12J. Številko. V LJubljani, v torek. 4. junija 190). XL IStO. s*iaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ograme dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 80 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tu|e deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo r*cz istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 ta, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo to oprevnlitvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravuištvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari jJrotaMtn tolelOB it 34, Jtfescčna priloga: »Slovenski Tehnik". Fommouo itovilko po 10 k. Cpravnlstva telefon št. 85. Ženstvo In klerihallzem. Najmočnejša zaslomba klerikalizma na Slovenskem je ženstvo. Moški že davno niso več niti zanesljivi niti trdni pripadniki klerikalizma, rudi če se dajo od duhovnikov komandirati. Nekaj stare upornosti je v teh ljudeh še vedno, nekaj kljuboval-nosti in tudi nekaj železa v krvi. Ženske pa imajo klerikalci z malimi izjemami popolnoma v rokah in ženske jim tudi pomagajo do vseh uspehov, kar jih dosežejo. To smo zopet videli pri zadnjih volitvah. Koder se možje niso dali ujeti v klerikalne zanjke, tam je duhovnik poklical na pomoč žene in hčere. Pestil jih je v spovednici in na domu, jih obdelaval z vsemi sred-stvi duševnega terorizma in jih zbegal in naščuval tako, da so se možje že zaradi ljubega mira vdali in glasovali za klerikalnega kandidata. Kaj je duhovnikom mar, da so provzro-eili toliko prepirov in tudi pretepov po hišah in skalili morda za vedno tiho srečo marsikake rodovine — saj so le dosegli svoj namen. Naše priprosto ženstvo je naravnost fanatično klerikalno. Tercijalstvo >e je tako razvilo, da je že podobno neki blaznosti. Naj bo duhovnik še tako malovreden človek, ženstvo ga časti kakor kako višje bitje in se brezpogojno ravna po njegovih zapovedih. Seveda je tega kriva največ nevednost in neomikanost in pa vzgoja. Od otročjih let se vzgojuje naše ženstvo v najblaznejšem tercijalstvu in dopušča ravnodušno, da goje duhovniki to tercijalstvo in je razvijajo kar le mogoče. A kaj bi se čudili tercijalstvu na kmetih, med neizobraženimi ljudmi, ko je celo v mestih med omikanimi krogi še toliko pristnega tercijalstva, da je kar groza. To vidimo zdaj v Ljubljani. Skof si je naročil nekaj nemških jezuvitov za „sveti misij onu v stolni cerkvi. Roba, ki jo ponujajo ti jezuvitje, je slaba. Prav navadni jezuvitski hum-bug je, kar uganjajo ti „misionarji". Vsa njih učenost se reducira na dija-lektične zvijačnosti, s katerim skušajo zdravi pameti nasprotujoče stvari predstavljati kot edino resnične in docela dokazane. Izobražen človek ima za ta modrovanja samo lahek usmev. Edino, v čemer se razlikujejo ti jezuvitje od navadnih šenklavških pridigarjev, je to, da so boljši govorniki. Nastopajo kakor rutiniran igralec v gledališču. Vse je preraČu-njeno in vse premišljeno, vsaka beseda in vsaka kretnja. To seveda imponira ljudem, ki so navajeni samo puhlih pridig šenklavških neomi-kancev. A naj vpoštevamo v še toliki meri splošno radovednost, ki prevzame občinstvo pri takih izrednih predstavah, vendar moramo reči: obisk teh trivijalnih misijonskih pridig je dokaz, kako razvito je tercijalstvo celo v Ljubljani. In to velja tako za nemško, kakor za slovensko ženstvo. Sicer je pri teh pridigah dovolj žensk, ki ne znajo nemški in ki jih tu ne smemo jemati v račun, toda vzlic temu ostane še veliko preveč izobraženim krogom pripadajočega ženstva, kateremu so ti jezuvitski misijonarji zmešali glave. To je gotovo simptomaticnega pomena. Kam pa pridemo, če bodo le moški naprednega mišljenja, ženske pa same terci-jalke, ki jih bodo duhovniki imeli na vrvici? In kaj bo z vzgojo mladine, če jo bodo vodile terci-jalske matere? Moški so mnogo zakrivili s tem, da so brezpogojno prepustili ženstvo duhovskemu vplivu. Navadili so se, gledati na trcijalske ekscese ženstva z neko rahlo ironijo. Kar je jako komodno, saj vzame človeku dolžnost, skrbeti za razširjenje obzorja v svoji rodovini. Z malimi izjemami je danes slovensko ženstvo popolnoma v klerikalnih rokah. To je dejstvo, ki je težko občutimo tudi v javnem življenju, v političnem, socijalnem in kulturnem Priznati se mora sicer, da je „Splošno slovensko žensko društvo*1 v Ljubljani mnogo storilo za izobrazbo ženstva — ali z ozirom na razmeroma silno zaostalost je treba obsežnejšega in sistematič-nejšega dela. Faktum je: splošni duševni nivo slovenskega ženstva je zaostal in treba ga je povzdigniti, če hočemo vsemu narodu zagotoviti napredovanje. Nemški radikalci. D u n a j, 3 junija. Na včerajšnjem sestanku so se svobodni Vsenemci prekrstili v „nemško radikalno stranko za Avstrijo". Obenem se je sklenilo, da se ta „svobodna" stranka združi z ostalimi nemškimi strankami v parlamentu v varstvo nemških interesov. Ker so ti ,,svobodni" Vsenemci morali zadnje čase preslišavati očitanja, ker so pri ožjih volitvah sklenili kompromis s krščanskimi socialisti, je shod izrekel, da imajo taki volilni dogovori le taktičen pomen ter se ne dotikajo programa dotične stranke. Med Schuneierjem in S t e i -nom je nastal spor, da Stein skoraj gotovo izstopi iz stranke. Schdnerer je tri dni pred ožjimi volitvami brzoj avil svojim zaupnikom na severno Češko, naj se zdrže glasovanja, da padeta svobodna Vsenemca M tihi-werth in S trans ky. Stein pa, ki je pri prvotnih volitvah v Aschu propadel, je izdal parolo, naj gredo vsi na volišče za omenjena dva kandidata. Volilci so ubogali Steina ter dali s tem Schonererju nezaupnico. Baron Beck in socialni demokratje. Dunaj, 3. junija. Ministrski predsednik je rekel deputaciji industrijoev, med katerimi je bilo tudi več poslancev, glede uspehov socialne demokracije pri zadnjih državnozborskih volitvah: „ Programatičen optimist sem, in imel sem pri tem še vedno prav. Ali je treba vsako stvar videti le črno ? Tudi sedaj sem še vkljub vsemu pesimizmu dobre volje ter ne mislim zapustiti svojega programatičnega optimizma." — Na vprašanje nekega navzočega politika, ali je res po volitvah ponudil cesarju demisijo, je odgovoril baron Beck, da na celi vesti ni niti besedice res. Pristavil je : „Res ne vem, kaj bi naj napotilo vlado, da bi zapustila sedaj svoje mesto. Neumevno mi je, kako svet sklepa, da bi morala vlada odstopiti, ker se je ojačila stranka (socialno-demokratična), o kateri pa se še niti ne ve, kako stališče zavzame v parlamentu. Tu je treba vendar počakati. Socialna demokracija ne bo smela zavirati pozitivnega dela, ako hoče sama kaj doseči. Čujem, da se bo socialna demokracija posebno zavzemala za dveletno vojaško službo. No, vlada ni nasprotna tej zahtevi, le dovoliti se ji morajo sredstva za izvedbo te ali druge reforme. Strahu pred socialnimi demokrati, kakor ga kažejo drugi, ne poznam. Ako bi bilo kaj take nevarnosti, morala bi biti že pri enem socialno demokratičnem poslancu ravno tako, kakor ako jih je 100. ČimveČja je kaka stranka, tem-večja je njena odgovornost in tembolj si mora tudi prizadevati, da doseže uspehe. Ne verjamem, da bi se socialno -demokratični poslanci izključili iz uspešnega delovanja v parlamentu, že zatagadelj ne, ker so videli, da večne negacije ne vodijo k prospehu, temuč h gotovemu propadu. 40letnica kraljevega kronanja na Ogrskem. Budimpešta, 3. junij a. Državni zbor je razpravljal danes o zakonskem načrtu zaradi raznih ustanov in naprav, ki se izvrše povodom predstojećega jubileja. Predlogo je utemeljeval posl. Hoitsy, ki je rekel, da je prišel vladar do prepričanja, da more biti njegova oblast le tedaj velika in slavna, ako stoji za njim zadovoljen madžarski narod, in ako se spoštuje ustava in svoboda madžarskega naroda. — Posl. Hodža (Slovak) je izrekel v imenu nemadžarskih narod- nosti veselje, da je božja previdnost kralja toliko let ohranila. Izjavil je, da glasuje s tovariši za predlogo v nadi, da bodeta sedanja vlada in sedanji parlament po intencijah kralja prepustila vodstvo države zakonodaji, ki se izvoli na podlagi splošne in tajne volilne pravice. Zakonski načrt je bil nato soglasno sprejet. Preprečena ministrska kriza v Srbiji. Belgrad, 3. junija. Velike so morale biti spletke, ki so primorale dr. Vuića, da je odstopil od poslaništva v Berolinu ter šel v pokoj. Dr. Vuić je bil, ki je tudi na dunajskem dvoru neustrašeno dokazoval, da je avstrijska politika bila vedno na kvar Jugoslovanom. Zato so pa dr. Vuića dvorni krogi na Dunaju sovražili, in sam cesar mu je rekel na letošnjem dvornem plesu osorno: „Obžalujem zelo, da so razmere s Srbijo vsled ne-odkritosrčne politike vaše vlade tako kalne. Upam, da pridejo končno le do spoznanja." — Dr. Vuića pa se boje tudi v Srbiji gotovi merodajni krogi, predvsem sedanji ministrski predsednik dr. Pašić, ki vidi v Vuiću najnevarnejšega tekmeca. Zadnje čase se je razmerje med obema poostrilo tako, da bi bil dr. Pašić s celokupnim ministrstvom odstopil, ako bi se ne bil dr. Vuić umaknil v pokoj. Ker pa ima dr. Vuić mandat v skupščini in za seboj močno opozicionalno stranko, so delovali proti dr. Vuiću vsi aparati toliko Časa, da je sedaj še ta mandat odložil. Sedaj šele se je dr. Pašić oddahnil — toda za koliko časa? Volitve na Rumunskem. Bukarešt, 3. junija. Včeraj so se začele splošne volitve za senat. Dosedaj je volila skupina veleposestva. Ivoljenih je 43 liberalcev in 9 konservativcev. Ministrski predsednik Sturdza je bil izvoljen dvakrat — Jutri se začno volitve v parlament. Iz ruske dume. Petrograd, 3. junija. Vlada doživlja v dumi poraz za porazom ter se je bati, da jo mine potrpljenje. V LISTEK. Jos. Stare. V dnevih, ko je divjal volilni vihar tako ljuto, da ni nihče utegnil zanimati in baviti se z nepolitiškimi zadevami, tedaj se je v Ljubljani boril s smrtjo eden najboljših naših književnikov, in izdihnil je prav na predvečer prve volilne bitke, namreč dne 13. maja. Ta književnik je bil Josip Stare, upokojeni gimnazijski profesor. Rodil se je Stare L 1842. v Ljubljani. Starši so ga namenili trgovini, toda Josipa Stareta ni veselila kupčija in posvetil se je študijam. Na gimnaziji na Reki mu je bil učitelj Janez Trdina in ta je tako vplival na svojega učenca, kakor nihče drugi. Vzbudil je v njem veselje za zgodovino, vzbudil pa v njem tudi živo narodno zavednost, ljubezen do slovenskega jezika in do slovenske književnosti. Stare je bil eden prvih slovenskih dijakov, ki niso Sli študirat na Dunaj ali v Gradec, marveč v zlato slovansko Prago. Sicer je bilo praško vseučilišče takrat še nemško, a mogočno se je v Pragi že razvijala češka narodnost in v tem miljeju se je navzel Stare modernega slovanskega naziranja, ki mu je ostal zvest vse žive dni. Ob sebi je umevno, da po dovršenih študijah ni mogel dobiti službe v svoji domovini. Zaveden Slovenec takrat ni smel dobiti kruha — to je bilo načelo avstrijske vlade. Vsled tega se je Stare obrnil na Hrvatsko, ki mu je postala ljubljena domovina. Služboval je v Oseku, v Požegi, v Varaždinu in v Belovaru, naposled tudi več let v Zagrebu. Živel je v prijetnih razmerah in užival v vseh krogih iskreno spoštovanje, a dasi se je bil popolnoma udomačil na Hrvatskem, ga je vendar vedno vleklo nazaj na Kranjsko, čim je vsled boleh-nosti stopil v pokoj, se je preselil v Ljubljano. Tu je bival več let — samo v poletnih mesecih se je mudil na Bledu — tiho in skromno, ker ga je trla neozdravljiva bolezen. Svojo mater je preživel le za nekaj dni. Nagla smrt matere, ki ji je bil srčno vdan, je pač pospešila njegov konec. V zadnjih časih se Staretovo ime ni imenovalo posebno pogostoma. Na semnju življenja se ni Stare nikdar oglašal. Ni mu bilo za osebno češ-čenje in reklame ni nikdar delal. Tako se je zgodilo, da je med hrupnim vpitjem raznovrstnih pristnih in ne pristnih talentov padlo njegovo ime nekoliko v pozabo. In vendar spada Stare med najzaslužnejše in najboljše slovenske književnike. Začel je Stare svojo literarno delavnost kot prevajalec dramatičnih del in dopisnik „Slov. Narodau. Preložil je s srečno roko celo vrsto Čeških in poljskih iger, ki se deloma še danes igrajo na diletantskih odrih. Z ustanovitvijo n Ljubljanskega Zvona" se je začela nova doba v slovenski pripovedni književnosti. Med beletristi, ki so največ storili za pov-zdigo „ Ljubljanskega Zvona", je tudi Jos. Stare. Spisal je za ta literarni list več povesti („Vinko"; „Prvi snegu; „Vanda"; „Zadruga"; „Ko-line" in „ Lisjakov a hči"), katerim je vzel snov iz resničnega življenja. Če je že treba v označenje pisateljske individualnosti, da uvrstimo Stareta v gotovo kategorijo, bi rekli, da ga je prištevati v vrsto nacijonalnih realistov. Slikal je življenje, kakršno je bilo na Slovenskem in na Hrvatskem v dobi od 1870 do 1880 in še malo dlje, vedno z narodno tendenco v lepem jeziku in v prikupnem priprostom slogu. Brez Števila je ljudi, katerim je bilo čitanje Staretovih povesti zabava in naslada. Pisateljevo ime so morda že pozabili, ne pa njegovih del. Najznamenitejši vseh Staretovih spisov je nObčna zgodovina za slovensko ljudstvo". Lepo delo je to, časten spomenik, ki si ga je postavil Stare. Kdor hoče to delo pravično soditi, mora uvaževati, daje bilo spisano za družbo sv. Mohorja ki je pisatelju toliko laglje diktirala tendenco, ker je Stare med mnogoletnim bivanjem na Hrvatskem občuje neprestano v krogih Strossmaver-RaČkega stranke popolnoma navzel nazorov, ki so v tistih časih vladali v tej stranki. Hrvatska inteligenca je bila do zadnjih let vedno katoliško-konservativna in naravno je, da je bil njenega mišljenja tudi Stare. Vzlic temu je bil Stare tudi v svoji „Občni zgodovini" pravičen in kolikor je mogel nepristranski. Znamenitega pomena so tudi Staretova „Pisma iz Zagreba", ki jih je prinašal „Ljublj. Zvon". V teh pismih je Stare poročal o vseh važnejših pojavih na Hrvatskem in s tem prvi dal hrvatsko-slovenski vzajemnosti nekaj konkretne vsebine. Ni prav, da se to pozablja. Lani je začel Stare zopet pisati za „Slov. Narod". Priobčil je nekaj zanimivih podlistkov in pripravljal več novih. Nameraval je obelodaniti zelezanimive tajnosti iz polpreteklih časov, ki mu jih je bil povedal pokojni dr. Rački, tudi interesantna pojasnila dr. RaČkega o dogovoru, ki ga je sklenil Dunaj z Vatikanom, ko je bil imenovan Missia za ljubljanskega škofa. In še več takih stvari je hotel spisati Stare za „Slovenski Narod", a smrt je vse te načrte onemogočila. V slovenski književnosti je Jos. S tare tu zagotovljen trajen in časten spomin. Q, današnji seji je duma najprej zavrgla načrt, ki ga je predložil ju-stiČni minister, naj bi se poostrile kazni za poveličevanje hudodelstva. Potem so poljski poslanci hudo prijemali naučno ministrstvo, češ, da po-rusuje Poljsko s pomočjo državnih šol. — Minister notranjih del je predložil zakonski načrt, naj bi se osebe, ki so pod policijskim nadzorstvom ali obtožene nasilstev, ne prejemale v vojaško službo. Po ostri debati je duma tudi ta načrt zavrgla. Nemški cesar se boji Rusov. Berolin, 3. junija. Pri letošnji spomladanski paradi se je zgodilo prvič, odkar vlada cesar Viljem, da po paradi ni sam peljal vojake v mesto. K temu je prigovorila cesarja policija, ker se je baje bati Rusov, ki so razkačeni, odkar so jih toliko brez vzroka aretirali, da jih pošljejo čez mejo. Punti na Kitajskem. London, 3. junija. Puntarji grozno gospodarijo posebno v pokrajini Svatov. Polastili so se že mnogih mest in naselbin. .Povsod pomorijo uradnike ter požgo uradna poslopja. Oblasti prikrivajo dogodke, ker se boje, da bi začela posredovati kaka inozemska velesila. Angleško brodovje je poklicano iz Japonske v Hongkong, tudi japonsko brodovje je na potu v Svatov. Dopisi. Z Bleda. Od 1. maja imamo klerikalni občinski odbor, od 18. maja pa klerikalnega župana v osebi našega nadučitelja gosp. Rusa. On je prej bil liberalec. S klerikalci, posebno z župnikom, sta si bila včasih močno v laseh in s „Slovencem" je imel hude boje, dočim so ga njegovi somišljeniki branili po časopisih in pri oblastih. Ali ti časi so se pre-menili. Včasih je veljal ravni pot za najboljši pot. Ta pregovor dandanes ne velja več. Vsaj pri našem naduči-telju ne. Ker ni mogel priti po ravni poti do zaželenega cilja. t. j. do županstva, začel je ruvati zoper vladajoče in odločujoče liberalce, ki so bili njegovi politični prijatelji. Nezadovoljnih ljudi se dobi povsod dosti. Tudi pri nas. Potegnil jih je bil nase, vsi skupaj so pa potegnili z župnikom in tako so zmagali pri občinskih volitvah. Danes je naš nad-učitelj po župnikovi milosti »župan. Voljen je bil enoglasno, torej tudi z župnikovim glasom. To pove dovolj. Pet do županovega stola je bila trnjeva, posebno ker je bilo treba zatajiti svojo preteklost in svoje politično prepričanje. Zdaj se bo sam prepričal, da blejskemu županu se ne cedi samo med in mleko, ampak je dostikrat veliko pelina v pijačo pomešanega. Dvomimo tudi, da bi on znal držati red v občini, ker ga še v šoli kot šolski vodja med svojimi stanovskimi tovariši ne zna. Ker je naša občina tudi zdraviška in ima veliko s tujci opravila, je jasno popolnoma, da bo moral kot župan zanemarjati eno ali drugo službo. Za naprednjake je pa bilo dobro, da so se pri teh 0 pomenu čefto-sloven-skeso ženskega sestanha v Prasi (Dalje.) Res je, kar pravijo, da skoraj vsak kamen govori, da je vse mesto sama zgodovina. Slavni Nemec Hum-bold je priznal, da je pogled s Petrina na Prago tretji najlepši na svetu (Carigrad, Neapolj, Praga). Praga je torej samo na sebi zanimivo mesto za vsakega tujca, tembolj za Slovana. Praga pa se tudi tega zaveda in hoče biti mesto predvsem avstrijskih Slovanov, ki naj bi se v nji zbirali, spoznavali, zbliževali. Spomnimo se samo, kako je Praga sprejela Slovence L 1885., L 1892. in kako se je sicer zanimala za Slovence. Kdor natančneje pozna čehe, vidi v njih bore malo frazerstva o kaki ^vzajemnosti", pač pa mi že zdaj čutimo njih delo, naj omenim delovanje pokojnega Jana Lega, (mladinske knjižnice), delovanje češke podružnice slov. plan. društva, ki prireja vsak mesec krasna predavanja o Alpah, predvsem slovenskih, s skioptikom, in ki nam je rešila krasno Jezersko, ali naj omenim podpiranje slov. akademikov v Pragi od češke javnosti etc. volitvah barve posameznih oseb natanko spoznale, kar se bo pri prihodnjih volitvah nad temi možmi gotovo maščevalo. Saj se je pri volitvah v državni zbor pokazalo, da Bled stoji v naprednem taboru. Vkljub silni agitaciji od klerikalne strani je prišlo na volišče komaj polovico voliloev, in od teh sta dobila napredna kandidata brez agitaoije enako število glasov s klerikalnim. Iz HotiČa. Ni vredno odgovarjati na laži, katere bruha goreči katoliški ,.Lažiljubu v vsaki svoji Številki: saj vsak pošten Človek ve, da je njegov namen ljudi fanatizirati in jih obdržati v večni rimski temi. Umevno je samo ob sebi, da vsakega količkaj svobodomiselnega človeka želijo ti mračnjaki kar izpihati s sveta. Tako se zaganja predzadnji ,,Lažiljubu v dve pošteni in vobče spoštovani osebi, in sicer v g. Josipa Konča rja in v g. Kladnika. Vzrok temu je, ker je g. Kladnik dovolil, da so socijalni demokrati priredili shod v njegovih prostorih. To jih je tako razkačilo, da so popolnoma pozabili, da imajo še kaj pameti. Obsipajo ti hinavci omenjena gospoda z vsemi mogočimi lažmi. Vprašamo: Kje se največkrat po cele noči popiva? Kje je največkrat najeta godba, ne da bi se plačevala kaka licenca V Ali se ne godi to največkrat v gostilni županovi, ali zanj ne velja občinski zakon ? Če je on klerikalec, potem pa misli, da je njemu vse dovoljeno. Opozorili bi župana še na neki paragraf obČ. reda in kaj njegovi otroci vse o njem govore, da^i hoče veljati za najpristnej-šega katoliškega moža in očeta. Ne bi se spuščali v polemiko s tem Človekom, ko bi brezdvomno ne vedeli, da je imel tudi on svoje umazane prste pri zgoraj omenjenem napadu, in to na popolnoma poštene osebe. Sicer se pa vidimo pri prih. obč. volitvah, in takrat bomo rekli: Proč s tem človekom ! Toliko za danes, sicer je pa gradiva več kot dosti! Od Slovenskih g oric. Tam nekje pri Hrastniku, no, bo že menda Dol, službuje kot kaplan neki gospod, ki sliši na ime Jaka Gašparic, doma od Sv. Antona v Slov. goricah. Ker se slišijo prav lepe stvari o njem izza zadnjega boja. bi si tudi jaz dovolil Dolanom in drugi javnosti to čestito osebo malo opisati. Vsakomur bo menda znano, da je ta kaplan fa-liran jurist, ki je svojeČasno zbijal po Gradcu takef da še danes Čutijo to njegovi in nenjegovi na „mošnjah". Fant s „špiebartom" je bil pač čeden, no, potem vendar nič Čudnega in mu tudi zameriti ne smemo, če so se zaljubile v njega punce. A te punce so bile različnih „fahov" in tako se je pa ubogi naš Jakec malo „zguba". „Žnidari" so v Gradcu dragi, a ,,gvant" mora hiti. — No, pa kaj nas to briga, samo da je plačano. Ko se je pa ta naš Gašpare naveličal visoke šole, jo je pocedil v „Marprok" v norologijo. Prej, od kaplanov razglašen kot največji brezverec, se je mastil sedaj kot teolog za šibečimi se farovškimi mizami. Odpustili so mu vse najhujše grehe, in tudi greh branja in razširjanja framazonskih knjig, samo da se je spokoril. In tako je neko nedeljo kot teolog pridigoval pri Sv. Antonu v Slov. goricah. V tej pridigi je neusmiljeno udrihal po „Ljub. Zvonu", „Slov. Narodu", ko so še pred kratkim njegove roke listale najnesram-nejše spise. In tako se je pridno likal ter se prilikal do zadnjega žegna. Pa groza! V Gradcu so se jeli spomi- Vse to mora napolniti vsakega Slovenca nekako z veseljem, da bi videl to zlato Prago, o kateri je morda slišal mnogo, a videl je ni. In danes, ko smo si tako blizu, samo za borih 24 ur po železnici, za dobrih 20 K in vidim Prago. Se mogočnejši vtisk pa bo naredila Praga na vsakega človeka ob priliki vsesokolskega zleta. To bo prava slovanska olimpijada. Na praški Letni bodo stali v kratkem pripravljeni velikanski prostori, ki bodo sprejeli nase 45.000 gledalcev in 8000 telovadcev. Ljudstvo z vsega sveta bo takrat napolnilo Prago, Amerikanci, Angleži, Francozi, Perzijani, vse prihiti pogledat veliki napredek slovanskega sokol-stva, ki njemu nekaj podobnega ne more na noge postaviti noben narod na svetu. Ali ne bodo mogle s ponosom zreti naše oči na ta veliki praznik, na te čvrste mlade sile slovan-stva, ko bomo mogli reči: to je nase, to smo mi. Brez dvoma bo torej v dneh zleta poletel marsikateri Slovenec in marsikatera Slovenka v Prago v družbi s slovenskimi Sokoli: Videli bomo Prago, lepo, veličastno, slavno, slovansko, sokolsko. Navdušila bo gotovo naša srca, hvalili bomo Prago, sokolstvo, lepe stavbe — morda tudi praško pivo — a vse to je premalo. Treba je misliti na to, da v tisk i niso njati njegove zvišane osebe, njegovih dolgov in grehov. Škofu je bil naznanjen, ali kam že. V tej veliki stiski se je obrnil na svojo sestro šiviljo milo proseč, naj mu pomaga iz zadrege. Ako ne poplača dolgov, ga škof ne „žegna". Uboga sestra kot neznatna šivilja tudi ni imela tisočakov za rokavi, zato se je obrnila v svetem strahu, da ne izgubi Jakec „že- gnov" do nekega tamkajšnjega-- no, Jaka Gašparič že ve, do katerega, da posodi gospodu teologu nekaj kronic. Tudi gospod Jakec je pisal in milo prosil za pomoč, obetajoč, da bo, ko bo kaplan, vse pošteno povrnil. Oni mož mu je uslišal željo, a čujte — danes bo menda 6 do 7 let, a Jaka še sedaj ni plačal. Prej je vedno in vedno pisal dotični rodbini, se prilizoval ter pihal na dušo, ko je pa prejel, rešen vseh dolgov in grehov — zadnji nžegen" in je zapel „novo mešo", pa je naenkrat pozabil na vse Antonjevičane, na sestro in na svojega dobrotnika ter do danes — celih šest let — ni poslal niti ene razglednice, ko je bil zaradi dolga že opominjan. Ako ima pa gospod kaplan toliko na razpolago, da po cele tedne agitira za edino zveličavnega kandidata dr. Benkoviča, potem bo imel gotovo tudi toliko, da se bo spomnil svojih dobrotnikov. Sicer mu pa lahko hrastniški nemčurji posodijo, saj se vedno brati in druži ž njimi. Zato pa, dragi Jakec, ne letaj po vroč m solncu, maslo se tali. Priporočam ti končno, spomni se tupa-tam kaj Sv. Antona in ne tiči vedno med „Heil — Benkovčevci". Do vidiva Prlek. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. junija. — Angleški časnikarji na Kranjskem. V četrtek pridejo na Bled angleški časnikarji. Videti smejo samo majhen košček kranjske dežele, prav kakor bi se vlada bala, da bi ti časnikarji spoznali deželo in njen značaj. Le toliko se smejo angleški časnikarji ustaviti na Kranjskem, da bi se ne moglo reči: povsod jih je vlada vlačila, le na Kranjsko jih ni pustila. Kakor se da sklepati iz različnih okolnosti, tiči za vsem tem velik političen namen: Prikriti se hoče Angležem, da prebivajo na jugu države Slovenci in vcepiti se jim hoče mnenje, da je vse ozemlje do morja nemško z italijanskim Trstom kot otokom na koncu, Slovani pa da prebivajo le v Dalmaciji in v Bosni. Zato ne smejo Angleži piiti v Ljubljano, zato se je ukrenilo več stvari, ki jasno kažejo, da hoče vlada Angleže premotiti glede narodnostnih razmer. Značilno je, da se je od sodelovanja pri priredbah na čast angleškim Časnikarjem popolnoma izključilo slovensko časnikarstvo, ki bi bilo vendar v prvi vrsti v to poklicano in ki je bilo tudi v vseh drugih krajih v to povabljeno. Danes smo spoznali, da je vlada pripravila še drugo presenečenje. Čisto skrivaj! V tem, ko je samo trenutki, ampak trajni, da pomislimo, kako bi tudi mi vsak po svojih močeh prispeli k velikemu delu, kako bi ojačili sile, kako bi prispeli k velikemu cilju, ki se imenuje: napredek slovanski. In sokolstvo samo nam bo govorilo ves čas z jasnim glasom: Vse to, kar vidite, je delo organizacije. V organizaciji pride vsaka, še tako slaba sila v poštev, organizacija zmaguje, dela, v njej leži ves napredek. Organizacija pa je nekaj notranjega, tega ne bomo videli, videli bomo sama nje delo, nje uspeh, nekaj zunanjega. Pogledati je treba torej tudi nje notranjost. V zavedni Slovenki, ki bo gledala ta mogočni dokaz organizirane sokolske sile, se bo gotovo pojavilo vprašanje: ali prispevam tudi jaz kaj k temu, da se more pokazati naš narod kot kulturen narod? In zakaj ne? Ali je kje polje, kjer lahko uresničim svoje sile. Da, široko je polje. In to dokazati je bil namen ženskega sestanka. Nekako premalo bomo imeli od Prage, če jo bomo gledali samo od zunaj. Navdušila nas bo, to je res, tudi morda nam bo dala malo več nam tako potrebne samozavesti, priznali si bomo, da smo še silni in močni, a vendar, mislim, bi bilo glavno, da bi se v Pragi naučili, slovensko časnikarstvo od vseh priredb izključeno, je izšla uradna „Lai-bacher Zeitung" danes na vladne stroške s slavnostno prilogo opremljeno z ilustracijami. Ta številka se razdeli med angleške Časnikarje, ki bodo seveda imeli vtisk, da je ob -skurna Laibacherica repre-zentantinja kranjskega časopisja in vsega javnega mnenja v tej deželi, da je kranjsko časnikarstvo osredotočeno v nemškem uradnem listu in da je časopisje na Kranjskem nemško in dežela seveda tudi nemška. — Nameravalo se je tudi prirediti na Čast angleškim gostom koncert „Glasbene Matice" na Bledu, a tudi to se je srečno „preprečilo". — Koncert naj bi se bil vršil ob pol 9. ali ob 9. zvečer na Bledu. Ker vendar nihče ne more zahtevati, naj bi pevke in pevci prenočili na Bledu, kar je marsikomu iz službenih ozirov tudi nemogoče, je „Glasbena Matica" prosila, naj ji da železniška uprava za povratek poseben vlak. Tej prošnji pa železniška uprava ni ugodila in s tem „Glas. Matico" prisilila, da je odpovedala koncert. Tako se vse ujema za dokaz, da hoče vlada angleške časnikarje spraviti v zmoto glede narodnostnih razmer na Kranjskem. — Poslanec dr. Ryba je v današnji „Edinosti" priobčil članek, v katerem se zavzema za skupen jugoslovanski klub in pobija prizadevanja dr. ŠusteršiČa, ki postavlja narodnostni moment v ozadje in hoče ustanoviti klub. ki naj bi združeval le politično sorodne elemente. Za slučaj, da se ustanovita dva kluba, namigava dr. Rvbar. da ostane — sam. — Slovanski akademiki na Dunaju nameravajo prirediti prvo nedeljo po otvoritvi državnega zbora demonstracijo za ustanovitev slovanskih vseučilišč, med njimi tudi za ljubljansko slovensko univerzo. Naj bi pri tej priliki tudi naše občine in druge korporacije dvignile svoj glas za slovensko vseučilišče v Ljubljani. — Nemška izzivanja. V nedeljo so gojenke Huthovega zavoda napravile izlet na Gorenjsko in pridružili so se jim razni nemški rogo-vileži in nekateri slaboglasni kazinski pobiči. Na tem izletu, kakor tudi na povratku in v Ljubljani so te gospodične in njihovi spremljevalci na imper-tinenten način štenkali in izzivali slovensko občinstvo. Mi bi danes lahko plačali infamno šuitar i j o, ki so jo storili Nemci s tem, da so brezmejne podlosti „Slovenčeve" raznesli po svetu in jih predstavljali kot resnične in utemeljene. Danes bi lahko vzeli bic v roke in žvižgal bi okrog nemških ušes, da bi bilo veselje. Pa tako po- kako mora delati narod, ki hoče postati silen in močan-In to bi videli v njenih notranjostih, v njenih društvih, v organizacijah. Torej tudi to bi bilo treba pogledati. Toda dnevi sokolski so navadno dnevi radosti in malo je komu mar, da bi šel takrat v šolo. V velikem bratskem objemu bomo dali duška svoji navdušenosti. Slovensko ženstvo pa v Pragi ne more zanimati samo to, kaj dela slovansko sokolstvo, kaka je Praga, koliko je tujcev, ampak njo mora pred vsem zanimati to, k a j dela Češka žena. In da bo omogočeno Slovenkam vse to videti, zato so povabile Čehinje Slovenke v svojo sredo, da jim razkažejo svoja društva, svojo organizacijo, svoja izobraževališČa in vzgajališca. Mnogo je pri nas še ljudi, ki z nasmehom govore o ženskem vprašanju, o ženski organizaciji in sploh o takozvani emancipaciji. Zadnja beseda je pri nas zelo diskreditirana. Prišla je namreč k nam Šele v zvezi z moderno in je imela na sebi hiper-moderno krilo. Bilo je to za časa „Slovenke", ki je nastopila v znamenju skrajnega dekadentizma. Prišla je revolucija namesto evolucije, ker smo bili preje zastali, in doživeli smo neizogibne posledice vsake revolucije. četje se n a m gabi, take stvari pre-puščamo klerikalcem in Nemcem, le vodstvu Huthovega zavoda bodi sporočeno, da imamo že dlje časa mnogo materijala o razmerah na tem zavodu inpa daje naša potrpežljivost £Q precej pri kraju. — Hinavci! Pri „Slovencu" So strašansko usmiljenega srca : vsak re. vež se jim silno smili, kakor pripo. vedujejo. To je pa tudi vse, kar store zanj. Posebno mestni delavci „S o-vencu" ne gredo iz glave in vedno najde ogorčenih besedi, da jih mesto tako slabo plača, da morajo toliko delati itd. Iz vseh teh in takih „Slo. venčevih" besedi pa veje n a j g r s a hinavščina. Kako plačujejo klerikalci delavce, nam bo gotovo dr. Šusteršič najzanesljivejše merilo, ker je načelnik njih stranke. Dr. Š u-sterŠičje plačeval v Bosta-nju pri svoji graščini svoje delavce in delavke, ki so bili popolnoma ob svojem, po 35 krajcarjev na dan. „Slove, nec" se še ni nikoli zgražal zaradi take umazanosti in mu je dr. Šusteršič najpoštenejši in naj pravičnejši človek na svetu. Naj bi mestno uprav; dobili klerikalci v roke, potem bi videli mestni uslužbenci, kako žalosti, bi se jim godilo. „Slovenčeve" pomilovalne besede o mestnih delavcih so torej samo hinavstvo, ker klerikalci so bili vedno in povsod za: -ralci delavskega stanu, katerega imajo samo za izrabljanje svojih samopašnL namenov. Le poglejmo organi- Ti cerkveni uslužbenci so najbolj brezpravni ljudje na svetu. Še pe» ima več pravic in boljše življenje, kakor organist. Organist ima najslabs: plačo, deloma jo mora naberačiti, a župnik dela ž njim kar hoče, u a stara leta pa ga seveda spodi iz služ -Skoro noben organist ne ostane pri svojem poklicu, ker mu je to naravnost nemogoče in postane dostikrat navaden delavec, samo da se resi cerkvene službe in njenih dobrot. Pri organistih se vidi, kako so duhov;. -kom pri srcu njih uslužbenci in delavci ! — Izjava litijskega županstva. „Slovenec" je prinesel od litijskega trškega zastopa sledečo izjavo: „Odbor trga Litija je sklenil tem potoni izjaviti, da odločno obsoja dopis iz Litije, natisnjen v Št. 100 „Sloven-skega Naroda", v kolikor se v te-dopisu sramoti in žali oseba našega prevzvišenega gosp. knezoškofa, ter s tem slovesno izjavlja v imenu trga Litija, da ne more in ne mara nikdar biti količkaj odgovoren za take ali enake napade. Trški odbor v Litiji" Proti zgoraj navedeni objavi je občinski odbor litijski v svoji seji dne 2ti. maja t. i. sklenil, da protest uje proti temu sklepu trškega zastopa, k e: ta ni kompetenten brani* čast litijskega trga. — Župa:.- „Slovenka" je prenehala, in mlade ženske moči, ki so se bile okoli nje zbrale, so se razbile. Na emancipacij smo gledali z nezaupanjem in z nasmehom, kakor na prve poskuse „moderne". Počasi smo se privadili moderni in smo jo morali priznati: emancipacijo pa smo do danes odklanjali in jo odklanjamo, ne samo v moškem, tudi v ženskem svetu. Drugod se je zgodilo drugače. Z nevz-držljivo silo je šla žena naprej po svojih potih do svojih Človeških pravic, organizirala se je, emancipirala se je. Pokazali so se uspehi njenega dela, in priznati so morali povsod važnost resne in trezne ženske emancipacije. In Čas je, da bi si diskreditirana ta beseda tudi pri nas pridobila ono vrednost, ki ji gre, da bi v nji videli to, kar je v resnici. Emancipacija se je torej pri nas kmalu končala, imela je umreti s „prvo moderno". A ni umrla Ženstvo ni imelo sicer več svojega lista, a mislilo se je na društvo. Šlo je težko. Narodne dame so na veselicah izpolnile svojo dolžnost — toliko je od njih zahtevala javnost — in mislili so, da je dovolj. Nihče ni nikoli več zahteval od svoje žene, nego da je bila narodna dama, mnogi pa so celo to opustili, meneč, da je delokrog žene samo znotraj štirih sten. (Dalje prih.) ,tVo Litija, dne 1. junija 1907. Žu-an: Damjan. — „Rdeči Prapor11 je z današnjim dnem prenehal izhajati kot dnevnik in postane zopet tednik, kakor pred volitvami. Izdajateljstvo in ^edništvo pravi v svojem tozadevnem sporočilu na sodruge, da „se ne sme jjusli na stalno izdajanje dnevnika niti za trenotek izpustiti iz vidika" in da je treba z vsemi silami delovati na to, da se v doglednem Času trajno spremeni tednik rRdeČi Prapor" v dnevnik. — Dr. Benkovič nam piše z oziroin na dopis iz Hrastnika v 123. številki našega lista, da ni res, da bi se bil udeležil veselice, prirejene v Hrastniku v proslavo njegove zmage, da bi bil popival in se bratil s hrast-niškimi heilovci pozno v noč in da futati. Moža, ki sta v prvem hipu mislila, da je dekan zblaznel, sta energično protestirala proti takemu nekvalificiranemu postopanju in bi se bila na dekanu dejansko maščevala, ako bi ju ne zadržali drugi. Vsi navzoči so glasno izražali svojo ogorčenost nad tako surovostjo, dekan pa se je mogočno razkoraČil in jel kričati: ,,Tu imam jaz pravico vsakogar klofutati!" Kakšno pravico ima dr. Keržišnik brez vzroka klofutati poštene in mirne ljudi, ki mu niso ničesar zalega storili, bo pokazala sodnijska obravnava. Dasi pravijo ljudje, da dekan ni vselej jasnega duha, vendar bi ne bilo umestno, da bi mu žaljena kmeta odpustila, saj ima tudi kmet svoje poštenje, ki je prav toliko vredno, kakor Čast vsakega posvečenega gospoda. In da pri tem odurnem nastopu ni igrala vlogo toliko politična strast, kakor prirojena surovost, dokazuje to, da je eden oklofutanih kmetov naprednjak, drugi pa klerikalec. — Protestni shod železničarjev v Celja. Is Celja se nam piše 3. junija: Dne 1. junija t. 1. zvečer so imeli uslužbenci in delavci južne železnice v Celju v gostilni pri „Zelenom travniku" obilno obiskan shod, kjer so glasno in odločno pro-testovali proti krutemu, povsem ne-osnovanem postopanju tukajšnjega želez, zdravnika dr. Prem-schaka ter tozadevne, dobro razložene pritožbe odposlali naravnost generalni direkciji Južne železnice na Dunaju, energično zahtevajoč, da se ta zdravnik čimprej odstrani! — Res skrajni čas je že, da se naredi enkrat konec dr. Premschakovim surovostim ! Kar se tozadevno sliši iz delavskih krogov, je res kar gorostasno. — Planinsko kočo na Okreilju nad izvirom Savi ne je odnesel in podrl snežni plaz z Mrzle gore. Koča je bila lastnina celjske sekcije nemškega planinskega društva in je stala na zemljišču ljubljanskega škofa. Celjani nameravajo na istem mestu zgraditi novo planinsko kočo, ako jim bo v to dalo dovoljenje graščinsko oskrbništvo v Gornjem gradu. — Slepar. 40 letu i Štefan T r u nk 1 iz Kumna pri Mariboru je komaj obsedel 31etno ječo zaradi uboja, pa je znova izvršil zločin. V Mariboru je plahtal žensko Alojzijo E k a r t, da ima v Poličanah bogato teto, ki mu bo dala 4000 K, da si otvori gostilno in mesarijo in se oženi z E karto vo. Dekle je verjelo in svojemu ženinu dajalo denar, dokler ga je kaj imelo. Ko denarja ni bilo več, je Trunki izginil, „nevesta" se je pa obrisala pod nosom. — Avtomobil je povozil in usmrtil v Eggenbergu pri Gradcu gospo dr. E. Wondrich. — Tatvina na pošti v Zgor. Bell* Tatvino je izvršil mesarski pomočnik K. Pfingstl, ki so ga že zaprli. Pri njem so našli 6000 K, do-čim je imel 3000 K shranjenih v nekem zidu. Na poštni mizi je bilo v dotični noči 90.000 bankovcev v zavitkih, ki se jih tat ni dotaknil. — Krvav pretep med socialisti in italijanskimi liberalci je bil predsinočnjim v neki pivnici v Trstu. Socialisti so peli pesmi o propalih italijanskih kandidatih, vsled česar je nastal pretep z nožmi. Dva ranjenca so morali prepeljati v bolniščnico, aretiranih je šest oseb. — Goljufija. Pred tržaškimi porotniki je stal včeraj 44letni Karel Kiihne s češkega zaradi goljufije in bil obsojen na tri leta težke ječe in v globo 950 mark na oškodovance. — Najnovejša električna žarnica je ,150 voltna Kolloid Volfram svetilka", ki porabi za 50 sveč svetljivosti komaj toliko električnega toka, kakor navadna 16sve-čna žarnica. Razsvetljava s to žarnico je torej trikrat cenej a kakor pri uporabi običajnih žarnic. Te nove svetilke ima v zalogi upravitelj s t vo mestne elektrarne v Mestnem domu. — Prijeta špecialistinja. Poro čali smo že, da se je v mestu pojavil neki tat specialist, ki se je omejeval le na pred stanovanji se nahajajoče rogoznice. Tako so bile pred kratkim ukradene v Zupančičevih hišah na Bleivveisovi cesti štiri, v skupni vrednosti 16 K, v Regalijevi hiši na Miklošičevi cesti pa ena, vredna 10 K. Na Bleivveisovi cesti so z rogoznicami izginile delavki v tobačni tovarni N. Zajčevi hkrati tudi 11 K vredni črev-lji. Včeraj pa so zopet izginile izpred predsob v hiši št. 4 v Beethovenovih ulicah rogoznice, katere so našli potem v BonaČevi veži in v hiši Avstro-ogrske banke. Boljšo, 10 K vredno rogoznico pa so našli v veži v Beethovenovih ulicah. Včeraj pa je policija tatico izsledila in aretovala v osebi 241etne peskarice Marije Piškurje ve, rodom iz Sadinje vasi pri Dobrunjah, katera se izgovarja, da je bila tako pijana, da prav nič ni vedela, kaj je delala, temmanj pa še, da je kradla. Za boljšo, 10 K vredno rogoznico se še ne ve, čigava da je, in jo lastnik dobi nazaj pri sodišču, kamor so oddali tudi Piškurjevo. — Pobegnil je pred par dnevi dne 25. februarja 1881. leta v Trstu rojeni in tja pristojni prisiljenec Alojzij Grus80vin, kateri je po poklicu kamnosek. Popihal jo je v civilni obleki, le perilo ima prisiljeniŠko. — Karambol. Snoči je zadel na Dunajski cesti cestno-električni voz v omnibus hotela pri „Slonu" in ga tako pokvaril, da ima lastnica ga. Gnezdova okoli 35 K škode. Električni voz se je le nekoliko ob drgnil. — Tatvina. Dne 27. m. m. sta bile pekovskemu vajencu Karlu Ko-šiču iz odklenjene spalne sobe na Tržaški cesti štev. 4 ukradeni dve uri, vredni 12 K. Tat je še neznan. — Kolavabo gibanje* Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 280 Macedonoev in 190 Hrvatov. V Heb je ilo 70 Hrvatov, 30 Macedonoev, 20 Črnogorcev in 25 Slovencev. V Ljubno je šlo 28 rudo- kopov, na Dunaj se je odpeljalo 40 Lahov, v Budimpešto jih je šlo 50, v Kočevje pa 40. — Izgmblfene Hi najdene reči. Monterjeva žena ga. Marija Babnikova je izgubila double verižico z obeskom, vredno 23 K. — Neki gospod je izgubil črno usnjato denarnico, v kateri je imel do 30 K denarja. — Železniški uradnik v pokoju I. Križman je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Najdene roči. V kavam „Evropa" so se našle sledeče reči: površnik, zlata očala za dame, 4 palice, 5 dežnikov in 3 pari rokavic. — V Spodnji Šiški je nekdo našel srednjo vsoto denarja in ga deponiral pri županstvu. Kdor je denar izgubil, naj se zglasi pri županstvu v Spodnji Šiški. — »Ljubljanske društvena godba" priredi jutri zvečer v hotelu „Ilir i j a" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec veliki traven je bil zelo topel in dosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsi-jevih stopnjah: ob 7. zjutraj 113°, ob 2. popoldne 208°, ob 9. zvečer 14*8°, tako, da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 15'6", za 1*7° nad normalom; največ 29 6" dne 27., najmanj 24° dne 2. Opazovanja na tlakomeru dado 735*2 mm, kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0*8 mm pod normalom ; najvišje 7403 mm dne 8. zjutraj, najnižje 725 1 mm dne 20. zjutraj. — Mokrih dni je bilo 11, padlo je pa 120 6 mm dežja, od katere vsote pride samo na 18. pret. mes. 45*3 mm. — Nevihto smo imeli ob dveh dnevih, meglo samo enkrat zjutraj. Med vetrovi je jugozahodni daleč prekašal vse druge ter več dni močno pihal. Nenavadna toplota, ki je takoj prvi teden pret. meseca nastopila, je pospešila zelo vegetacijo in zamuda prejšnjega meseca je bila kmalo poravnana. — Tekočega meseca rožnika pride luna dne 25. popoldan v zemljino obližje; ker je obenem tudi polna luna ali ščip <*b deseti uri zvečer, se mora ta dan kot precej kritičen smatrati. * Najnovejše novice. — Gro i Sternberg je že napovedal za prvo sejo drž. zbora interpelacijo, zakaj so se uslužbenci cesarskih posestev prisilili, da so pri ožjih volitvah morali glasovati proti njemu in za soc. demokrata. — Roparski umor. V ogrski Bistrici je mizarski pomočnik Novotni umoril in oropal ravnatelja cirkusa Schwarza. — Strela je udarila v zrakoplov, v katerem se je bil vzdignil skoraj 500 m visoko v zrak v Rimu stotnik Ulivelli pred očmi kralja in kraljice. Ulivelli je vsled opeklin kmalu umrl. — Vlak je zdrknil s tira vsled zemeljskega plazu pri Bischofs-hofenu na Solnograškem. Strojevodja Fr. June k je mrtev in še vedno podkopan v plazu. Ranjena sta dva uslužbenca in pet potnikov. — Kongres antialkoholi-stov bo prihodnje leto na Dunaju. — Matašićuje baje cesar pregledal posledice njegove kazni. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Detomor. Na zatožni klopi je sedela 261etna Marija Florjančič, omožena, tovarniška delavka v Tržiču, ker je svojega zakonskega novorojenčka takoj po porodu, ki se je izvršil skrivaj in brez tuje pomoči, tako trdo v cunje povila, da se je zadušil. Florjančič je s svojim zakonskim možem le dva meseca živela, a ker je bil sirov pijanec ter jo pretepaval, mu je ušla že v nosnem stanu in vstopila kot delavka v tržiški predilnici v službo. Obdolženka je imela še nezakonskega, štiri leta starega otroka, za katerega je plačevala 8 K na mesec. Trdi, da si s tako malim prisluž-kom ni upala oba otroka preživljati, zato je takoj po porodu sklenila, novorojenčka ženskega spola umoriti, kar je tudi storila, ^ez kake pol ure je otroka razvila, in ko se je prepričala, da je mrtev, ga je vrgla v stranišče. Nihče ni vedel o njenem porodu, ker je umela svoj stan uspešno prikrivati. Mrtvega otroka so našli šele letošnjo pomlad, ko so iz stranišča odpeljavali gnoj na vrt. Obdolženka se je šla sama po tem odkritju naznanit sodniji ter tam svoj čin priznala. Obsojena je bila na štiri leta težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec. Književnost — Dragan Sonda: Poezije. V Ljubljani. D. Hribar. Cena: broširano 2 K 40, vezano 3 K, poštnina 20 v. — Dr. A. Troaič-Pavičič: Preko Atlantika do Paeifika. Život Hrvata u sjevernoj Americi. Putopisna, estetska, ekonomska i politička promatranja. Nagradila „Matica Dalmatinska". To obsežno delo je posvečeno dr. Ludoviku Laušu v Allegh e ny Pa. v Ameriki. Založil je knjigo pop Srečko Skakoc v Trstu, Squero Nuovo št. 5. Cena 4 K. Telefonska m brzojavna Boroilln, Dunaj 4. junija. Sloči je imel ministrski svet sejo, ki je trajala 3\/2 ure. Razpravljalo se je o prestolnem govoru, a debata še ni končana. Značilno je, da se te seje ni udeležil nobeden nemških političnih ministrov, ne Darschatta, ne Prade, ne Marchet. Dunaj 4. junija Državni zbor je definitivno sklican na ponedeljek, dne 17. iunij a. Prestolni govor bo dne 18 Dunaj, 4. junija. Skupni klub nemških strank, ki niso ne klerikalne niti socijalno-demo-kratične, je splaval po vodi. Že na sinočnem posvetovanju se je pokazalo, da se načrt ne posreči, ker so strankarski ter osebni interesi nekaterim elementom važnejši od vseh drugih. Danes ob 11. uri se je sešlo 62 nemških poslancev na skupno posvetovanje. Zadnji je prišel minister Derschatta. Predsedoval je Funke. Debate so bile dolge in burne. Govorniki so metali okrog sebe raznovrstna očitanja. Eni so očitali drugim nagnenje k socijalnim demokratom, drugi zopet prvim zvezo s klerikalci. Demel je prvi izjavil, da ostane divjak. Ko je Wolf nastopil proti krščenim Židom, zlasti dr. Lichtu in dr Rediichu, so tudi ti odklonili vstop v skupen klub. Splošno je spoznanje, da je s tem vsaka skupna organizacija nemogoča. Da se prikrije neuspeh, je bil izvoljen odsek osmih članov, ki bo 13. t. m. še enkrat poskusil ustvariti skupan klub, dasi je že iz ozirov, ki jih morajo imeti nemški naprednjaki na svoje vo-lilce, vsa stvar itak izgubljena. Dunaj 4. junija. Ob mnogobrojni udeležbi občiustva je tri danes razkrit spomenik cesarici Elizabeti. Pri razkritju sta bila navzočna tudi cesar in sestra rajnke cesarice, ekskraljica nea polska. Petrograd 4. junija. Vlada je že vse pripravila za razpust dume, češ, da je vsako delo tako v cdsekih kakor v plenumu popolnoma nemogoče. Tudi v stranki kadetov je zavladalo prepričanje, da je duma za delo nesposobna. Gospodarstvo. — Obrtno pomožno društvo V LJubljani je imelo v mesecu maju 1907. 1. 160.850 K 21 v denarnega prometa, in sicer je bilo dohodkov 80.901 K 93 v, stroškov pa 79 948 K 28 v. Končno stanje posojil znaša 344.268 K 48 v, hranilnih vlog pa 267.503 K 02 v. Se dobi povsod! neobhodno potrebno zobna Creme vzdržuje zobe cisie, bele in zdrave. i Umrli so v Ljubljani. Dne 31 maja: Ivan Brence, duhovnik, 31 let, zaloška cesta 11. Abscessus frigidi. Dne *ž junija: Franja Vertačnik, gospodinja, 41 let, ulice na Grad 16, jetika. — Marija Gaser, gostija, let, Radeckega cesta il, ostarelost. Dne 3. junija: Jera Žagar, delavka, 66 L, a v. Petra cesta 12, jetika. Meteorolosično poročilo. min* nad moijam Ofl-2 Sredo JI tračni tlak 7 S« 0 "3 a i »» opazovanja Stanje barometra v mm i«* §° 0. > a m SŠ Vetrovi Nebo 1. 9. 730 9 160 si. svzh. pol. oblač. 8.. 7. mj. 732 1 137 sr. visvzh. oblačno n & pop. 7826 184 ar. j vrh. sk. oblačno Srednja vcorajJnja temperatura: 16*0* nor-aale: 16 3°. — Padavina v mm 0*9 Borzna poročila. i Kreditna bank« v L|ubi|ani" ♦ffc 9T*\n * renta a.str. kronaka K , alata *j . 4*, •grška kronik« reat* . ^ 9 zlata ¥U seseJUt iel Kranjske #V t sssofile mesta Spljet »oa.-herc. Sslsmiifco I>o»cji.(e 1902 . . ka sel. banka k. s. L b v »■ *S% jrfuras psi. fc>pot*čne sanke . . pa»t kss». k. s. s 10 , s*...... t*.,**, »sat. Mam« fonsrst Btanilfticc .... i sat. p kima ogr. esasr. hranilnice. . . s. p ta. ogr. hip. san. sš>i. sgr. lokalnih se-Isanic d. dr. My*/4 SOL čsske ms", banke K jrtet. I**- seles. Traf- Porež...... j% erior aVsIsnfskfc §si, K »rior. jwf. žel. ksp. \tVi H\ av9tr. pos. aa asi. p. s. ftmčfa* od 1. 186»*;, . . . , sd i. im .... . Hmm...... v šot«, »od- i mulami jI » » 56 a ogrske bantf tf srsake a fr» JO*-- Uar*s«. .. , ... . ffretftfie - * " gfsiošk* v ... jmkovsKC * sjtibijassk* , * t •' Avstr. rdoč. knse , ... Rudolfov« !*!cburfke L>«r.ajakf k t«. Vin« ielesniss .... -'iržavne žeissaJee .... avatr.-ogrske banane dftte V**tr kredfcas bsaike . . rske , • . • mosten alte » • • »mogokop v Mesto (Sresi) Aipinske montar. .... Nsike M. M. dr. ... 9t*na-Mura«^i ?rfe*vel}c&* . >vs5r. oro^oo t**rv. araafec sia^s^r <:»iaas I Denar Blag 9791 98 10 9946 i 9965 98-Ofi 98 25 116 80 H7 — 93 P5 ; 93 8^ 111 4b ! 111-65 98'6< 1)9 30 1 104*0 1 101 50 9985 100 86 9910 100 10 100- 101 — 88'CO 99 — 100- 100 60 106-60 1 6 20 99 50 10L-50 il 99 ~ 100- — 1100*-II tocHn j! loo-- IDO 20 Ij 100- • 10?-- 99 90 98-7 s 99 75 296 25 298 25 100- 101 — i 161 - lb3 — 262 - 266'— 146 - 147 - 264 76 27475 j 270- 280 — 240 248- 96 — 105 — •80 25 181 21 25 a3 75 433- «43- 90 - 88- 94 - " 57- 63 — 44- 46 — 28" 25 3025 63 "3- 18 — 18 — 462 - 472 — j 125 - i26 — ; 676-50 67650 11769 - 779 - '' f59 50 r6 50 759—i 76 1 — 211 50 243 60 72 1 — ?30 - 59"i - 591- 2577— 681 — 643— 644 — 269'— 270 — ! 549 - 553 - 149 -1 !51* - ll-Soj l> 40 1914' lr • 16 23 48 13 54 W-— 24-06 117 65' f 17 «5 ^•F,0 9*-75 258 25 -f325 4*84 e Sitne oeno v Budimpešti Dne 4 junija 1907. časnica sa oktober ea 60 10' 6 »i . p ... ICcrusa , jnlrj . . . 8 19 8 „maj ... . *rtf oktober . . a Zmerne. £0 50 50 50 g Mi 5 8 j 5 77 e »j .•a«?- Globoko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega sina, oz. brata, gospoda Ivana Majdiča danes ob 5. uri popoldne, previde-nega s sv. zakramenti za umirajoče, pn kratki in mučni bolezni v 37. letu svoje starosti poklicati k Sebi v boljše življenje. 1855 Truplo predragega pokojnika bo v sredo, dne 5 t. m. ob 2. uri popoldne blagoslovljeno v hiši žalosti št. 13 na Viru in se nato prepelje na pokopališče na Žalah v Kamniku, kjer se vrši pogreb ob 4. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag sporni in iskreno molitev. Na Viru, dne 3. junija 1907. Franc Mafdić oče. Marija Majdić, mati. Franc Majdić brat. Dobro ohranjen otročji voziček se kupi takoj. Naslov pove upravnižtvo „Slov. Naroda«4. 1838-2 k o o ▼ dobrem atan|n. Poondbe 7. navedbo cene na upravnifttvo „Slov. Naroda44 pod iifro „E. B.M. 1863—1 Večje Število t e s a r j ev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Donajska cesta it. 40. 1666—8 Svojo tvorniško zalogo pletenin in tkanin v Šelenburgovih ulicah it. 3 dem proti primerni kavciji v nafem ali pa jo nrlektantu tudi prodana. 1816—3 Drasofln Hribar i UubUnnl. Sproten tenisfli slavec uren delavec, dobi takoj trajno mesto v tiskarni W. Blanke v Ptuju. Plače K 28—. 1949-1 domačih pesmi za citre. Ta daleč razširjeni album obsega izvečine najlepše in najbolj priljubljene skladbe nedavno proslavljenih jabilarjev Kuhača in Zajca, najbolje predelanih za citre. Ta vzorni al o um (110 strani obsežtn), ki bi noben prijatelj citer ne smel opustiti, da ga ne kupi, pošilja za samo 6 kron in 50 vin. za poštnino PL h Sorg, Dunaj III4 Haupt-strasse 144. 1846 I 1 1 1 I i Št. 23.008. 1854—1 Razglas. Podpisani mestni magistrat naznanja, da bode most Čez Grada-šico pri Trnovski cerkvi zaradi vršečih se poprav od 5. t. m. do 15. t. m. za vaak promet zaprt. Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. junija 1907. !• ■ipreiel w laporja ob SavL Obstoji iz Šestih sob, kuhinje, kleti in vrta. Hiša stoji sredi vasi Zagorje tik glavne ceste in je pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino. — Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1783—3 Dobro Moča trgovina z mešanim blagom na Kranjskem, v lepem kraju oh državni cesti in zraven obširne tame cerkve, OO takoj Odda zaradi drugega p djetja. 1791- t Naslov pove npravništvo „Slov, Naroda-. 20 apretnib 1848 i mizarskih pomočnikov lasi strof niue — išče tvrdka — Josip Sedlaček GebrOde^ Spoti mebaniftko mizarstvo v Meranu na Tirolskem. Najboljši in najmodernejši KLOBUKI ▼sok vrst ▼ najbogatejši izberi pegi. 1-20 in vise v LJubljani pri c.j.hamann Klobuki ae sprejemajo v popravo, laf ^WWW hafcAQ£m|aai im m iti -+*^+* Okrajni v pokoja, 39 let star, oženjen, slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika v govoru in pisavi zmožen, s svoje čas d o triletno prakso pri notarijatu, kmetijsko solo, išče primernega mesta. Pismen« ponuabe na naslov Ivan Petrič, Zatična. 1847—i Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne Odhod iz Ljubljane j ni. iel.: 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7 os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) M-40 predpoldne. Osebni viak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- IO zvečer Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35'zvećer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beijak, Celovec, Praga, Trbiž. 10-40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljubljano jui. iel.: 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 4o" zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 1. maja 1907. leta. II50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. 11*18 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 1050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod ▼ Ljubljano dri. kolodvor: 6 46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-09 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6 iO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9*55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjeevropskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Pol) (Pota) via del C o M e stev. 6 razpošilja □ 1850 razne cvetlice, nageljne Itd. po izbiri na vse kraje. Za svet dohod ae Jamči. Cenik na razpolago. Na prodni |o zaradi selitve pod ugodnimi pogoji lična hiša v lepem kraju na Dolenjskem. V hiši se nahaja branjarija in trafika. K hiši spada hlev, šupa, magacin, vodnjak, priprava za kuhanje žganja, večji vrt in manjši zelenjadni vrtovi, dva dela vinograda, eden teh nanovo rigo-lan in dve lepi pašni parceli. Proda se tudi ves prodajalniški inventar. Ponudbe in vprašanja pod „Selitev", poite rettante Žužemberk. 1844 - i z majhnim Trtom, ki ima 3 večje sobe, kuhinjo, klet in hlev, vse v prav dobrem stavbnem stanju, se proda za 4500 K po prav ugodnih pogojih. Hiša stoji v večjem lepem farnem kraju na Dolenjskem v bližini železnice in je prav pripravna za kakega penzijo-nista ali obrtnika. Pojasnila daje npravništvo BSlov. Naroda". ig46 i Praktikanta iiiboljse hiše, z dobro šolsko izobrazbo in lepo urno pisavo, slovenščine in nemščine zmožnega v govoru in pisavi, takoj sprejme za Dunaj neka zavarovalnica prve vrste z začetno plačo mesečnih 100 K. — Samo ponudniki z dobrimi referencami naj svoje ponudbe pod „Pensionsf&higkeit" pošiljajo v Ljubljano, glavna pošta restante. 1822 2 Vljudno se priporoča trgovina ■ i ii Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnri tri štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. 72 1 I razne hiše oprave bode 1339 v petek, dne 7. junija t. na Martinovi cesti št. Dobro ohranjena s stanovanji v LJubljani s čisto 1 najemščino K 2700 se odda pod nimi pogoji. — Vprašanja pod l5Nj, jemninska hiša 3555". \« >■ Odvetniškega 1852 1 koncipijeni ki zna nekoliko laški, i&{ dr. Matej Pretner odvetnik v Trstu, Via Nuova 1 zanesljiv, za mala dela, se tako sprejme. Imeti mora svoje orodje] Aleks. Ambrožič urar na Bledu, Gorenjsko. 1827- Več tesarje se sprejme proti dobremu plačilu v stalno službo. Zglasiti se je pri stavbniku r. SUPANČIČ, Ljub« ljana, Bleiweisova cesta 18 ali pt na tesalisču v Trnovem, LJubljani 1734-r ■ 1 se proti dobri plači sprejmo pri gradoj „Ljudske posojilnice" na Miklošičev: cesti, nasproti hotelu ,Union". Sprejemajo se na stavbiset samem ali pa v stavbni pisari na Marije Terezije cesti št. 10. 1832-2 Ceno in pristno istrijonsko vino iz prve roke prodaja Sebastijai Luk, trgovec v Kringi, pošta Tinjar (Antignana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih po ne manj kotj 56 litrov za gotov denar ali 8 po-! vzetjem, franko železniška postaja SfJ Petar v Šumi (S. Pietro in Selve Pošlje rad tndi vzorce. 27: \ Natečaj. Podpisani upravni odbor razpisuje dvoje mest bolničnih zdravnikov in sicer: a) mesto kirurga zajedno primarija, z začasno letno plačo K 2400 b) mesto zdravnika za notranje bolezni, z začasno letno plat 1200 kron Oba se morata izkazati z daljšo prakso v svojih strokah in vsaj z dveletno slnžbo v bolnicah. Nastavita so začasno s pogodbo. Prosilci naj opremijo svoje prošnje z dokazili o svoji starosti, o npra vičenju izvrševanja zdravniške prakse in izpričevali o dosedarjjem službovat Morajo biti popolno vešči slovenskega in nemškega jezika. .851- Prošnje je vlagati do 25. Junija 1907. Upravni odbor javne Fr. Josipa I. obč. bolnice v Krškem. dne 3. jouija 1907. kliki v PragL km haptaHle »Ttt76 na drsa v« 76 K. iftfsr pisarne se t ■sassss ▼ Prvo domača slovenska pivovarno G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice Stev. 12 Datanovljena leta 1354. 4012 86 Številka telefona 210. marčno Divo v sodcih in steklenicah. Isdsjstelj in odgovorni urednik Bes t o PustoslestVk u U Ll tU- Lastnina in , isk BNarodne tiskarne" J3 008571 9