II M^itrifnl ntan
GLASILO K. 8. K. | JEDNOTE"
1004 N. Chicago Stre« ti JOLIET, ILL. PartM« CinHild.
Tk« hrs«t SloTMiu W«jkly in the UniUd Statee of America.
rataj


M
It?
Ju
TOFFlfclAL ORGAN^f
OF TOE GRAND CARNIOL.IAN SLOVENIAN CATHOIir iJNIONi
Entered a. Second-Cl... Mattar December 9, 1920,»t the Po.t Office al Joliet, Hlinoi.. Unde, Act of A.ga.t 24, 1H2
Največji »lovec tki tednih
V Združenih državah.
Izhaja tmJco sredo.
Naročnina:
za claaa, na lete........$i.z0
za »aciaae....... .....%2J0%
za taaaa—tva.........$3.00
NASLOV
■redefctva ia apraraiitra Jat
1004 N. Chicago Street, JoUat, IU.
Telefon; 1048 _>
A00EPTANCE F0R MAILING AT SPECIAL BATE 0F P0STA0E PR0VIDED F0R IN SE0TI0N 1103, ACT 0F 00T0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAT 22,1918.
Stev. 12. No. 12.
JOLIET, ILL., 21. MARCA, (MARCH) 1923.
MORILCE POK. FR. FER LIC A ARETIRALI.
Poročali smo že, da je bil znani slovenski trgovec Frank Ferlic v Ročk Springs, Wyo. dne 16. februarja ob 9:45 zvečer v svoji prodajalni od dveh mastkiranih banditov napaden in obstreljen in da je dva dni kasneje v tamošnji bolnišnici vsled prizadete rane umrl.
Ker sta morilca vrgla proč samokrese, je policija že nas lednji 'dan dognala, da je bil en samokres last premogarja Leo RJishforda vsled česar so ga dne 19. febr. aretirali in nje gova dva brata Iro in Franka.
Ira Rushford je priznal, da so bili poleg njega s tem umorom v zvezi še trije drugi in sicer: J. R. Mc Clellan, Evan Harris in Joe Carillo; slednja dva so aretirali dne 3. marca v Ouray, Colo.
Ira Rutshford zatrjuje, da sta pri tem napadu njegova dva brata nedolžna; pač pa zadene glavna krivda mesarja J. R. Mc Olellana iz Megeath, ki je ta načrt skoval. Roparskega napada se je vdeležil on (Ira Rusford), Mc Clelan, Harris m Carillo (slednji je rodom Spanec). Najprvo so nameravali napasti in oropati Skag-govo grocerijsko trgovino; ker bi bil pa ta napad preveč nevaren, so se zatem odločili o-ropati Ferlica.
Na dan izvršei^ega napada sta se Rushford in McClellan! večkrat mudila v Ferličevi trgovini, da si ogledata notranjščino; prosila sta Ferliča, naj ju vtzame v službo; Mc Clellan je bil z Ferličem že od prej dobro znan., zato njegov obisk ni zbujal posebne pozornosti.
Rusihford pripoveduje, da se je 16. februarja ob 9:30 zvečer z ostalimi tremi tovariši na avtomoblu pripeljal in ustavil dva bloka daleč od Ferličeve prodajalne; v avtu je ostal Carillo, med tem ko so on, Mc Clellan in Harris korakali proti Ferlicu. Med potjo so se pričkali, kdo naj prvi vstopi v prodajalno, ali izvrši napad. Za to se je prijavil Evan Harris, med tem ko jo Mc Clellan stal na straži pred prodajalno,, med tem ko sta Rushford in Harris vstopila skozi zadnja vrata pri dvorišču kjer sta si nadela krinke na obraz. Na podlagi Rushfordove izjave je Ferliča^ ustrelil Evan Harris, tudi on* (Rushford) je streljal, toda ni nikogar zadel.
Rushford je star 27 let, ožen-jen in oče treh nedoraslih otrok. Ves svoj prislužek je zaigraj na karte, vsled česar se je njegova^ družina nahajala vedn/o v bednem stanju. E-van Harris je star 21 let; svo-jeČasno se je večkrat mudil v Ročk Springs, ko je nastopal v base bali rgrah; zadnji čas je živel pri svojih starših na neki farmi v Ouray Colo. Morilec Harris je po izvršenem napadu ostal še dva dni v Ročk Sprirjgsu in se vedel povsem hladnokrvno in mirno.
Policija v Ročk Springsu je z dosedanjimi uspejii te preiskave zelo zadovoljna, ker je prišla v tako kratkem času pravim morilcem na sled.
SMRTNA KOSA.
Dne 15. marca je umrla v CleVelandu, Ohio Mrs. Mary Sclu>?ller, mati Mr. Paul Sch* nellerja, tajnika Mednarodnega Posojilnega društva in bivšega predsednika K. S. K. Jednote. Ranjka je bila stara 83 let. Rojena je bila na Vrhu pri Vinici. Zapušča dva sina v Ameriki in enega v starem kraju ter dve hčeri v Californiji. Naj počiva \ miru!
IZID PRIMARNIH VOLI-. TE V V JOLIETU, ILL.
Dne 13. t. m. so bili pri primarnih volitvah nominirani sledeči kandidat je:
82-letni Slovenec do smrti povožen.
Cleveland, Ohio. — Minulo soboto, dne 10. t. m. popoldne okoli 1. ure je korakal preko železniškega tira Shoro Line železnice v Nottinghamu Mr. Anton Kaušek starejši, z namenom, da počaka kare, ki naj ga pelje v Cleveland. Toda v trenutku, ko je stopil preko tira, je pridrvela kara in ubila Kauška na mestu. Žalostna nesreča se je pripetila na stop 127M>, skoro pred domom njegovega sina, Mr. Anton Kauška. Ranjki je doživel visoko starost, bil jo star 82 let, in je bil povsod priljubljen. Tu zapušča dva jako dobra poznana sinova, Mr. Anton in Au-gust Kauška ter hčer, Mrs: Cerkvenik.	"A. D".
Pogrešanega župnika še vedno iščejo.
St. Louis, Mo., 15. marca. — Več skupin iskalcev je že deset dni na delu, da bi izvedeli kaj podatkov o pogrešanem slovaiškem župniku Rev. J. A. Vraniaku iz Virden, 111. Preiskali so že vse glavne ceste v Južnem Nlinpisu, tako tudi našo mesto, toda — vse zaman. O pogrešanem župniku ni duha ne sluha. Danes so pričeli preiskovati iztočno obrežje( reke Miseissippi. V bližini mesteca Venice, 111. bo-do preiskali reko, ker vlada mnenje, da so župnika tolovaji napadli in vtepili. Dne 5. marca zvečer se je Rev. Vrani-ak ustavil v onem mestecu v neki garaži vsled poprave avtomobila.
Pri iskanju gro drugim na roke osobito brat pogrešanega župnika, Adolf Vraniak.
Lepa navada premogarjev.
Du Quoin, 111., 18. marca.— V Valier premogovniku zaposleni rudarji so vpeljali lepo navado, da opravijo vsako jutro skupno molitev predno začno z delom. Molitev opravijo globoko v rovu, odkriti in na zelo spoštljiv način, proseči Boga, da bi jih pri delu obvaroval vsake nsreee.
Papirnat denar na Nemškem.
Berlin, 15. marca. — Vodstvo Državne banke naznanja, da je skupna svota nemških mark v prometu dosegla že četrti trilijon, (En trilijon je tisoč bilijonov). V držav-ni tiskarni so s tiskanjem papirnatega denarja noč in dan zaposleni. Prvih sedem dni tekočega meseca je bilo na novo tiskanih bamkovcev za 358 bilijonov vrednosti, ali povprečno 51 bilijonov vsak dan.
Za župana:
George F, Sehring .....8,836
Leo J. Wilhelmi .......1.842
Charles R. Spears ,.....848
Za komisarje:
'VVilliam A. Heimessy____5,1$8
John J. Cleary......
VVilliam B. Kemp____
Frank X. Friedrich.....2,739
Thomas C. Bothwic.k____2,505
John J. McCarthy......2,277
Hubert A. Stevens.....2,270
William C. Strohm.....2,110
Ernest F. Johnson .....1,707
Samuel E. Sheyley ____1,526
Joseph Plese ..........1,404
VVilliam H. 01 iver......1,310
Walter Hafese ..........1,276
George Biederman .....1,193
Lena Hogan ...........1,189
Frank L. Sclieklt ......1,081
Henry Odenthal........1,066
VVilliam Ginter ........924
VVilliam Donaldson .....840
Clarence Buli........... 720
Charles Hcnnes ........651
John L. Robinson.......552
Lena Harvey _______ _
D, J. 0'Connor......... 378
VVilliam McOulloch...... 310
Za polic sodnika:
John J. Nicholson......5,089
George J. Arbeiter......2,878
VVilliam P. O'CaUaghan.1,604 Naš kandidat Josip Pleše torej pri teh volitvah ni zmagal; pač je pa bil enajsti v vrsti največ oddanih glasov.
V bližnjem Rockdalu je pri zadnjih volitvah zopet sijajno zmagal kandidait DelaVske*ga tiketa dosedanji ondotni župan, g. Frank J. Gospodarič. Dobil je 192 glasov, a njegov 'tekmec in bivši župan, rojak Anton Oberstar pa je dobi1! 121 glasov. Tudi rojak John Pa-nian jo dobil nominacijo za aldermana na Citizen's tiketu.
Mr. Gospodarič je še fant in gotovo najmlajši župan v Združenih državah, i Čestitamo!
Pri volitvah dne 17. aprila bo nedvomno za župana izvoljen Gqo. P. Sehring. Med osmi-'mi kandidati za mestne komisarje, bodo pa najbrž prvi štirje.
ZDRUŽENJE HRVATSKIH PODPORNIH JEDNOT.
Med našimi brati Hrvati se je nedavno sprožila misel za združenje peterih najbolj znanih podpornih organizacij in sicer: Narodno Hrvatske Z a jed niče, Hrvatske Zajeti 111., Mlada Hrv. Narodna Za-jeduica, Narodno Hrvatsko P<xlp. društvo sv. Josipa Kansas Citv; Kans. in Hrvatska Zveza na Pacifiku.
V to svrho se je dne 19. feb. t. 1. vršila v Chicagu prva konferenca, kjer so zastopniki sestavili tozadevno združitveno pogodbo. Ime nove združene organizacije bo: "Hrvatska Bratska Zajednica Americi".
Gori navedene hrvatske podpor ue organizacije štejejo da nos 594 krajevnih društev z 50,991 članom aktivnega oddelka ter 15,167 člani mladin rfcega oddelka (skupaj 66,158 Članov(ic). - Njih skupno premoženje znaša $1,724,453.00
Po odobritvi pogodbe po preteku šest mesecev se ima ^^ vršiti konvencija, kjer bode ***frir.!bčen glavni urad združene Hrvatske Bratske Zajcdnice in kjer se bo izvolilo glavne u-radnike.
Pes rešil psa. Hardford, Conn., 18. marca. Ko se je danes J. E. Veh-ring s svojim policijskim psom nemške pasme izprehajal fob rbki Connecticut, je njegov pes zašel na nekoliko zamrznjeno reko in padel v vodo. Pričujoči gledalci so opazovali žival, kako si je hotela pomagati iz reke, a nihče ni imel poguma rešiti psa. V tem trenutku se pa pojavi na obrežju nek večji pes; zapazivši 'svojega tovariša sredi reke, mu je.skotfil ria pomoč ter ga srečno in še živega privlekel na suho.
Potres v Dalmaciji. Rim, 15. marca. — Semkaj so poroča o močnih potresnih sunkih, ki so se včeraj pojavili ob obrežju jadranskega morja ,osobito v Dalmaciji; če je potres povzročil kaj škode, še ni znauo. •
Bivša črnogorska kraljica umrla
Antibes, Francija, 16. marca. — Danes je tukaj umrla bivša črnogorska kraljici Milen^; sledila je svojemu možu, kralju Nikiti dve leti po njegovi smrti; kakor iznano je bivši črnogorski kralj tudi v tem mestu umrl dne 21. marca 1. 1921.
Pok. bivša kraljica Milena je bila hči nekega višjega ar-madnega častnika; v javnosti so jo nazivali tudi "kmečko" kraljico, ker je svojo mladost preživela na kmetih.
Bivša črnogorska kraljeva dvojica je imela sedem hčera; princezinja Jelena se je poročila is sedanjim ^italijanskim kraljem; Zorka je vzela v zakon 30.. junija 1883 Petra Ka-ragjorgeviča, poznejšega srbskega kralja; umrla v Cetinja 4. marca 1890; Milica se je poročila z velikim ruskim vojvodom Petrom, princezinja Anastazija pa v vojvodom Lich-tenberškim.
Povišanje plade raznim rokodelcem.
» Chicago, IU., 15. marca. — Pet strokovnih unij je včeraj podpisalo pogodbo z Zvezo kontraktorjev in gradbenikov v Chicagu, na podlagi katere bodo razni rokodelci dobivali $1.25 mezde na uro. Povišanje plače se nanaša na: zidarje, ometače (pleskarje) zidarje, tesarje, /delavce1, kovinarske stroke in kleparje.
Med vsemi rokodelci so pleskarji in»ometači najboljše plačali; doslej so zaslužili od $15.— do $17.— na dan, za nedeljsko delo pa še enkrat toliko. Plača istih je zaradi tega tako visoka, ker vlada splošno pomanjkanje teh rokodelcev.
NOVA REPUBLIKA.
I)a Zofije se poroča, da na meravajo na Balkanu živeči Maeedonci ustanoviti svojo la stnjo republiko, ki naj bi bila nekaka odbojna sila in drža va napram ponovnim vojnam na Balkanu.
To misel so nedavno sprožili in odobrili zastopnici velikega macedonskega kongresa v imenu Macedoncev živečih v Srbiji, Bolgarski in na Grškem.
V svrho dosege sporazuma se je na jprvo vse verske zapreke odstranilo in Maicedonoi so se združili v veliko narodno skupino, da dosežejo svoj namen. Za glavno mesto nove balkanske republike je bil izbran Solun. Ta samostojna državica, broječa okrog dva milijona prebivalcev naj bi za-braujevala bližnjim in sosednim narodom stopati v ponovne spopade, ki so ondi že sto in stoletja na dnevnem redu
Gibanje Macedoncev bi lahko primerjali. Ircem, katere je vodno tlačila tuja sila; zdaj se pa hočejo oprostiti hlapčeva-nja tujcem. Maeedonci zahtevajo danes svoje lastne šofle, cerkve in svojo lastno vlado na podlagi samoodločevanja.
Naravno, da se jim ta korak še ne bo tako naglo posrečil; treba bo še kopati ledino in odstraniti razne zapreke; vendar je glede tega njih najbolj pereče vprašanje že rešeno, ker so se zedinili v verskem o-Eiru.
Ustanovitev te republike vodi velika Zveza Macedoncev, h kateri pripa<lajo Macedonci, Turki, Albanci in Vlahi. To idejo podpirajo celo Macedon,-ci starega, ali revolucionarnega režima, ker so že naveličani vodnih sporov in bojevanja.
Leto IX.—Volume IX.
NEMIRJ NA RUHRSKEM:
Pariz, 18. marca, — Ker je bil včeraj v Essenu izopet en francoski vojak ubit, bodo vojaške oblasti proglasile vojno stanje nad vsem okupiranem ozemljem ob reki Rulir.
V	EsseUu je bilo danes število francoskega vojaštva po-podvojeno. Na raznih križiščih in trgih, kjer straži jo Francozi, so postavljene strojne puške za eventuelue slučaje. Tako so tudi policijskega načelnika v Es<senu aretirali z 18 drugimi Nemci.
Oberhausen, 18. marca. — Francoski bataljon ALpinskih chasseurjev, ki je minuli petek evakuiral Uukaj.^jo železniško postajo, je .tekom svoje 6 tedenske okupacije vprizoril marsikako opustošenje. Ti vojaki so s sekirami uničili v-se brzojavne in telefonske naprave. Razbili so na postaji vse plinove luči in pisarniško opravo; stene so polili s črnilom, stroje v kurilnici pokvarili in več_yagonov razbili.
V	Cologne so se danes pojavili nemiri Vsled nastopa agitatorjev porenske republike. Vodja tega gfbanja Josip Smeets je bil v spopadu ranjen, njegov svak pa ustreljen.
Pariz, 18. marca. — Ker so Združene države obljubile nastopiti kot posredovalec v ruhrskem sporu, te ponudlx? Francija ne sprejme drugače, Kakor da ji Amerika ves voj-< ni dolg ne popusti. Dalje želi Francija, dt£4>i pri tem posre-t dovale še osta'le nevtralne in zavezniške Irzave.	•• «
Prvo odplačilo Anglije. Washington, D. C., 15 marca. — Danes je Anglija izvršila prvo odplačilo svojega vojnega dolga s tem, da je plačala na račun $4,028,000 v državno zakladnico Združenih držav. Ta denar je bil nakazan a posredovanjem Federalne rezervne banke v New Yor-tu.
Anglija dolguje še Združenim državam $4,600,000,000; rok za odplačilo te ogromne sVote ji je določen na 62 let.
Ford povišal plačo svojfm rudarjem.
Welch, W. Va. 19. marca.— V Pond Creek premogovnikih, tatere je nedavno kupil znani bvorniear avtomobilov Henry Torti, s)v se zadnji čas delavske razjnere zdatno zboljšale, osdbito vsled tega, ker so dojili rudarji 20 odstotno povišanje plače. Poleg tega lahko iupujejo rudarji živila in razne potrebščine v posebnih itomisarskih prodajalnoh, ki poslujejo bretz kakega dobička.
Nickle Plate železnico prodajo.
Chicago, 15. mar. — Delničarji Nickle Plate železnice so sklenili prodati železnico dvem drugim železniškim korporaci-jam, ki se sta zjedinili.
Državne volitve v Jugoslaviji.
Belgrad, 19. marca. — (Po Associated Press) Doscdaj je iz izida včerajšnjih volitev v jugoslovanski parlament razvidno, da je.Pašičeva (radikalna) stranka izvolila 116 svojih pristašev; od kmetske (Radičeve) stranke je bilo izvoljeni^ 68 poslancev. Komunisti in republikanci so dO cela pogoreli, ter nimajo nobenega svojega zastopnika v narodni skupščini. Število demokratičnih poslarpev se je skrčilo na 45; srbski agrarci jih imajo deset, Nemci pa 5 Nikola Pašič, ministrski predsednik in zunanji minister Ninčič sta bila ponovnp izvo-jena.
V obče je glasovalo pri včerajšnjih narodnih volitvah 80 odst. izmed registriranih voli lcev.
Slovenci poraženi pri mestnih volitvah.
Prijatelj lista nam piše iz Aurore, Minau sledeče:
'Tukaj imamo nekaj Slovencev, ki so se prerodi 1 i v ince; vsled tega so naši kan-didatje propadli pri zadnjih olitvah. Tega se naši slo-euski "Finci" zelo vesele. Ti rojaki se drže gesla: "Svoji k drugim", ker so pri volitvah glasovali rajši za Fince, nego za naše slovenske kandidate. Pač obžalovanja vredno!"
AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO.
Društvena naznanila in dopisi
Iz urada bolniškega tajnika dr. sv. Štefana, št. 1., Chicago, IU.
Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da mora vsak bolniški obiskovalec redno obiska-vati bolnika, ter na prihodnji seji ustmeiio ali pismeno poročati o stanju bolnika. Kdor toga ne bo storil, bo plačal za vsakokrat 25c. v društveno blagajno.
Dragi sobratje, upoštevajte ta sklep društva! Jaz si bo-dem vedno prizadeval, da določim obiskovalce, ki so najbližji, in ki že dalj časa niso bili obiskovalci. Ako bi .se pa vseeno urinila kaka pomota, pa prosim da se mi to takoj naznani, osebno ali pismeno. Sploh pa naj se vsak potrudi, in pogosto obišče bolnika; pomislite, kako bi bilo Vam pri srcu, ako bi v slučaju Vaše bolezni nobedeinj ne prišel Vas obiskat. Sob ratek i pozdrav,
John Gottlieb, bol. tajnik, 1821 W. 22nd St.
NAZNANILO.
Ker se v naši škefiji velikonočna spoved začne 4. nedeljo v postu in se konlča z nedeljo po Binkoštih ali na praznik sv. Trojice, torej opozarjam vse člane in članice našega društ va Jezu9 Dobri Pastir, št. 32, K. S. K. Jednote, da opravi v-sak Član in članica svojo ver sko dolžnost v tem času. Ker so člani in članice našega dru stva razškrapljeni po celi dr žavi Wash., je skoraj ne mogoče opraviti skupno velikonočno siDoved; torej naj vsak opravi kjer in kedaj ima priložnost. Če >^f>m	dobiti slovenskega dlihi&Iiika tza-spoved tu u Krajnu, bom vam že prej naznanil; vsak član in članica pa mora svojo versko dolžnost opraviti; kateri so angleškega jezika zmožni brez v sakega izgovora, če ne se bo z njim ravnalo po pravilih dru stva in Jednote. rZ bratskim pozdravom,
Jos. Malneritch, tajnik
PREDNAZNANILO.
Vsem cenjenim društvom v Pittsfourghu, Pa. in okolici tem potom uljudno naznanjam, da je naše društvo Mar. Dev., št. 33, K. S. K. J. sklenilo prirediti izlet, ali piknik v nedeljo, dne 3. junija t. '1. na Carovu farmi na Middle Road za Etno.
Zato prosimo naša sobratska in druga društva v Pittsburg-hn, da naj isti dan ne priredijo kakega piknika v svrho boljšega uspeha enega, ali drugega društva.
Math Pavlakovič, tajnik
Dragi sobratje! Na zadnji seji je bilo zaključeno, da se tudi podaljša prost sprejem v r>ase društvo dokler bo trajala kampanja K. S. K. J. Vsi dobro znate zaključek glavne seje, da sprejemamo nove člane v društvo brez društvene pristopnine za dobo treh mesecev; ker pa kampanja K. S. K. J. še ni zaključena, zato smo ta rok še zt naprej podaljšali brez pristopnine v društvo.
Cenjeni mi sobratje dr. M. K. Žalosti! Ne pozabite obljub, katere ste naredili ob pristopu v naše društvo in K. S. K. Jednoto. Kakor vam je gotovo že vsem znano, imamo sedaj pri naši Jednoti veliko kampanjo za 1,000 novih članov (ic) v odrafclem, in 2,000 v mladinskem oddelku. V tej tekmi bo izplačala naša slavna Joilnota najbolj marljivim društvom lepe nagrade v denarju; vsled tega apeliram na vas, da se potrudite vsak po svoji moči in pripeljite saj v-sak po enega novega člana (i-co) v naše društvo m K.S.K.J.
Dragi mi sobratje i it sosest-rel Vsi, ki me poznate veste, da ni meni za ono denarno nagrado, katero bo izplačala Je-dnota najbolj agilnim društvom, ampak mi je za to, da bi bilo i?aše društvo izabilježeno v Zlati knjigi K. S. K. Jednote, ler da bi naši ■člani(ice) pokazali glavnemu odboru, da jim je napredek društva in napre-jde^K. S. K. J. pri srcu. Za o zasukajmo rokave in podaj-rao se na delo, dokler je časr la si ne bomo očitali, da nismo izvršili svoje dolžnosti, i S sobratskim pozdravom v-tfani Vam \ '
John Mravintz, prodsed
Iz urada društva "Marije Sedem Žalosti", št. 50, Pittsburgh, Pa.
Članstvu gori imenovanega društva se najmanja, da je bilo sklenjeno na redni mesečni .seji, dne D. marca, da bomo i-meli skupno spovod v soboto, dne 7. aprila in skupno sv. obhajilo, dne 8. aprila pri osmi sv. maši.
Člani so prošeni, da se zbero točno ob pol 8. uri v K. S. Domu, odkoder odkorakamo skupaj v cerkev.
Kakor znano, je dolžnost v-sakega člana, da se odzove in opravi svojo velikonočno dolžnost in to, kolikor mogoče skupno z društvom nja določeni dan. Verska dolžnost veže tudi vse člane(ice) na potnih listih. Prosim, da ti člani (ice) pošljejo spovedne listke na naslov tajnika našega društva najkasneje do 25. maja t. 1. Kdor ne stori svoje dolino&ti, se b<> ž niim ravnalo po pravilih dr. in K. S. K. J.
... r , „ >,
Društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind.
Tem potom se naznanja čla npm našega društva, da naj- se vsi, aLi korporativno vdeleže />v. obhajila na Cvetno nedeljo pri prvi sv. maši. Zbira mo se pravočasno v novi šoli.
Pri tem opozarjam člane, da vsi brez izjemo opravijo svojo velikonočno dolžnost; to velja tudi za člane na potnih listih.
Ker bo_ letos Velika Noč na nrvega aprila, in je ta praznik vsakdp rad doma, je naša prihodnja seja prestavljena na Cvetno nedeljo, točno ob eni iri popoldne. Člane opominjam, da naj se te seje v obil nem številu vdeleže, ker bo četrtletna seja.
Voščim vsemu Članstvu Jednote vcjsele velikonočne praznike in ostajam s sobratskim >ozilravom,
Josip Urajnar, tajnik.
številno udeleže prihodnje seje dne 1. aprila. Na dnevnem redu bode več važnih stvari. Ob enem tudi opozarjam vse člane in članice, da izvršijo svojo velikonočno versko dolžnost; kateri še nima izpovednega listka, lahko istega dobi pri spodaj poilpi-samem tajniku. Kdor noče tega vpoštevati, naj sam sebi pripiše posledice.
S sobratskim pozdravom; Frank First, ml. tajnik.
Društvo Sv. Petra in Pavla, št. 89, Etna, Pa.
Naznanjam članom našega društva, da se zaradi velikonočnih (uiskrsnili) praznikov naša redna mesečna seja ne bo vršila dne 1. aprila, ampak na drugo nedeljo, dne 8. aprila.
Dalje opominjam vse člane, da čim preje izvršijo svojo vensko dolžnost, to je sv. spoved in sv. obhajilo (pričest), kakor to zahtevajo pravila K. S. K. J. Kdor tega ne stori, >e bo ž njim postopalo po pra-v ilih.
Isto opominjam člane, da naj se v slučaju bolezni ne prijavijo samo društvenemu taj-liku, nego na našega odbornika bolesti. Tukaj je njegovo ime in naslov: Frank Luke, 1837 Blaiekberrv Alley, Pittsburgh, Pa.
S sobratskim pozdravom, Nikola Belavič, predsed.
htevajo samo pravila K. S. K. J., to zahteva od nas naša vera im sv. Cerkev, da vsak katoličan opravi svojo versko dolžnost saj enkrat na leto. Torej bratje in sestre držite se Jednotinih pravil in čustvene odredbe, pa ne boste imeli nobenih sitnosti in za vse bo prav.
Čl^ne, ki jnorda še uia\B do bili »povednih listkov opominjam, da vprašate zanje pil I. clruštv. tajniku, ali — pri (lru-gem pri cerkvi.
Skupno sv. obhajilo imamo Cvetno nedeljo, ki je tudi praznik Marijinega oznaiienja pri sv. maši ob 8. uri. Pridite v-ai; spoved in sv. obhajilo naj A-sak član (i ca) opravi in naj meni spovedni listek potrjen >d g. župnika čim prej izroči.
S sobratskim pozdravom do fsega članstva našega društva in K. S. K. J. Vsem skupaj želim veselo in blagoslovljeno Veliko noč!
Matt Brozenich, tajnik.
95—44 St., Pbgh., Pa.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa, št. ">3, v Waukeganu, 111., da br imelo naše društvo svojo veli-■konpčno spoved v soboto, dne 24. marca. Pri čete k točno ob tretji uri popoldne; skupno sv. obhajilo bo pa v nedeljo 25 marca pri osmi sv. maši.
Prosim vse člane, da se zbe ro v šoli ob 3 četrt na osem, da bomo potem korporativno od korakali v cerkev.
Ravno tako opominjam čla je na potnih listih, da naj spo vedne listke pravočasno poš ljejo društvenemu tajniku.
S sobratskim pozdravom, Avgust Čepon, tajnik. 1115 Preseott'Ave., North Chicago, 111.
NAZNANILO.
Društvo sv. Srca Jezusovega št. 54, Chisholm, Minn.
Uradno fee naznanja in poživlja vse člane zgoraj omen jenega društva, da se polna
Društvo sv. Cirila in Met., št.
144, Sheboygan, Wis.
\ 'i Vsem našim članom in čla nicam naznanjam, da bomo i-meli spoved v soboto zvečer lr;e 24. marca in v nedeljo (Cvetno) pri prvi sv. maši pa skupno sv. obhajilo.
Vsi člani naj pridejo v cerkveno dvorano ob tričetrt na S, da od tam skupno odkoraka-110 v cerkev. Vsak član fla, prinese s seboj društven i" znak (regalijo).
Ker se vrši v naši cerkvi sv misijon od Tihe nedelje (18 imarca) pa do Cvetne nedelje (25. marca), je lepa priložnost '',a vsakega člana, da opravi *-vojo •velikonočno, orzir. Versko dolžnost, kjer bo na razpolago drug duhovnik.—Naj vsakdo -pomni spovednika za listek.
Jaz po Jednotinih in društv »ravilih zhhtevam listek od v-sakega člana (ce); ako ga slu "ajno od katerega ne dobim <aj sam sebi pripiše posledice kojim se ne bo mogel izogniti
Čas velikonočne dobe traja io prve nedelje po Binkoštih i o je do 27. maja; in kdor ne izboči listka tajniku do seje meseca junija, sam sebe suspendira iz društva in Jednote Ravno to velja tudi za one člane, ki so samo za bolniško podporo zavarovani.
Nadalje naznanjam, da se bo prihodnja seja vršila namesto )rvo nedeljo v aprilu, (veliko ločno) — v torek, dne_3. apri-a ob pol osmih zveuer. Naj vsak član gorioziijačene točke vpošteva.
Vsem članom (icam) našega Iruštva, kakor tudi vsemu •lanstvu Iv. S. K. Jednote že-im yesele in srečne velikonočne praznike.
S sobratskim pozdravom, John Udovic, tajnik
Društvo sv. Mihaela, št. 163 Pittsburgh, Pa.
S tem naznanjam vsem on j m '•lanom in članicam našega Iruštva, ki niso bili navzoči na orošli seji 11. marca, da je 'lanstvo zaključilo prirediti kupno velikonočno, ali uskrs-uo spoved dne 24. mtyca 1.1., v soboto popoldne in zvečer, dokler bo kaj spovedovancev. I-neli bomo vsi leno priliko o-oraviti spoved kot prošla leta. Morda bo to naznanilo došlo ;a nekatere bolj kasno? toda >ratje in sestre, ne da bi vas nor?d jaz na to opominjati; saj sami znate, da tega ne za-
Denver, Colcf.
V pondeljek, dne 5. marca je v naši naselbini po kratki in mučni bolezni ^ v Oospodu zaspala rojakinja Ann CadoniČ, stara 37 let, žena dobroznane-ga rojaka Josip Oadonič, domačina iz vasi Zilje, fara Pre-loka na Belokranjskem; spadala je k dvem društvom: Kraljica sv. Rož. Venca št. 7, Z. S. Z. in k Dekem angleškem društvu. Vsled povabila teh društev se je pogreba dne 11. marca vdeležilo še troje dru gih društev in %icer: Dr. sv Martina, št. 1 Z. S. Z., dr. sv Jakoba, št. 12, N.H.Z. in dr sv. Ane, št. 143 N.H.Z., tako, da je bil pogreb res veličasten.
K večnemu počitkn smo ra-njko položili na Mt Olive pokopališču. '
Pokoj niča je bila rojena vasi Fratrovei na Hrvatskem; 'u v Ameriki je živela 20 let, kjer zapušča moža, dva sina in Ive hčeri, v starem kraju pa enega brata. Naj počiva v miru. Svetila je večna luč!
Tukaj v Denverju se je začelo zdaj bolj nestanovitno vreme; doslej smo imeli prav lepe dneve, izdaj pa skoro v-•ak drugi dani sneži; to povz-roča, da je dosti ljudi bolanih ker je tako nezdravo vreme, enkrat lepo^ enkrat sneg mrzlo.
Dne 11. marca se je mudil pri nas Rev. Shiffrer iz Ročk Springs,Wyo., ko je imelo naše društvo Sv. Imena skupno poved in sv. obhajilo. Bilo je lepo videti fante in može, ko so v tolikem številu pristopili k miz; Gospodovi; ni' dolgo, ko je bilo to cerkveno društvo u stanovi jen o, pa šteje že do sto članov. Torej dragi mi, roja ki in farani, kateri še niste pri-tem društvu, pristopite kmalu, to lahko vsakdo stori, kadar mu drago, treba se ji; mu samo zglasiti pri našem čast. g. župniku.
Dne 25. marca priredi nase Pevsko in Dramat. društvo "Slovenec" igro 44Pri Kapelici", torej tem potom uljudno vabim vse Slovence in brate Hrvate, da se naše prireditve udeležijo v obilnem številu Tiketi (vstopnice) so že sedaj na prodaj, za odrasle 50c., za otroke od 6—14. leta pa 25e. Rojaki! Ne zamudite te lepe igre, pomagajte našim pevcem in pevkam, s tem da kupite vstopnice.
Sobratskim pozdravom, Geo. Pavlakovich,
tajnik kluba.
star 35 let. S tem je ostavil svojo rodbino, prijatelje in znance tu v Ameriki in svoje mile svojce v stari domovini, ki bodo za njim žalovali, kp zvedo, da ga ni več med živimi in da se voč ne vidijo na tem svetu.
Pogreb se jo vršil dne 4. marca iz hiše dobroznanega rojaka Matije Šuteja, kjer je pokojnik stanoval zadnja leta. Prijazna Šutejeva družina in drugi prijatelji so mu stregli do zadnjo minute. Sprevod ie krenil iz hiše žalosti v slo-vensko cerkev, kjer je domači župnik Rev,- Mihelič, opravil zadušiline obrede in je imel ob krsti pokojnika ganljiv govor; v grob smo ga položili na hrvatskem pokopališču sv. Nikolaja v Mili vale, Pa.
Pokojnik se je rodil pred* 35 leti v vasi Preloka na Belokra njskemi; v Ameriko je prišel kot 16-letni mladensč k svoje mu očetu pred 17 leti in kmalu po njegovem prihodu v Ameriko je tudi njegov oče umrl; zdaj krije oba naša ameriška gruda. Leta 1910 se je poro rdi z ugledno rojakinjo Rozali jo Starešinič, ki se je kmalu zatem podala v staro domovi no, da oskrbuje njegovo doma čijo ii>, že precej oslabelo ma ter in člane družine, dok ler se še on* ne vrne v svojr rojstno vas; a smrt mu je pre kinila ta načrt.
Prerano umrli Josip Žuni<* je bil večletni član dr. Mar Dev., št. 33, K. S. K. J., ki mu je tudi priredilo lep pogreb ter mu izkazalo zadnjo čast — Pokojnik zapušča tukaj v Ameriki sestro in svaka Sur jaka ter mnogo drugih ožjih sorodnikov, x>rijateljev ii znancev; v s.tari domovini: so progo, enega sina, mater sestri in brata, tako tudi mnogo dru gih {ožjih sorodnikov ter prija -i eljeV:'	' " " :
Dragi nam Jože! Velike morje deli tvoj grob in tvoje :odno grudo; zato ti ne bod< mogli tvoji*mili in dragi zali vati rož na grobu; naj ti jih za 'iva naša ameriška rosa! Po čivaj v miru!
G. S.
m
Prednaznanilo.
Dekliška Marijina, družba cerkve sv. Jožefa v Jolietu 111. naznanija, da bo priredila ■la Velikonočni pondeljek zve er v "Slovenia" dVorani ta kozvano Bunco iiu Card Partv Zadnjo nedeljo v aprilu, dni '29. pa priredi označena družbr v korist naše cerkve v "Slo . enia" dvorani neko krasni gledališko igro, ki ni bila št nikdar predstavljena na našem odru v Jolietu. Več c tem poročamo o priliki.
Pittsburgh, Pa.
Dne 2. marca ob 3:55 zjutraj ie ugasnila luč tega sveta nagemu rojaku Josipu Žunič. Kratka in mučna boleizel pljue*-nica mu je pretrgala nit življenja, tako da je moral leči v grob v najlepši možki dobi,
Koristna knjiga za Jugoslova ne v Ameriki.
Mr. Ivan Mladineo je izda1 knjigo "Amerika Almanak" ki je neprecenljive vrednost za vsakega jugoslovanskega ;zseljenca. V knjigi je ne broj stvari, katere bi moral ve leti vsak Jugoslovan.
Knjiga ima 320 strani s sli ko na naslovni strani.
Iz bogate vsebine navedem« amo naslednja zaglavja:
Kaj je storiti delavcu,, če si ori delu ponesreči? — Kje naj •šče odškodnino? — Katera vdova je upravičena do podpo re? — Podrobna razlaga pri selniške postave. — Navodili sa ameriško državljanstvo. —' Zgodovina Združenih držav. — Koliko Jogoslovanov je v \meriki? — Stanje naših pod-norr:ili organizacij. — Itd. itd
Knjigo sta odobrila delav ki tajnik in državni zaklad-ničar.
Knjigo vsakemu najtopleje priporočamo. Stane en dolar. Pišite ponjo na naslov: Vlmanak Amerika Publishing 06.; 2434 Grove Street, Brook V", N. Y,
Bridgeport, Ohio. Delavske razmere po tukajšnjih premogorovrih so še vedno pod ničJo; dela se od dva do tri dni na teden, zatorej ne svetujem rojakom sem za de-om hoditi, ker ga sami nimamo. Tukajšnja Lorain Coal & Dock Co. bo v kratkem zopet odprla takozvani Lansing Mine in sicer pod imenom Linco-Mine, ke je začela premo-aforov z druge strani na novo. To je gotovo vesela vest za vso to okolico, ker bo to oden največjih premogorovOv, v tem kraju; kakor trdi družba, v dobi enega leta. obljub ja jo zaposliti nad 500 premdgarjev/o tem bom poročal še pozneje.
Dno 9. marca je obiskal našo naselbino č. g. Dr. Srečko Za-njen in je dal priliko, da so tukajšnji Slovenci opravili svojo •elikonpčno versko dolžnost, kar so tudi v* obilnem številu torili. Dne 10. marca je Iruštvo sv. Ane, št. 123, Iv. S. K. J. pristopilo h mizi Gospodovi, dne 11. marca je pa dru£-vo sv. Barbare, št. 23, skupno »rejelo sv. obhajilo. Ob priliki smo imeli vsaki dan zjut-:aj in zvečer lepo pobožnost s krasnim pridigam; mnogo le-)ih naukov nam je polagal č. X. na srce, ki so neobhodno po-rebni za naš dušni in telesni olagor.' Prav lepo in ganljivo pobožinOst smo imeli ob •klepu v nedeljo, ko smo imeli jete litanije v slovenskem jeziku; človek se počuti, da jo v ttari domovini, ko Tuje milo lovensko pesem v cerkvi; vidi se, da imamo tudi v naši nasel-►ini, dobre pevske moči; le vo-iitelja nam manjka. Celo A.nglezi so se pohvalno izrazili i našem lepem petju. Hvala rre za to č. g. Zamjenu, ki se e na tako hiter način potru-lil, da je več rojakov in roja-vov. in rojakinj pridobil- in, ua-xiušil iza petje« in lepo f^taro- ' eranjsko pobožnost.
V nedeljo popoldne, dne H. liarea, je č. gos|)oil predaval > mladinskih domovih in o raz-nerah v stari domovina, to je )ilo pa nekaj, kar je naS vse znenadilo; čuli smo, da je č. ; gospod izvrsten govornik, ali .aj tako zanimivega nismo )ričakovali. Nad dve uri je lam slikal č-.g. razmere v s Uri lomovin^ tako "živo s svojo lepo govorniško nadarjenostjo, la je vse navzoče globoko za-limalo. Povedal je o žalost-lem stanju slovensko mladi-le, o potrebi Mladiuskih do-nov, ki so edino upanje ohra-liti slovensko deco na pravem potu za kar se 011 trudi in vse žrtvuje; ko je končal predavaje in prosil pomoči za te ubo-^e sirote, je vsak navzoč po >voji moči, daroval za ta bla-^i namen, iza kar se je č. g. prav prisrčno zahvalil v imenu »sirotelili otrok. Videli smo, ;a imamo pred seboj pravega zornega duhovnika, ki sta mu r ri srcu vera in skrb za bodoč-lost slovenskega naroda. Z ljegovim oilločiiim in prijaz-lim nastopom, se je mahoma priljubil vsem; ko je prišel čas očitve, je bilo v resnici težko, ivako bi bili lepo če bi imeli ega gospoda pri nas, so se nižali rojaki. Žal, da mu ni as dopuščal, se-še kaj več pri as pomuditi; poslovili smo se ; gorečo željo, da se še snule-110. Č. gospodu Dr. Zamjenu ;e enkrat prisrčna hvala za v-e njegove k rasne nauke in govore; gotovo ostanejo nam volno v spominu.
Žalostna usoda jo zmlela ro-:aka John Gregorčič, člana dr. »v. Barbare št. 23, K. S. K. J. \T»padla ga je kruta, tako i-nenovana "Gengreene" bolezen v nogah; v štirih dneh, so mu noge po groznih bolečinah ohromele in postale višnjevo )lave, vsa pomoč zdravnikov je bila brezuspešna; prepeljali ^o ca v bolnišnico sv. Jožefa
^Vheelin^r, AV. Va., kjer so

mu obe nogi pri kolenih odrezali da mu rešijo življenje a-ko mogoče. Nahaja se v bolnišnici že nad 6 tednov, še vedno v opasnem stanju. Ta žalosten* slučaj je globoko pretresel vso našo naselbino, ker je rc>jak povsod dobro znan in Ml prej vedno trdnega zdravja. Želimo mu, da se kmalu povrne k ljubemu zdravju. Človek res ne ve, kje in kedaj ga nesreča doleti. Z rodoljubnim pozdravom, Mihael Hočevar.
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
EVOLUCIJA ALI KAJ? b.) Premičnice. Osolnčje. Pod mena o nastanku.
(Nadaljevanje.)
Pri vseh stvareh moremo v malem in velikem zasledovati neki poseben namen, ki ga je Stvarnik nameraval doseči. Prav iz tega namena povzame-jo bogoslovci takozvan teolo-givni dogaz. • Domneva, teori.-ja, da je naše osolnčje nastalo iz prvotno plinaste krogle na mehaničen način, nikakor ne jemlje veljave teologičnemu principu. Ravno nasprotno. Kako to?
Vsaka nekoliko spopolnjena naprava, vsak stroj, "dela ali kaže učinek svojega namena le, ako mu da oni, ki je stroj napravil, prvi pogon, toraj delo nekako začne. Temu začetku sledi cela vrsta mehaničnih procesov, ki končno delo izvršijo učinek dosežejo. A tega dela ne izvršuje stroj, naprava, temveč je delo duha, ki je t anamen, to delo hotel doseči in vse to položil v napravo, da naprava, stroj dela.
To čisto naravno pot, ki jo lahko razvidimo na vsaki človeški napravi, je hodilo tudi naše osolnčje. Ravno v tem povsem naravnem potu je pa najjasnejši dokaz duha božjega. Kakor človek "požene" stroj, tako je dal Bog snovem moč, da so začele "delovati" in so kar začetkoma učinile, kolikor so le mogle. Ko je bil začetek storjen po višjem duhu, se je moral razvijajoči se svet pomagati sam, kjer je le mogel. Svet, !bi rekli, se je nekako "delal sam", je "svoje lastno delo." V takem nastanku je pa dokaz, da je ipo-ral višji duh v snovi in moči položiti nekaj izredno popolnega. Še več. Kan-Laplaceova teorija je le podmena, a 1na podlagi tega nauka, bi bil svet, ako se je sam razvil, vsekako krasnejše in čudovitejše delo razumai božjega, kakor da bi bil v svojem selanjem stanju že popolnoma gotov ustvarjen, kakor se dozdaj splošno misli. S priprostimi, enostavnimi sredstvi, ne da bi bilo treba pozneje kaj popravljati, se je razvil pred našimi očmi iz prvotnega namena čudovito umeten stroj. Velikaaiski je, veličasten, pravi svetovni stroj. Neprestano se giba in dela brez premora, ustvarja svetove, a vrši svoje delo natančno v najmanjši podrobnosti. Osu-pnjeni občudujemo. Kakšen u-mctnik mora btii duh, ki je na najpriprostejši način postavil tak umotvor! Angleški modro-slovec Hetbert Spencer ni bil posebno zvazet za Boga, a celo ta modrijan piše: Stvarjejne, ki bi se bilo vršilo, kakor si navadno predstavljamo, prav po rokodelsko, bi bilo manj znatno, kakor stvarjenje po končnem razvijanju (evoluciji). Človek postavi stroj, da. Ampak, da bi se stroj sam izpopolnil, to ni pri -človeku. Bolj zastrmimo in občudujemo, ko izvemo, da je bil svet nekdaj potencielno združen v plisasti krogli in se je sčasoma razvil, kakor pa, če bi bil nastal po našem navadnem domnevanju.'
Še bolj ko astronomični, nas silijo modroslovni razlogi, da prpoznamo razvtek svetov po
mehaničnem potu, potom evolucije.
Pustimo človeka ob strani. 2e spočetka mu je bil odmerjen višji namen, neka skrivnost je človek in bo Skrivnost ostal.
V	vsem stvarstvu naletimo na neki razvitek. Vse se raz vija od nepopolnega do popol nega; prvotne, rekel bi, sirove snovi strenijo, da pridejo do višje popolnosti, da se razvije jo, razmahnejo, uveljavijo vedno višji meri, Ne poznamo stvari, ki bi se namah in ne posredno pojavila v vsi svoji popolnosti. Po vsi narav'., malem in velikem, veje en in isti duh, povsod zapazimo eno in isto roko, vse se razvija, spo polnuje, vsepovsod vlada evo lucija ali razvoj.
V	osoln ju zavzema zemlja dasi je sama na sebi neznatna neko izredno ugodno stališče 2e pri površnem opazovanju moramo pripoznati, da je zem Iji določen prav poseben na men. Le Venera in Mart se temu ugodnemu stališču neko Iko približata, drage premični ce so za organična bitja vsaj po naših pojmih neprikladna A naše osolnčje predstavlja v /seli svojih dleili neko celoto rekel bi nekdo osebnost f je nekaj ,zase obstoječega. Brez-dvomno hrani vsemir še vel takih ali enakih celot. Ne tajim, da podmena o evoluciji ne naleti na mnoge tožkoče. Pa kje jih ni? Razlagajmo postanek svetov tako ali tako, vedno stojimo pred zagonetka-mi. Recimo, da bo človeštvo neprestano napredovalo, da bo človeštvo neprestano napredovalo, da sledi odkritje za od kritjem, iznajdbi, da prodre duh človeški do skrajnih mej svetov. Osolnčje, ali vsaj vsemir, bo hranil še vedno skriv nosti, ki jih človek nikoli ne bo razodel prav kakor pravi A. M. Slomšek: 'Prečudne in skrivne so božje
stvari,
človeku presodit' mogoče jih ni!"
Ampak strmimo nad (tem, Kar nam je "znanega. Kakšno delo, 'kakšna naprava! Vsaka človeška naprava je v primeri s soLnčiiim sestavom nekaj ze-o okornega, ako sploh smemo cako delo človeško primerjati s tem, kar likava dela. Najboljšo podobo imamo sicer v naših strojih. Pa vsakdo lah-to že na prvi hip spozna, da je lazlika naravnost velikanska. Tudi najpopolnejši stroj, ki ga je izumil duh človeški, je proti oltK-nemu sestavu neznansko okoren, neokreten. "Delo človeškega stroja je komaj senca "dela" v osolnčju; a neka sličnost le obstaja.
Stroj se giba, vrti, dela, dela celo hitro. Ali tudi lepo? Morda, pa ne stroj, temveč človek, ki je to v stroj položil. Večinoma pa mora biti vse tako uravnano, da stroj koristi, vse drugo stopi v ozadje. Čut za lepo ne pride v pošte v. Nasprotno.
Čim večji je stroj, tembolj nekako žali naše čute. Poglej samo, kako drdra in ropoče in škriplje kolesje, da skoro oglu-šiš. Kako se more kuriti, kak dim se vali z dimnika, kako se mora vse mazati, kak smrad vlada povsod, koliko/krat se stroj pokori, odpove!
Vsega> tega narava ne pozna. Največji učinek se dosega z najpriprostejšimi sredstvi. Moči se sicer zapletajo druga v drugo, a nikjer ni niti sleden kakega nereda, ropota, drdra-nja, smradu, dima. Nič se ne pokvari, ničesar ni treba popraviti, ničesar nadomestiti; nič se ne obrabi, nič zlomi, točno, natančno vse dela. Pa je svetovni stroj gorostasen. O-gromni svetovi drvijo skozi vsemir. Kako šviga zemlja o-koli solnca in mi z njo! Bliskoma se vse to vrši, a oezapa-zimo niti najmanjšega sledu nobenega vrvenja, vse gre mir-
no, tiho, neopaženo. Nehote se spominjamo tega, kar se nam pripoveduje o zidanju templa Salamonovega. Baje se je vršilo vse brez vsakega ropota, hrupa in pobijanja', ker vse je bilo pripravljeno že prej za svoj namen.
Čudovita moč mora bftti v svetovnem sestavu, da se vse neznansko hitro, a popolnoma mirno giblje. Fizika nam je sicer odkrila zakone, po katerih se vse giblje, razvija, a kaj in odkod je ta (čudovita moč, tega nam vsaj fiziki ne morejo pojasniti. Človek vidi in vsaj nekoliko spozna čudovita dela a posnemati jih ne more. Edi-nole mora občudovati in moliti duha, ki je vsa ta dela zamislil.
(Dalje sledi.)
Na poti v večnost.
Naj bo odpor Še tako silen se zdi človeku čut svobode in neodvisnosti še tako globok, nič ne de; če hoče 'biti nekoč med številom odrešenih, mora ponižati, se mora vreči na kolena, izpovedati se svojega slabega dejanja in prositi za •odpuščenje. Ne, za dušo, ki je danes v prepadu, ne zadostuje, da samo malo privzdigne zagi injalo. Vse mora priznati, prav vse.
Pojdite, izkažite se duhovnom, toda pokažite gobo, kakršna je, in odkrijte svojo revščino v vsej razsežnosti!
Ali, Gospod, mučen jarem to! Kako je trda ta beseda*! Kako jo bomo prenesli? Ali ni moja vest liieoskrunljivo svetišče? Ali no misliš samo na odpuščenje, ali nisi rekel, da sodba pripada samo tebi, tebi ramomu pravičnost?
Res je, toda po čudežu njegove milosti so bili vse eno nastavljeni ljudje, njegovi na mestniki na zemlji; on jim je (jal polno moč nad dušami in grehi so odpuščeni samo tistim, ki jih jim oni odpuste. "Resnično, povem vam: Karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih" (Mt. 18, 18). Če pri-poznaš svojo sramoto pred njihovimi rogami, prosiš nevid-novidno pričujočega Boga samega oproščenja in milosti.
Treba je torej priznati vse, prav vse, četudi je zelo težavno vsako hitro besedo, mimoidoče misel, kajti tako strog in čiist je nauk Jezusov, da ne pripusti na duši nobene sence, nobenega madeža, niti črne točke. O grešna duša, ne varuj niti enega gamega smrtnega greha v kotičku svojega srca, vedoma in ho<te prikriješ cir. sam greh služabniku božjemu, ne boš ušla pravičnosti Onega, ki vse vidi in bere v tvojem srcu ko v odprti knjigi. Priznala boš vseeno nekoč tisti greh, takrat pa ti bo v pogubo in v večno sramoto.
Brez droma se pri obtoževanju grehov ni treba spuščati na posameznosti in okoliščine, ki bi dale spovedi mučilen značaj, ki bi bil ravno tako težaven in neznosen trpeči duši co duhovniku.
Ravnotako je tudi treba pri spovedi pazno gledati na to, da med svoje grehe ne vmešavaš grehov drugih ljudi, da stvarno ne izpremeniš ponižnega m unijčujočega priznanja osebnih slabosti v neke vrste opravljanje.
Če je pa okoliščima tako važna, da bistveno izpremeni greh ali vrsto greha, jo pa vseeno ne smeš, krščanska duša, zamolčati. Le na pod so povedani gotovi grehi, če jih poveš zaokroženo ali če izpustiš važne okoliščine. Vsa teža bi ti tedaj ostala im vesti. Pazi, da zadobljena odveza takoj ne omadežuje duše kot božji rop!
Razen narave greha in važ-niji okoliščin, .je neeobhodno
potreba pridejati število, na kar marsikdo prav rad po žabi, dasi je prav gotovo, če se zamolči šitevilo smrtnih grehov, spoved neveljavna.
Bog, ki je in ostane naš. dobri Oče, nima namena položiti uaše vesti na natezalnico; če torej, po dobrem izpraševanju vesti tacali oni greh izpade našemu spominu, ni vzroka, da bi se vznemirjali. Ostali greh nam je odpuščen z drugimi vred; samo iz spoštovanja do zapovedi moramo pri prihodn ji spovedi priznati pozabljeni greh.
Razen padcev, ki povzročajo dušno smrt, razen ran, ki dušo popolnoma skaze in one-časte, so še druge, mauj hude rane, vendar, če jih zanemarjamo, tako nevarne, da peljejo skororo gotovo v dušno fcmrt.
To so odpustljivi grehi. A-li moramo te gobe na vsak način pokazati duhovnikom? Ne! Laž, nepotrpežljivost in cela vrsta drugih vsakdanjih grehov, se lahko odpusti s samo navadno srčno molitvijo, z obiskom cerkve in se jih nismo dolžni spovedati.
Krščanska duša se pa-ne bo branila, spovedati se jih, ker je mnogokrat težko povedati, kje se za. gotovo ustavi velik greh in kakšna jo meja med velikim in malim grehom, i Odtod jasna potreba, spovedati se tudi teh, da ne izpustimo kaj važnega.
Sicer je pa mali greh opolzka strmina. Modro je, da v tej točki kakor tudi v marsika-teri.drugi odkrijemo svojo dušo, vpoštevajoč svet sv. pisma, ki pravi: "Išči vselej sveta pri modrem." Koliko padcev, koliko velikih nerodnosti bi se izognili ali popravili z jasnim in zvestim priznanjem manrjših, odpustljivih pregreš-kov. Duše, ki hočejo biti prav krščanske, ne bodo nikoli opustile navade odkriti vse slabosti, vsa nagnjenja in splošno bodo razodele tudi način izkušnja v. To bo njim v odrešenje iu studenec luči.
Taka je v svoji celoti ta vsž-na postava o priznanju grehov, dandanes piedmti tolikega odpora, toliko šal in z »ne-marjanja, ki pa stoji vedno v svoji neizpremenljivi in no-uklonjivi strogosti, edina deska rešitve, če se razbije ladja, zadnje pribežališče pred peklom. "Nebo in zemlja bosta prešla," uči Jezui Kristus, "mojo*beseda pa ne bodo prešle."	bodo toi J iztr-
gali iz evangelija straj'/., kjer jt Jezus postavil duho.-nika z i edinega sodnika dus ta deli. j a edinega delilca usmiljenja in odpuščen ja, za edinega učitelja za vstop za nebesa, z.i r-dinega zastopnika "Pojdite, izkažite se dubov^- m!" go-ori vedno Odre\jnik kosanja polnim dušam, pok:i/i'o ?vcje gTche, svoje slabosti, ponižajte glavo pod njihovo roko, da
vam odpuste. Kaj služabnik! Jezus govori po njegovih ustih, Jezus odpušča po njem.
Ne govorite: 'Ne upam si, sram me je, kaj bo rekel svet ? Kaj bo miislil o meni duhovnik, ki je nazadnje le samo človek?" To je postava in edina rešitev , v tem tiči ves odgovor. Ti predsodki so malenkostni, mnogo krat neupravičeni; toda tudi, če bi bili vsi tako važni, kot si jih predstavlja tvoja domišljija, krščanska duša, vseeno ti ostane kruta dolžnost, da se premagaš. Vedi, da se zveličaš le, če poteptaš z nogami vse čute sramu in praznega strahu, ki te muči.
Bogu ni ljubo, da hočemo zmanjšati ali zatreti to maščevalno osramočenje. Naj ostane z vsem svojim ognjem! To je samo prva pokora, prvo prekletstvo, prvo razbeljeno železo za greh. Pregrehe, ki so je nismo sramovali storiti, se moramo spovedati in naj nas stane vise ali nič: Priznanje ali pekel!
Pekel! Hvala Bogu, pred tem imam na dnu srca še strah. Kristusova beseda, da bomo morali iti v .večni ogenj, strahu je še vedno in glas vesti, čeprav ga tlačijo in davijo strasti, naredi v tej točki večkrat strašna razkritja. Nenadno spoznanje grozot pekla je zelo mnogokrat prvi pripomoček za izpreobrnenje.
(Dalje sledi.)

0>
C.
>

Ime BORDEN
pomeoja čisto mleko.
"JNsvveetened
^APORATEP
Milk
©i

Dobro mleko se začne čisto v ozadju mlekarne, iz katere prihaja. Prihajati mora od čistih in zdravih krav — iz čiste, bogate mlekarske dežele. Molieno mora biti v čiste posode in primerno shla-jeno ter takoj poslano v čiste tovarne in pravilno pripravljeno.
Splošne zdravstvene odredbe v pripravljanju Evaporirane-ga Mleka so ustanovljene po postavi. Poleg tega, da Bor-den Company upošteva te postave, je ustanovila še posebno točno nadzorstvo, da pri-
pravlja svoje mleko popolnoma čisto in dobre kakovosti.
Bordenovo Evaporirano Mleko je čisto mleko z dežele s smetano. Pronali boste, da je bogato v kakovosti, dobro za domače svrhe ter izberen nadomestek za resnično smetano v vaši kavi.
Vaš grocer ga ima pri rokah za vas v veliki zalogi, kajti pri srcu mu je vaš interes in ve, da vam daje mleko, ki je po vsej Ameriki priznano kot slavno čisto Evaporirano Mleko.
če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim Mlekom, izpolnite kupon ter označite, kakšno navodilo hočete in mi vam ga bomo'poslali brezplačno.
THE BORDEN COMPANY Borden Building. New York
	KUPON
Kruh Kendi Ribe	Polivke Paji Meso Pudingi Sladčice Juhe •
	
	
	
Milk
GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.		
Lastnina K ran jslcu-SIo venske Katoliške Jednote t ameritfrih.		Združenih držafak .
1004 N. Chicago St	Uredništvo in uprmvnistvo: Telefon 1048.	JOLIET, ILL.
Za člane, na leto	Naročnina:	ti an
Za nečlane _.		pmn
Z% inozemstvo ______		.--
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interes* of the order.
Issued every Wednesday.
——
1004 N. Chicago St
OFFICE:
Phone: 1048
JOLIET, ILL
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
I
Nedavno sem v 44Glasilu" čital odgovor nekega sobrata iz Ghisholma, Minn., na moj članek v zadevi povišanja centralne bolniške podpore. Veseli me, da se je sobrat Sterle oglasil v tej izadevi ter na ta način razširil idejo za povečanje centralne bolniške podpore. Vsakdo mi bo pritrdil, da jo tekma dandanes v vseh zadevah umestna ter potrebna; tako je torej tudi priporočljiva pri naši K. S. K. "Jed-iioti. Samo da jc ista na pravem mestu. Tekma je glavno jedro trgovine. Pri kaki bratski organizaciji so mero-dajne obljube, katere daje glede podpor. Pri tem pa nastane vprašanje če je dotičua organizacija lahko kos svojim obljubam?
Če vam trgovec Pavel da pri nakupu nove obleke par hlač zastonj, mora temu slediti tudi njegov sosed, trgovec Peter, če ne, mu bo bolj slaba predla v bizne9u. Tako je t,udi z nami. Slediti in; ravnati se inoramo v vseh ozirih na druge bratske organizacije, j ki tekmujejo preti nami.
Sobrat Sterle ima povsem prav, ko trdi, da $1.— bolniške podpore na daji nikakor ne j zadostuje. Jaz sem mišljenja, da naj bi se določilo maksimalno bolniško podporo $3.— S to svoto bi bolnik že lahko izhajal, drugače pa ne.
Glede naših operacijskih p(xipor tudi jaz trdim, da so prenizke. Kakor plače delavcev, tako so se dvignili tudi honorarji zdravnikov; sta-re pristojbina zdravnikov ne zadostujejo več današnjim raz-razmeram in potrebščinam. Res, žalostno je, da mora pri naši Jednoti zavarovana član v slučaju kake operacije do-plačevati i|z; lastnega žepa, a-li se zadolžiti. Prod nekaj tedni sem v neki bolnišnici o-periral štiri osebe, kojih vsaka je spadala h kaki drugi podporni Jedroti. 'Operacije so bile povsem slične in e-nake. Eden izmed teh operi rancev je prejel $r100.— podpore, drugi $75.—, tretji pa $50.— četrti je spadal k dvem Jednotam, in je prejel $150.— operac. podpore. Vprašam Vas torej, kateri izmed teh je bil najbolj zadovoljen,!
Naravno, če hočemo povišati operacijsko podporo, bo treba povišati za par centov tudi tozadevni asesment — Hrvat pravi: 44Malo novaca, malo muzike", — tako je tudi s podporo in aJsesmentom.
Bratska, ali podporna organizacija je podobna drevesu, ali rastlini, katero je treba vedno gojiti in ji prilivati, "če ne, ne bo rastla. V bratskih Jodnotah je pred vsem potreba mlade krvi, če ne, bodo pričele hirati. V to svrho je treba uvesti za člane privlačne točke in} pogoje. Če mladeni-
ču ne nudite vseh okolnosti, koje želi, bo šel drugam.
Jaz bi tudi priporočal delegatom XV. konvencije, da naj povišajo* posmrtnino na $2,-000.—. Poleg tega bi bilo u-mestno po nasvetu našega sobr. gl. tajnika preurediti zavarovalno lestvico, ali sistem, da bi se uvedlo 20 letno življenjsko vplačevanje in 20 letno <4eitdo\vmc|njt'^ izavaroval-nino, če nam to posttava dovoljuje. Pravnič ne dvomim, da nam ne bo o tem naš agilni gl. tajnik »e pred konvencijo dal potrebnih pojasnil v teh zadevah; potem bo paša K. S. K. J. v resnici 4 4 up to date", bratska podporna organizacija. Korakajmo vedno z napredkom in duhom časa naprej, bodimo progresivni in pri tem tudi solventni.
VI.
POZIV ČLANICAM K. S. K.
JEDNOTE!
Prosim, da bi tudi nastopne moje vrstice sprejeli v predale razmo,tri vanja v prilog XV. konvencije. Oglašam se v pr-<vi vrsti zato, ker bodo na tej konvenciji zastopana vsa ženska društva, oziroma, ker se bodo tega zborovanja prvikrat vdeležile tudi naše sosestre' de-legatinje. Iz tega razloga bi morale biti po moji sodbi tudi članice dobro pripravljene. Kako je pa to mogoče dosbči? Treba je marljivo nastopiti že sedaj in se posluževati predalov razmotrivanja. Vsem ženskim društvom, tako tudi cenj. sosostram, delegatinjam svetujem, da se pogosto oglašajo v našem 44Glasilu" in naj izražajo svojo mnenje, da bomo že vnaprej iznale in videle, s kakimi idejami bodo deloga-tinje nastopile na tej važni konvenciji. Že danes vam povem, da kar se ne bo komu umestno zdelo, bodo gotovo ženske prve krive; saj možki običajno to radi trdijo.
Jaz se popolnoma strinjam s sobratom John Sterletom iz Ghisholma, Minn., ki je zadnjič priporočal, da naj se posmrtnino Zviša na $1500.—; morda bi bilo celo umestno narediti zavarovalninski razred za $2,000.—.
Tudi sem za to, da se za nevarno operacije plača $100.—, ker je res samo $50.— premalo} nikakor pa nisem zato, da bi ?e tzvišalo operacijski in poš-kodninski a»esment. Naj mino vsaj ena konivencija, da ne bo asesmerat zvišan. Ko je prišla zadnja naklada, se je zatrjevalo: to je zadnje povišanje in upam, da bo zdaj ta lestvica asesmenta ostala, ker je naša dična Jednota solvent-lia, oziroma milijonska.
Nadalje priporočam pretiral ditev sedanjih pratvil; naj se i-sta izboljšajo, da J)odo ka in razumi j tva, ' - Pji še kaj več o naših Jednotinih pravilih, a to prepuščam po-
sameznim društvom na mesečnih sejah, kakor je ,to že ukrenilo društvo Stev. 3.
Drage mi sosestre! Le pogumno naprej. Zadnjo kon veneijo smo se borile za enakopravnost, dosegle smo jo. Zdaj se moramo pa zavseti še za napredek posameznih društev in K. S. K. J.
S soeestrskim pozdravom, Antonija Struna, članica dr. sv. Gen,ovefe stev. 108.
4leta v ruskem ujetništvu
(Piše Josip Ordina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Omilovanja vredna žena. —
Zaljubljen Slovak. — Prevaran ženin.
Zadnjič sem omenil o glasnem joku neke kozakinje, ki se je Čul na cesto; kmalu so mi sosedje povedali, ki so stali pred hišo v gručah, da mlada žen*i kozaka zato joka, ker je baš dobila žalostno poročalo, da je njen mož padel smrtno zade.t od krogi je v boju z boljše viki. — Kaj čuda, da je uboga žena taiko plakala! Meni se jo revica v resnici smilila.
Kmalu nato pa pride iz hiše star mož, oče padlega kozaka ter izakličjB: 4'Mrtev je moj sin. Ah, prokleti "jev-reji" (judje), ki so naščuvali brata proti bratu. Donski kozaki sio bomo že maščevali nad njimi, čeprav poginemo!" Nato je dvignil desnico ter prisegel: 4 4 Tihi Don, (Don je tudi reka) bo tekel krvav, zemlja njegova bo rodila pelin in osat, a donski kozak se bo bojeval .do zmage, ali pa slavno pade na bojišču. Naši sovražniki bodo še pomnili, kaj je donski kozak!" — Nato se je mož ves v solzah obrnil ter odšel v hišo tolažit svojo sinaho.
Žalosten prizor, kaj ne;«— toda ta ni bil edini, ki se je tako tragično odigraval; takih slučajev je bilo v onih časih in krajih več.
Naravno, da me ni vleklo v hišo one uboge žene, vsled česar sem jo krenil niaprej; še le v hiši na koncu one dolge, vasi sem zaprosil prenočišča im večerje, kar so mi z veseljem dali.. Ko sem se drugo jutro zbudil, so mi dali zopet nekaj okrepčila za želodec, nakar sem jo mahnil naprej. Med potom čez vasi sem večkrat v-prašal, če je ondi morda kaj avstrijskih ujetnikov; mislil sem, da naletim morda na kakega Slovenca, ali celo znanca; pa nisean imel sreče. Dobili so se tu in tam Avstrijci, toda Ogri, Rumuni, ali pa Slovaki; na kakega svojega domačiji Slovenca pa nisem naletel.
Neki dan proti večeru pridem v kozaško vas ter zopet pprašujem po Avstrijcih. Neki kozak mi pokaže hišo, kjer je bil eden izmed naših usluž-ben. Kdo bo neki ?
Dospe vsi pred hišo, srečam mlado žensko, oziroma gospodinjo ter jo uljudno; vprašam glede onega, avstrijskega vojnega ujetnika; žena me nato povabi v hišo, nakar ga gre klicat; in res kmalu nato je vstopil.
Že na prvi' pogled bi kdo u-tegnil misliti, da je kozak, tako lepo je bil napravljen. Takoj sem izprevidel, da se temu fantu prav dobro godi v tej hiši. stopivši v sobo me pozdravi, nakar mu tudi jaz odiadravim seveda po rusko. V razgovoru me jo vprašal, kake narodnosti sem. —: Slovenec — sem mu odgovoril. — Jaz sem pa Slovak. — Temu je sledil prav živahen pog6vor
koft prmajam m kam greni? kar sem mu razložil, — In te
ne veseli ostati tu na Ruskem?
—	me je izpraševal, končno pa zaupno povedal da on» ostane za vedno tukaj, ker se bo — ženil.
"Tako, ženil se bo? Časti-tam ti! Kje pa!"
Malo sem $e slutil kje in s kom. — Nato je gospodinja prinesla jedi na mizo, ter naju povabila naj jeva; tudi sama je k mizi prisedla, niakar smo se pričeli prijateljsko pogovarjati. •
In res mi je dotični Slovak odkril svojo skrivnost, da se misli poročiti z gospodinjo te hiše, mlado vdovo; njen mož je bil ubit v boju v Galiciji, v-sled česar ji je težko sami opravljati kmetijo. — Pa si ne boš premislil? — ga nadalje vprašam. — No, namenil sem se tu ostati, ker se mi godi dobro in« poročil se bom, saj sem še prost in nimam nobenega zadržka doma. —
Jajz sem mu zatem iskreno čestital ter voščil vso srečo. Nato se je v sobo vrnila njegova zaročenka, v resnici zelo čedna ženska pa tudi uljudna; mislil sem si: Fant si ni izbral preslabo.
Taki slučaji so se dogajali na Ruskem tu in tam; tako sem čul; a dva taka slučaja pa tudi sam videl. Seveda izmed teh' ženinov ni bil noben Slovenec; gotovo si je pa tudi kak naš rojak na Ruskem izbral *vojo družico, kjer še danes živi*
Ker sem ravno pri porokah, naj še opišem zgodbico o prevaranem ženinu, tudi Slovaku. Dotičnik je delal pri zelo premožnem ruskem posestniku Volkov-u na Učastku. Bil je zelo fnarljiv delavec, poleg tega pa še izboren ključavničar in mehanik; osobito dobro se je zastopil pri kotlu v gospodajjevem parnem mlinu. Bil je oni Slovak desna roka gospodarjeva; vsled tega ga je visoko ceivil in mu dajal razne prednosti, da je smel celo hoditi na lov. Za vsa vnanja ključavničarska dela in pop-lavke je .zaslužek dotični Slovak sam spravil v žep; poleg lega je imel pa še lepo mesečno plačo. Ros^ temu Avstrijcu se je godilo izborno; ni čuda, da se je pri ,tem zagledal v mlado gospodarjevo hčerko Mavrinko, ki jc tudi rada pogledovala za njim, — saj je bil baje še fant? Dogovorili so se, da jo vzame v zakon. Oče sprva temu ni posebno nasprotoval, kajti pridnemu in spretnemu Slovaku je preveč zaupal, čeravno je bil rodom iz Avstrijo in; brez premoženja. Tako so kovfeli pri Volkovih lepe načrte in zlate gradove s pridnim slovaškim ženinom. Pa vse to je kmalu v-sem splavalo po vodi.
Da se oče dekleta natančno prepriča o razmerah bodočega zeta, se nekoč napoti v neko vais, kjer je služil tudi neki Slovak, fovariš in ožji prijatelj izbranega zeta. Tam ga je vprašal, So je njegov Avst-lijec v resnici še fant, ali ne? Prosil ga je, naj mu pove resnico. Ženinov (Slovakov) prijatelj je Rusu po -pravici povedal, da se je oni Avst-rijec (Slovjik) že eno leto pred vojno djoma poročil, kjer zapušča ženo in enega otroka. To mu jo razodel, češ da noče neveste, očeta, dalje svojega prijatelja inj njegove žene spraviti z lažjo v nesrečo. —
To je zadostovalo.. Ko se je oče Volkov jezen vrnil domov je hčeri vse povedal in zaroka je bila preklicana. Zatem je moral prevarani avstrijski ženin celo romati od one hiše v svojo največjo sramoto.
—	Iz tega je razvidno, da tudi trezno misleči Rusi niso imeli
se drugače in slab se! Tudi mene je ta, ali oni več-
krat opomnil bodisi v šali ali tesnici, da bi si izbral kako rusko nevesto in da bi ostal na Ruskem. . Toda pri tem iiem vedno mahnil z roko, da I Lz te moke ne bo kruha, pa — Amen! Vsakdo je pa svojega, oziroma drugačnega mišljenja kot oni Ribničan s pre-vrnjeniin vozom zelnatih glav vrh hriba. Saj Vam je znano! —
Pri onem, prvem zaročenem Slovaku, ki se,je zaljubil v o-lo mlado kozaško vdovo sem ostal čc(z noč, ker sta me oba povabila. Po večerji smo se še dalj časa pogovarjali o tem in onem, nakar sta mi odkazar la mehko posteljo, kjer sem u-dobno počival in sladko zaspal. Naslednje jutro sem se obema lepo zahvalil za gostoljubno postrežbo, želeč jima v-so srečo; na to sem jo pa dalje krenil.
Ker se mi ni nikamor mudilo, sem med potjo napravil kak mali "štačijon," ob cesti pod kakim košatim drevesom. Ko bi me videl pri tem kak priden sitnež, bi me gotovo nagnal z "lenuhom", češ, —tako mlad, pa postopaš in Bogu čas kradeš. — Res, da sem ga tu, ali tam malo bolj 44potegnil", kajti oškodovati sem se hotel nekoliko za tiste mučne dneve tam v sibirskem gozdu, kjer smo morali še noč prikladati poleg dneva,ter delati kot črna živina; zato mislim, da mi ne bo nihče zameril, če sem se na Donu med potjo malo posen-oil, ter potem zopet korakal naprej proti namenjenemu cilju.
(Dalje sledi.)
SPOMIN NA NAŠO UMRLO MAMICO
pokojno gospo FRANČI&KO STREHOVEC, umrlo v Ljubljani 28. febr. 1918.
Dne 28. februarja 1923. je mi nulo 5 let, odkar si nas zapustila ljuba mama. ' Kako naglo čas beži. Že 5 let, in vendar se mi zdi, da še ni tako dolgo. Ni ga bilo dneva v teh petih letih, da bi se Te ne spominjala. Kako pa tudi ne? Saj Ti si nam bila tako dobra, tako blaga mama. Vse Tvoje življenje je veljalo le nam hi le za nas Tvoje otroke; saj si nas ljubila tako srčno. Večkrat si rekla draga mamica 4 Takrat ko ste bili vsi okoli mene, sem bila najbolj srečna!" Potem ko smo odšli v šole si vedno skrbela, kako se nam godi. Lahko rečem da je bilo malo takih mater, ki bi tako ljubile svojo deco in se toliko žrtvovale za nje, kakor Ti naša, nad vse ljubljena mamica! Bila si kakor čebelica: vedno v delu, po dnevu in pozno v noč, da smo bili vedno snažni in čedni, ako-ravno nas je bilo veliko; vzgojila
si nas osem otrok. Povsod je bilo vse čedno in v redu; m po oknih so cvetele cvetlice, saj si jOi tako rada imela. Večkrat si tudi zapela s svojim milim glasom, polnim čuta in ljubezni. Kdo, ki Te je poznal, Te ne bi rad imel? Da povsod, kjerkoli si bila m kdor Te je poznal, Te je čislal in spoštoval. Ti nisi nikoli posečala veselic, ali kake druge zabave; bila si vedno doma pri nas; Tvoje veselje smo bili le mi Tvoji otroci. —Nadalje sem bila pri Tebi jaz vedno, le ona leta ne ko sem bila v soli; stregla sem Ti v bolesni, bila sem pri Tebi, ko si umirala.
Ah, mamica! kako si mi bila hvaležna, za to malo postrežbo, ki sem jo imela s Teboj. Vedno si rekla: "Bog ti povrni! Bog te blagoslovi dete moje!" Koliko si pa ti za nas pretrpela, — si pa že vse pozabila. Kako blaga duša si bila! Še danes me strese, ko se spomnim koliko si trpelfi zadnje 14 dni. Kako je bilo meni hudo, ko sem videla koliko trpiš in ti nisem mogla pomagati. A koncem mamica si vse pretrpela in konec je tvoje trnjeve poti, saj v tvojem življenju je bilo le malo cvetlic in solnca sreče. — In ti mama si slutila svojo smrt, saj si mi rekla zadnjo jesen, da ti jc tako čudno in tesno pri srcu. Da, v resnici, spomladi nisi učakala. Spomnim se, ko si s spremljevan-jem kitare zapela ono: 44Kak te-»ko se mi je ločiti, zapustiti vas gore!" — Sedaj ob petletnici Tvoje smrti se spominjam na vse to* in moja duša plaka — plaka. Ti pa ljuba mama uživaj nadzem-sko srečo tam gori nad zvezdami, kjer upam, da se zopet vidimo! Tvoja hvaležna hčerka:
Julija Strehovec. Svoje ljube pokojne matere se spominjamo tudi ostali Tvoji hvaležni otroci:
Frank in Viktor, Strehovec, Cleveland, Ohio. Mimi, omož. Požek, Joliet, 111. Ivan Strehovec, v Ribnici, Slovenija.
Ernest Strehovec in Fanči, omož.
Končar, oba v Ljubljani.
VAŽNO NAZNANILO SLOVENCEM.
Ako kateri rojak želi začeti trgovino v cvetoči in največji slo.venski farmarski naselbini, v AVillard. Wisconsin — se mu mudi sedaj lepa prilika. V najem se lahko dobi poslopje, ki je jako pripravno za trgovino, z} mešanim blagom. Tu ne rabi blaga dovažati odjemalcem na dom, vsled česar so pri vodstvu trgovine stroški jako mali v tej farmarski vasi.
Ako se noben Slovenec ve o-glaai do 1. aprila 1.1., potem bo poslopje oddano tujerodeu.
Na Wilardu je tudi ogoden kraj za lesno trgovino in za trgovinb z farmarski m orodjem.*
Za natančno pojasnilo pišite na naslov:
Central Wisconcin Railway Co. Industrial Dept.
Fairchild, Wis.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
Lubasove harmonike
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske, pa tudi chromatične z 12 basi; ter kovčeke za harmonike. Nadalje imam v zalogi tudi prave
Starokrajske kose
kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepal-. no orodje in brusilne kamne po sledečih cenah:
Posamezna kosa ...........................................$1.50
Šest kos skupaj ali več po .................................$1.25
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura .....................$1.00
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna......................$0.40
Srpi za klepat ............................................$o.75
Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vrtni je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene.
AL0IS SKULJ,
323 Epsilon Plače A	-:-	Brooklyn, N. Y.
ROJAKOM IN ROJAKINJAM V CHICA'GI.
Za Velikonoč.
Naznanjamo, da smo prejeli raznovrstno oblačilno blago, kakor obleke za dečke, in sicer za prati od 98e do $.'t.48. Obleke iz volnenega kažimirja, za fante od 5 do 9 let, no $6.25. Enaka obleka, toda velikost 8 do 16 let, ter 2 para lilae, po $8.50. Bele obleke za deklice, kakor tudi iz Ginghania, po vsakovrstni ceni. Siploh imamo letos veliko reči, kar popred nismo držali. Prodajamo pa veliko ceneje, ker bi radi veliko razprodali, popred ko se bodemo selili. Pridite se prepričati.
Vesele Velikonočne praznike vsem rojakom in rojakinjam želi	>
JOHN GOTTLIEB
PRVA SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLAČILNEM '	BLAGOM V CHICAGI.
1821 W. 22nd St.	Chicago, IU.
diiifc*..
s
K. S. K.
Jednota
Ustanovljena ▼ Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiraa« I Jolietu,'« državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III.	Telefon 1048.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. januarja 1. 1923 Žnaša skupna izplačana
podpora $2,149,432.00.
GLAVNI URADNIKI! Glavni predsednik: Joseph ^Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, I1L I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cok*. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pitttburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, IU. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—lOth St., Waukegan, I1L Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St, N. S. Pittsborgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fra lk Opeka. st. 26 Tenth St., North Chicago, lil Martin Shukle, 811 Ave. "A", Evelcth, Minn.
John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
lohn Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. \nton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, I1L
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, I1L Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinieh, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU.
PRAVNI ODBOR: Joseph Ruas, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L	I
John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K JEDNOTE. 1004 N. Chicago St. Joliet I1L
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
O NAŠI KAMPANJI.
Tri mesece in pol je/poteklo od časa, ko je bila razpisana velika kampanja za pridobitev novega članstva. Z veseljem konštatiram, da v tem kratkem času je pristopilo 1026 novih članov in članic in sicer: 511 v odrasli in 515 v Mladinski odde-lek.
Predstoječe številke svedočijo,*da je še mnogo rojakov in rojakinj, ki se jih zamore pridobiti za pristop v K.S.K. Jednoto, če se jim pojasni in dokaže, Etaj je naša) velika in mogočna Jednota in nje Mladfnski oddelek. Vem, da je agitacija iza pridobivanje novih članov in članic v zvezi z napornim delom, toda, ako pomislimo, da z agitacijo za K. S. K. Jednoto in s pridobivanjem novih moči koristimo tako celokupnemu članstvu zbranem pod zastavo naše matere Jednote, kakor tudi samemu sebi, je vsakega posameznega, člana dolžnost, da žrtvuje -ndkoliko časa v ta namen.	v	/
Prfeniati moram, da je zanimanje od večine krajevnih društev vse hvalevredno. Nekaterim društvom se kar na/čuditi ne moremo, s kako vnemo in požrtvovalno silo delujejo in pridobivajo nove ude pod okrilje naše d ione organizacije. Zal, da ne morem kaj takega pisati o vseh krajevnih društvih. Nekatera društva do danes še niso ničesar v tem pogledu storila in želeti je, da bi tudi ta društva stopila v vrsto onih, ki neumorno in neutrudljivokiaii za dnevom delajo za napredek in, naraščaj Jednote. Ker imamo vsi enake pravice, imejmo tudi enake dolžnosti.
Dokler smo v teku treh {in poj mesecev pridobili 1026 novih člajiov in članic in če vpoštevamo, da so zato delovala le nekatera društva, zaradi tegrf smelo trdim, da če se oprimejo dela tudi vsa ostala društva* ki so do sedaj še prav malo, ali pa tiie v tem pogledu storila, ne bo vzelo dolgo;časa, ko bom lahko poročal, da je predpisala kvota 3,000 članov in članic obeh oddelkov dosežena.
Zato dragi sobrat je in itfolsestro na delo vsi kot eden, da dosežemo zaželjenO število novih članov. Želeč vsem skupaj najboljšega uspeha, ostajam
Z bratskim pozdravom za napredek Jednote Vami udani sohrat,
Josip Zalar, gl. tajnik.
j	Popravek.
V štev. 11, Jednotinegu "Glasila" z dne 14. t. m. je bilo poročlano, da je Am Balkovec, certf. št. 10408, roj. 1906, R. 16, zavarovanj za $1,000.— pristopila k dr. "Marije Čistega Spočetja" 80, So. Chicago, Illinois, vvresnici pa je omenjena članica pristopila k dr. Marije Sedemi Žalosti 81, Pittlsibnrgh, Pa., kar naj se blagovoli vpoštevati. 1
Za gl. urad K. S.'K. Jednote,
Josip Zalar, gl. tajnik.
FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC. FEB. 1923.
Asesment 2—23.
	Plačali na	1	f Poškod-	i Centr.	Odprav-
Dr. št.	ases. 2-23	Smrtnina	nina	bol. podp.	nina
1. ......	» 357.94	l	i		>
9	791.32		50.00		
3.	249.42		75.00		
4.	199.98				
5.......	238.05				
5.......	243.17		50.00		
7.......	780.25		75.00		
8.......	202.10				
10.......	37.56				
11.	180.40			57.00	
12.......	444.26	550.00			
10.......	102.43				
14.......			50.00		608.00
15.......	251.46		50.00		
16.......	205.56				
17.......	57.46			•26.00	
20.......	180.45				
21.......	129.32				
23.......	132.05			69.00	
24.......	9.61				
25.......	711.54	1,500.00		■ ' -.'y	
29.......	683.01		50.00		
30.......	563.39			309.00	
32.......				86.00	
33.......	224.69		•		
38.......	199.97				
39.......	37.08				
40. ......	187.10	t			
41.......	170.45	
42.......	407.97	
43.......	194.04	
	328.12	
45.......	105.50	
	103.97	
47.......	178.80	
49.......	98.60	
	470.23	
51.......	94.63.	
	230.42	
53.......	317.48	
54.......	130.95	
55.......	204.84	
56.......	278.04	
57.......	171.35	
58.......	163.35	
59.......	449.71	
60.......	92.12	
61.......	169.26	
62.......	45.29	
63.......	340.10	
64.......	154.94	
65.......	251.03	
69.......	56.81	
70.......	151.08	
71.......	9.98	
72.......	238.58	
73.......	58.48	
74.......	133.87	
75.......	98.40	
77.......	258.46	
78.......	294.41	
79.......	118.87	
80.......	018.65	400.00
81.......	312.88	
83.......	58.14	
84.......	27.99	
85.......	94.92	
86.......	137.79	
87.......	170.32	
88.......	71.86	
89.......	173.01	
90.......	65.34	
91.......	164.4^	
92.......	135.17	
93.......	211.35	
94.......|	77.47	
95.......	144.71	
97.......	49.46	
98.......	107.42	1,000.00
01.......	98.44	
03.......	174.53	
04.......	106.20	
05.......	85.77	
08.......	. - 181.45	
09.......	67.46	200.00
10.......	102.93	
11.......	92.28	
12.......	154.92	
13.......	94.20	
14.......	112.36	
15. ......	182.53	
18. •......	43.20	
19.......	68.83	
20. ......	262.73	
21.......	59.63	
00	75.49	• I
23.......	102.66	
24.......	12.03	
28.......	82.10	
30.......	7.73	
31.......	266.12	
32.......	152.49	
	35.78	
34. ......	60.56	
35......	141.87	
36.......	108.10	
39.......	49.22	
40.......	40.68	
43.......	40.70	
43.......	45.70	
44.......	200.81	
45.......	. 60.81	
46.......	181.32	
47.......	72.96	
48.......	127.59	
50.......	124.05	
52.......	106.03	
	18.68	
56.......	151.91	
57.......	93.88	
58.......	26.93	
60.......	69.42	
61.......	33.12	
62.......	489.36	
63.......	347.60	1,000.00
64.......	146.86	
65.......	80.92	
66.......	63.08	
67.......	10.11	
68.......		
70.......	25.39	
71.......	49.69	
72.......	93.42	
Skupaj .	$ 21,973.30	$ 4,650.00
Preostanek 1. februarja 1923		
50.00
50.00
50.00
50.00
50.00
100.00
50.00
75.00
50.00
52.00
/ 79.00 12.00
49.00
28.00
184.00
28.00 9.00
29.00 23.00
18.00 89.00
25.00
35.00 24.50
14.00 45.00
137.00
925.001$ 1,426.50
Prejemki tekom meseca
Prejeli od društev..................
Obresti ...........................
$ 608.00 $1,034,970.99
februarja 1923.
.....$21,973.30
...... 2,652.50 $ 24,625.80
$1,059,596.79
Izplačali:
PosArtnine .............................$4,650.000
Poškodnine .............................. 925.00
Centr. bolniške podpore .................. 1,426.50
Odpravnine .............................. 608.00
Razni stroški ............................ 3,588.50 $ 11,198.00
»Preostanek 28. februarja 1923 ...................$1,048,398.79
Joliet, 111., 1. marca 1923.
Josip Zalar, gl. tajnik.
FINANČNO	POROČILO MLA-
DINSKEOA	ODDELKA K. S.
K. J. ZA MESEC FEB. 1923.	
Dr. št.	Plačana vsota.
	za ases.
1 .....	............$ 28.85
9 ................ 51.40	
3 ........	............ 10.00
4 ........	............ '3.60
5 .......	............ 9.00
5 ........	............ 9.35
7.........	..........'. 34.30
8 ........	............ 18.80
	............ 9.60
	............ 21.45
	........... 5.40
	............ 8.55
16. 17. 20. 21. 23. 25.
29.
30. 33. 38.
40.
41.
1.05 .45 11.30 2.25 5^5 25.45 64.30 6.15 11.25 18.90 6.30 7.70
40 ........................31.95
43:::;:::;................210
44 ...........6.90
45^	]' /............................3.00
46.
47.
49.
50.
52.
53.
54.
55.
.90 7.35 4.65
29.70 20.10 39.15 7.05 3.45
56..................... 16.30
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70. 72.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
93.
94.
95. 98.
101.
103.
104. 108.
109.
110. 111. 112. 113. 115. 118.
119.
120. 122. 123. 128.
130.
131.
132.
134.
135.
136.
139.
140. 143. 143.
f
10.00 1.80 17.10 4.05 14.10 3.15 32.10 10.10 16.45 1.35 2.85 13.95 6.00 2.55 15.75 9.20 14.70 5.25 19.05 1.50 1.20 6.00 9.20 11.85 .75 5.50 5.15 22.50 1.20 5.55 8.30 4.85 9.0f, 6.90' 4.05 7.20 15.90 9.05 6.00 7.20 1.80 1.65 3.30 15.25 .90 6.75
Upravni stroški 80.00 $ 215.00 Preostanek 28. febr.
1923...............$30,203.36
Joliet, 111., 1. marca 1923.
Josip Zalar, gl. tajnik.
.............................4.95
..................90
..................................L20
..................................1.20
14	4..........................................15.85
14	5..........................................7.10
146. ....................	18.60
147. 150. 154.
156.
157.
158. 160. 161. 162.
163.
164.
165. 167.
170.
171.
172.
Skupaj.............$1,112.85
Preostanek 1. feb. 1923 .$29,216.16
Prejeli od društev____ 1,112.85
Obresti ................ 89.35
Izplačali:
Za prestop med člane(ice) ...$135.00
$30,418.36
PROŠNJA.
Dragi mi rojaki in rojakinje iz Brezovice pri Ljubjani!
Te dni sem prejlea iz starega kraja doli oznaženo prošnjo, da bi v Ameriki živeči Brezovčani kaj pripomogli k nabavi novih zvonov naše farne cerkve sv. Antona. '
Ker je pomoč nujno potrebna in ker nas je tukaj v Ameriki veliko iz brezoviške fare, Vas s tem uljudno prosim, če Vam je mogoče kaj v to svrho prispevati ali darovati. Imena darovalcev bodo priobčena v časopisih. Darove pošljite na doli označeni naslov, ali pa na moj naslov. Pri tem mi bo pomagala tudi rojakinja Jo-sipina Zidanek.
Ivanka Sojer, 1130 Jackson St. North Chicago, I1L Prošnja, katero sem prejela se glasi:
Brezovnica, 2. febr. 1923. Cenjena rojakinja!—
Gotovo Vam je znano, koliko gorja nam je prizadejala svetovna vojna. A najbolj pa še občutimo pomanjkanje zvonov, ki nam jih je tudi vzela vojaška sila. Kako je prazno in žalostno, ko slišimo vedno en sam zvon za vsa različna opravila za slavnosti v cerkvi, ob procesijah, kakor tudi za žalost ob pogrebih, vedno samo eden, vedno samo isti glas! Zato smo začeli zbirati za nove zvonove. Ker pa je cena tako visoka (kilogram blizu 300 kron) ne bomo mogli sami tega zmagati in to posebno radi tega, ker imamo ravno v tem času že toliko drugih stroškov. Napravili smo električno razsvetljavo v cerkvi, popravili orgle, treba je zidati ograjo okrog pokopališča, ki je že razširil? < jeno in na zvoniku mora biti nova
2-55 streha.
1 ^at0 smo se 0CM°čili prositi bla-£	ua®e r°ja^e dobrotnike, ži-
li?*: i veče v Ameriki, da nam pomaga-fL jo s svojimi darovi. Iz tega Vz-roka se obračamo tudi do Vas, ter prosimo, da nam naklonite kak dar, ter da poprosite še kaj od Vaših znancev in prijateljev za naše zvonove. Za vsak dar bomo iz srca hvaležni. Imena darovalcev bomo razglasili v cerkvi in za vse dobrotnike skupno molili, saj bo ljubi Bog na pri-prošnjo našega farnega patrona sv. Antona Vam vse obilo povrnil. Darove pošljite na: Župni urad Brezovica pri Ljubljani, Jugoslavija, ali pa na našega rojaka v Ameriki preč. gospoda župnika P. Remškar, katerega smo tudi prosili, naj se zavzame za nas, ter vso zbirko potem pošlje. Njegov naslov: Rev. P. Remškar, Norvvood, Minn.
Pripravljalni odbor za napravo novih zvonov pri župni cerkvi na Brezovici prir Ljubljani. F. Česarek, župnik; S. Traven,
kaplan. (Farni pečat). Mihael Sever, Franc Uršič, Andrej Remškar,.Ivan Sojer, Matija Mravlje, Mihael Remškar, Ivan Kušar, cerkveni ključarji.
(Ad vert isement.)
12.65 10.90 1.35 8.05 6.05 1.50 3.15 3.60 16.10 25.80 5.25 1.80 1.05 1.35 1.35 7.20
Stvari, ki ranijo srce; bistrijo možgane.
Pozor Slovenci in Hrvatje v • Sheboygan, Wisconsin!
Mr. Rudolf Finst, dobro znan vsem Sbebovgan-skim Slovencem je zdaj zaposlen v tej banki..
On bode postregel, kar bodo Slovenci in Hrvatje potrebovali; on izdeluje razne izjave, pogodbe, listine o dohodninskem davku (Income Tax) in vse druge legalne stvari. Vse to Vam bo naredil brezplačno.
V naši banki lahko pošljete doifar v staro domovino, in kupite vožne listke po nizkih cenah.
ZA VLOŽEN DENAR PLAČUJEMO 3% OBRESTI.
CITIZENS STATE BANK
SHEBOYGAN, WISCONSIN
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
POGREB DR. IVAN TAVČARJA
Dne 22. februarja popoldne v Ljubljani je bil veličasten. V mestni hiši preti posvetovalnico so položili ipokojuika na mrtvaški oder. Na tisoče ljudi je pokropilo in molilo za pokojnikovo dušo. Ob štirih popoldne so se pričele pogrebne svečanosti. Dr. Tavčarjevo truplo je blagoslovil g. generalni vikar in stolni prost Andrej Kalan. Zbor "Glasbe ne Matice" je zapel žalostm ko "Umrl je mož" Govorili fo na to: g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar v imenu vla de, g. dr. Triller, ki je slavil pokojnega kot narodnega bojevnika, književnika in člove ka, ter v imenu slovenskih književnikov g. Oton Župančič. "Zveza pevskih druš tev" je zapela ganljivo najnovejšo Pavčičevo narodno ža lostinko. Pogreb se je nato pomikal iz pred mestne hiše pc Stritarjevi ulici, Marijinem trgu in Dunajski cesti h kapelici sv. Krištofa. Špalir je sestavila šolska mladina, za njo se je pa strnilo občinstvo. Kjer je šel sprevod so gorele svetilke, raz hiš so plapolale žalob-ne zastave. Trgovine, kavarne in gostilne so bile zaprte Veličasten pogreb se je pomikal počasi in v najlepšem redu. Otvorila ga je godba dravske divizije. Pred cerkvijo isrv. Krištofa se je pogreb ustavil. Stolni prost g Andrej Kalan je z asistenco odpel libero in blagoslovil po kojnika. Nato je ruski pev ski zbor krasno >zapel 'Oče-naš" in " Večna ja mu pam-jat". V imer.ni Sokolstva se je poslovil od pokojnika dr .Viktor Mu mik, nakar je govoril lep poslovni govor pokojniku dr. Janko Žirovnik, po ■udarjajoč zasluge, ki si jih je pridobil dr. Tavčar kot pravnik in kot pisatelj na pravem polju. Mogočen zbor "Zvezo pevskih društ ve" je dovrše no zapel "Vigred se povr ne". Pogrebci so se nato v najlepšem redu razšli. Zemeljske ostanke pokojnega dr. Tavčarja so prenesli 'nato "Cerkev sv. Krištofa, kjer so o-stali do naslednjega jutra, ko so jih odpeljali v Poljane nad Škofjo Loko, in ondi položili k večnemu počitku.
Pogreb pok. dr. Tavčarja se je vsled odredbe ministr. predsednika Nilkole Pašiča vršil na državne stroške.
O zadnji poti Ivana Tavčar ja se poroča sledeOe:
Tavčar se je vrn.il domov. Pol stoletja je preživel v delu in borbi, v triumfih in porazih; rušil je in gradil, sekal in prejemal rane.
Lep, zdrav ponosen, vedno vesel, vedno zbadljiv, izziva joč, a tudi vsikdar duhovit, plemenit im neskončno« dober, je Tavčar vse življenje žel srca in duše.
Mladenke so ga obiskale z rožami, žene obdarjale s smehljaji, možje so se gromadili o-koli njega, priznavajoč ga za svojega vodjo, a mladina je vriekaje drla za njim — svojim junakom.
23. februarja pa se je vrnil počivat. Kot zmagovalec se je vračal. V železnem vozu f črnimi žrebci. Zastave so vihrale, rože so se vsipale, sijajna garda ga je obdajala, zvonovi so zvonili,ljudstvo;mestno in kmetiško, se je na avtomobilih, kočijah, omnibusih, na saneh in peš zgrinjalo od v-seh strani, da mu tvori spremstvo in špalir — vitezu, ki se vrača.
Na Š te mar ji h, na pragu Škofje Loke, ga je pričakoval župan Hafner z občinskim svetom, Sokoli, čitalničarji, pra-,
porji in narod. In; Sokolski heroldi so mu z golimi sabljami skočili na desno in levo ter ga spremljali pred mestno hišo. Iz samostana sta stopila dva kapucina in sledila gospodu. Na trgu ga je blagoslovila duhovščina; Sokoli so zapeli žalostir^ko, in siprevod se je med zvoneujem pomikal po mestu: na čelu ljubljanska so-kolska garda na konjih, voz z grmado.jož, nato Tavčar, heroldi, duhovščina, Sokoli, či-talničlarji, ljudstvo in nepretrgana vrsta vozil. Na mestni seji so se nekateri poslovi i i. Večina pa je spremljala Tavčarja dalje.
Divna, nepozabna pot! So-ince je sijalo z vedrega neba, da je bleščala vsa v beli sneg .'avita Poljska dolina, kakor z samih demantih; ivje na revju se je lesketalo, na oso-,enih točkah pa so dvigale pr .e trobentice svoje kelihe in deičevijoličasti pljučki So ni tali svoje zvončaste cvetove.
Kakor bi se radovala vsa na ava Poljanske doline, da prejema zopet pevca svoje le->ote in slave.
Ob ,t,ri četrt na enajst je dos-»el Tavčar s svojim orjaškim premstvom pred svoj dvorec \ato so pristopili štirje sinovi n dvignili svojega ooeta, da ga
oneso počivat____In vsem je
akrat zadrgetalo srce in ves it je napolnilo eno samo rlite-jo in plakanje. Za dvorcem se razprostira dni vrt. Takoj za vrtom pa e dviga svet polagoma v hrib. 'red dvajsetimi leti je nasa-il Tavčar po tem pobočju na •Igo in široko prekrasen pas m rek. Med drevoredom se je zuanjal sprevod višje in višje a čelu mu Sokoli, nato sinovi očetom, opremljeni po herol-ih, praporjih in Sokolih, nato •bitelji, sorodniki, prijatelji,
astilci, znanei in narod____
Sredi gozda, na solnčni izse-i, si je dal zgraditi Tavčar >oslednjo trdnjavo. Iz betoma in železa. Šest stopnic vo* i narvzdol v hrib in na desno n na desno in levo je soba. V obi police — ležišča Tavčar-ev. Gospodar je zavzel prvi voj pristor. Ves narod na-
koli pa je ihtel in jokal____
Prekrasen razgled je s trd-ijavske strehe: naravnost navzdol na visoški vrt, na dvorec, na rib bogato Poljanšico ob ijem, na cesto iz Škofje Loke / Žiri, na Smoldno in Grbrško ;-oro s cerkvijo sv. Primoža in rja na desno k sv. Volbenku.
Tih, diven, neskončno poeti-en kot pravcato .viteško poči-'ališče! Nato smo se poslovi-
.i.	Ji.
Bogomil Kajzel je govoril v oienu Sokolskega Saveza in ljubljanskega Sokola: Veliki ■rat, Ti stari Sokol slovenski, i si nam starostoval celih de-et let, sprejmi naš zadnji poz-;rav! Kako krasno je bilo iVoje delo, kako divna Tvoja .orba iza svobodo in napredek! i vročih obmejnih tal si se v-ačal često kot Sokol — zma-ovalec. Zdaj si se vrnil iz •orb in zmag v večni pokoj, /se je minilo, ostajajo nam le Domini, ki so večni. Posled-ljič: Zdravo, brat, genij! (In vovornik je zajokal kakor de-
e, a žnjim je jokalo vse____)
Notar Demšar iz Mokronoga, ožji rojak Tavčarjev je de-al: Pod poljanski rov se raola bojevnik ^zmagalec. O-)ilen je naš dolg. , Nikoli mu ra ne poplačamo. Toda prilegamo: zvestobo za zvestobo! Slediti Ti hočemo po potih re-niice in pravice. Hvala Ti, la si se vrnil domov. Naj sveti Tvoj duh nad r^ašo domovino in ostane čuvar ljnbezni lo'našega naroda! V imenu "Narodne tiskar--
ne" in uredništva "Slovenske ga Naroda" je govoril dr Konrad vodušek. Bil si nam najboljši oče, vodnik in prijatelj in Tvoj vzgled nam ostane večno svetel. Vedno uprte oči v Tvoje ideale, <v Tvoj zna čaj in Tvoja načela, delajmo delajmo!
Kot poslednji je izreke predsednik Lovskega društva dr. Ivan Lovrenčič naslednji govor:
''Predragi lovski tovariš Proslavljali so te,poslavljali so se, in sedaj prihajamo še mi — lovci. Srce drhti, oko rosi in roka, ki Ti jo prožimo v slo vo, se nam trese. Težko se nam je ločiti od Tebe, našega najboljšega najboljših.
Vajeni smo sicer smrti, jek leni so naši živci, vendar nas ta mrtvaški "halali", ki Ti ga je zatrobila tromba večnega Sodnika, pretresa do mozga.
Tovariš! Ti odhajaš! Vra čaš se k svojim Wueffingom in Khallanom, da jim poročaš kako si Ti gospodaril na Vi -okem; h kanoniku! Aniandu Te vodi pot, da mu pričaš, kako si Ti lovil po njegovi Zali.
Ne zastavljamo Ti poti. Za taviti je ne moremo in od Pre Šerna vemo: "da ni nesrečen ki v grobu leži".
Ljubili smo Te in ljubil si na?; prisrčno, odkrito, kakor ->c ljubi samo zelena bratovščina med seboj. Ne Žale misli v rcu, ne žal besede na ustnih!
Življenja Tvojega široka ce -.ta Te je peljala skozi trnje in kozi cvet je. Mnogo Ti je '.rastio trnja v življenju! To-la ne na lovskih poljanah. Na ovskili livadah Ti je vedno e klilo — pisano cvetje. Priznal si nam, da najslajše ure -o Ti bile neskaljenega lovske <a veselja.
Naši temni, širni gozdovi in ifiši jasni lovski rogovi so bili j ni neusahljivi vir, iz katerega je črpal Tvoj pisateljsiki g ,ij vedno novih, večno lepih i-lej. PonoMii smo na to dej-tvo, prijatelj, ponosni, da so e Tvoja velika dela snovala ;unaj v naravi, da so se pojavili prizori v Tvoji pesniški luši baš ob turobnih lovskega .oga, ki si ga tako rad poslušal. Ta ponos je pa tudi edi-:a kaplja tolažbe v tej grenki .iri, ko se proslavljamo od Tebe, prijatelj!
Zato naj pa še enkrat zapo-e lovski rog, odmeva naj ši-rom Poljanske doline, od Sv. Volbenka do vrh častitljivega Blegaša, Tvojega starega ljubljenca, da bo pomnil poljanski .od, kako je odhajal zadnji gospod Visoški v večina lovišča.
Jaz pa, predragi tovariš, po agam po starem lovskem obi-aju zeleno vejico na Tvoj ;rob, kot zadnji — lovski pozdrav!"
In govornik je vrgel za Tavčarjem zeleno vejico, lovski •og je odmeval ir< 15 lovcev )od vodstvom davkarja Ada ■niča je hratu sprožilo zapored tri salve.
Zastave Sokola iz Kranja, Škofje Loke in Žirov ter Čital-lice v Škofji Loki iso se globo-.ko sklonile nad vhodom v grobnico---- Bil je nepopisno
oretresljiv prizor____
Tako se je vračal Tavčar domov — počivat. Naj spi :ladko in mirno!
f P. MARIOFIL HOLECEK,
frančiškanski provincijal.
V dobi osmih mesecev je do-'etela slovensko frančiškansko provincijo že druga težka izguba umrl ji je po štirimesečni bolezni drugi provincijal, p. MariofH Holeček. Rajni je bil rojen dne 8. marca 1. 1872. V Ljubljani je dokončal svoje gimr;iazijsike študije z maturo,, nakar je šel v službo k južni železnici kot uradnik. Od-tam je moral iti kot enoleten prostovoljec k vojakom; postal je rezervni poročnik ter se;
vrnil nato zapet k železnici. Kot mlad^asistent se je 1. av-gulsta 1. 1897. poročil z g. Marijo Dolžan, ki mu je po šestletnem zakonskem življenju u-mrla 28. februarja 1903.
Kljub sijajni bodočnosti, ki se mu je obetala pri železnici — bil je splošno priljubljen — je opustil službo kot. pristav južne železnice in vstopil 7. a-prila 1903. v frančiškanski red. Dne 25. julija 1906. je bil posvečen v mašnika. Po dovršenih študijah jo nastopil J. 1{>08 službo kaplana in katehe-ta v Mariboru, dokler ni prišel v letu 1912 prvič v Ljubljano kot kaplan. L. 1916. je bil imenovan za predstojnika bož-jepotne cerkve in samostana na Brezjah. Po triletnem predstojništvu jo bil leta 1919. izvoljen za definitorja provin-cije in magistha klerikov-no-vincev v Nazaretu na Štajerskem. Lansko leto so ga so-bratje izvolili za vrhovnega predstojnika cele slovenske frančiškanske provincije, nakar se je moral preseliti v Ljubljano. Proti koncu oktobra lanskega leta so je na potu iz Maribora <v Ljubljano prehla-dil, ddbil vnetje prsne mrene, ki ga je položila na bolniško postelj in naposled vsled komplikacije na mrtvaški oder. Dne 12. februarja je bolnik ob 6. uri zvečer izdihnil svojo blago dušo. R. I. P.
Njegovo mesto prevzame sedaj kustos (podprovincijal) P. Regalat Čeibulj, ki je še le pred nekoliko meseci naredil doktorat na Zagrebškem vseučilišču. Ta bo vodil provincijo do prihodnje volitve, ki bo črez dve leti.
"Čast je zlato", si je mislil tat, ko je oplenil trgovino zlatarju.
RAZPRODAJA ČEVLJEV.
Mi smo kupili 122,000 parov U. S. vojaških Munson čevljev, velikost št. 5y2 do 12; to je bila vsa zaloga nekega velikega pogodbenika, ki je oskrboval našo vlatjft z vojaškimi čevlji.
Mi garantiramo, da so ti čevlji iz 100% usnja in zelo trpežni. Barve so: orne in ru-javo (tan) z visokim jezikom ter nepremočni. Prvotna cena teh čevljev je bila $6.00; ker smo jih pa kupili v toliki množini jih prodajemo posameznikom po $2.95.
Pošljite riam natančno številko čevljev; plačali jib boste, ko jih pismonoša Vam v hišo prinese, ali nam pošljite Money Order. Čto Vam ne bodo čev-Hji po volji, Vam na zahtevo denar povrnemo. Pišite na: National Bay State Shoe Company, 296 Broadway, New York, N. Y.
SVOJI K SVOJIM!
©e rabite premog, drva, gradbeni materijal; če se nameravate seliti v mesto aH izven mesta, obrnite se na podpisanega. Jaz imam vedno na razpolago velik motorni voz, da vam vse to lahko točno izvršim. Cene nizke. Telefonirajte 3134 R.
Za obilna naročila se toplo priporoča Vaš rojak in sobrat, A. F. JELENICH, 1310 Vine St, Joliet, IU.
PRISELJEVANJE IZ STARE-
GA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1. L odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. C« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
5EV-R0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.

5EVERAS
E S K □
%fT»epficf|o ■pzilo
Priporočljiv/o za odpoirjoč pri zdravljenju srbečice
in razr]ih bolezqi.
CENA SOc VprdMjte pri UiS««| IdpijU
W. F. SEVERA CO.
CEOAR RAPIOS. IOWA
PRIPOROČILO.
Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietu, nL, za popravljanje čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Oene zmerne.
Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-brtnika in sofarana!
ŠTEFAN MAROLT 402 Ruby St.	Joliet, 111.
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom llrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pneblo, Colo.
BREZŽIČNI TELEFON.
Imamo v zalogi Radio aparate za zabavo, s katerim strojem lahko ugrabite iz zraka zvoke godbe, koncertov, govore, brzojavne tržne cene, razne dnevne novice in še veliko drugih zanimivosti iz vseh delov A-merike: Za pojasnila pišite na: JOHN F. VESEL Greenwood, Wis.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstva v Jolietu i a okolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grrocerijo, , ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava bla-gp po najnižjih cenah. Po-trežba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Gor. Hickory & Marble St Telefon 4555 Joliet, 111.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
EMIL SACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave.
Chicago, HL
Anton Zbasnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije) S? priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
ODHOD IN PRIHOD.
Na pomlad in na poletje se največ po tuje Rojaki se vračajo v domovino, hodijo tja na obisk in po opravkih.
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & CEŠARK v New Torku, ki je znana po svoji točni in solidn i postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako o sebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & CEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo ydalla vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoči ob prihodu v New York.
•
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & CEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami. v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točilo na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.	-	*
Za nadaljna pojasnila se obrnite na •
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČESARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 21. MARCA 1923,
Pisma
STOJTE! ČITAJTE! PREMISLITE! NAROČITE!
Vrtna in poljska semena
V Žoljetu, 15. sušca 1923. Draga mi botra!
Odkritosrčno vam povem, da sem še danes vsa ekscajta-na in nervozna od naših zadnjih premarij mestnih volitev, ki so se-vršile na 13. t. m. Čeravno je 13 nesrečna številka, pa smo z našim županskim kendi datom Sirengom sijajno-zmagali; dobil je 8,8-36 glasov, ali skoro 3 krat toliko kot ostala dva kendi data. Drugi mesec 17. bo torej naš Žorč sigurno izvoljen za župan našega velikega mesta. Tako smo letali in se v ata mobilili vozili zadnji torek, da me še danes od gezo Lina glava boli.
Iz vsega tega razvidite, da moje akcije dobro kažejo. Zdaj se že pripravljam na skušnji) za mestno policmanko, samo ne vem, če bodo imeli zadosti veliko uniformo zame, osobito čez pas, ker merim 56 inčev. Tudi zvezdo s številko bom dobila, piščalko in, en knipel, pa posebne sorte kapo. Ravno prav, da mi ne bo treba na spomlad nove obleke kupovati. Zaradi plače še nisem nič vprašala; gotovo bo imenitna; ^. f^do gen^ijona bom čez 25 let opravičena. Res taka služba me zelo veseli; če že ne drugega, bom pa pred kako pirblek šilo vačala, ko gredo otroci domov; pri otrocih so pa posebno izastopim. Vsak dan jim bom razdelila 5 funtov kendv na lastne stroške. Kam bo pa človek s tako veliko plačo, pa — sam. V-časih pojdem ob sobotah popoldne malo na hrib uradnim potom pogledat; kjer bodo kako žingali in žagali, se pa kot gost oglasim, saj tudi jaz ljubim naše mile slovenske zdra-vice. Kak glažek ga bom gotovo dobila za suha usta, pa kako domačo klobasico. Samo to rečem, da po noči ne bom hotela opravljati službe, ker mo je preveč strah; pa saj kaj takega tudi ne bodo od mene zahtevali!
Ljuba moja botra! Da ne boste mislili, da se naši amcri-kartiki fantje* nič za mene ne zanimajo, Vam pošljem tukaj prepis pisma in sliko, katero mi je poslal nek žoljetski fant, Feronka po imenu, ali naš slovenski Čali Caplja. Že zadnjič sem vam omenila, da ne bo jz te moke nič kruha, posebno še sadaj, če nastopim mestno služI«). — Ta ženin mi piše takole^.
"Preljuba moja Špela:—
Vidim, da si imela pred pustom dosti sniubcev, ne vem pa j še, kakšnega hoi^eš pravzaprav. Pri tem sem tudi mislil, da bi se ti jaz maio priporočil, ali prikupil; morda pride u šale tudi resnica, in morda bova oba zadovoljna v zakonskem kurniku.
Cul sem tudi, da se jako za društveno življenje (Klub '>Drčo") zaniimaš. Pridi enkrat na domačo sejo našega < < Pickle Trio'' kluba. Ta velike glave tega kluba so: F©-ronka, Jazbec in Bebar. Tu si bos lahko ženine na prste zbrala; če ne bo ta zate, bo pa moreta drugi. Nas Bebar pravi, d^ ima bas on največ čenfea aH upanja do tvoje ro-
Najboljše Cigarete
1.	Importirane lončene porcelanaste pipe z dolgimi cevkami, importiran tobak za pipe in cigarete "ter cigaretne papirčke.
2.	Slovenske grafofonske plošče, grafofone. piane in avtomatične piane in šivalne stroje.
3.	Razno zlatnino, kakor žepne in stenske ure, verižice, prstane, itd.
4.	Vsakovrstno obleko, dežne plašče, čevlje, klobuke, blankete,' itd.
Ali že imate moj katalog s slikami? Ako ga še nimate, pišite ponj še danes. Ga pošljem zastonj.
Naročilom priložite poštni ali expresni money order ali znamke ali denar. ZA OBILNA NAROČILA SE PRIPOROČA
JOSEPH VOGRIC
NEW YORK CITY
BOX 8, STATION D
OTOK ZAKLADOV
Angleško »pisal R. L. St«T«o*on. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje.) Ure dolge sera zamišljeno sede nad zemljevidom in premišlje val' vse podrobnosti, katerih Sem se dobro spominjal. Se deč pri ognju v hišnikov i sobi sem se v svoji domišljiji bliža temu otoku od vsake mogoče strani; preiskal sem vsak orft njegove površine; tisočkrat sem splezal na oni visoki grič ki ga imenujejo "Daljnogled' in vžtval z njegovega vrha naj čarobnejši iiii najlepši razgled Včasih je na otoku kar mrgolelo divjakov, s katerimi .smo se bojevali; včasih je bil zopet poln nevarnih živali, ki so nas zasledovale; veiHlar se pa v v sej moji domišljiji ni zgodilo ničesar tako čudnega in nepri jetnega, kakor so bili naši res nični doživljaji.
Tako. so tekli tedni, dokler ni nekega lepega dne prišlo pismo, Naslovljeno na drja. Li-veseva z dostavkom: V slučaju njegove odsotnosti naj odpre Tom Redruth ali mladi Jakec." Z ozirom na to o-pazko smo našli, ali pravzaprav sem našel jaz — kajti Redruth je znal samo tiskamo brati — sledeče važne novice:
"Gostilna pri stari sidri."
Bristol, 1. marca 17..
"Dragi Livesey!
Ker mi ni znano, aH se na ha jate še doma ali pa že v Lon donu, pošiljam pričujoče vr stice na oba kraja.
Ladja je kupljena in opravljena. Sedaj leži zasidrana, pripravljena za odhod.i Nik dar niste videli lepšega sku nerja; ime: Hispaniola.
Dobil sem jo s pomočjo svojega starega prijatelja Bland-lyja, ki se je izkazal skozin-skoz kot najboljši človek. Ta občudovanja vredni poštenjak je bil pravi suženj v mojo korist, in ravno tako vsak v Bristolu, kakor hitro se je izvedelo, v katero pristanišče smo namenjeni — po zaklad, mislim niamreč.
"Redruth", sem dejal ter preklinjal pismo, "drj. Live-seyu ne bo to všeč. Sodnik je vse izbrbljal."
"No, kdo ima več pravice?" je zagodmjal varuh lova. "Steklenico ruma stavim, če nima sodnik pravice govoriti namesto drja. Liveseya".
Na te besede sem opustil v-sak poskus, še nadalje se raz govai jati in sem čital dalje: Blatidlv sam je našel Hispani-olo in po vsega občudovanja vrednih naporih se mu je posrečilo dobiti jo za pravo ma lenkost. So sicer ljudje tukaj v Bristolu, ki imajo strašanske predsodke o Blandly-ju. Drznejo si celo trditi, da stori ta poštenjak za denar v-se, kar kdo poželi, da je bila Hisparriola njegova last in da mi jo je strašno drago prodal, očividno sama obrekovanja. Nikdo izmed njih pa se ne upa tajiti dobrih lastnosti ladje.
Dosedaj ni bilo nobene zapreke. Povem naj, da so bili delavci — mornarji in drugi .— v začetku hudo počasni; pa to ni trajalo dolgo. Mornarji pa so mi delali težave.
2elel sem dobiti kakih dvajset mož-domačinov ali pa Francozov — vendar jih z največjo težavo nisem mogel dobiti več nego pol ducata, dokler mi ni sama sreča pripeljala pravega človeka, kakršnega sem potreboval.
Stal sem nekega dne na nabrežju, ko sem se spustil čisto po naključju ž njim v pogovor. Zvedel sem, da je star mornar,
je imel gostilno in da pozna vse mornarje v Brisitolu, da je izgubil svoje premoženje in „ je želel dobiti mesto kuharja na kaki ladji. Sepal je tukaj
naokoli celo jutro in je deja da voha morsko sol.
Zelo sem bil ginjen — tudi vi bi bili — in sem ga ne gle de na samo usmiljenje na me stu nastavil za kuharja 'na naši ladji. Dolgi John Silver mu je ime in ndma ene noge to sem smatral kot nekako pri poročilo, posebno ker je izgubil v vojaški službi pod uesmr tnim Hawke-jem. Brez pen sije je, Livesey. Mislite si to ostudno dobo, v kateri živimo No, gospod, mislil sem, da sem našel samo kuharja, pa sem dobil vse moštvo. Sil ver in jaz sva v malo dneh na brala celo četo najbolj utrje uih starih mornarjev, kar si jih more človek misliti — niso ravno lepi za oči, toda, po nji hccvih obrazili sode, naravnost predrznega značaja. Povem vam, celo s kako fregato bi se lahko spoprijeli.
Dolgi John se je ravnokar oprostil dveh izmed onih šestih ali sedmih, ki sem jih jaz prej našel. Na mestu mi je dokazal, da sta bila dva taka nova in neizkušena mornarja, na katere se ne moreš zanesti pri kakem važnem dogodku
Sem pri najboljšem zdravju m prav dobre volje; jem kot /ol, spim kakor klada, vendar ie bom vžival pravega veselja prej, dokler 110 slišim hoditi svojih mornarjev okoli vrete-na krmila. Proti morju! Ho! Živio zaklad! Slava morja mi je malo zmešala glavo. Se-laj pa, Livesey, pridite hitro; ne izgubljajte ure, ako me spoštujete.
Mladi Hawkins naj se takoj poslovi pri svoji materi in Re druth naj ga spremlja; potem naj pa prideta kolikor mogoče liitro v Bristol.
John Trela\vney. P. S. Nisem še povedal, da je i.lašel Blandly, ki pošlje, mimogrede povedano, pomožno adjo za nami, ako se ne povr-lemo do komca avgusta, kras-jega človeka za prvega častnika — svojelglaivnega človeka sicer, kar obžalujem, ven-ar v vseh drugih czirih pravi aklad. Dolgi John Silver je lašel zelo pripravnega človeka imenom Arrow. Imam krmarja, ki žvižga, dr. Livesey; in tako bo življenje na Hispa-lioli kakor na kaki bojni la-ji-
Pozabil sem povedati, da je Silver mož, ki ima nekaj pod »aleom; iz Listne skušnje vem, ia ima denar v banki. Tukaj oušča ženo, da bo vodila gos-ilno; čvrsta ženska je; dvema ;tai ima, kakor vam in meni, se ie sme oprostiti, ak&Jtn misli-a, da ga žei »a pošilja na morje.	J. T.
P. P. S. Jakec naj ostane >ri materi eno noč. J. T.
Lahko si mislite, kako me je vznemirilo to pismo. Od veselja sem bil čisto ic sebe; in sem kedaj zaničeval kakega človeka, je bil to Tom Redruth, ki ni znal drugega kot godrnjati irt tarnati. Vsakdo izmed nižjih varuhov lova bi z veseljem zamenjal njegovo mesto z njim; vendar to 111 bilo po volji sodnika in volja sodnika je bila vsem postavki. Nikdo razen starega Redrut-ha se ne bi drznil niti godrnjati. ,
Naslednjega jutra sva odšla peš proti "Admiralu Ben-bow-u" in tanj sem našel svojo mater pri dobrem zdr&vju in dobri volji. Kapitan, ki je bil toliki časa vzrok vseh sitnjpsti, je odšel tja, kjer hudobneži nehajo povzročati ne-prilike. Mirovni sodnik je bil dal vse popraviti, prebarvati gostilniške sobe in tzna-menje in je dodal tudi nekoliko pohišitva — pred vsem krasen naslanjač za mater pri to-
čilni mizi. Najel ji je de^ka
kot učenca, da ne bi pogrešala pomoči za doibo moje odsotno* sti.	'
Pri pogledu na tega dečka sem prvič pregledal svoj položaj. Do tega trenutka s^ra vedno mislil samo na dogodke pred seboj in prav nič na dom, ki sem ga zapuščal; spričo tega nerodnega tujca pa, ki naj ostane mesto mene tu pri moji materi, so mi prišle solze v oči. Bojim se, da sem se zelo znašal nad tem dečkom; ker ni bil vajen takega dela kot ikk vinec, je bilo rja stotine priložnost^, tla sem ga popravljal, .ga postavljal v stran, in prav niči nisem bil izbirčen pri iskanju takih prilik.
Noč je minula in naslednjega dne po obedu sva bila Redruth in jaz /zopet na nogah i\j na poti. Poslovil sem se od matere in zaliva, kjer sem živel od svojega rojstva, in od d ragega starega " Ad mi ral a Bei/x>w-a"; pa ker je bil se-iaj prebarvan, mi ni bil več l ako drag. Ena mojih poslednjih misli se je nanašala na kapitana, ki se je tolikokrat prehajal po obrežju s svojim rioglatim klobukom, brazgo-'inastim licem in starim daljnogledom iz medi. V prihodnjem trenutku sva zavila )koli vogala in moja domačija ni je izginila izpred oči.
Nekoliko v mraku sva pri gostilni pri "Kralju" na do->ravi stopila v*poštni voz. Po-isnili so me med Redrutha in lekega krepkega starega gos->oda, iif kljub hitremu in mr-lemu nočnemu zraku sem mo-al zadremati že prav od prvega početka in p^^neje spati vot ubit po klancih gor in dol, d postaje do postaje; vzbudil em se vsled sunka pod rebra, dprl oči ter spoznal, da smo tali pred velikim p<Jslopjeni j neki mestni ulici in, da je sonce že dolgo sijalo.
Kje pa sano sedaj?" sem vprašal.
"Briistol", jo rekel Tom. 'Stopi dol!" Mr. Trelawney se je nasta-il v neki krčmi daleč dol na nalbrc'/4'M( da nadzoru je delo na ladji. Tja, smo se morali *xlaj napotiti in naša pot je eljala v veliko moje veselje mimo množice ladij vsake vrste, vsake velikosti in vseh narodov. Na enih so mornarji pri delu prepovedali, na dru-ih so bili možje v zraku, visoko gor nad mojo glavo, in so isieli na vrveh, ki se mi niso dele debelejše od pajčevine. Akoravno eem vse svoje živ-jen je živel ob morskem obre-
žju, se mi je zdelo, sem čutil ^edaj, da v resnici nikdar nisem bil ob morju. Vonj smole in soli mi je bil nekaj novega. Videl sem najbolj čudovite ladjine glav<*, ki so bile vse daleč od onstran oceana Vrhu tega sem videl mnogo starih mornarjev, z uhani v u-šesih, z okroglo zavitimi brka-mi in smolnatimi lasuljami, ponosne, okorne, mornarske hoje; in ako bi bil videl ravno toliko kraljev, ne bi mogel biti bolj vesel.
(Dalje prihodnjič.'
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Prescription A-2851
je zelo sloveče zdravilo zoper revmatizem in trganje. Pri vsaki steklenici je navodilo kako se rabi, steklenica $1.35.
SEMENA. V zalogi imam najboljša in zanesljiva poljska, vrtna cvetlična semena in semena jedilnih dišav in zdravilnih zelišč.
Pišite po brezplačni cenik.
KRANJSKE KOSE Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z riučki ..........9.00
Brusni kamen .......... 0.30
Klepalno orodje ........ 1.00
Suho grozdj« in drugo. Muškatel.zelo sladko grozdje, baksa 25 funtov ..$3.10 Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7.00
Navedeno blago pošiljam pošt-njne prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
O
V JUGOSLAVIJO V 9. DNEH
Vsak torek odpluje it New
Yorka eden izmed sledečih mor skih velikanov:
"AOUITANIA"......46,647 ton
'4 MAURET ANI A'' ... $Q,7Q4 ton "BERENOARIA" ... .52,022 ton
V tretjem razredu so krasne
kabine z 2, 4 in 6 posteljami. Lepa jedilnica, dvorana za kadilce in odpočitek. Promenadni krov je pokrit. Izborna hraia. Domače prikladnosti. (Slede žeje nič Bojazni.
Cunard denarne nakaznice se izplačujejo v Jugoslaviji, točno, varno in zanesljivo.
Za karte in druga pojasnila se obrnite na bližnjega agenta v vašem mestu, ali okolioL
CUNARD-ANOHOR LINE 140 N. Dearborn St., Chicago, 111.
EMIL KISS, BANKIR
133 SECOND AVE.	NEW Y0RK CITY.
Pošljite svoj dar za pirlie ali
VELIKO NOČ
svojcem v domovino takoj, da ne bo prekasno. Jaz pošiljam denar na vse kraje Jugoslavije po POŠTI in BRZOJAVU.
Sprejemam denar na uloge in plačam 4% obresti. Prodajem šifkarte za vse črte po originalnih cenah pa-robrodnih družb. Dopremam rojake iz kraja.
Pišite za informacije na EMIL KISS, bankir, 133 Second Ave., New York, City.
POŠLJITE VELIKONOČNA DARILA SEDAJ,—DA SE SPOLNIJO NADE VAŠIH V STARI DOMOVINI.
Velika noč bo za Vaše v stari domovini mnogo lepša in prijetnejša, ako jim pošljete denarno darilo v pomoč in v znak spomina. Storite to nemudoma, da taisto v pravem času prejmejo.
Poslužite se pri tem našega posredovanja, ker so cene najnižje, postrežba točna, a sigurnost v vsakem oziru zajamčena.,
Vaši prihranki se pomnože vsako leto po 4%, ako jih uložite pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT".
Ako hočete dobiti kojega Vaših iz domovine, ali ako hočete potovati sami domov, obrnite se s popolnim zaupanjem na nas, kjer boste dobili vsa potrebna navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. 82 Cortlandt Street.	New York City.
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je
bil denar prejet.	' .	.
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
•Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli. ,
Danes pošljemo:
125 din— 500 kron za $1.75 50 lir za $2.90 500 din—2000 kron za $ 645. 100 lir za $5.50 Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	-	Joliet, Ulinoi*.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
, Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5V2 odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na 'leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na * prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. .
ZAUPANJE
Poglejte na to banko, ki je Vaša iskrena prijateljica.—To je banka, kateri lahko vse zaupate; kjer lahko svobodno govorite o trgovskih poslih. Bodite prepričani, da bo ta banka Vaše posle držala in smatrala za strogo zaupne.
V najem se oddajo varnostne škrinjice po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891. Članica Federalnega zveznega sistema.
Uradniki: j
Robt. T. Kelly, predsednik; Wm. Redmond, podpredsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik. #
Established 1857
ALI POŠILJATE DENAR V EVROPO?
Če je temu tako, zglasite £e v naši banki, ki ima zveze s svetovnimi denarnimi zavodi; to je ve!like vrednosti tudi za vas.
Mi laliko pošljemo denar vašemu sorodniku ali znancu na tako prikladen nafin, da bo prejel denar prav na svojem domu.
Ko mislite prihodnjič poslati denar v staro domovino, vprašajte nas za cene; tuje valute so namreč vedno najnižje.	•	iiiitoi
Najstarejša in največja banka v WU1 Okraja.
3% obresti na hranilne vloge.
i-. . i-