p. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred z& celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise »prejema urtdntk, naročnino in ozn;inila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. o zatiranju glivic na kmetijskih rastlinah. Vsak kmetovalec iz skuanje ve, da čestokvat napadajo naše kmetijske rastline poleg živalskih škodljivcev tudi rastlinske zajedavke, glivice, ki jih skušajo ugonobiti tako, da pričakovane pridelke zdatno zmanjšajo, celo uiiićijo. Navadno pravimo; rastline boleliajo. Do najnovejšega časa jc bil kmetovalec proti tem kvarljivkam brez pomoci ; on ni imel pravega sredstva, s katerim bi se jim zamogel z uspehom v bran postaviti, saj se ni niti vedelo določno, kako nastajajo, kaj jili povzrocnje, kaj jim ugaja in kaj škoduje. Zanikrn gospodar je bil mnenja, kakor je prišlo, tako bode prešlo. Velikanske škode, ki so je po nekod povzročile, je bil povod z ozirom na vedno večje stroške obdelovanja in oskrbovanja, da je začela veda tem kmetijskim sovražnikom največjo pozornost obračati. Koliko škodujejo in v kakem obsegu nastopajo, poved6 kot vzgled ťi-le podatki. Leta 1891-je na Pruskem žitna rja uničila pridelek na žitu poprečno na vsakem hektarju na pšenici 370 kg, na rži 150 kg in na ovsu 400 kg tako, da se je preračunila škoda vsled silovitega nastopa te zajedavke pri pšenici na 43,000.000 gld., pri rži na 108,000.000 gld., in pri ovsu 99.000.000 gld. Leta 1889. je bil pridelek na ovsu na Švedskem po nastopu žitne rje toliko manjši, da je znašal nad Ifi.OOO vagonov manj, kakor je bil po desetletnem donesku preračunjen, V Zjedinjenili državah v Severni Ameriki je znašala vsako leto škoda, ki sta jo povzročili prašnati in smrdljivi snet nad 45,000.000 gld. Število dosedaj znanili in opisanih glivic znaša približno 30.000 ; samo'vinsko trto napada 320, jablano 238, lini-8ko 20,črešnje 120 raznih glivic in ni je rastline, na kateri ne bi po veČ teli neljubih in nejtoklicanih gostov prebivalo. Najvažnejše sera spadajoče glivice, ki naj jih pozna Umen kmetovalec so : 1.) strupena rosa vinske trte (peronospora), pesina rosa, krompirjeva plesen, mokra gniloba aH smrkavost krompirjeva in druge strupene rose, ki napadajo zeljnate rastline, stročnice, salato itd., 2.J sneti in sicer prašnata, smrdljiva turŠična, prosena snet, snet rženih bilk itd., 3.) rje, kakor travna rja, kronasta in progasta žitna rja, rja na pesinem listju itd., 4.) plesni : trtaa jajčasta plesen (oidium), rastlinska medena slana in 5.J glivice, katere povzročajo izrastke (n. pr. rženi rožiček), nestvoře (n. pr. rožičevec na češpljahj, gnitje, pegavost sadja, gnitje korenin itd. Daje po tem zatiranje glivic na kmetijskih rastlinah neobhodna potreba, o tem je vsak prepričan, vendar je to za kmetovalca novo delo in breme, ki je tem te-žavneje, ker se glivice pomnožujejo po trosih, ki so prostemu očesu malone nevidne, ker delujejo največkrat v rastlinskih telesih, in če in kadar jih opazimo, so navadno že popolnoma ali vsaj deloma ugonobile rastline. Ker toraj ne moremo obvarovati naše kulturne rastline pred njih napadi, navezani smo le na njih zatiranje in sicer: 1.) Da stavimo razmnožitvi glivic kar največ zaprek s tem, da manjšamo, o n e m o go 6 ii j e m o in preprečujemo njih razvitek in nadaljno pogubonosno delovanje. To dosežemo s tem, če odstranimo vse gnile in od glivic napadane rastline, njih odpadlo in velo listje, posušene veje, mladike itd. iz nasadov, vrtov, dokler še nI trosje dozorelo in se razširilo. Kakor skušamo ob času nalezljivih boleznij pri Ijiideti in živalih vsako kužilo odstraniti, ejiako moramo postopati tudi pri rastlinah, 2.) Da direktno uničujemo glivice z glivičnimi strupi. Tu sem pristevanuf razne jedke tvarine (n. pr. žveplo, galica, razne kisline itd.), ki so v toliko stanjšane, da uničujejo glivice in trosje, ter ne Škodujejo kulturnim rastlinam. Posebno izvrstno nčiiikujejo te tvarine na one glivice, katerih trosje se razvija na površju rastlin. 3.) Da gojimo posebno take svote kulturnih rastlin, ki so manj podvržene napadom glivic t. j. da so manj občutljive. 4.) Da nastopamo skupno s pokonČevanjera glivic, ker le s tem se obvarujemo vsi in posameznik pred pogubonosnim razširjanjem glivic. 5.j Da sejemo ozir. zasajamo le zdrave, krepke rastline, da jili varujemo pred plevelom ter da skrbimo za njih enakomerno in krepko razvijanje. G.) Da se v zadevi zatiranja glivic ravnamo po nasvetih in navodilih, ki sta jih veda in skušnja potrdila in priporočala, ter da smo s tem natančni in vestni. Važnost zatiranja glivic smatra pri nas marsikateri gospodar nepotrebnim .delom in ko se izvršuje, zgodi se to prav mnogokrat površno in nedostatno. V občnem interesa je pa želeti, da l>i se nazori v tem spremenili, kajti škoda, ki jo glivice kmetijskim rastlinam povzročajo, je mnogo veČja, kakor si jo priprosti kmetovalec predstavlja in je zlasti v novih nasadih n. pr, v novih vinogradih, sadnih vrteh, na polju in na njivah čestokrat nepreračunljiva in zato je edino pravo sredstvo, da se izogiitiîiKi tem poskoiibam, njili natančno in vestno zatiranje. To velja posebno o naiiilt novili viuogradnih naaadili, katere smo z velikimi denarnimi žrtvami in trudom na novo zasadili, katere je treba sedaj žveplati in škropiti z modro galico; nič manj važno in potrebno je pa tudi škropljenje drugih kmetijakili rastlin in s tem zatiranje glivic. Politični pregled. Zdi 8C, da je pogled vse Evrope obrnjen v teli dneh v tri dežele oziroma države: Hrvatsko, Macedonijo in Francosko. Tu se vrše stvari, o katerili bi laitko napisali cele dolge strani. Drugod pa ni posebnili dogodkov. Iz državnega zbora bi bilo omeniti, da mislijo napraviti postavo radi nedeljskega počitka v trgovinali, po kateri bi trgovinski uslužbenci imeli prosto vsaj ob nedeljali popoludne. Na Dunaju so nemako-narodni viaokoaoici pretepli one, ki so v katoliških društvih, in sicer samo zato, ker se ne sramujejo pokazati svojega prepričanja, edino to je greh, zaradi katerega jili sti'upeno sovražijo. 1'rav pristranske so se v tem slučaju pokazale visokošolske in državne oblasti, ki na tak način dajejo potuho prenapetim in surovim neinško-narociiiim dijakom, kojih najgorkejsa želja je, Avstrijo razbiti in jo podjarmiti Nemčiji. Možje, ki take dijake zagovarjajo, so pač krivi veleizdaje in imajo skoraj gotovo obe očesi alepi. MaŽarl so s svojim kljubovanjem pripravili tako daleč, da armada letos uiti vojaških novincev ne more dobiti, kakor bi bilo postavno in potrebno. Ce še povemo, da je vlada že na pol obljulnla laško vseučilišče, med tem ko Je gluha za prošnje Slovencev, mislimoj da smo povedali vse manjše politične zanimivosti zadnjih dnij. Omeniti bi le še bilo, tla so Lahi po raznih raestili zgornje Italije prirejali velike demonstracije, v katerih so na nečuven način sramotili „zaveznico'' Avstrijo in nje vladarja. A da bi tu rekli naši državniki krepko besedo, kakor se spodobi ugledu naše države, zato tudi nimajo poguma. Tem več ga pa imajo, kadar se gre zoper Slovane. To kažejo jasno dogodki na Hrvatskem. 1'redno kaj več povemo O položaju med brati Hrvati, treba pripomniti, da ni mogoče izvedeti in tudi ne povedati čiste gole resnice, ker se oblasti trudijo, prikriti resnico. Njim neljube brzojavke se ne smejo odposlaťi, odpirajo tudi pisma na pošti, samo da svet ne izve resnice, l-'a tudi kar vemo, je dosti, da ae vprašamo: Je-li mogoče kaj tacega v naŠera tako silno svobodomiselnem stoletju? Da, vprašati se moramo: Ali imajo Hrvati še kaj pravic ali ne. Videti je, da so tam pravico poslali spat. lian dela, kar niu drago, predrzno prestopa vse zakone in pogodbe, a stolec mu se ni omajan, Z vedno novimi krivicami izziva Hrvate in Jih tira v obup, v revolucijo- Policija in žandarji za vsako malenkost udarijo po narodu, vsacega količkaj sunaljivega odvedejo v zapor. Ječe so po celem Hrvaškem prenapolnjene, morali so najeti več zasebnih poslopij, katere so spremenili v ječe. V Zagrebu je ni hise, iz katere ne bi bil kdo v zaporu. I^ovsodi je vse polno policajev, žandar jev in vojakov, ki so poklicani iz Avstrije preplavili celo deželo. Ljudstvo je do skrajnosti razdraženo in tudi med kmeti je punt izbruhnil. Karkoli spomina na sovraženega bana, pokončajo ; razdirajo tudi Železnice in sicer veliko škode store. V nekaterih okrajih je nagla sodba; v par urah potem ko je obsojen, ga tudi spravijo na oni svet. Razni listi so pisali, da je bilo doaedaj Î'J ljudij na tak način umorjenih, 40 pa v bojih ustreljenih in nad 1000 ranjenih. Poslanec liiankini je v državnem zboru to očital, a ministerski predsednik je trdil, da to ni res. Sedaj naj pa Človek vé, pri čem je. Kar iz plota teh številk poslanci in listi niso sneli. Isti poslanec je vprašal vlado tudi, zakaj je dovolila hrvaškim policajem stikati za ljudnji zapletenimi v zadnje dogodke celo v Ljubljani. Hotel je tudi vedeti, kako to, da so morali avstrijski vojaki na Hrvaško zemljo iti delat mir. Ministerski predsednik se je zvijal in zvijal, a iz vsega se \idi, da smo Slovani brezpravni. Gorje, ko bi recimo v kako nemško mesto poslali tuje vojake! Ali nad Hrvate, to je druga! In gospodom Mažarom tudi treba ustreči, zato ker našo avstrijsko polovico pri vsaki priliki ponižujejo, oškodujejo, zasranuijejo. (Ni dolgo tega, je bil cesar v liudimpesti ; kaj pa, da so zaigrali cesarsko pesem ; a vpričo cesarja so žvižgali !) Poslanec liiankini je neznansko ostro pa opravičeno prijel minister^kega predsednika tudi zato, ker je on naredil, da ni cesar sprejel hrvaških poslancev. H komu naj se pač narod zateče v taki sili kakor k vladarju, da mu odkrito in jasno pove, kako delajo v njegovem imenu njegovi uradniki z naroilom, ki je stoletja moral biti Jez omiki sovražnim divjim Turkom, ki je na neštetih bojiščih prelival kri za državo, za cesarja in bil zvest res do smrti. Da je krivica, ki jo je Korber s tem storil Hrvatom, nepopisno zapekla ves narod, je umevno. Tak narod kakor je hrvaški, ne more govoriti s svojim vladarjem. Korber pravi, da se to radi Mažaroť ne sme. Pač najde izgovor, če se jih pa res tako boji, dosti slabo: še boij jim bo rasel greben. Ves slovenski narod čuti v teh britkih dneh s Hrvati. Naravno je to. Kakor skušajo pogaziti dokaj številnejc Hrvate, tako bodo različni narodi: Nemci, Lahi, Ogri potrli tudi nas Slovence, ki smo majhni, slabotni, needini. Pogin Hrvatov, naš pogin; zmaga Hrvatov nasa zmaga, nas obstanek. Na raznih shodih se povdarja ta resnica in vzbuja čut celokupnosti s Hrvati. Zares veličasten je bil te vrste shod v Ljubljani 24. m. m. Na tisoče zavednih Slovencev vseh strank se ga je vdeležilo. Bilo je v,se navdušeno za Hrvate. Toliko bolj pa je obžalovati, da so nekateri nepremišljeni vročekrvneži po uoči napadli nemško kazino, pobili okna, razgrajali iu upili; nekdo je baje tudi dvakrat ustrelil z revolverjem, a k sreči nikogar ranil, S takimi izgredi si Slovenci ugleda pač ne bomo pridobili, niti Hrvatom kaj pomagali. — Uazmere so na Hrvaškem še vedno skrajno napete in bati se Je najhujšega, ker i)an ne misli odnehati, ampak še bolj pritiskati ljudstvo. Na Francoskem še dan za dnem izganjajo redovnike. Ljudstvo se upira in tudi vojaki ne marajo ve6 opravljati posla rabeljnov. Sovražniki cerkve so bili celo toliko predrzni, da so pridrli v razne cerkve in motili govornike, ki so bili redovniki. Prišlo je do krvavih pretepov v cerkvah in izven njih po ulicah. Katolikom očitajo, da so nepokorni postavam ; seveda so, ker so bolj pokorni Hogu in cerkvi, ko državi, ka- tera nima kratkonialo nobene pravice vtikati se v zadeve cerkve, kakor pridigarji in božja služba. Katoliki Uii Francoskem so pripravljeni na nova preganjanja. Dogodki v Macedoniji. — V Carigradu vlada grozen strali pred dinamitom. Pri sultanovi palači bo se straže pomnožile, Vuled sultanovega ukaza bo iz Carigrada izgnani vsi Holgari. Vstasi imajo neporabljenega se 2b do 30 tisoč, kilogramov dinamita, lio se pokalo ! — Holgari so v Brtolji (Monastiru) pognali v zrak smod-nišnico in na to se je po ulicah razvil krvav boj med tursko vojsko in bolgarskim prebivalstvom, lioigari so najprej ustrelili pet Turkov. Zdaj so Turki začeli streljati na vse krsransko prebivalstvo brez razlike. Postřelili 80 več sto krietijanov. A kdo se zmeni za to? Saj 80 samo kristjani in Slovani ! -— Večja bitka se je bila v okolici Sereza, v kateri je padel voditelj vstašev Jurij Delcev. Hoji so bili tudi drugod. 1'urki so s petrolejem zažgali vas Lubovin. Vseli 75 hi« je pogorelo. V plamenu je poginilo mnogo ljudi. — Grki izdajajo '^1'urkoni bolgarske ustaše. Zato so te lepe duse pri vladi v \eliki milosti. Število vstaekili čet se množi z iz liolgarije doslimi liolgari, ki doliajajo oboroženi. Turska vlada je izdala' oklio, v katerem vsem kristjanom, pri katerili dobi orožje, grozi s smrtjo. Zakaj pa ne prepove orožja tudi nioliamedanom. -t-i- v rim! Padova. (tfoaeu.) Spustil sem se potem v mesto kar na alepo srećo, čeá, bdin ŽH kako prišel do sv. Antona cerkve iu do prenočišča. Kaj ner(>duo je bilo, da uii je nekdo zavlekel v napaéni voz kovčeg, koder je počivala izvrstna potopisna knjiga „Gsell Feis, Italien" s prekrasnim načrtom Padove, ti bi mi sedajle služil prav izvrstno. Marsićesa iiiaem videl, kar bi bil« sicer Zanimivo si ogledati. Padova je staro, znamenito mesto tii šteje 65,000 prebivalcev. CveteKi Je že pod Rimljani, kojih najznameniteji zgodovinopisec se je porodil ravno v tem mestu, Tit Livij namreč, po kateiem nosi en gimnazij ime „gimnazij Tita Li-viju". Ob preseljevanju narodov od vzlioda v Italijo, katere ključ je tedaj bila Padova, je mfsto silno yehko trpelo, ter si dolgo ni opomoglo. V srednjem veku postala je imenitna trdnjava ter dobila znaiisonito visoko šolo, katera je 1. 1238 dobila cesarjevo potrjenje. To vseučilišče je svoj Čas adno slovelo, pcnrsim zgradba priôa o nekdanji slau. Povprečno je bilo vsako leto nad laOO dijakov tu. Tu sem so kaj radi pOHiljall mogočnjaki naše domače dežele svoje ainoie na visoko šolo. Do 1. 1405 i« imelo mesto samovladarje; eden njili, Ezze-lino, je bil silovit samosilnik iu pregnali so ga. A razui vladarji iz družine Cairara so kaj dobro skrbeli za blagostanje niesta ter je olepšavah z prekrasnimi stavbami, polnimi raznih umetni«. V tej dobi je slikal tu slavnoznani slikar Giotto svoje umotvore. Pohlepni Benečani pa so si 1- 1406 podtrgli Padovo. V letih 1431 — 1506 je tu živel in slovel veliki slikar Andrtj Mantegna. V preteklem stoletju so bili gospodarji mesta zdaj Francozi, zdaj Italijani, zdaj zopet Avstrijci, dokler ni I. 1866 Avstrija odstopila Benečijo in tako tudi Padovo Italiji. Kaj ne, vibariia zgtidovina in mnogoliOna, ki ]e pa tudi vnanjemn lica mesta vtisnjena. Jedro mesta, staro mesto, ima ozke ulice in ceste ter visoke hiše, ki imajo skoro vse brez iiîjfnieî v piitličju lope za pešce; po sredi Sft pomikajo ah bolje rečeno dirjajo vozovi, ker Lahi sploh ne vozijo počasi, pesci pa hodijo tudi ob največjem dež)" P« suhem. Toda noge t» Ule, če diijuš cel božji dan po tem kamnju, da zvečer mti ne moreS spati. Ker je bilo mesto trdnjava, je moralo varčevati s proitorom. Krasnih, prostranih trgov ni veliko: oni pred cerkvijo sv. Antona, piazza Cavour, p. Unita ď Italia in piazza ď Erbe, koder stoji velikanska mestna hiša „palazzo dellft Ragione". To poslopje pričeto v 12. stoletju, je sezidano iz istrskega kamna, je zares krasno delo stavbarske umetnosti. Kar nagledati se ne more Človek te lepe sorazmernosti v toliki obilici okraskov in lepotičja. Zgoraj je bila svoj Čas največja dvorana sveta, 87 m dolga, 27 m Široka in 24 m visoka. Poknl je to dvorano 1, 1306 menih-avguštinec Giovanni degli Eremitani z enim samim lesenim stropom brez vsake podpore! Za tedanji Čas gotovo čudovito delo. Na tem trgu stoji liokaj raznih spomenikov. Sploh jih je v Italiji povsod dosti. Slavna je pač ta dežela, toda zdi se, da imajo Lahi v postavljanju spomenikov neko posebno vnemo zlasti za može prekucijskih in protiverskib načel. Cavour, Mazzini, Garibaldi, Vittorio Emanuťle, in Via veuti Settembre (cesta 20. septembra, ta dan 1. 1870 so papežu vzeli Rim), ta imena srečava» povsod. Nekdaj je bilo mesto bogato, imenitno, slavno, od tod toliko umetnin v stavbarstvu, ki parstvu in slikarstvu. Dandanes pa živi le od starin. Posebne trgovine nima, kakor je videti. Sv. Anton mora zlasti Padovancem obilo kiuhov dajati, in daje jili, ker privablja veliko romarjev. Prekrasne so cerkve, posel no cerkev sv. Justine in stolnica. Povsod sama umetnost vseh vrst, a malo pobožnosti. Lahi so že itak živabni in vihravi. Mnogoštevilni tUjCi in romarji, ki s svojimi denarci pomagajo Lahom, da vsaj žive, pa se tndi vselej zgledno ne cbnašajo v cerkvi. Mnogim cerkev ni dtiizega ko muzej, komaj da se odkrije, ko stoj)i notri. Ura je bila 18, treba bo ili k večerji „k zlatemu križu", torej tja. Na LaSkem štejejo namreč čas od polnoči do polnoči, tako da je ob 1. popoldne 13, ob 2. 14, ura, ob fi. zvečer 18. itd. Ko pridemo na jirenočišče, nas zgovorna gospcdíiija obere za par lir, ki jih izdamo za spominke. Potem pa brž visoko gor po ozkib stopnicah spat, ker trudni smo. In jutri treba zgodaj vstati, pa tudi dolga pot nas čuka, do Lorete! Priporočimo se še enkrat sv. Antonu, in že smo v kraljestvu sanj. (Dalje aledi.) Ganite se naši zastopnilîi! Pomagajte pozabljeni Dolenjski ! (Koueť.) Nedvignjeui zakladi. — Ker je na Dolenj.skem mnogo dobre lude, bi mogla vlada pi'speševati vstnnovitev kake velike železne livarne v bližini St, JanSkih rudo- in premogokopov s tem, da bi odkup raznih večjih železnili predmetov zagotovila in voznino po železnicah primerno znižala. Poleg premoga se nahaja med Ht. Janžfni in Št. RiijjeMotii okoli liriba Sv. Diiba tolike iimožine izvrstne železne l ude, da 80 tamkaj vozna pota in steze na nekaterih krajih mfsto z gramozom s stolčeno železno tndo posipane, in dn trte rastejo prav iz raztolčene železne rude, in lahko se tidi, da je v tem kraju ako ne več, vsaj toliko, izborne železne rude, kakor v Erzbergu pri Eiseuerzu na Stajeiskem, Pri Brusnicah je cela stran nekega hriba v globočini pni do enega metra pokrita z 20 do 40 cm debelo plastjo dobre železne rude. Sicer se pa v malih skupinah ruda po vsem D(tlenjskeni nahaja. Krenienika in kremenaste sipe za izd^iovanje stekla se nahaja v izobilju okoli Št. Janža, NoVfga mesta, Skocjana in Št. Jerneja. Pod Gorjanci pri Noiem mestu se še dandanes nahajajo razvaline nekdanje velike tovarne za steklo. Iz Dolenjske bi se lahko oilpošiij«U> steklo po zvezi dolenjskih železnic s hrvatskimi v južne dežele, kjer je še pomanjkanje steklarn. Med Ratečami, St. Rupertom, Škccjanom in Sevnici» se nahaja na mnogih krajih pripraven kamen, pesek, kreda in pripravna glina za izdelovanje Roman- in Portland-cementa. Izborna glina za izdelovanje vsakovrstnih ognjatrd h lončarskih in opekarskih izdelkov se nahaja v prav mnogih krajih po Dolenjskem, posebno pa v vsej okolici Novega mesta, okoli Št. Jerneja, Skocjana in po celi K/ški ravaiii, oki ga trosili; Čex malo časa pa ni druge rešitve kot — Amerika. Nasprotno je pa tam, kjer si go9|(ndarii ne iščejo veselja in kratkega časa po krčmali, radi pa Čitajo poštene knjige in časopise, ter se držé hišnega reda. — Ko bi hotel objaviti, koliko nezgod povzroči pijančevanje, ali vsaj kolikor vem iz vsakdanjega življenja, moral bî v vsaki številki eelo polo napisati. Za danes sem hotel le opomniti, naj bi naši gosjiodarji jeli malo misliti, in tudi skušali napredovati brez — Amerike. — Dne 3. aprila ob 11. uri po noči j« pcgoi'el pód in kozolec posfstnika Luka Glavača v Dolnili, Najbrž je zažgal kak hudobnež, ki ga pa ne morejo zaslediti Pred kratkim je umrl tii nek ogljarski deček, ki je že več let bil psíUvici podvržen. Nekega dne je hodil deček sam okrog ognja, in nesreča je hotela, da ga je vrglo ravno na ogenj, kjer se je budo opekel Revež je trpel hude muke blizo dva meseca; slednjič ga je vendar Bog resi]. Starisi, bodite previdni, in skrbite za svoje otroke! Veliki ponedeljek po noči je nagle smrti umil l[artin Novšak v Poganki, V ponedeljek je bil se pri znancih na Konjskem, v toiek so ga nařli mrtvega, poleg njega pa malo krvi, kar je značilo, da m» je bruhnila kri skozi usta in nos. N. v. m. p.! Cnjte, ker ne Teste ne dneva iie ure! -ii—— Doiiiiiie vesti. (Odlikovanj o. ) Prcč. y. Anton Jaklič, voja.iki župnik v Zadi'11, jo imenovan ])apežt'viiii komornikoni. (fnirla jc) pred kratkim soproga zailnjič.pokoi>anoji'a imdiičitolja Ivana Erkcrja in zapustila tri nedorasle, nepreskrbljene otroke. (Zlata ]ioroka) nicSčana g. llihaela Jazbeca se jc vršila jako slovesno. iSlavljonca sta bila pri sv. nmši ob ])olu H, uri, pri kateri so prav lepo pele učenke tukajšnje dekliške šolo, ter mod sv. mašo j.iristojiila k sv. obhajilu. Potem sta stoi>ila itred altar kakor ]irecl .'"id. leti, in mil. }ros])od prost dr. Elliert je opravil ccrkvoni blagoslov z nagovorom, kakor je oliičajcn ob zlati poroki. Pač je tudi njima privrela iz srca zahvalna pesem, ki sc je zapela po končanem o[iravihi. Sedem otrok jima jo bil ilal Jiofr, od teh živé še trije, kateri imajo če se ne motimo VJ otrok, in eden teh ima tinti že 2 otroka. Vsi otroci, vnuki iii pravnuki so bili pač v (hihii združeni « slavljencetiia, katerima so dobri someščani izkazali veliko Ijulieznjivili dobrot in izrekli jirisrčnih voščil oli tej jiriliki. (Matura) na novomeški gimnaziji so vrši 8, junija pismeno, 1. julija uíitmcno, (Sv. birma in kaiionična vizita ci j a za deka-nijo Novo mesto) bode naslednje dni : v soboto 13. junija obisk šole in podinžnic v Mirni Peči; v nedeljo 14. junija sv. birma v Mirni Peči; v ponedeljek 15. junija v Prečini; v torek 16. junija v Vavti vasi; v sredo 17. junija v Soteski; T četrtek 18. jnnija y Poljanici (Pollandl); v petek 19. junija v Cermolnjicah (Tschermoschnitz); v nedeljo aS. junija v Novem mestu; v ponedeljek 29. junija v isempeti'u; v torek 30. junija v Šmarjeti in v sredo 1. julija obisk onđotnih podružnic; v četrtek 2, julija v Beli cerkvi; v petek 3. julija v Hmihelu; v soboto 4. julija obisk topllških podružnic; v nedeljo 5, julija sv, birma v Toplicali î v pontdeljek 6. julija Podgradom; v torek 7. julija v Stopičah; v sredo 8. julija v Brusnicah. (Koze) se bodo stavile v novomeškem okrožju letos sledeče dneve: Torek 9. junija: na Velkem Kalu ob 8 uri dopoldne, v Mirni Peči ob 9, uri, v Prečini oh 11. uri, v Vavti Vasi ob 3. uri popolndne. V sredo 10. junija na RuprČvrbu ob 1. uri popoldan, v Stopičah ob 3. uri, v Podgradn ob 5, uri. V petek 12. junija: na Vel. Slntneku ob 8. uri dopoludiie, v Brusnicah ob 9. uri, v Orehovci ob polu 11, uri, v Beli Cerkvi ob 2, ui i pnpoludne, pri Zorkotu ob polu četi ti uri, v St. Petru ob polu 5. uri. V soboto 13. junija: v Novem mestu ob 10. uri dopoludne (v Narodnem di>mu), v Šniihelu ob 4 uri pop. Pregledovanje se vrši teden pozneje ob isti uri. (Konferenca novomeške duhovščine) bode v četrtek po binkoštih ob 2. uri pop. v kapiteljnu. (Knjige Slovenske Matico) za leto so dosle in se dobé v pisarni poverjenika giimi. ravnatelja. Poštnina znaša lU h, društvenimi za prihodnjo loto 4 K. Poverjenik so nadeja, da ostanejo Slovenski Matici zvesti vsi dosedanji udje in da jiristojiijo novi. (Ljudska veselica na prostem) v g. Smoletovi hosti bode letos, kakor slišimo, 5. julija in sicer jako velikanska, kakoršne Ae baje do sedaj ni bilo. Priredi joslavname-ičanska godba s prijaznim sodelovanjem Did, Sokola, Dol. pevskega društva in Glasbene Mat ce. Ker bode godla, petje, telovadba, iiles itd., je pričakovati, da btde v te) zeleni dolinici vse živo. Točdo se bode dobro vino in pivo in najbolje poskrbljeno bode tudi za oktisna jedila. Veselica se vrši v prid in korist obče spoštovanem» in za našo godbo velezaslužnemu kapelniku g. Filipu Emersiču in je torej v resnici želeti prav obilne udeležbe uradiiikov in meščanov, dam in gospodov iz vseh stanov iz mesta in okol ce. — Vstopnice se bodo začele takoj prodajati po hišah ter prosimo, naj bi nihče ne odpusti prodajale» nezadovoljnega od sebe. Preplačila se s'cer liva-ležno odklanjajo, tembolj se pa najuljudiieje prosi, naj bi blagovoli) vsakteri kupiti več kart. Blagajne na veseličnem prostoru ne bi de. (Kat. p o 1 i t. dr n s t v o v Novem mestu) opozarja svoječlane in somišljenike, naj bi poslali svoje male prispevke zgoraj omenjenemu društvu. Opozarjamo pa gg, člane radi tega, ker so mnogi pozabili na naše društvo. Naj se ga po dolgem času zopet enkrat spomnijo. — Umestno bi bilo, ko bi v vsakem kraj» jeden se potrudil in pobral male prispevke ter naj jih potem pošlje blagajniku g. kanoniku Jakliču v Novem mestu. Pošlje se pa znesek tudi lahko društ. tajniku Fr. Vidmar-jn, kapelanu v Smihelu. (Poročilo o zborovanju mestnih trgovcev in obrtnikov v za d evah „Dolenjske železnice.") Vsled p* živa člana državnega železniškega sveta gfspoda Ivana Hribarja, sklicalo je županstvo Novega mesta dne 18. maja t. 1. v mestno hišo shod mestnih trgoicev in večjih obrtnikov, z namenom, da »jih želje v zadevah dolenjske železnice izrečejo, katere bode g. Ivan Hribar v železniškem svetu skušal realizirati. Shoda so se skoraj vsi povabljeni gospodje vdeležili, kar dokazuje, kako pereče so zadeve dolenjske železnice za dolenjski trgovski in. obrtni stan. Gospod mestni župan Simon pl, SladoviČ otvori shod, pozdravi toliko število zborovalcey, ki so se vabil» odzvali in naprosi trgovca Alfonz Oblaka, naj vodi zapisnik, kar isti stori. Gospod župan na to pojasni poziv člana drž. žel, sveta g, Iv. Hribarja in njega pripravljenost, po možnosti v zadevah dolenjske železnice na korist trgovine in obrti delovati in stavi sledeče Iri točke v posvetovanje in sklepanje: 1, v zadevi voznega reda na „Dol. železnici; 2. v zadevi hitrejše vožnje; 3, v zadevi dopolnitve „Dol. železnice." Po daljšem posvetovanju stavi k prvi točki gosp. župan sledeči predlog: Gosp, Ivan Hribar se naprosi, naj v drž, žel. svetu na to deluje, da bode srednji osebni vlak, mesto dosedaj ob Vi na 12. uro, odhajal v naprej od Novega mesta po kosilu ob eni uri ali nekaj niinut kasneje, T»di naj deluje na to, da bi v poletnem Času osebni vlak, kateri pride zvečer iz Ljubljane, vozil na samo do Novega mesta, temuč z vsemi tremi osebnimi vozovi do zadnje postaje Straže, in od tam šele nazaj v Novo mesto, kjer navadno prem)čuje. To pa z ozirom na bolnike, kateri se pridejo iz Gorenjskega in druzih krajev v Toplice zdraviti in se najraje z večernim- vlakom pripeljejo, a morajo dozdaj éez 1106 tikoli kolodvora v Novem mestu ostajati. Ako bi bilo to iieiiiogoće doseći, naj se vsaj to doseže, dii bode tako večerui vlak v poletnem času vaaj ob nedeljah iu ])raznikih vozil. Predlog ae z odobmvanjeiu enoglasno vsprejme. K drugi točki atavi g. žutiau, po airSej debati, sledeii predlog: Ker se na tacili ])rogah, kakoršua je „Dol, železnica", v zadnjem ćasu dovoljuje vpžnja z hitrostjo 36 km. na uro, pieillaga: G, Ivan Hi'ibar naj iia to deluje, rta bodejo v bodoče osebni vlaki un Dolenjski železnici mesto, kakor dozdaj, 25 do 30 km, v naprej ynzi!Í z liitrostjo najmanj 35 km. na uru. Predlog se enoglasno vsprejme. Pri tretji, najvažnejši točki otvori se bolj obširna debata, in kot j dio iste pi'ediaga g, župan: G. Ivan Hribar se naprosi, naj pri drž. žfl. s^etu, žel. ministerstvu in vseh mero-dajnib lioslaiicili in drugih gospodih nen)iidoma potrebne korake stori, da se vendar že neha odlašati, teunič kar najhitreje vse potrebno ukreiie za prav kmalo dograditev nam Dolenjcem eksistenčne važnosti prepotrebne sledeče dve železniške proge: Novo mesto-Brežice, katera bi prišla poleg celej Dolenjski, posebno še v korist polovico novomeškemu in inokronoškeiuu in celemu krškemu in kostanjeviskemu sodu. okraju, ki brojijo nad 40.000 prebiv.ilcev iu vsled katere bi stopila Dolenjska tudi v prevažno zvezo z mnogimi hrvatskimi železnicami preko Zagreba (proti Zidanem raosm, Krapini, Samoboru, Heki in Karlovcu, S;sekii; BroJu, Slavonijo, Bosho iu Budapesto) ia tako v direktno zvezo z južnimi železnicami. Prav tako je deiovati zti kar iiajhitrejo dograditev Dolenjcem velevažne knitki" železniške proge iz Trebnja ali Vel. Loke v Tržišče, ozir. Šl Jaijž, Na tej važni progi, katera je bila že v letu 1897 trasirana in v novembru istega leta tudi že oblastveno obhojena iti potrjena, a se zdaj nihče zanjo več resno ne zmeni, teinuč se med tem drugodi skoraj prav nepotrebne železnice za par tisoč prebivalcev gradijo, se nahajajo trije bogati premogokopi, v št. Jaužn, nad Mirno in pod Čatežem, kateri bi lahko pri sedanji draginji lesa vso Dolenjsko in tudi event, nastale tovarne z dobrim cenim goricom oskrbovali in tisočem delavcem staleu zaslužek dajali in bi se bila v taki kraj v vsaki drngi deželi gotovo že zdavnaj železnica dogradila. Glede proge Novo mesto-Brežice naj g. 1. Hnhar z štajerskimi in kranjskimi oblastmi, katere dežele bodejo v kratkem pričele i»ri Brežicah preko Save most graditi, v dogovor stopi, da se bode isti most ob eaem tudi za premoslenje železnice gradil, tako da bode služil ob enem za peš preiiud, tovorni promet in za železnico. Pi'edlog se z odo-bi-enjem enoglasno vsprejme in na to zborovanje zaključi. O železniški progi: Novo mesto-Črnomelj - Metlika-Kar-lovec ali Ogulin se ni moglo o tej piiJiki sklepati, ker so velike ovire za to progo premostiti, bodi si od strani uaâe države z ozii'om na Trst, bodi si od strani Ogrske države glede dograditve železniške zveze od Karlovca ali Ogulina do kranjske meje, Dokler se Ogrska ne zaveže dograditi na hrvatskem ozemlju železnico od omenjenih mest do krntijske meje, toliko éasa je pač malo upanja za zgradbo Črnomaljske železnice kot normalnotirne proge, kajti svet od Novega mesta do Črnomlja, kjer je železnica trasirana, je silno gričast, gradha bi veljala mnogo miljonov, in ker bi bilo neprimerno malo transporta (brez hrv. želez, zveze) na tej železnici, bi bilo težko dobiti tistega, kateri bi za to, kot lokalno progo, hotel prevzeti garancijo za r en ta b il i teto. Tedaj naj se zdaj najpreje vse potrebne predpriprave storijo, da se dosedanje glavne ovire zti to tudi zelo poti'ebno progo odstranijo, in potem bodo gotovo tudi ostale dolenjske mesta in občine se za to progo pričele potegovati. Ker se pa niti v Karlovcu, niti v Ogulinu nikake železnice ne križajo, je za Dolenjce v obče mnogo važneja železnica Novo mesto-Brežice-Zagreb, (Obrtna zadruga) v Novem mestu imela je dne la. maja 1903 svojo tretjo letošnjo sejo ob navzočnosti sledečih gospodov odbornikov : Frančič, Agnitsch, Cigler, Goleš, Horvat, Mramor, Muni Fr., Stefnnovič in Weiss. Seji je predsedoval načelnik obrtne zadruge, g Davorin Frančič ter se je takoj, ko je isti nje sklepčnost konstatiral začelo po dnevnem redti posaniejsue točke reševati. — 1. Prebere se zapisnik zadnje seje in enoglasno odobri. 2. Prošnja Anton Jakše-ta iz Oreliovice, došla po c. kr. okrajnem glavarstyu v Novem mestu z dopisom z dne 30. aprila 1903, št. 8322, za samo- stojno izvrševanje čevljarske obrti se enoglasno reši tako, da ostane obrtna zadruga popolnoma pri svojem sejnem sklepu z dn« 27. novembra 1901, s katerim se je teain pros Icu že podelilo naprošeno izvrševanje, 3. Prošnja Matija Merše ta iz Novega mesta, došSa po c. kr. okrajnem glavarstvu v Novem mestu z dopisom z dne 26. marca 1903, št. 6169, za samostojno izvrševanje krojaške obrti se enogl sno reSi tako, da se mu naprošeno samostojno izvrševanje dovoli. 4. prošnja Maks Henigmaua iz Toplic za samostojno izvrševanje čevljarske obrti se enoglasno zavrne, ker prosilec ni polnoleten. — 6. prošnja Anton Hočevarja iz Kala za samostojno izvrševanje krojaške obrti se enoglasno zavrne, ker prosilec ni dokazal, da je vsaj dve leti kot pomočnik pri kakem mojstru delal. 6. prošnja Alojzija Reitza iz Novega mesta, došla po c, kr, okrajnem glavarstvu v Novem mestu z dopisom z dne Ifi. aprila 1903, št. 6236 za samostojno izvrševanje zlatarske obrti, se enoglasno zavrne, ker prosilec nima niti učnega niti pomočniškega spričevala za to obrt. 7. Slednjič se še ena prošnja za samostojno izvrševanje čevljarske obrti zavrne, ker dotični prosilec nima dovolj dokazil sposobnosti v tej obrti. — Dne 19. maja 1903 je načelnik obrtne zadruge Davorin Frančič sklical radi nujnosti nekaterih točk 4. letošnjo sejo ter se je pod njegovim predsedstvom in ob navzočnosti sledečih gg. odbornikov: Agnitsch, Cigler, Goleš, Horvat, Murn iu Weisg iz Novega mesta in gospoda Val. Appe iz Kandije razpravljalo o nastopnih točkah: 1, Prebere se zapisnik zsdnje seje in enoglasno odobri, 2, prošnja Maks Henigmaiia iz Toplic Z4 samostojno izvrševanje čevljarske obrti, katera se je v seji dne 12. maja 1903 radi nedoletnosti prosilca odbila, se sedaj enoglasno odobri, ker je prosilec dekret polnoletnosti doprinesel. 3. predlog gospoda načelnika, da se gospodu Ivan Kregarju, zborničnemu svétniku v Ljubljani, radi njegovih za kranjske obrtnike velevažnih v seji trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani z dne 28 aprila 1903 stavljenih predlogov izreče popolno zaupnico, se enoglasno sprejme, ter se izvršitev tega naloži gospodu predlagatelju. 4. prošnji Miha Jazbeca iz Novega mesta za podelitev kake podpore ob njegovi zlati poroki se enoglasno ugodi, podeljujoč mu podporo v znesku 10 K. (Kronska veljava in obrtniki.) Obrtni zadrugi v Novem mestu došel je sjfdeči odlok si. e. kr. oki'ajnega glavarstva v Novem mestu Št. 9825, Obrtni zadrugi v Kudol-fovem. Kakor je obrtni zadrugi gotovo znano, se računanje T kronski vel,javi, akoravno je ta že od 1. januarja 1900 obligatorično upeljana, med prebivalstvom in posebno med obrtniki še" ni oživela in se še vedno računa na krajcarje in goldinarje ali pa celo v obeh veljavah. Ker nastanejo po takem računanji zmešnjave in nedostatki bodisi za obrtnike, bodisi za občinstvo, poživlja se obitna zadruga delovati na to, da se obrtniki posebno pri navajanju cen in izdajanju računov poslužujejo te kronske veljave in računajo s kronami in vinarji. C. kr. okr. glavarstvo Rudolfovo 9. maja 1903. C kr. deželno-vladni svetnik: Friedrich m. p _ Ker se tudi obrtna zadruga s temi predpisi popolnoma strinja in posebno zaradi tega, da se že vendar enkrat enotno račuoanje mej obrtniki uvede, naprosi tem potom vsa cenjene gospode člane, da se izključno držé le kronske veljave. Obrtna zadruga za sodni okraj novomeški v Novem mestu, dne 23. maja 1903. Načelnik: FranČiČ. (Zaupnico gospodu Ivan Kregavjn v Ljubljani) izdala je obrtna zadruga v Novem mestu. Glasi se takole ; Veleblagorodnemu gospodu Ivan Kregar-ju, zbornični svfStnik, načelnik okrajne bolniške blagajne, član Ijndske posojilnice itd. v Ljubljani. Podpisana zadruga je v svoji seji die 19. maja 1903 enoglasno sklenila, Vašemu Veleblagorodju izreči ob priliki Vaših predlogov, stavljenih v seji trgovske in obrtna zbornice v Ljubljani z dne 28. aprila 1903 popolno zaupnost, kar blagovolite kot dokaz naklonjenosti do Vašega Veleblagoroiija od strani tukajšnjih obrtnikov sprejeti. — 06 enem pa podpisana zadruga Vaše Veleblagorodje najuljudneje naprosi, da se v bodoče tako neustrašeno in temeljito njih opravičene želje in zahteve zastopati blagovolite. Obrtna zadruga za sodni okraj novomeški v Novem mestu. („Ljudska posojilnica".) V tem upravnem 1, 1902 je Da iioTO prist-i]>il 201 zadružnik. Izstopilo jili je 17, tak« d« je imela „L udska posojilnica" koncem I. 1902. — 1467 za^lrUKiiik^v z ii|n-avilnimi deleži v skujmem znesku 5.868 K. Stanje glavnih deležev je bilo 5.200 K- — Sprejemkov je bild 16,^73,953 41 K. Izdatkov je bilo 16,322.929 24 K. Skupili i^niiuet 32.596.882-65 K. Stanje hranilnih vlog je bilo 7,419.093 04 K. Tekući vaèun B je izkazoval 2,068 98fi-46 K, ~ Tekoči raiun A z priraatlimi obrestmi izkazuj« 13,273"03 K. — Skiipuo stanje vlog je liilo torej 9.601.35L62 K. Stanje posojil je l)ih> sklepom 1, 1902. — 6,54:i838 27 K. — OiRti d^i-liicfk te upravne dobe znaiía 2'/.24Û'39 K. — Poleg rezertiiega ziki!id:í 10 319 777.2 K in razpoložnega zaklada 43 060 08'/+ K ima diuStvo š« poselnio rezervo za mnrebitne glavnićne izgube v znesku 44 004 0^7^ K. „Ljudska posojilnica", kakor vsakd'» vidi iz leh številk, nima namena, kopièiti lastno glavnico, ker stoni na iieoniejtnl zavezi; vsi njeni ćlani jamčijo solidarno z \seni svojim imetjem za v p( sojilnici naložene kaphalije. To juiiistvo pil zaduHtnje za mnogo lećje vsote, nego so sedaj v pos ijilnici naložene. Kljub temu krepko narašča lastna glavnica kot naravni izraz krepkega razvoja in racionelnega poslovanja v zadrugi. — Leta 1902. so hranilne vloge zopet krepko iiai-jisle, Posiijiltiic.i je v položaju, đa vsako vlogo vsaki stranki takoj na zahtevanje izplača. Pri letošnjih izplačilih v ïnesku 2,606 761*10 K se ni niti pri enem izplačilu poslužila pusojilmcu v pravil.li pridržane jej pravice odpovednega roka To je mog če le s tem, da ima posojilnica vedno na razpoiag i vrlike vsote za izplačilo hranilnih vhig. — Ljudska posoiiln ca je član „Gospodarske Zveze" in obrestuje hranilne vloge vsem, tndi nečlanom, po 4:V2Vo- — Kako je ta zavud potreben in koi'isten, tn dokazuje najljolj vpitje nasprotnikov. A mi ji želimo obilo uspeha v korist slovenskemu ljudstvu, (Zolcrii t;epiči). V zadnjih lotih so so dobro trtiie vrsto po iijiših novih viiio^iradili žu toliko raziiinozilc, da bi sc dalo tu in tatu kaj več zoloiiih c;e])ičov dobiti, zlasti v viiio},n'adih vučjib posestnikov. Ker so zolonih copičov <;im daljo več |)0-trolmjo in ker jc žoleti, dti so ra()ijo za zeleno cojtljenjo ko-likoi'moyoce cepiči dobrih vrst, zato se obi'ača kmetijska jiodruznica novomeška do vseh bolj.šib vinoj^n'adtiikov iiovo-me.-ikeK!i i" krškega «kraja s prošnjo, (ia ji blaii'ovole naziiaiiîti, ako t)i imeli za zeleno copljeiijc kaj voč cejřičev na i>roti;ij, po kaki ceiii, kake vrste in i)rit)ližno koliko. 1'rav tako naj SIÏ pa tudi oglasč ]). ii. člani, ki i)0trehiijejo zelene cepiče, da jijii ziimorejo podruziiice [joirebne cepiče pravočasno naročiti. (Dolenjsko vino) je že od nekdaj slovelo ne samo v miši deželi, ampak tutli jzven iste kot zdrava, prijetno kislasta pijača, katera Je imela vedno dovolj odjemalcev. Pred več letmi pi'išlrt je v deželo trtna uŠ, ki je stare vinograde uiiičila. — Dolenjska producirala je komaj tidiko iřina, kar se ga je na Dolenjskem poiabilo. — Vsied tega so bili odjemalci prisiljeni, obračati se v tuje kraje po vino in radi tega so se konsumenti privadili na okus tujili vin. Sedaj so pa nastali drugi časi. — Dolenjski vinogradniki so z_ velikim trudom in z velikimi stroški iz ljubezni do trte svoje vinograde ie v taki meri zopet obnovili, da ae njib pridnost občuduje tudi po tujib strokovnjakih in za vinarstvo merodajnili osebah. Vina je na Diilenjskem veliko in dobrega. Ker so se pa vinski trguvci privadili kupovati vino v tujih krajih se dolenjsko vino težko prodaja, tako da je marsikateri pridni doltnjski vinogradnik v finančni stiski, ker ne more svojega piidelka spečali. — Da se temu nedostatku vsaj deloma^ od-pomore, vstanovdo se je v Novem mestu kletarsko druStvo, katero ima namen, spečavatl didenjska vina, spravljali jih v jirumet in pridoldvati dolenjskemu vinu konsumente in kredit, vzlusti ík en Dolenjske. Priporočamo vsem vinskim trgovcem, gostilničarjem iti zasebnikom to druStvo pri nakupu "vina in opozarjamo na njegov današnji inaerat v našem listu, (V deželni p reskusevalni vinski kleti v Ljubljani), ki se Je pred dvema mesecema otvorila, se nahajajo tudi iz dolenjskih vinogradov ie nekatera prAv dobra ' vina raz-ttavljena v preskuSnjo. To vinsko klet je do-sedaj že prav mnogo vinskih ti'govcev, krčmarjev, veSčakov in zasebnikov obiskalo, deloma, da so se prepričali o dobroti tu razstavljenih vin, deloma pa tudi, da so naroČili pri lastnikih večje ali man še množine vin. Z ozirom na blagi namen te vinske kleti v svrho povzdige prodaje naših domaČih vin je želeti, da bi se za lo napravo zanimali prav mnogi naši vinogradniki, vinski trgovci in krčmarji ne le z Dolenjskega, ampaH sploh s Slovenskega, da se povzdigne naša vinska kupčija. Prvi s tem, da v pray mnogem številu razstavijo tu sioj vinski pridelek, drugi pa, da zopet v svoju kupčijo in v svoje krčme upelje^o le domače vino po geslu : Svoji k svojim ! Vodstvo vinske kleti gre v tej zadevi vsakemu rado na roko in brezplačno podaja | ojasnila. (Pri tukajšnjih porotnih ob ravnava hI, katere so 86 vršile od 26. maja naprej, obsojeni so bili sledeči zatoženci naslednje: 25. maja K^ čevar Franc, 32 let star, iz MladetiČe, zaradi hudodelstva požiga na tri leta težke ječe z 1 postom vsaki tietji mesec. — 26. maja: Ihan Janez, 26 let star, cerkvenik v Mulavi, radi hudodelstva proti nravnosti na 5 let težke ječe z 1 postom vsakega pol leta. — Kns Marko, 46 let star, iz Bnldveža, radi požiga na 10 let težke ječe z postom vsakega 25. maja. — 27. maja: Skušek Anton, 67 let star, zidar v Radečah, zaradi hudodelstva proti nravnosti, je bil oproščen. — Zupančič Franc iz Soteske (Ainiid) zaradi hudodelstva proti nravnosti in oskrumbe na 2 leti težke Ječe z 1 ptistom vsaki šesti mesec. (Trgovce, obrtnike in s cj m a rje), ki običavajo obiskovati sejme na Ogrskem, opozar amo na ukaz kr. ogrskega trgovinskega ministra z dne fi, novembra 1901 stv, 39,505, ki veli, da se morajo obiskovalci ogrskih sejmtjv na zahtevo tržnih nadzornikov vsak čas izkazati s obrtnim listom. Oblastvii imajo ukaz, da prodajalcem, ki nimajo obrtnega lista, takoj ustavijo prodajo blaga. (Statistični podatki)« razšijjenji trtne uši in o prenovljenji vinogradov v Avstriji po stanju koncem 1. 1901. Vinogradništvo je p<> titni uši v Avstriji silno prizadeto; ie nad 25 let se iriidimo, da bi po tej Škodljivki napadene in uničene vinograde na novo zasadili in si s tem vir iz te kmetijske panoge na nnvo priborili. V kolikem obsegu se je do-sedaj trtna nš razširila in ktdiko se je na novo zasadilo, po-ved6 nam ti-le uradni podatki: Na Nižjem Avstrijskem je «d 39 713 lia vinogradov 29 4'34i4 ha (74'237o), na lloravskeiu od 12 119 ha 3 062 S9 ha(25'27%). na Štajerskem od 34 056 ha 17.108 99 ha (50-247o).n» Kranjskem od 11.631 ha 10 685 ii9 ha (91'87«/o), v Istri od 47.060'ha 40.576-91 ha (a6-227o)) v Trstu z okolico od 1,244 lia 1.244 ha (100"/o), na Goriškem od 6.975 ha 3 64275 ha (52 23%), v Dalmaciji od 81.852 ha 18,261 79 ha(22'21"/o) in na Tirolskem od 12,575 ba 1.302'.34ha (I0'367n). Na novo se je dosedaj ZJisadilo prihližno 17.795 ha vinogradov in sicer^ na Nižje Avstrijskem 1 535 ha, na Moravském 80 ha, na Štajerskem 5000 ba (29%), na Kranjskem 3:-}50 ha (31%), v Istri 5200 ba. v Trstu 30» ha, na Goriškem 2000 ha (B-iVo) ^ Dalmaciji 330 ha. Od vseh vinogradov v ob.seeu 247.225 ha jeoknženih in deloma uničenih 125.319'IO ha (50 71%, na novo zasajenih je pa šele 17.795 ha ali povprečno približno 147o' ""i* Kranjskem smo pa že 31%, t. j. skoro eno tretjino dosegli. (Današnji list) obsega dvanajst strani. Riizne stvari. * (Pravljica o Resnici.) V nebesih so imeli velikansko slovesnost, ne vem, kaj je že bilo, a to ven), da je l>iIo nekaj izvanrednega. Poleg ogromne neštete množice svetnikov in svetnic ter angeljev vseh deveteriii korov prišle so k tej slavnosti vse čednosti in kreposti. Junaška Vera se je postavila poleg mogočne Ljubezni, ljubeznjiva Krotkost stopala je zraven tako malo poznane Hvaležnosti in tako dalje, kdo bi jih vedel voe našteti! A predno se je pričela slavnost, je eden nadangeljev še enkrat pregledoval, je li vse v redu. Ali ni bilo. Nekoga Je manjkalo. Čudno, v nebesih da kdo zamudi? To se sme primeriti samo na zemlji kje, in še tam ni lepo, a v nebesih V Ne, kaj tacega se še ni pripetilo! „Kje ja hčerka božja, lleanica?" slednjič zakliče nadangelj. „Ako nje ni, ne suienio in ne moremo pričeti." Vse se spogleduje in gleda krog sebe, kje da je Eeanica. Kar se zasliši droben, slab glasek. „Tukaj sem." Gredo za glasom in tam v kotu leži Resnica, pa, za božjo voljo, kakšna je! Umazana, raztrgana, raztepena, vsa v ranah in oteklinah. „Kaj se ti je zgíiíiilo?" povprtišujejo Jo sočutno. „Peljite me k Grospodii Bogu," poprosi revicH Skoru bi se je bil ustrašil B'g, ko jo privedejo prednj, smilila se mu je. „Kaj vidim? Hćerkii moja, Resnica, pa tiika? Kai jiiseiti nkaz»! ljudem tiim dolil „Ljubite iíťsiiico, hčerko BiižjoV" „Vem, kuko se ti ja godilo, a povej, da tudi slišijo drugi " Iii Kesiiica uboga ter ZHĚne pripovedovati : „Slabo se mi je godilo na zeiiilji, prav slabo, Ka-iiioikoli sem prišln, povsod so me zapodil». Veliki gospodje in iiiogoćnjaki sveta so se me grozovito bali, niliie jim ni smel govoriti, kakor sem ga jaz nutičila, ie ue je ngubil ghvo ali pa vsaj službo I« će sem stopila prednje v Ňe lako lepi obleki, rekli so, da sem grda, surova, neolikana, žaljiva in zapodili so me, poklicali pa v svojo službo Laž. A liidi pn-l>rosti, nizki me ai niso marali,- dejali so, da je prehuda sHžnost, ako mene ubogajo, oni da hoíejo biti prosti, in Luž jim je obetala prostost, in morala sem iti. A branila sem sf, zato pa se mi je tako hudo godilo Tisti, ki so pe prilizo vali mogotcem i oni ki so pn 1 udstMi iskali hvale in priznanja, so me zatajili, iriojo lepo ttbleko so mi po sil', v njo oblekli Lnž, njeno oblačilo pu meni nudeli. In marsikdo ni vedel, pri čem je. ZHraili mene so ljudi morili na vse načine in jih vklepali v verige, in kmalti me nihče več ni liotel poznati in sprejeti. Tudi v postavah nis^m imela dosti prostoro, ker so tudi tu zlasti po nekaterih deželih mi zavijali vrat nekaterim izvolienim na ljubo. Knjige in časopisi, ki so mene branili, leže v pralm in pozabljenosti, nihče jih ni maral. Umetnost tudi ne mara več za me. Kadar so me zagovarjali pridigarji in me priporočali, so si ljudje nSesii tišČrtli m bežali pred menoj. S imo otroci S'> me še nekoliko cenili zaradi nedolžnega srca. Da, prišlo je tako daleč, da sem smela biti le še v družbi pijancev, tam me niso preganjali. A tu vendar zame ni dostojen prostor, in zato sem prišla v nebesa nazaj, a tam pi'i vratih v k"tu sem oniagala. To ie moja povest:." lu od tedaj jiride Kesn ca le po redko z nebes in na svetli dan. Uedka je iti skoro nepoznana. [Hopirijo se pa Laž in Zniota in Sleparstvo in Lokavost, bujno poganja njih veter in vduiiilii lio skoni vso srečo, pi štenost in blagostanje, ako spet kmalu ne nasto^ti llesnica združena s Srčnostjo, II tudi s Previdnostjo; * (Nasledki strahu) se pojavljajo včasih pri otroch v straSni meri, kakor priča sledeči slučaj; Ni dolgo, kar je skočila na Dunaju mačka na devetletnega dečka ko je spni. Deček se je silno prestiašil in nevarno zuolel, Sedaj ubožček ne more gibati niti z enim ud'im. Vidna je borba med voljo in alubostjo mišic. Ako bi de deček segniti po kakšnem predmetu, 86 mu odmakne roka v nasprotno smer, ako ga kdo pokliče, se ne more obrniti na tisto strfiu. Komaj približa steklenico u.-itoni, pade mn na tJa. Tudi govoriti ne more več. Ta obžalovanja vredni slučaj more služiti v svarilo isem, ki lahkomiselno strašijo otroke, kakor delajo to često pestunje. * (Nova iznajdba za klavir,) Virtuoziuja na klavirja gdč. Marija Unschuld pl. Malarsfeld na Dunaju je izumila napravo, ki glasove glasoviija tuko omeji, da se iie sliaijo v sosedno sobo, še manj pa v kako drugo nadstropje. I zna j dite! j ici bodo izvestno za to iznajdbo hvaležni tisti, katerim kak sosed ali sosedinja s svojim vednim bi'enkanjem na klavir napravlja nervoznost. * (Bila je zasluga) i'ajnega župnika Kneippa, da je prvi opozoril na zdravstveno lako imenitno sladno kavo, ki jo je i)Otein Katbreiner s posebnim izumom izvajal tako izborno z okusom zrnate kave, S tem pa se še danes ta edino pristna „Kneippova kava" tako bistveno razlikuje od vseh podobnih izdelkov in zato je tudi župnik Kneipp firmi Kath-reineijevi izključno in za vse čase podelil pravico, da za scojo Katliveiuerjeco Kneippovo sladno kavo uporablja njega ime in sliko kot varstveno znamko. Vendar pa se na škodo občinstvu kar «pražen ječmen «li pivovarski slad po krivem prodaja za „Kneippovit kavo". Da se varnjete škode, zahtevajte vselej izrečno pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v izvirnih zavojih z varstveno znamko „Župnik Kneipp in z imenom „Kathreiner". N;i/naiiiïa mestnega magistrata. (Z a k o 11 z dne 25. februarju 190?. leta o i z ]) r e m e iii b t i 11 (11) |) o 1 D i t v i o b r 111 e ÍÍ1 r e (1 ft.) S iiritTilltťi.jo ubelj zboriiio liriar-iiegii zburn iikaiujeiti tako: Ćleii I, l2]iremeiijnjé in (bipfilii.jujé oiirtiii red (zakon z ilzie 15. inartia 1883. )., drž. zak. Ět. naj stojiijj nanitsto gg in CO nfiEledtija (tolutiia. § Itjkanje narofil lila^a po Instiiikili obrtov in t f g o v i u a k i li p u t o v ft I c i li. LftHtuiki ulitUiv imajû pravitio, )H)-tiijé okoli izreti Hvojegn kraja iskati sami ali ]io poublaSi:en^iL itr^oviiiKkih jiutdvfllcih , ki bu (iprenil.ieiii z tiradninii izVnznicttiiil in t tijilintrj sbúbi, naritřila blsga (iri tipfuvdli, tvoriiiíariili, obrtnikih, upUih pri iatsili osebali, v kojili oprivilneni obratn se uporablja bia^o [i tiitjniie vrřte; pri tem pn ne piiiejo, razen uft seninjili, jemati sebuj blagu zn prodajo, teiaveí snmo nïori;e. Iskati naročila bln|^a pri osebah, pri katerih »e {iotiřno blajfo lift uporablja v njihovem opravilnem obratu, j» Instiikom obrtov nii iijihiiviiii poobUšěeiieeni speíavanja k' loiiiiahiefra, »ptcerijike^a in muterijnl- neiia blapa v hianu-viííii kakor tniii ziinaj řtanoviííía brezitoïojiin preim-Tedano: glede dnige^a blaga je liovii'jeno ii-kiiti iiiiroCila ïiinaj stanoiiiiûa liri oiueiijenili Ofebfib samo v iiiifcaiueznih pr iiierih na izretini, pi.-iuen i ntt dobřeno blago glaseÈi se poziv, naplovljen na Is'tnika obrta. Trjíoviiiski mimsteï pa je pooblaSĚen v oKÍ'a vrednih [iriiiKrih, poiraiaTiii trjrovinskfr ill obrttio zbornico in udeležetiB zadnice, za doioĚeiio blaga ali d loÈene okrnje ali pa zn, iiosaiiiezne obrte iikaisoiua dopustiti iskanja iiaroiil blajfn pri osebab. omtnjtniU v odstavku a, titdi lirez tega poziva. S 69, a), l/dťluvaki nr, zlntniji in ^i^^hrIli^l, veletržei s tfiiii rečmi, potem trguvci z biseri in dtngimi katiiiio, 'n pa v njihovi neiiosredoi službi Btojei'i pijoblttšienci imajo, a't» je t-tanii i.iče dotiřnetra olirln v tiiKemnvn, privico, na svojih oprnvilnili potovanjih jemati teboj za prodajo ne samo nzorcev, temveć prodajno blu^o sanm, ako je po njihovem svojstvu prodaja po u/orou izkljiiúena, vendar z omejitvijo, da Jse ,'>ine to blago oddajati Kamo tistim, ki ittiaj > [iravicn ga. i^opet proilajati. § ĎÍ) b) U vnebini in izdatk« ja trjiOvKke potoinlce dolofene izknz-niCG se izdajo potrebna določila ukazoma iioprn^a^ši tr^uviiiake iti obrtne zbornic;«. Zaprosila za te izkaznu;« je rtSiti nsjda ju v ii.'pravljímje posh v v tuzeiiiKt u ■ v S fi'J b}, odstavku 1, omenjene izkaznice ne potrebujejo tifti trgovinski porova'fii in eamoftojni agenii, ki so že izkazani z obrtno iîkazniyo, omenjeno v trgovinskih pogiidbab. S 00. P ro d a j a nj e b ! a g a bodé okoli. Prodajati blagi) liodé (id krnja ilo kraja, razen na senmjiii, in nositi ga okoli ter ponuiati od hiše do hise snieju samo osebe, ki so za to upraviiene pa zakutui o kroĚtijsrstni. Tb omejitev pa ne veija za pridelke kmetijstva in gozdarstva, ki služijo vsakdanji rabi, kakor mleko, jsjca, sadje, zelenjava, sveže cvet-iiee, sirovo maslo, perutuina iu drva. nadalje za natavue slatine, ako te od hiie do hiše ali na «esti prodajaj > pridelovafd ali prejemniki njihovih ukazil ali upravičeni trgovd. Opojne pijaiie in kis so izvzeti od pronietiiilt olajšav, dijvoljenib h spredaj stjeOiini duluùili. V posameznih občinah lahko to prodajanje prepove iz zdravstvenili ali trin'h policijskih ozirov politično deželno oblastvo po predlogu občinskega zastapa, ki'mora poprašati udeležene obrtne zadruge, za določene predmete iu za dokiňen Čas, eventualno za določene dele občine. V posebnega ozira vrednih primerih lahko obrtno oblastvo, dopraáavši dotiíne zadruge, vsakikrat za dobo treh let in do preklica dovoli v svojem okrojn prebivajočim, maiijiim obrtnikom prodijaiiie lastudi iidelkov v obi'ini Btaiiovišča njihovega obrta ud hiSe do hiše du bolje uspevaj». V ta namen se izdajajo posebne uradne izkaznice Za enega obrtnika se izda samo po en» nakaznica, ki pa se lahko glasi hkratu na določene ude rkaze radodarne naklonjenusti ob priliki svnje zl«te panike. Zlasti pa uni. g. pro&lu dr. Elbertu za njegovo Ijubozujivo prijuziiost, diilje gospem Vmceiicijeve družbe in drugim gospem, slav. obrtni zadrugi in vs(-ni drugim, ki so mi storili dan zlate poroke nepozaben. Vsem skupaj plaÉaj mili Bog stotero. Hvaležni Mihael Jazbec. Novo mesto, Si8, maja 1903. (134) Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov, Najvarnejše, najhitreje in največje vrsta velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike in cesarsko pošto iz Hamburga v Novi-York so: DeiiUt^lilAii'l . . A«(;«íte Victoria Moltke ..... PetiiiBjlvania Graf Wftlderuee . Palatin .... Batavia . . . Bnigftria . . . 212 m dolg. Hifi „ „ 100 „ „ ni „ „ t70 , „ 132 « . 1Ů3 , , Flirst Bismark . . 200 ni Cotntiibia . . , . 140 Bliiolitr . , . ](iO Pretoria . . , . 170 u Patricia . , . . 171 n Phoeiiitia , . , . 140 Belgravift . . . . 162 n Armenia . . . . 170 Hamburg-Novi-York le 6 dni. Vozne karte po pi'eđpisanili najniíjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena agentura Hamburg-Amerika Linie v Ljubljani, Dunajskta cesta Št. 31, takoj na desno od jnř., kolodvora, ob progi elektrîËtie ŽRlozuice. (2i)3—13) Niijpriiiieniojša darila za sv. birmo. Sizke cene! zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov v Rudolfovem, glavni trg 85 i (luliovSfiiii ter ■■ priporoča slavnemu p. ii. občinstvu, jiosetino Èasiiti gg, uratluikoni, kakor tuili gg. botrom in botram O priliki bližajoče se nv. birme jfl svnjo boçiato zalogo iiairaziiovistiiejŘih zlatih, sreltrnih In nikcinastth ;W žepnih lir In verižic, stenskih ur t uil)aloin In budllnlc, zlatih in srebrnih prstanov, uhanov itd. Cenik žepnim uram; Najfinejše nikeluaate me b kljuSmi n n D reiii'iiitoir. „ srebrne „ a kljnOem H n „ renjoiitiiir „ iste z flvojniui oklepom . „ zlate ure sl& daiiie . . . zlate ure za gospoik od glil, 2'30 do 5-- n „ 2-35 „ fiT,0 B ,1 „ a — „ .i- . , „ 6- „ 20'- „ , 13'- „OO'- , „ 25— „ SOO'- Aiiierikanm (230-18) Kopelj Topolěica na južnem Štajerskem, sprejme takoj oženjenega lzpi)s tneniCnih obresti: Povrnene obresti , . . . 194 64 tt meničnih obresti; Prejete ubronti .... ] 8 3-27 80 ir inventarja; Naknp inventarja...... 321 52 řt upravnega prispevka: Prejemki..... 7.339 90 rt davkov in pristojbin ; Plsčaui davki in pristojb. 6.247 U4 Gotovina v blagami začetkom leta 1ÍI02 .... «9 638 02 7t dividend : Izplačana dividenda..... 292 50 upravnih stroSkov; Izdatki....... 30 231 80 n razpoložnega zaklada; Vzdigneno .... 1.000 — Gotovina v blagajni koncem leta 1902 ....., 1 20.502 1 11) ; 10,343,491 43 1 1 16,343.491 1 Denarni promet: Sprcjeinki , K 16,2:3.ÍJ,'>3-41 Izdatki K 32,536,882-66 Ha.ë'a.xx csgub^ dobiok^a» Debet Bk^uii ubreati liraniltiili vlug: Izplaunnih k[k[)italis!uvai)ih .... „ tekućih (ibreflti li; Izplačanih ka[)ii:alizi>vaiiih , . , , „ iiiveutfirjft : lO«/« (idpisa . , „ ilavkuT ill pristujbiu . . , „ iiprnviiili struSkov .... „ bilance; tliuti tlobiiiek . . , Kron viu. Ktoa vin. i 17,748 24 ! 283 (Í42 38 301.390 02 i 2,497 14 80 0;il 27 83.128 41 589 95 5 247 64 30.231 80 1 27.240 1 |39 U7.62D 11 Kredit Kron UnČni) puaojilnili obresti , . „ ubreiti tekočih jioaujil „ tekoćih obreíti A . , „ itieiiičniti obresti , , „ efektnih obresti . . . „ zoiimdnih obresti . . „ uiiraynepu i)TÍspevl(a . , prist I pni lie , . , . „ nepřeni i ÚD in . , . . _efektov, liurziia razlika vin. Krun vin. 219.280 06 88.736 83 107 431 35 18.109 62 2.088 93 ! 2.927 14 : 7,339 90 201 ^ 1 624 99 89 23 1 [ 447.829 1 11 biXaxxpe es úx^et 31. 3.S03. Debet ! Eron vin. Kron vin.! Račnti posojila: Na vknjižbo .... 3,944.121 81 na poroStvo in zastavo , . 875.303 09 1 4,819.484 90 H tekočili posojil......: 1,723.303 37 I, tekoči A: Naložen denar , . 763.597 51 posojila........ 1 1,635.708 99 2,399.306 50 n 319,889 33 n efektov......... 101.371 60: ir 211.960 16 n inventarja........ 6,309 57 JI posojil, obresti; Zaostale obieeti od posojil «a vknjižbo . . 04.669 63 zaostale obresti od pjsoj il proti poroitvu in zastavo . , , 9,319 28 73,988 91 JI obresti lekočih posojil . . . 1,590 70 ,1 řťektuih obresti...... 488 10 Ji blagajne........ 20,562 19 1 1 9,077.295 1 39 Kredit Kron Kron Vlil. Račun glavnih deležev...... „ otiraviltiili (ieležeir..... „ hranilnih vhig: Stauje K UlS.iSO« kapitalizovanih , „ iii;i.tiiï-:w „ tekoči A . , . [ \ ^ ' ~ „ tekoči B; Stanje . k l,m;ii;Mii kapitalizov, obresti „ >j|i,(i:i^ï7 „ pro tliverťii , . , | \ | ~ „ poBojiliiih ohrefiti: Preilpkč'aiie obresti oil posojilna vknjižbo preiipkfuae obresti od posojil pr