* zakasnelci pod odrom v dvorano. Govorili so v obeh gledališčih v domačem dijalektu in tako dosledno, kakor bi se j|[I^ kar samo prožilo in nisi zasledil zlasti pri Špicarjevi družbi kmalu napačnega miselnega poudarka, ki dela diletantom t°' liko preglavice in jih sili v nenaravno igro, kadar se bore s knjižno izreko. Tudi v najnovejši drami zveni ta domači ton in brez dvoma bo obhodila tudi ona z uspehom vse podeželske odre. Finžgar, ki ni nikdar vajen počivati, snuje že noV° dramo iz naše preteklosti: snov ji je oprostitev našega krn^3 iz usužnjenosti graščakom, torej zopet eminentno narodni igra, ki naj bi se vprizarjala po avtorjevih intencijah ob ra zn1 slavnostnih prilikah. — 18 — Gledališka kronika. sk ~ G. Milan Skrbinšek, režiser in dramaturg maribor« gledališča, je slavil dne 12. t. m. desetletnico svojega umet* n- j e8a delovanja. Ob tej priliki se je vprizorila v Mariboru Leo« „i a Andrejeva drama »Misel«, v kateri je igral g. Skrbinšek kur-n°i V^°8° >n vodil tudi režijo. G. Skrbinšek je dovršil 1. 1909. z dunajske igralske šole Otto ter vstopil že jeseni istega leta °sobje ljubljanskega gledališča, kjer je ostal pet let. Leta 1918. in gibuniiava, J'- v/o*.«* pv-i ven V °V v ^a£rc"u» v sezoni 1918/19 pa je vodil tržaško slo« Pa I*i gledališče. Lansko se/ono je vodil gledališče v Celju, letos je • P.yjc v Mariboru. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani Jubilantu izrazila svoje iskrene čestitke. f^Iani moskovskega »H u d o ž e s t v c n c g a teatra« se Pqv . " * I UlOSKOVSKCga »M U U O / i; s l \ l lit j; a L a L l a« *> ** j.trnejo v Ljubljano še za dva večera. Dne 1. marca prirede Malc^arn' večer z novim sporedom, dne 2. marca pa vprizore Slrna Gorkega dramo »N a d n u«. fiost .P*1111' moskovskega baleta so z velikim uspehom Earet rV ^el^raclu. »Epoha« hvali v obširni occni posebno Mar< m a n° *' r o m a n o v o , J ulijo Bekefijevo in Maksa Fro< a> katere šteje med prve korifejc plesne umetnosti na svetu. lišn~. ^ Magrebu je izšla 6. t. m. prva številka novega »K. a z a s šlceo °Ha *' s t a«, ki ga ureja g. administrativni ravnatelj zagrebe princi *ledališča A. Mosovčič. List obsega 8 strani v kvartformatu, Sa zanimive članke in slike ter stane 10 kron. Milan 'd 0 z o r i š n a biblioteka« v Zagrebu. Pod redakcijo knjiž“c8oviča so pričeli v Zagrebu izdajati novo gledališko Begovv°' rva številka izide te dni in prinese več enodejank M. Laza k P.°,^ naslovom »Male komedije«. Potem bodo sledila dela: tilJnov Maksim Crnojevič. — Ivan Cankar: Kralj na Bc* ^evizo* Aristofan: I.vsistrata. Moliere: Tartufe. — Gogolj: r' Letna naročnina 100 kron. smrt KJ,°Urnal ^es Debats poroča iz New«Yorka, da leži tam na ila ozdrav" S^oviti tcn°rist Caruso in da ni nobenega upanja, ^°mpOnistCap^'aZi°na?C Poro^a 'z Empoli, da je tam težko obolel Cene prostorom Parter Drama Opera Sedež I. vrste 24 K . . 30 K „ 11.— III. vrste . . . to o 4 . 26 . „ IV. -IX. vrste . . • 18 , . . 22 „ „ X,-XIII. vrste . . 14 „ . 18 . Dijaško stojišče .... 3 , . ■ 3 „ Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . . 100 , . • 140 „ Balkonske lože za 4 osebe . 70 . . . 100 „ Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . K O CN • 25 „ Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . . 15 . . . 20 , Balkon Sedež I. vrste • 15 „ . • 18 , „ II.-III. vrste . . . • 10 , . . H . Galerija Sedež I. vrste 7 „ • 8 . II.—V. vrste . . . 6 „ . 6 , Stojišče 2 , . 2 , Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (°Pe^a gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10% P°Vl in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. Med predstavo vstop ni dovoljef1’ - 20 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. toart,C,ališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-pfi ^ ^arodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti delih • 'n kratke članke o važnejših dramskih in opernih G°lja ll?nj’h avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Aloj,-- fan G°vekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, IJ ^raiRher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISK«, UČITELJSKA TISKARN« V LJUBIJttHI