Maribor, petek U. aprHa 1957 §tev. 86. Leto Ki. (XVIII.) MARIBORSKI 1 VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ni. 11 / Tel. oredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase (prejema todi oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Poštnina plačana v gotovini 6 taka Metoda ea enaka Beograd, 16. aprila. V zvezi z uveljavljenjem uredbe o določevanju minimalnih mezd, sklepanju Kolektivnih pogodb, pomirjevanju in arbitraži, dne 15. aprila 1937 je minister za s°cialno politiko in narodno zdravje jzdal navodila za izvedbo te uredbe za čas, dokler se ne predpišejo minimalne mezde za posamezne gospodarske panoge. 1. Najmanjša mezda nekvalificiranega delavca, nad 18 let starega, ne more zna-sati na ozemlju kraljevine Jugoslavije v Vseh. v členu 32 naštetih podjetij in pa v mestih z nad 5000 prebivalci manj ko dva dinarja za delovno uro. 2 .Za nekvalificiranega delavca, nad 18 let starega, ne more znašati najmanjša ^ezda na ozemlju kraljevine Jugoslavije, c.e je zaposlen v obrti in trgovini v kra-. J'h z manj ko 5000 prebivalci, manj ko ‘«80 Din za delovno uro in sicer za de-^vni čas, ki je za dotično podjetje predpisan. 3- Najmanjša mezda nekvalificiranega delavstva izpod 18 let starega, ki je za- D°sleno v podjetjih in krajih, navedenih v točki 1. teli. navodil, ne more znašati ®apj k0 i,50 Din za delovno uro. V podlih. ki jih navaja točka 2. teh navo-najmanjša mezda ne more znašati ?]ani kot 1.35 Din, in sicer za delovni čas, j1 ga predpisujta zakon o zaščiti dedcev in uredba o odpiranju in zapiranju lovskih in obrtnih obratov in o delov-,eni času osebja od 19. junija 1929. r 4« V kolikor bi bile mezde pravkar najdenih kategorij delavcev slabše od }ezd v točki 1., 2. in 3. teh navodil, bo-?lsi da so določene z individualnimi ali °lektivnimi pogodbami, ne veljajo. 5« Minimalne mezde, ki jih bo ban pred-!Sal za posamezne gospodarske panoge Posebnimi naredbami, bodo veljale kot fvV'Č določene minimalne mezde za do-j.^'0 gospodarske veje in stopijo v ve-, VP z dnem razglasitve v »Službenih , .^inah« oziroma v službenih listih ban-** uprav. j* Ako določi ban s svojo naredbo mi-s ,1alua mezdo za posamezne gospodar- 0 e Panoge na podlagi temeljne mezde toČkah 1., 2., 3., smo določiti to mez-iia nekvalifcirane delavce v starosti J* 18 let in v krajih z nad 5000 prebi- UmVV me)a^ 0tI P°d in 50% nad del mezdo, To pomeni za osemurni Ho i od 14,40 Din do 24 Din dnev- l62n Tv°ma za deveturni delovni čas od diw 11 do 27 Din dnevno, oziroma za delovni čas od 18 do 30 Din. Riini i l)an PredPlše z lastno naredbo dar«!? e mczde za posamezno gospo- ce? t ,veie v kraiih d0 5000 P^el)ival- kvai;?-- SITie določiti te mezde za ne-v mk 5^ano delavstvo, staro nad 18 let Sat; , tr2ovini, tako da ne sme zna« •Uain ko Kor* Izračunane mini- dein,e me?'de- To pomeni za osemurni dticvi11 čas od ,2<95 Dln do 21.60 Din Ms« i°v za deveturni delovni čas od Setum !! 24,30 R,n dnevno in za de* D|nJncvS °Cl 16,20 Din 40 27 det^inirnalna me^da nekvalificiranega ?tiavir Poc* 18 ' starost! ne sme inani i(0v~^?lih 1 'Ud -5000 »rebivalcl V5% Kori določene minimalne tu, 7v ,1 ° pomeni za osemurni delovni delovf- ?'80 Din do 18 Din' za deveturni «a d?.1 *as od 12’15 D!l‘ do Din In 22-50 DinUrn’ deIovn! Cas od 13i5° do 4J*malna .mozda nekvalificiranega Va do 18. leta ne sme biti v kra- „Siva eminenca rajha" Pariška skepsa: dr. Schacht govori dobro, toda... PARIZ, 16. aprila. V tukajšnjih krogih se živahno in zelo skeptično komentira izjava, ki |o Je dal v Bruslju nemški gospodarski minister dr. Schacht novinarjem in v kateri izjavi povdarja, da ie pripravljena Nemčija sodelovati v pravcu popolne trgovinske svobode. Če se Nemčija omeji na gotovih področjih na avtarkijo, potem Je to storila, ker nima denarja za nakup važnih sirovin v inozemstvu. Nemčija pa Je pripravljena prispevat k temu, da se svet zopet vrne k liberalnemu gospodarstvu. »Petit Parisien«, organ Quai d’ Orsay-ja prinaša komentar pod naslovom: »Dr. Schacht govori dobro, toda kakšne so njegove namere?« Kakor v ostalem tisku, tako prevladuje tudi v tem komentarju skepsa. »Nemški državni gospodarski minister Je iznesel v Bruslju zelo liberalne ideje ter izraža miroljubne namere. K temu mu moramo samo čestitati, toda te izjave prihajajo povsem iznenada in bi bilo na prvi pogled mogoče predpostaviti, da se je Nemčija odločila, da v gospodarskem oziru na široko odpre vrata zapadnim državam. Tudi v preteklosti je dr. Schacht nemalokrat tako govoril, toda Nemčija ni nikdar z dejanji potrdila njegovih iz-iav. Vse je odvisno od tega, zakaj pravzaprav v praksi gre, da je dr. Schacht zopet začutil potrebo, da se pozabava z liberalnimi idejami. Socialistični »Po-pulalre« označuje dr. Schachta kot »sivo eminenco rajha«, ki propoveduje sedaj gospodarsko sodelovanje, samo za to, da oskrbi rajhu sredstva za okrepitev njegove avtarkije. Dr. Schacht ima nalogo, da ojači nemško zunanio trgovino radi Goringove štiriletke. Dr. Schacht je moral smatrati svoj bruseljski avditorij kot zelo naiven, če je izjavil, da je uvedba avtarkije v Nemčiji posledica reparacij. Ves svet pa ve, da je vodja rajha skozi leta povdarjal, da je Nemčiji avtarkija življenjska potreba in v zvezi z glavnim političnim ciljem: priprava za vojno. V Nemčiji ni dveh političnih sistemov, ampak samo eden, ki ga predstavlja razdelitev vlog med Hitlerjem in Schaditom. To je politika mesta pod soncem in za afirmacijo te politike je Hitler poslal dr. Schachta v Bruselj. Ht/sfitiau Su util/n** stždslv& OSA V&tSiUG BERLIN, 16. aprila. Veliko pozornost zbuja proces proti katoliškemu duhovniku Rosaintu in tovarišem, ki so obtoženi, da so vzdrževali zveze s komunisti in da so podpirali komunistično propagando. Nemški listi prinašajo o tem procesu obširna in velika poročila. Glavni obtoženec kaplan Rosaint je po poročilu nemških listov priznal, da se je sestajal z voditelji komunistične mladine, zatrje- val pa je, da je z njimi le teoretično razpravljal o verskih, filozofskih in gospodarskih problemih. Na vprašanje, kako si po vsem tem kot katoliški duhovnik predstavlja borbo proti komunizmu in brezboštvu, ki mu jo nalaga papež, je baje Rosaint odgovoril: »Kot najmočnejšo sredstvo v varstvo pred komunističnimi zankami priporoča sv. oče molitev in pokoro.« Pred 25 leti Zanimivo reminiscenco je objavil v beograjski reviji »Javnost« g. Vojislav Bogičevič. V tekočem mesecu poteče 25 let, odkar je dijaška mladina iz Hrvat-ske prvič posetila Beograd. Bilo je to v času, ko je najbolj budno vrelo nacionalno revolucionarno gibanje med jugoslovansko orientirano mladino v krajih bivše Avstro-Ogrske. V tem času — začetkom 1912 — beleži zgodovina krvave demonstracije dijakov srednjih šol v Sarajevu in Zagrebu proti nasilniškemu režimu komisarja Čuvaja na Hrvatskem. Dunajska vlada je imela o akciji mladine točne informacije, saj ji je pošiljal izčrpna poročila sam komisar Čuvaj, ki je glavne krivce revolucionarne jugoslovanske akcije videl v dalmatinskih dijakih. Aprila 1912. se je pripravljal obisk večje skupine dijakov (akademikov) iz Hrvatske v Beogradu. Tam je bil takrat avstro-ogrski poslanik baron Ugnon, ki je predvideval demonstrativni značaj tega obiska in je že 6. aprila o svojih domnevah poročal zunanjemu ministru grofu Berchtoldu. Avstrijska vlada je 1. 1930 v osmih obsežnih knjigah objavila (med spisi avstro-ogrske diplomacije!) obširno korespondenco o tej stvari, kar dokazuje, kako ogromno važnost so Ugnon in dunajska vlada pripisovali temu obisku. Iz teh spisov je razvidno, da so dijaki iz Hrvatske dospeli v Beograd 19. aprila 1912, da so jih na beograjskem kolodvoru slovesno sprejeli ob svirajiju vojaške godbe in da sta v spremstvu bila rektor zagrebškega vseučilišča dr. Hiinzl in profesor dr. Miller. Ko so hrvatski dijaki korakali mimo kraljevega dVora. se je pojavil na balkonu kralj Peter s princem Pavlom, ki so jih dijaki burno pozdravljali. Vodja dijakov — tako stoji izrecno v tem poročilu zapisano — Janko Baričevič (današnji nar, poslanec v jugoslovanski Narodni skupščini!) je pred kraljem poljubil srbsko zastavo in pri tem zaklical: »Živela Ilrvatska! Dole jih pod 5000 prebivalcev manjša ko 75% gori navedenih minimalnih mezd. To pomeni za osemurni detovnl čas od 9.72 do 16.20 Din dnevno, za deveturni delovni čas od 10.93 do 18.22 Din dnevno in za deseturni delovni čas od 12.15 do 20.25 Din. 10. Delavčev zaslužek, ki dela v akordu, ne sme biti manjši od tenvsljne minimalne mezde, ki je določena po teh navodilih, delovni čas pa dovoljen v dotični stroki. H. Minimalne mezde po teh navodilih ne veljajo tam, kjer so z minimalnimi ali individualnimi pogodbami določene ugodnejše mezde za delavce in nameščence. 12. Kvalificrani delavci industrijskih podjetij so po tej uredbi: a) delavci s strokovno pripravo v smislu obrtnega zakona, ki jo zahteva delo, pri katerem je zaposlen; b) delavec brez strokovne priprave ‘ v smislu obrtnega zakona, ki jo pa zahteva delo, in delavec, ki izvršuje delo, katero zahteva posebno učenje in daljšo prakso; c) delavec ki ga delodajalec priznava za kvalificiranega delavca. V spornih primerih, ali je delavec kvalificiran in ali je treba podjetje smatrati za industrijsko v smislu te uredbe, odloča ban po zaslišanju inšpektorja dela. 13. Pri določanju minimalnih mezd te uredbe je ban dolžan upoštevati načelo »Enaka nagrada za enako delo« in ga izvesti brez razlike na spol. , 14. Preden pristopi k določanju minimalnih mezd v smislu te uredbe, je dolžan ban izvesti anketo in upoštevati go- spodarske in socialne razmere svojega področja, mezde, ki jih trajno plačujejo v dotičnih, oziroma sorodnih strokah ali v posameznih skupinah strok na njegovem, oziroma na sosednjem področju. Zlasti pa mora upoštevati življenjske stroške in minimalne potrebe delavčeve eksistence in njegove .rodbine ter proizvajalne stroške na njegovem, oziroma na sosednjem področju. 15. Gradbene in druge nadrejene oblasti morajo po tej uredbi določiti za vsako konkretno delo minimalne mezde nekvalificiranega delavstva, zaposlenega pri gradbenih delih in pravočasno izpolniti njihove splošne pogoje. 16. V banovinah, v katerih se predpišejo mezde v smislu teh navodil, naj bodo minimalne mezde približno v skladu s predpisanimi mezdami in ne smejo biti manjše od temeljnih mezd po teh navodilih. Posebna navodila pa predvidevajo sledeče točke: 1. V podjetjih z angleško soboto in s polnim 48-urnim delom na teden, je troba vse delovne ure plačati po določenih minimalnih mezdah za uro, tako da se vse tedensko delo more normalno opraviti % 9 urami na dan zaradi izvedbe angleške sobote. 2. Zaslužek delavcev, ki dobe mesečno, oziroma letno plačo, se določi po delovnem času 25 dni v mesecu oziroma 300 delovnih dni v letu. 3. Pri določanju osnovnih, oziroma minimalnih mezd tam, kjer se prejemajo v blagu, je dolžan ban določiti ekvivalent v denarju, po zaslišanju delavske in delodajalske zbornice. 4. Kot prizadete stranke, ki se lahko obrnejo na bana, da določi minimalne mezde za nekvalificirano delavstvo v eni izmed gospodarskih panog na njegovem področju, je smatrati: a) s strani delavcev: 1. sindikalno organizacijo delavstva dotične gospodarske panoge, ki se ji prisotnost in delokrog ujemata s področjem dotične banovine v smislu od oblasti potrjenih pravil, 2. pristojna delavska zbornica; b) s strani delodajalcev: 1. prosta organizacija delodajalcev z dotično gospodarsko panogo, 2. prisilno združenje delodajalcev za dotično gospodarsko panogo, 3. pristojna delodajalska zbornica. 5. Ban bo proučil upravi&5nost te zahteve, bodisi da prihaja od organizacije ene ali druge prizadete stranke, ali pa od več strank. 6. Koristno in priporočljivo je, da zasliši po možnosti pred določitvijo minimalnih mezd pristojne delavske in delodajalsko zbornice. 7. Dokler se ne predpiše uredba v smislu § 267 obrtnega zakona glede na odškodnino za delo vajencev, veljajo določbe posameznih vajenskih pogodb, če pa teh ni, je dolžan določiti višino odškodnine za vajence ban po zaslišanju pristojne delodajalske in delavske zbornice. Ta navodila stopijo v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah in veljajo dotlej, dokler se ne izpremene ali izpopolnijo z drugimi navodili. g#*4 (kfkSMftdAMsJlui ntU&tOUiO Haik Ude m odu(ta h metoduih Hai&z Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru je te dni prejelo od ene svojih podružnic sledeči dopis: Prosimo vas. da bi nas blagohotno podpirali in so borili z združenimi močmi za pravice vinogradnikove, ker je naš haloški vinogradnik popolnoma obnemogel. Nima nikjer kaj vzeti, da bi plačeval svoje obveznosti. Vedne uirne so mas pripeljale tako daleč, da smo popolnoma obnemogli in z grozoto pričakujemo bodočih dni. Prosimo tudi obenem za najvažnejše. Naj bi se vinske cene vendar že enkrat izboljšale tako, da bomo mogli zmagovati za svoje dajatve. Mj smo zlezli tako v dolgove, da ne moremo pri najboljši volji plačevati ne dolgov ne obresti ne davka in haloški vinogradnik dandanes dela, trpi in strada. Niti domačih potreb ne zmaguje več. Trpimo mi, naši otroci in cela družina, tako da nas bo to pripeljalo do popolnega obupa. Mi vemo, da smo dolžni plačevati naše obveznosti, katere nas tičejo. . Toda od kod vzeti potreben denar za vse to? Država kot taka ima neizpodbitno pravico terjati od nas davek. Tega se tudi popolnoma zavedamo, pač pa mora tudi država gledati na to, da mi tudi lahko to zmagujemo, ne pa samo... in nas prepuščati mili volji, da dela vsakdo z nami kar hoče. Gledati bi morali na to, da sc odpravi oderuštvo z barantanjem vina, pri čemer zasluži vsak mešetar z vinom več kakor ubogi vinogradnik, ki se ubija Avstrija! Dole Madjarska!«, a čulj so se tudi klici: »Živel jugoslovanski kralj Pe- ter!« Ko je baron Ugnon o tem slučaju takoj brzojavno obvestil grofa Berchtolda, je že isti dan dobil od njega nalog, naj intervenira pri predsedniku srbske vlade g. Milovanoviču, da bi se srbske oblasti glede dijakov iz Hrvatske držale vsaj rezervirano. G. Milovanovič sc je opra- vičil za gori opisani slučaj, pojasnil pa je obenem, da se kralj pojavlja v vsakem podobnem slučaju. Dal pa je tudi navodilo oblastim v krajih, skozi katera so nameravali potovati hrvatski dijaki, naj store potrebne korake proti morebitnim demonstracijam. V tem času se je mnogo govorilo, da bi kralj Peter in bolgarski kralj Ferdinand obiskala Dunaj. Sam Dunaj je delal na to. Po gori opisanih dogodkih pa je bilo javljeno iz Dunaja v Beograd, da bi obisk kralja Petra ne bil zaželjen. Obisk je res tudi izostal, prišel je — od l. do 3. junija 1912 — samo bolgarski kralj. Zanimiva je trditev v navedenih spisih, da je bil eden glavnih organizatorjev obiska hrvatskih dijakov v Beogradu in ostali Srbiji znameniti pesnik — bohem Tin Ujevič. Takšna je bila hrvatska mladina pred 25 leti! In danes-?! vse leto. Vsak stan glasno zahteva svoje pravice po večjem plačilu, le haloški vi-! nogradnik ne zasluži dnevno s svojo družino niti beliča. Zakaj se uvaža prosto Banačan in Dalmatinec v toliki množini v našo banovino, ko je vendar našega vina dovolj na razpolago? Ako ne moremo tega preprečiti, vsaj tako bi naj bilo, da se isto vino uvaža le takrat, ko | našega vina ni več na razpolago. Lani nas je kakor znano zadela strašna nezgo-| da radi peronospore in toče, tako da ni-I smo pridelali niti toliko, da bi se nam pokrili stroški našega dela. Sadonosnike | nam je uničil v jeseni zgodnji sneg za več let. Kdo nam jo bo ocenil in kdo nas pomiluje radi tega. Kdo trpi z nami, kdo nam kaj pomaga, kdo nam je dal kaj odškodnine za to. Sedaj, ko opravlja vsak vinogradnik svoja dela z velikim naporom, sedaj ko v strahu gleda, kako bo opravil vsa potrebna vinogradniška dela, kje bo vzel in od kod denar, da bo kupil potreben ma-terijal za škropljenje, brez katerega ni nobenega upa posebno še ob podraženju galice — sedaj in ravno sedaj, nam pošiljajo posojilnice po agrarni banki opomine naj takoj plačamo svoj prvi rok plačevanja in groze s. sodnijo — potem pridejo advokati in nazadnje ... Haloški vinogradnik živi mnogo slabše v primeri z drugimi vinogradniki Sl. j goric. On ne pridela doma kruha, ker se po večini živi le od pridelka vinograda. On nima na razpolago živine za prodajo, ni poljski kmet, ki bi prodajal zrnje, mora vse zrnje za živež kupiti, če ima od kod vzeti dehar. Nima polnih gozdov, da bi prodajal drva in drug stavbni les. Ce ga je imel, je že v teku te krize moral vse prodati. Ne hodi z živino okrog delat, orat in vozit, da bi kaj zaslužil, on dela v upu, da mu kaj jesen in le jesen prinese. In ravno sedaj v najhujšem času, ko je sam vinogradnik potreben najnujnejše podpore, sedaj pošiljajo omenjeni zavodi čeke s prilogo in pripombo: takoj za plačati. In posledice tega bodo stroški, tožbe, rubeži, advokati. Kmečka zaščita bo ta, da bo navsezadnje kmet dolžan več. kakor je bil pred popustom posojila 50% ali 30%. Prosimo, naj bi rajši plačali vse naše dolgove. Nam niso ljube te vedne terjatve in rubeži, ali iz navedenega se jasno razvidi, od kod vzeti potreben denar. Edina rešitev kmečke zaščite vinogradnika je ta: zboljšanje vinskih cen. Če nam odpišejo ves dolg, kar ga imamo in še nam povrh dajo kredit, ne moremo gospodariti, če ne bodo gledali na to, da se vinu izboljšajo cene. Zato prosimo našo zaščitnico »Vinarsko društvo« v Mariboru, da to upošteva in nam pomaga, da se vsestransko izboljšajo cene našim pridelkom, potem bomo tudi z veseljem in z velikim ponosom- gledali v bodočnost iii se bomo hva ležne izkazali za veliko delo. Razmere v drugih vinorodnih krajih Dravske banovine niso, z redkimi izjemami, nič boljše. Zato apeliramo na merodajne činitelje, da pri reševanju vprašanja trošarine na vino in žganje upoštevajo resnioen položaj našega obupanega vinogradnika. Celjska jusHta Verdi eva „Traviata“ v celjskem gledališču Sedaj so tudi v Mariboru redki taki ’ večeri, kakršnega smo imeli v Celju v ( torek, ko je gostovala tu ljubljanska opera z Verdijevo Traviato. Violetta je, bila gospa Gjungjenac. Alfred g. Gostič, Alfredov oče g. Janko. Dirigiral je gosp. Štritof nekoliko okrnjeni operni orkester. ! Bila je neizrečeno lepa prireditev, brez slehernega omalovaževanja province, ko je storil sleherni, karkoli je mogel vpro-' speli večera. Žal je bilo gostovanje le! enkratno po dolgem presledku gledaliških predstav, ki pa sicer tudi niso imele : posrečeno izbranega repertoarja. To go-' stovanje pa je nadoknadilo vse drugo in ' pokrilo vse pritožbe s pozabo. Gledališče je bilo nabito polno, kjerkoli j je mogoče, so vrinili zasilne sedeže, da ^ so še ustregli nekaterim zapoznelim pri- j glašencem. Pač pa so bile cene razme- ( roma visoke: v prvi vrsti parterja po 40 Din, dijaško stojišče pa po 8 Din. Vsekakor je vsaj dijaško stojišče predrago in bi se z ozirom na revnejšo večino med | •dijaki moralo znižati na minimum, kajti I 06 60 ieikid Vt. 1. Šattiia Njegov prožni korak, neugnana aktivnost. bistroumna duhovitost mu delalo takšne komplimente, da bi skoro ne 'bilo verjeti, da se je na njegovih ramenih znašlo šestero križev. Dr. Ivo Šorli je v našem obmejnem kulturnem življenju postal vodilna osebnost, ki se nahaja s svojo široko razglednostjo, gibkim razumevanjem ter še vedno obilno književno plodovitostjo v žarišču naše obmejne kulturne tvornosti. V znak posebne zahvale in priznanja mu prirejajo mariborska kulturna društva v ponedeljek 19. t. m. zvečer v Narodnem gledališču poseben pro-slavitveni večer, ki naj bo skromna od-dolžitev za to, kar je dr. Šorli skozi 30 let in še več na naših kulturno literarnih brazdah ustvarjal. V vsej Šorlijevi osebnosti se očrtujejo prameni svojskega tolminstva: plemenito srce, bister duh, neugnana delavnost. Človek najširšega formata, človek najodličnejših etičnih kvalitet. Človek, ki so v njeni združene vse komponente etičnega, umstvenega zanosa. Osebnost. Njegova vedno prijazna, ljubezniva beseda nima svojih korenin v formalističnih normah bontonskega občevanja, marveč I v globinah srčne kulture, prirod-lnostne dobrotljivosti, človečanstva. celjski dijaki so v tem pogledu itak v kaj neugodnem položaju napram ljubljanskim ali mariborskim, ko se jim redko-kedaj nudi kaka res dobra gledališka stvar. — Navzlic visoki ceni so dijaki napolnili svoj prostor tako, da so komaj stali in v potu in vročini poslušali nebeško lepoto Verdijeve opere. Poleg splošne omembe silnega obiska pa je vredno zabeležiti za vzgled, da so se opere Traviate udeležili tudi kapucini in šolske sestre, kar je vsekakor priznanja in hvalevredno za vzgojitelje, ki so drugod mladini vse take in podobne pred stave zabranjevali, ne da bi jih sami poznali. Kdor pa umetnost prav vrednoti, ta je tte more braniti nikomur, najmanj pa doraščajoci mladini, ki išče srčno izobrazbo le v znanosti in umetnosti. — Uprava gledališča je upeljala tokrat prav simpatično novost,/ da je v zadnjem odmoru delila med publiko neprodan^ programe podane vsebine opere. Več koristi bi še bilo, če bi jih razdelila že začetkom predstave vsaj nekaj med dijake, da Šorlija lahko poslušaš kar naprej brez presledka. Njegova sočna dialektika, vedro preprosto in vendar globokomiselno pripovedovanje, pristno galski esprit, ostroumna pronicavost, klasicistična odrezavost, vse te in druge neštete o d 1 i-ke uma in duha ustvarjajo tiste osnove življenjskega uveljavljenja, ki tako izoblikovano osebnost povzdignejo na stopnjo vodilne veljavnosti. Kakor se njegova globoko začrtana srčna kultura odraža v vsakdanjem, obče družabnem življenju in se njegova blesteča bistroumnost uveljavlja predvsem v ožjem elitnem krogu, tako se oba navedena osnovna tona njegove osebnostne resonance skupno z domiselno iznajdljivostjo in neutrudno tvornostjo očitujeta tudi na njegovem književno literarnem torišču, ki sc razprostira od njegovega novelistiČnega prvenca do njegovega dramskega prvenca,%ter odtod naprej do neverjetne impulzivnosti v zadnjem času, ko siplje iz svojega literarnega rokava številno tvorbe svojega neverjetno mladostnega, še vedno prožnega, ustvarjajočega duha. Šorliju literatu ni bilo prizanešeno, kakor . ni bilo nobenemu našemu vidnejše- bi se hitro poučili o predstavi in jo z večjim pridom poslušali. Navzlic temu pa, da je bila vsa publika od virtuoznosti umetnikov vzhičena, je pa hotela pokazati menda svojo dostojnost s tem, da je kar skoparila s svojim priznanjem. Niti ena sama roka ni zaploskala po prekrasnih arijah gospe Gjungjenac ali g- G°s“ tiča, niti po ginljivih dvospevih z Alfredovim očetom! Kar mučne pavze so na* stale ker so v operi sami zadevni pre-sledki, kjer aplavz ne moti, ako se ne razvije v divjanje. Res pa je, da sta*dobiJa, j formelno — uradno gospa Gjungjevac iP i g. Gostič vsak svoj šopek rdečih rož. • • ■ Navzlic temu pa sta z drugimi vred morala misliti, da ima Celje nehvaležno I publiko... Morda je nekoliko tega kriv : kino. Gledališče v Celju je redko, zato pa kar bujno delate obe kinopodjetji. Nema* la konkurenca jih sili, da izbirata najboljše. Kar tri predstave vsak dan z dvema programoma, v nedeljo in praznik pa celo pet predstav! To ni mala zadeva i'} to brez popustov, ki jih v Celju tudi uradniki nimajo. V kinu Metropol je bil? Kreutzerjeva sonata tako rekordno obiskana, da v nedeljo zvečer nisi dobil vec vstopnice. Dober kino in zdrava konku- -renca je še prava sreča za mesto kakor je Celje! — Kino je pa pravzaprav edino, kar res dviga Celjane, kajti predavanj? Ljudske univerze so prilično tako obiskana kakor v Mariboru, kar je za Celje že vsekakor mnogo, seveda, ako ni kaj tujega in posebej privlačnega... Je PaC povsod ista pesem. Društvenega življenja je sicer mnogo, a ni tako na široko razpleteno kakor je drugod, kajti vsi stiki se izzive že v obeft kavarnah, ki pomenijo za Celje pac mnogo več, kakor pa kavarne v Mariboru. _ Najodličnejše znanstveno društvo v Celju je Muzejsko društvo, ki se more kot nobeno drugo postavljati z uspehi, W jih je dosegel z društveno pomočjo prof* Brvar v Potočki zijalki, v Mornovi z1' jalki in Špehovki. Izgleda, da bodo tvorili že odkriti predmeti po točnejših preiskavah še pravo spremembo v znanju 0 pračloveku in njegovi dobi. — Na zadnjem občnem zboru je izvolilo celjsk0 Muzejsko društvo gospoda prelata d|-Fr. Kovačiča iz Maribora radi njegovi« velikih zaslug za štajersko splošno in s6 zlasti cerkveno zgodovino za častneffa člana. Društvo je želelo prirediti vebj^ poklonitveno svečanost in se je veseli* prelatovega predavanja o pomenu Ceh za našo zgodovino, kar je gospod Pr .. baje že nekoliko pripravil, a žal zdravi gospodu prelatu ne dopušča utrudli"'1, vožnje in še utrudljivejšega predavanj Tako mu bo morala deputacija iz Cel) prinesti in v Mariboru izročiti diplotf častnega članstva, ki jo je izdelal aka • slikar prof. Ščuka. Kedaj pa se bo zgodilo, o tem Še sklep ni storjen. „ duluihnuo MOVU£ Opozarjamo na Putnikov izlet z ay*^ akrom v Zagreb v nedeljo 18. aPril®.|3, na družabni izlet v Graz dne 20. aP Prijavite se takoj. n>u kulturnemu tvorcu, ki jo stopal individualno pot. Radi nietzscheanstva r mu delali (Človek in pol!) očitke oz srčni ocenjevalci in merilci, majhni »u < .... .... _ . Šorli je i»eugnano ustvarjal, skozi 6 kakor-tri desetletja sodelujoč pri malo vseh slovenskih leposlovnih rcv izdajajoč številna samostojna dela. .Q, zal je toliko žilave neizčrpnosti v P nosnem ustvarjanju, da je seg~i v ^ skrivne in neskrivne kotičke fiaseglrtjCe,‘ Ijenja. Šorli je predvsem mojster L^vi* novele, da se mu ni v tem m°JS \ jc zlahka približati. V našo kniiz.ev” n0sti> prinesel bogato doto, močne izr“. oSti, prijetne, arhitektonsko izgrajene s -n0-tople, južne vedrine, pa tudi sam anju sti v ustvarjanju oblike in, r1rI]Zeii’11 vsebine, da ga ni (kakor tudi »e a ^ njegovemu tolminskemu sovrstr kgnjni ratu) mogoče obremenjevati ? ‘^von1-1 cankarjanskim ali sličnim epti- ■ [K|ar-Tipično, svojsko š o r 1 i j c v s ^ ju ja iz vseh njegovih književni. q*rjj« jih je nepregledna vrsta: I' . jvan^ Tolminci, Mačeha, Gospod _ ’ yap\ot' kov dan, Ko cvctc morje, stei.* , nik, Disonance, Pešci. Neves < • ' rj,jier»’ Milan Mrak, Vešče, Vragov eksP Hbffikfifsi/f k, rJmŠisliP uAViff Najstarejši Mariborčan umrl. V Orožnovi ulici 5 je preminil v častitljivi starosti 94 let hišni posestnik Cesner Ivan. Bil je menda najstarejši Mariborčan. Preostalim žalujočim naše iskreno sožalje! Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Ludvik Kosi, učitelj, in Štefanija Majhen, učiteljica, Mala Nedelja. — Ivan Spendl, železniški uradnik, Srbske Moravice, in Ana Rajtmajer, krojačica, Smetanova ulica 51. — Ivan Pepelnjak, učitelj na Polzeli, in Alojzija Verbek, učiteljica v Novi cerkvi. — Viljem Tkalec, tkalec, Studenci, in Angela Štelcar, navijalka, Studenci. — Jernej Gruber, tovarniški ključavničar v Radvanju, in Silvestra Schachman, prodajalka, Radvanje. Bilo srečno! Smrtna kosa. V častitljivi starosti 77 let je preminil v Mlinski ulici 24 ugledni posestnik Josip šrtuderl. Bil je mož poštenjak in zaveden narodnjak. Žalujočim naše toplo sočutje! Ljudska univerza. Radi proslave 60let-uice pisatelja dr. Šorlija se odloži ponedeljkova prireditev ua sredo 21. aprila. *- Režiser ljubljanske drame g. Ciril Debevec bo predaval o interesantni temi •'Borba za narodno gledališče«. V petek 33. aprila pa predava g. univ. profesor dr. M. Kos iz Ljubljane o »historični podobi celjskih grofov«. Mladi in stari umirajo. V tuk. splošni bolnišnici je izdihnila v najlepši dobi ko-juaj 251etna Pezdiček Frančiška, trgovčeva žena iz Sladkega vrha št. 2. Na Betnavski cesti 76 je umrl 411etni Čev> 'farski mojster Babusa Ciril. Žalujočim naše toplo sočutje! Jutri v soboto 17. aprila vokalni kon-cert v veliki kazinski dvorani. Nastopita kospa Marta Obenvalder in g. Slavko Lukman. Na klavirju spremlja g. dr. Ro-■r.an Klasinc. Redni letni občni zbor Pomočniškega °dbora združenja trgovcev v Mariboru vrši v torek, 20. t. m. ob pol 8. uri pri “Gelu »Zamorc«. Za vso trgovske podočnike udeležba obvezna. Odbor. Mariborski pododbor Udruženja re-zervnih oficirjev in bojevnikov poziva Vse člane, ki nimajo officirske uniforme d bi si isto nabavili, oziroma bi jo radi jdejeli od našega Udruženja, da se do o. t. m. prijavijo pismeno naši upra-v>- —- Rezervne oficirje, ki niso člani Pododbora, pa vabimo, da se vpišejo za ^fane, nakar bodo lahko prejeli uniformo, jfaslov: Udruženje rezervnih oficirjev in jdjevnikov, pododbor Maribor, Maribor. radr»e ure vsako sredo od 19.—20. ure v društveni pisarni, Jurčičeva ul. 9/1. Sokolsko društvo Maribor I. ima v so-ffato dne 17. t. m. za pokojnini ustanovi-elieni dr. Ljudevitom Pivkom komemo-Jdijo v inž. podoficirski šoli. Točno ob b. urji Podiva sc članstvo, da sc kome-Jdracije udeleži! Sodeluje društvo »Ja-ran«. V nedeljo 18. t. ni. ob 14. uri poštev za deco. Uprava Sokola I. Masarykova proslava, združena z obč-® zborom JČ lige v Mariboru, bo no- coj ob osmih v lovski sobi hotela »Orel«. Na sporedu najpreje predavanje in glasbene točke, nato občni zbor. Prijatelji češkoslovaškega naroda iskreno vabljeni! Opozorilo. P. t. občinstvo, zlasti iz gospodarskih slojev, se opozarja, da ne naseda raznim sumljivim tipom, ki se klatijo po našem mestu in okolici ter zbirajo naročnino za razne gospodarske adresarje in kompase odnosno inserate v istih, ker se je že v mnogih slučajih izkazalo, da so to lažni agenti, ki samo izvabljajo denar, nimajo pa namena naročila ,tudi izvršiti. Kdor se ne more izkazati z zanesljivo legitimacijo, je sum-Ijiv, njegove ponudbe je brezpogojno odkloniti. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Ne zamudite prilike in kupite zadnje karte za poštarsko tombolo, ki bo v nedeljo 18. aprila na Trgu svobode. Za malo denarja dobite lepe dobitke. Pevsko društvo Ruše priredi svoj koncert v soboto dne 17. t. m. v dvorani Sokolskega doma v Rušah. Začetek ob 8. uri zvečer. Na koncertu nastopita moški in mešani zbor. mandolinistični orkester ter mali harmonikarji. Po koncertu se vrši »Valčkov večer« in bo dama, ki prejme največ nageljčkov, nagrajena. Vsi ljubitelji roti a in zabave vljudno vabljeni. — Odbor. Soko] Studenci obvešča na številno povpraševanje, da se ponovitev igre »Ljubav ob morju« v soboto dne 17. t. m. ne vrši in sicer radi obolelosti dveh igralcev. Proti srednji šoli govore vsi predavatelji VI. pedagoškega tedna ob velikem zanimanju in sodelovanju poslušalcev. Proti današnjemu sestavu načina postopka in zdravstveni uredbi namreč. Nocoj pa predava g. prof. G. Šilih o tem, kako bi se povoljneje rešilo to vprašanje iz vzgojnega in družabnega vidika s poenotenjem šolstva, kot nujnemu klicu naše | dobe. To gotovo zaniipa vsakega vzgojitelja! Vstop je prost. Zato vabljeni vsi v čim večjem številu! Natečaj za sprejem treh zdravnikov. Ministrstvo vojske in mornarice je razpisalo natečaj za sprejem treh zdravnikov v aktivno službo kr. mornarice. Natančnejši pogoj: so razvidni na uradni deski mestnega voj. urada, Slomškov trg U. Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva in Vaupotova lekarna. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Tudi na zapadu bodo prenehale padavine, manj oblačno, v ostalem izpremenljivo vreme. Ponekod naliv'. Na račun gasilske čete se je zabaval 35-letni ključavničar državnih železnic Josip Herič, ki je lani meseca maja s ponarejenimi naročilnimi listki gasilske čete v Kamnici izvabil od raznih mariborskih trgovcev alkoholne pijače in druge predmete. Svoje »posle« je vršil nekaj mesecev, dokler se ni končno pri g. Perhavcu ujel. Radi omenjenih podvigov se je ino- ladhkiefomue vesti Konec blokade pred Bilbaom LONDON, 16. aprila. Angleški konzul v Bilbau je sporočil londonski vladi, da tku&dHa NARODNO GLEDALIŠČE. Petek, 16. aprila: Zaprte. Sobota, 17. aprila ob 20. uri: »Rdeči na< geljni«. Znižane cene. |; . . „„ „ Nedelja. 18. aprila ob 15. uri: »Sveta Ivana«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Ponedeljek, 19. aprila ob 20. uri: »Šorlijev večer«. Prvič uprizore »Sveto Ivano« po znižanih cenah to nedeljo ob 15. url. »Šorlijev večer« v proslavo 601etnice tega zaslužnega pisatelja bo v ponedeljek 19. t. m. Na sporedu je uvodna beseda dr. M. Šnuderla, slavnostni govor ljubljanskega kritika prof. Fr. Koblarja, re- odstranjene, dohod v pristanišče je prost. Refreni francoske skepse: „Spa-nija — druga Abesinija" - »Sivih brad" Španija ne potrebuje PARIZ, 16. aprila. Tukajšnje časopisje je precej skeptično glede Curchillovega predloga za likvidacijo španske državljanske vojne. »Retit Journal« piše, da si bodo najbrže velesile same skočile v lase. citacije E. Kraljeve in P. Malca, operne 1 Levičarsko časopisje pravi, da ni važno ije, ki jih pojeta J. Igličeva irs B. San- ar: posredovanje, ampak interesi, ki tičijo za raznimi posredovanji. V španskih di-plomatičnih krogih izražajo bojazen, da valeč«, ki ga igrajo Rasbergerjeva, Go- bi utegnila postati Španija druga Abesi-rinšek, Crnobori ter »Tableau«, ki v njem nija. Desničarski »Jour« pravi, da ga ni cin, zbori. V režiji P. Malca se bosta izvajala tudi dva skeča »Ženitni posredO' nastopijo Starčeva, Tovornikova, Križa-jeva, Košič in mali Mohor. HikG v Španiji danes nacionalnega človeka, ki bi si drznil sesti skupaj s komunisti k isti mizi v svrho pogajanj. Nacionalna španska mladina odklanja stare voditelje monarhistične Španije, češ da nima nikdo Kino Union. Danes dunajska veseloigra interesa, da bi prišle na površje »sive »Karneval in ljubezen«, Hans Moser, i brade«. »Oeuvre« pa poroča, da vid!jo Lien Deyers in Hermann Thimmig. I rimski krogi v angleških posredovalnih . , ! poskusih manever, ki naj prekriža itali- ral danes dopoldne zagovarjati pred ma- ;ansj£e načrte, lini kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Razprava ob času po- Radi Sitega ZOpet OVire V ročila še traja. ' _ j operacijah Hitro izsledeni. Studenski orožniki so aretirali 221etnega Feliksa F., 261etnega PARIZ, ,b. aprila. Na španskih bojiščih Karla T. in 19letnega Ivana V., ki so pred ni bilo včeraj in danes bistvenih preokrc-dnevi ukradli iz avtomobila trgovskega tov* Na obeh bojiščih se opaža utruje-potnika Jožefa Simiča pred neko gostil- nost. Ponavljajo se samo manjše praske no na Tržaški cesti tri kovčege, v kate- in spopadi. Večje borbe so samo v vse-rih je bilo raznega manufakturnega bla- učiliški četrti, kjer si francovci zaman ga v vrednosti okoli 3000 dinarjev. Orne- prizadevajo, da bi rešili 10.000 svojih tanjeni fantje so blago ponujali v nakup varišev. Francovci so izgradili preko raznim strankam in so ga imeli shranje- Manzanarasa zasilni most, da nudijo oble-nega v gramoznici na Teznem. ganim hrane in municije. Republikansko Oče zabodel sina. Pri Sv. Trojici v topništvo pa je s srditim topniškim ob-Slovenskih gorcah so bili v vinogradu sfreljevanjem preprečilo ta poskus. Polo-posestnika Rojsa zaposleni viničarji, ki žaj obkoljenih je tem obupnejši, ker se so po končanem delu odšli v neko gostil- pojavlja tudi pomanjkanje vode. Večje no kjer so se opijanili. Med viničarji je operacije so bile ob baskovski fronti, kjer nastalo prerekanje, ki se je končalo s so Baski napadli francovce v smeri Du-pretepom, v teku katerega je 661etni vi- ra«£a- Na aragonski fronti se vršijo bor-ničar Jožef Veršič zabodel z nožem svo- be pri Huesci. Republikanci si pnzadeva-jega 391etnega sina Jožefa v desno ra- i°» tIa presekajo cesto, kjer bi jih fran-mo Sin se je zgrudil na tla ter obležal covci radi obkolili. Na jugu so prodrli v mlaki krvi nezavesten. Očeta so orož- republikanci do Penaroje. Sevillski radio niki ovadili državnemu tožilstvu. poroča, da so se radi novega snežnega Nuno je ofernažil. V tukajšnjem bogo- zameta na zapadu morale operacije zopet slovju na Glavnem trgu je ponuja! neki ustaviti, moški v nakup razne servijete. Šolska > sestra Ana Drelovec jo res kupila 12 ser-1 vijet za ceno 150 dinarjev in mu tudi Sneg v Z*«. Štajerski GRAZ, 16. aprila. V Zgornji Štajerski ^arGca po morju plava, Prvi april, Greli, ba,tl> Za zaveso, Tetin Tone, Hrabroslav £0zor0.g, Matevž Skala, Jernej Vesel, Tj*fca revnih. Lepa Silvija, Antikrist v »v. niku. Miška v pasti, Tolažba. Olgi-» sobica, Mirakel, Tasti in zanke, Klic ■], z vodo. Nekdo, Kazalec na dvanajstih. ^obo Jerneja Krmižka itd. lite strnjenem pregledu dr. Šorlijeve vts -rne tvornosti lahko trdimo, da ji je § Sl.’fan pečat nekakšne univerzalnost'. pe~ Je vstopil na književno torišče kot tliš/1 ^ pesništva je prešel k pripoved-v,3nU.ln novelisliki. Kakor je v svojih »p !11,11 romanih »Človek in pol« ter > ot za razpotjem« sprožil v naši knji-sta n,?sti Problem nadčloveka, tako pred- hioi i ,vsaka niegova črtica ter novela ]it «trsko izoblikovano ter zaokroženo ta m-rno tvorbo, v kateri načenja avtor W°n‘ 1>r0b,eni iz naše sredine ali pa haš mJe ta ali om dogodek. Postal je ŠČatA anii Prikazovalec pretežno me-kov« , a okolia’ kar velja tudi za nje-. ° dramo »Blodni ognji«. , stičn lilevil' spisov diha toliko p|a-krea£ d°gnanosti, naturne okvirnosti, slatin lzrazn°sti. da je v ozadju mnogih Va a avt°rjeve lastne doživljaje. Njego-attla "Blodnji ognji« je šla s trium- falnim uspehom preko domačih in čeških odrov. Ni mu pa razsežno književno delovanje izčrpalo njegovih tvornih sil do tolike mere, da bi ne bil z uspehom, zasluž-nostjo in prizadevnostjo segel na področje splošno kulturne obmejne iniciativnosti, kjer ga srečujemo kot predsednika tukajšnjega Umetniškega kluba, ki združuje v svojih vrstah likovne umetnike, književnike, kritike, esejiste, publiciste, gledališke igralce, nadalje kot predsednika Kluba mariborskih književnikov, ter vodilnega funkcionarja mariborskega naprednega starešinstva. Spretnost ter široka razglednost, mu omogočata, da objema na vročih tleh umetnjakarske nediscipline vse še tako heterogene in v centrifugalnost raztepene elemente, da jih združuje k skupnim ciljem ter višjim skupnim nalogam. Obmejni Maribor se zaveda, da dolguje priznanje in hvaležnost znamenitemu kulturnemu tvorcu. Radi tega se bo v ponedeljek 19. t. m. polnoštevilno zgrnil v Narodno gledališče, kjer mu mariborska kulturna društva prirejajo svečan proslavitveni večer ob njegovi 601etnici. Ad multos annos! znesek takoj plačala. Medtem, ko je za je pon0vno. zapadel sneg. Telefonske trenutek odšla, pa je prišel zavodov rav- zveze s0 prekinjene. Temperatura je uatelj. ki je moškemu se enkrat plačal. pacjia> servijete. Meški je denar lepo vtaknil v( — ----------------------------------------------- žep ter izginil. Drelovčeva jo zadevo pri- V ICa/ILoaa uJLa javila policiji, ki sedaj poizveduje za do- ¥■&§» tičraim moškim. , Tatvine v Škofovo trgovino pred sod-! Francki v slovo... Ovenel je šopek niki. Pred malim kazenskim senatom ma- rdečih nageljnov ob vzglavju bolniške riborskega okrožnega sodišča se je vršil posteFe. Po bolnišnici je nastalo razbur-danes donoldne epilog velikih tatvin, ki jenje. V zibki ob postelji se je jokal mal so se vršile od aprila do junija 1936 v ( neubogljenček, zopet ena sirota več med Škofovi trgovini na Aleksandrovi cesti, sirotami... Komaj dvajsetpet pomladi si Pod obtožbo, da so izvršili tatvino in od-1 učakala. Doma Te kliče in s-e zastonj nesli blago za 36.921 dinarjev, so se mo- ozira po Tebi Tvoja hčerkica, še ne dve rali zagovarjati 541etni delavec Ferdi- leti stara Silvica, ki ne bo nikoli poznala nand Raner, njegova žena Pavla in pro- svojo ljubljeno mamico... Nema si za dajalka Angela Zagoršek. Obtožnica je solzice Tvojega malega Brankeca, za ka-Ranerju očitala, da je nagovarjal učenca terega si darovala svoje življenje, nema pri trgovcu Škofu k tatvini in da je ukra- j si za obupne vzdihe Tvojega ljubljenega dene predmete prodajal raznim strankam moža... Prevelika je bila Tvoja sreča pri Sv. Petru in drugod. Ferdinand Ra- j v zakonu, preveliko veselje, ko si ponov-ner je bil obsojen na 13 mesecev robije, no začutila srce v srcu... Omahnila Pavla Ranerjeva na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 5 let, Angela si... mati dveh nebogljenčkov ... žena ljubljenega moža... Silvica je imela v Zagorškova pa na 1 mesec zapora, po-[naročju šopek rdečih tož, da jih ponese gojno za dobo 3 let. ’ k mamici na grob... Velike tatvine pri NZŽU Že nekaj časa sem so nekateri uslužbenci tukajšnje Nabavljalnc zadruge železničarskih uslužbencev na Frankopanov! cesti, ki so bili zaposleni pri prevažanju blaga za stranke, opažali, da so se stranke pritoževale, ker jim je pri dostavljanju zmanjkalo razno blago. Funkcionarji zadruge so zadevo takoj javili policiji, ki je tekom srede in četrtka izvršila pri treh uslužbencih hišno preiskavo. Ob tej priliki so našli pri njih razno špecerijsko blago, ki ijvira iz tatvine. Tri uslužbence omenjene zadruge je policija aretirala ter zaprla. O zadevi smo skušali dobiti od tukajšnje policije avtentične podatke, vendar so na policiji izjavili, da bo zadevni komentar za časopis izšel šele tekom jutrišnjega dne. Doslej so, kakor nam sporoča NZŽU, dognali, da so aretirani uslužbenci ukradli blaga v vrednosti okoli 20.000 dinarjev, dočim so od ukradenega blaga našli pri hišnih preiskavah za komaj 2000 dinarjev. Preiskava ter zasliševanja se nadaljujejo. liON JUAN — III .1.1.1 II lil MU. 79 Marta se ni dala dolgo prositi, da bi prišla na sosednji vrt. Po par besedali, s katerimi jo je Hermiona povabila, je že bila uboga Martiča na Andrikosovem vrtu in jo je Hermiona s sestrsko ljubeznivostjo odpeljala do velike, na gosto ob-raš&2ne lope. Medtem, ko sta bili Hermiona in Marta poglobljeni v svoje razgovore, se je tiho, neopazno približal Rowland, ki je nagovori' Hermiono s sledečim vprašanjem: »Darses ne bo menda, gospodična Hermiona, nič z najinim študijem preteklosti. Kakor vidim. Vas veliko bolj zanima sedanjost.« Hermiona je nekam vprašujoče, proseče uprla svoj pogled v Rowlanda. V njeni notranjosti je glodal črv dvoma v njegovo vrednost in poštenje. Poiskala si je nove družbe in zaposlitve z ubogo Marto, da bi se Rowlandu čim lažje odtegnila. Ko pa je zrla sedaj v Rowlanda, se ji je v vsem ponašanju zazdel tako pošten, nesporen, da se je pri sebi vprašala: ali mu nisem morda delala krivice? Življenje je zelo zamotano. Vsak slučaj suma ali dvoma ima na stotine možnosti pojasnitve. »Mar vas pošilja oče k meni?« ga je s smehljajem na obrazu povprašala Hermiona. »Ne; prav za prav me pošilja vaša mama. Toda ne mudi se. Če dovolite, lahko ostanem tukaj in vam pomagam zabavati Marto. Seveda, če vam je drago in milo,« je pripomnil Rovvland. V trenutku je Rowland sedel na tleh pri Marti. Marta se je kmalu uživela v novo družbo. Čim je zbrala skupaj prvo korajžo, je tiho zašepnila Marta: »Vidva sta moja mamica in oče. Jaz hočem ostati tukaj. Tako lepo je pri vaju. Nočem več proč.« Hermiona je bila v zadregi. Pogledala ie Rowlanda. nato pa zardela. »Saj imaš svojo mamico in očeta, Marta. Midva sva samo tvoja prijatelja.« »Moj atek je že dober. Rad me ima in mi vedno kaj kupi. Mama pa me nima tako rada. Samo pred ljudmi me ljubi. Kaj mi bo prinesel atek, ko se vrne s potovanja? Je vama povedal, kaj bom dobila? Saj sem bila pridna. Oh, kako bi rada, da bi mi prinesel dve novi očesi. Moji sta že proč.« »Otrokv kaj nama govoriš?« je vznemirjeno vzkliknil Rowland. »Glej sem,« je pričel otrok pripovedovati. Marta je dvignila očesno obvezo, v ozadju je srepo, topo mirovalo dvoje oči. »Ali še imam stare oči ali so mi izpadle kakor moji lutki?« Hermiona ni mogla več vzdržati. Tra- gika ubogega otroka jo je preveč pre‘ tresla. Uprla je glavo ob roki. Na njenem licu je Rowland opazil svetlikajoče in po obrazu polzeče solze. Rowland je bil tudi globoko ganjen. Mirno je Marti zopet zavezal oči. »Ti si že dober,« ;e nadaljevala Marta z resnim obrazom. »Mama pa pravi, da si norec in tepec, ker se zanjo vse premalo brigaš.« Rowland in Hermiona sta ob teh besedah osupnila. Otrok je moral torej (od GHnarjeve najbrže) slišati, kako se je sama pri sebi ali pa nemara v družbi izražala o svojem soprogu Glinarju. Toda predno sta utegnila Hermiona in Rowland zbrati svoje misli, so se že slišali iz ozadja tihi, mirni koraki. Bila ie Katinka, ki se je naravnost obrnila do Rowlanda in mu dejala: »Gospod Rowland! Ne bi hoteli morda k mojemu možu? V svoji delavnici js-Čaka vas tamkaj.« (Se nadaljuje.) Kri je tekla na zagrebški univerzi Včeraj je policijska uprava v Zagrebu dala novinarjem tole pismeno sporočilo: Dne 14. aprila t. 1. je prišlo v Zagrebu med več skupinami vseučiliških dijakov do prerekanja, ki se je spremenilo v medsebojni pretep, v katerem so študentje rabili lesene palice in nože. Pri pretepu so dobili nevarnejše rane: Boras Franjo, študent prava, rojen leta 1912 v Vitici, srez ljubuški; Abinun Markuš, študent medicine, rojen leta 1915 v Grača-nici, srez Sarajevo; Ljubičič Krsto, študent prava, rojen leta 1915 v Arbanasih pri Zadru. Ta Je zaradi dobljenih ran umrl. Ugotovilo se je tudi, da je pokoj- nega študenta Ljubičiča Krsta pri prihodu v Dijaški dom napadlo 6 do 7 študentov, ki so ga preganjali po dvorišču doma med klici »Primite komunista!« ter so ga na hodniku paviljona št. 5, kamor je pribežal pred njimi, oklali z noži. Ranjen je tudi Evič Bogdan, gkdališki igralec, rojen leta 1912 v Zagrebu, ki je slučajno zašel med pretepajoče se študente. Zaradi teh dogodkov je bilo več dijakov aretiranih. Nevistič Josip, Študent prava, rojen 1. 1913 v Tvini, srez Livno, se je sam prijavil in priznal, da je sodeloval pri pretepu, in da je pokojnega študenta Ljubičiča Krsta udaril z nožem. Preiskava se nadaljuje. Policijska uprava v Zagrebu je objavila tiralico za šestimi dijaki, ki so pobegnili in so osumljeni. Posest Umrla je v 25. letu naša ljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, svakinja in nečakinja, gospa Francka Pestitek trgovka v Sladkem vrhu Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 16. aprila ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, Sladki vrh, Št. lij, Slov. Konjice, Wien, Graz, dne 15. aprila 1937. Rndolf Pestiček, soprog, Siivica in Branko« otroka in ostalo sorodstvo. 1945 DRUŽINSKE HIŠE od 10.000; vile. obrostonosne hiše od 70.000: oosestva od 30.000 naprej. Gostilne, gozdna . veleposestva prodaja Posredovalnica. Maribor Aleksandrova cesta 33. 1933 Razne V GOSTILNI ACHT1G igra v nedeljo priznani jazz. 1947 FLICKOVE RAZPRŠILNIKE naročite pri Kmetijski družbi^ Maribor 1802 ’ V GRAJSKI KLETI morske ribe in primorske specijalitete, tunina, morski pajek, skuši, eevoli. rižoto iz iinjev, polenovke, brodeto s polento sardele, barboni. 1948 MODRO GALICO je takoj priglasiti pri Kmetij-sjej družbi. Maribor 1803 Prodam NSU MOTORČEK skoraj nov, kompleten z električno lučjo ceneno na prodaj. Naslov v "-"■avl »Vcčer-nika«.________________2000 KAMEN za betoniranje oddam »Mariborski dvor«. Kralja Petra trg. 1931 TRBOVELJSKI CEMENT in apno, vedno sveže, dobite brezplačno na dom postavljeno samo v lesni trg. Albin Čeh, Maribor Betnavska c. ion." Službo dobi A Za Maribor in ostalo Štajersko sprejmemo ZASTOPNIKE za prodajo koles, motornih koles in šivalnih strojev. P°* nudbe na upravo »Večernica« pod šifro »Tovarna«. 17® HOTEL IN RESTAVRACIJA »NOVI SVET« (POVODNIK) Pijte samo zdravilna vina, katera dobite v restavraciji »Novi svet«. Vino ie pristno in isto priporočajo vsi zdravniki posebno slabokrvnim i. t. d. Vino Je z otoka Visa. ki slovi že po vsem svetu. Velika pojedina morskih : ib in specialiteta morski pajki (grancievoli) 1950 Sirite „Večernik“ !■■■■■■■■■■■■■■ Sorodnikom in prijateljem naznanjamo da je danes preminil previden s svetimi .*•> kramenti za umirajoče naš blagi Dosio Šnuderi posestnik. Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 18. aprila 1937 ofo 15. uri iz mrtvašnice mest nega pokopališča na Pobrežju Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dns 19. aprila ob K>9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 16. aprila 1937 Žalujoči: soproga, otroci, vnuki, brat. nečaki zet in snahi, svak in svakinje, 1954 Brez posebnega obvestila. fe&$ola dovettskik VOjti&H fkati&GtU V tem društvu je začela dobivati premoč nemško 'nacionalna struja, kL je zabavala po navodilih iz drugih nemških mest nacionalizacijo v nemškem duhu, zlasti ker je bila na Češkem že pred letom 1910 izvedena nacionalizacija železničarskih strokovnih organizacij na pobudo čeških nacionalnih železničarjev. Nemci so bili 'kot manjšina izrinjeni, Cehi pa so ostali gospodarji v že obstoječih društvih. Vsa ta propaganda za nacionalizacijo uradniškega društva »Beamten-Vercina« sc je vršila intenzivno 1. 1909. Zavedni slovenski železničarji v Mariboru niso seveda držali križem rok, Bili so zaupni sestanki v svrho ustanovitve lastne nacionalne strokovno organizacije, zlasti ker se je’ bila med slovenskimi železničarji v Trstu že osnovala nacionalna strokovna organizacija »Zveza jugoslovanskih železničarjev«, ki je bila že v stikih z nacionalnimi železničarskimi organizacijami na Češkem, Kader za lastno nacionalno železničarsko organizacijo je bil takorekoč že tu, ker so bili člani »Bralnega in pevskega društva v Mariboru po pretežni večini železničarji, med njimi zavedni železničarji Rebolj Anton, Skvarča Ivan, Skrbinšek Štefan in drugi zavedni železničarji iz delavnice južne železnice in t, d. Ko se k na izrednem občnem zboru »Beamten-Vereina« sklenila nacionalizacija dosedaj samo strokovnega društva, so vsi zavedni slovenski Železniški urad ntfci izstopni iz tega društva, tako gg Kejžar, listek, Soršak, Pavlinič i. t. d. ter pospešili predložitev pravij za ustanovitev podružnice zveze jugoslovanskih železničarjev v Mariboru. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 5. majnika 1910 v Narodnem domu, kjer je takoj pristopilo k zvezi 40 članov izrazito nacionalnih borcev. Izvolili so si za predsednika agilnega tovariša Kejžarja Ivana, za podpredsednika pa Rebolj Ant. in Cerinška. Dasiravno je bilo to število članov razmeroma majhno (napram drugim), je bila. Nemcem ta organizacija vendarle trn v peti in so skušali ovirati njeno delo kakor so pač mogli, pripovedujoč železničarjem, ki so nameravali pristopiti k Zvezi jugoslovanskih železničarjev, da ne bode ta organizacija nikdar dosegla nobenih uspehov, in da sploh ni uvaževanja vredna. Hujskanja nadutih nemških železničarjev se je prenesla v službo, kjer je marsikateri zavedni slovenski železničar občutil pest viada-iočlh nemških predstojnikov. Vendar so sposobnost, energija in ugled predsednika Kejžarja in podpredsednika Rebola kmalu odstranili ovire za društveni razvoj. V sejah se je pretresala, vsaka krivica, ki sc je pripetila članom in se je radi uspešne intervencije organizacijskega vodstva kmalu dvignil njen ugled-Pri sejah in shodih ni bilo praznih fraz in hujskarij, ampak so sc obravnavali posamezni slučaji stvarno jn na podlagi tozadevnih predpisov ter obstoječih zakonov. V svrho dviga ugleda organizaci- je in pomnožitve članstva so sc izjemoma jemali v pretres tudi slučaji tistih železničarjev, ki sicer še niso bili člani, vendar pod pogojem, da je šlo za iilo-venca in da je pristopil vsaj takrat, ko se je obrnil na društvo. Mnogo interesa je imela organizacija na tem, da bi se razširila v delavnici in kurilnici južne železnice. kjer je bila masa slovenskega življa še nezavedna in v rokah internacionale. Kadi tega je prevzel agilni pred sednik Kejžar n. pr. sledečo kočljivo nalogo. Neki kotlar Bende iz delavnice je umrl na posledicah neke notranje bolezni, ki si jo je bil nakopal v izvrševanju svoje službe. Vdova se jc bila obrnila na socialistično organizacijo, da bi ji Izposlovala nezgodno rento, ker se je bil njen mož ponesrečil v službi. Socialisti so to odklonili, češ da se ne morejo za ta slučaj zavzeti, ker so že imeli slične slučaje, pa niso uspeli s svojimi zahtevami in intervencijami, pa se tudi v principu ne morejo zavzeti za njo, ker umrli mož ni bil član njihove organizacije. Vdova Bende se je obrnila na Zvezo jugoslovanskih železničarjev in ker je bila družina zavedno slovenska, je organizacija izjemoma pristala na intervencijo. Predsednik Kejžar je s pomočjo rajnega dr. Rozine po ekshumaciji trupla rajnega Mendeta dosegel, da se je vdovi priznala nezgodna renta in tudi za ves čas izplačala. Doseženi uspeh je vplival kot električni tok na še nezavedne slovenske železničarje. Bil pa je to tudi mrzel curek na glavo socialno demokratskih voditeljev. Članstvo se >2 izdatno pomnožilo i» je Štelo leta 1911 Sc ISO železničarjev, raz' Izdaja konzorcij »Jn*ra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. kar je bilo za začetek in takratne mere zadovoljivo število. Društveni člani so se udejstvovali tud' v drugih nacionalnih kulturnih društvi!'-Tako pri Sokolu, v pevskih in drama*1' čnlh odsekih slovanske čitalnice. Brali’0 in pevsko društvo je dalo zvezi jugosK1' vanskih železničarjev na razpolago taifl' buraške instrumente in so si že leta 191' ustanovili tamburaškl odsek. Organizacija je delala v opisane'1' pravcu naprej. Jeseni leta 1912 je med člani zveze že toliko za petje zniO'-' nih jn voljnih oseb, da se je pod vod' stvom tovariša Jarha osnoval Pev^® odsek, ki si jc določil nalogo, da vež^ v prvi vrsti narodne pesmi in s tein P?' globi nacionalno čustvovanje. PriteS"'1. pa so se radj taktičnih razlogov ju