13. Mika.
V UablJinl. u ponedeljek. II. Januuarja 1909.
XL1I. leto.
„Slovenski Narodu velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejenian:
celo leto.........K 24-
pol leta.........w 12—
četrt leta.........„   6 —
........ 2-
na mesec
celo leto.........K 22 —
pol leta..........11 —
četrt leta.........„   5 50
na mesec........„    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon mt. S J.
izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev.--
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodnu tibIt*rna" telefon it. §3.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25 —
pol leta.........„ 13 —
četrt leta.........„   6 50
na mesec.........„ 230
za Nemčijo:
celo leto.........K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........*K 30"—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. I |ira*nl«tio: Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefou mi. MS.
Deželni zbor kranjski.
(Dalje.)
Poslanec dr. Oražen nadaljuje: Kranjska hranilnica.
Sedaj pa preidem J: drugemu faktorju, kateri podpira ta krivični sistem, in kateri tudi kriv. tla jo gospodarsko stanje nase dežele tako slabo, in ta faktor je Kranjska hranilnica« ali »kranjska šparkasa«.
Da je temu tako, bodom dokazal in prepričan sem, da bi mi danes ne bili v težavnem položaju, da moramo najeti posojilo 10,000.000 za deželo, če bi ta hranilnica vestno izpolnjevala svoja pravila in pora bi je vala del čistega dobička tako, kakor ji predpisujejo njena pravila, namreč za dobrodelne in cbčekorisine namene lokalne (to jo ljubljanske) in deželne, to je kranjske. Oglejmo si nekoliko bližje to >kranjsko šparkaso«. Kaj pa je ta hranilnica? To je čisto navadno društvo 65 članov, med katerimi ni ne enega Slovenca; vsi člani so deloma Nemci, deloma pa nem-čurji. In tem 65 zagrizenim nasprotnikom slovenskega naroda je zaupano žalibože Se sedaj 51,000.000 K težko prisluženega denarja. Lahko trdim, da je od tega denarja 5> e slovenskega in le malenkost. 1 0 nemškega ali italijanskega.
Po septembrskih dogodkih lanskega leta to Slovenci sicer nekoliko izpregledali, in začeli dvigati svoj težko prislužeui denar iz »Kranjske hranilnice« in ga nalagali v drugih bolj varnih slovenskih zavodih. Ali če pomislim, tla je vendar še do danes naloženega v tej nemški hranilnici okolo 42,000.000 slovenskega denarja, mi strah pretresa kosti, če le j>omislim, kaka strašanska nesreča bi bila za ubogo Slovence, ako izgube to ogromno svoto denarja. In kot poslanec se smatram poklicanim, da opozarjam ljudstvo na eventualno mu preteče na varnost i.
Pri vsakem denarnem zavodu, kateremu zaupa ljudstvo svoj denar, se mora vendar vprašati najprvo, kdo mu jamči za ta denar, kdo mu je porok, da ga bode tudi lahko nazaj dobil, kadar bo hot*!.
Varnost hranilnih vloe.
uči, da ne jamči dežela za denar, naložen v »Kranjski hranilnici«.
Za varnost denarja v »Kranjski hranilnici« jamči tedaj le edino tako imenovani rezervni fond, ki je znašal leta 1007 — 8,643.095 kron. de pa li to zadostno jamstvo? Vsakdo mi mora pritrditi, da ne. Ako jaz posodim enemu, kateri ima premoženja okolu 8,000.000 K celih 51,000.000 kron, tedaj vendar ne morem reči, da som naložil svoj denar varno.
In ta rezervni zaklad, kateri edini Jamči za varnost vlog, bi moral vendar vsako leto se množiti. Toda računski zaključki »Kranjske hranilnice« nam izkazujejo, da se je rezervni zaklad v letu 1907 zmanjšal za okroglih 000.000 K vsled različnih kurznih izgub in slabega gospodarstva v hranilnici. Da se je ta rezervni zaklad tudi v letu 1008 zmanjšal, in gotovo za veliko večjo svoto, kakor pa v lotu 1907 jo čisto gotovo, in jaz so že naprej bojim, kako velika mora biti ta izguba.
V slučaju vojne se pa tudi država lahko polasti tega rezervnega zaklada. Če država v vojni zmaga, potoio je dobro, če pa izgubi vojno, potem pa joj!
Rezervni zaklad.
Toda še nekaj je pri ti hranilnici prav nevarnega, da niti ta rezervni zaklad, ni tako naložen varno, kakor predpisujejo paragrafi. In tega je kriva kranjska vlada, katera se za to nič ne briga, ker o celi stvari nič ne razume.
K S TJ. hranilnićnega regulativa je odredilo ministrstvo notranjih zadev z razpisom z dne 19. majnika 1892 št. 1133 sledeče:
»Deželni komisarji morajo vztrajati pri zahtevi, da se hranilni-ški rezervni zakladi, kakor V> odgovarja njihovemu namenu — izvzemši nakup realitet za lastno poslovanje —- no nalagajo hipotekarno, ampak v mobilnih vrednotah, ki se v slučaju ]>otrebe lahko realizujejo.«
Ali je   slavni   e. kr.    vladi za Kranjsko znano to    navodilo ministrstva? Jaz mislim, d<i ne, ker drugače bi    rezervni    zaklad kranjske hranilnice bil  bolje   naložen, kakor t pa je. Deloma   je   sieer   naložen v | vrednostnih papirjih, kakor to pred- j gotovo no { pisuje hramlnieni regnlativ, ]>a še ti I »Kranjski
rabiti za popravljanje. Ako se mogoče gospodje pri »Kranjski hranilnici« tolažijo s tem, da bodo velikansko kurzno izgubo, katero so imeli pri različnih papirjih, poravnali s tem, da se bodo kurzi zopet dvignili, jim žalibože ne morem pritrditi, ampak opozorim jih, da bode v računskem zaključku za leto 1908. k ur zna izguba še večja, kakor pa v letu 1907.
Omenim na kratko le januarsko prioritetno obligacije južne železnice. Hranilnica ima teh obligacij v nominalni vrednosti 3,035.520 K, ki so pa imele koncem leta kurs po 297 kron 20 vin., tedaj figuri rti jo v računskem zaključku le z vsoto 1,879.492 K.
V lotu 1908. pa je izkazoval kur-zni list dunajske borze z dne 30. septembra vrednost obligacij le 257 K 51 vin.
Kurz so tedaj, gospoda moja, ni dvignil, ampak padel pri eni obligaciji za 22 kron, in to bode znašalo zopet na stotisoče izgube.
Vse te podatke sem povzel iz računskega zaključka »Kranjske hranilnice« same, in upam, da sem visoko zbornico prepričal, da rezervni zaklad, to edino jamstvo za vloge, ni varno naložen, in da vsled tega tudi vloge same niso nič varne! (Tako je!)
Vladno iiJul^ur^ivo.
V tem mišljenju me tudi ne omaje izjava, katero je izdala visoka c. kr. kranjska vlada z dne 7. oktobra 1908 in v kateri trdi njen >;lan-desfiirstlicher Kommissar< gospod Gozani, da je pregledal knjige in našel vse v redu, da tedaj ni nobene nevarnosti.
Za božjo voljo, ali se more tak zavod kot je »Kranjska hranilnica«, revidirati v enem dnevu, in to še od nestrokovnjaka, kakršen je ravno g. Gozani, ko bi vendar strokovnjak imel mnogo posla, najmanj cel mesec. G. Gozani ni strokovnjak, in vrhu toga je dobil še od hranilnice 000 kron honorarja, katerega po mojem mišljenju ne bi smel vzeti. Ta honorar gotovo ne povzdiguje verodostojnosti plačanega vladnega nadzornika. Pri takem nadzorstvu ni »benega reda, In
lega pri
In pri vsaki slovenski hranilni- j ci ali pa posojilnici se lahko reče, da i je denar popolnoma varno naložen, J ker vse te jamčijo za varnost vlog s svojim rezervnim zakladom, vrhute- j ga pa še s kakim drugim jamstvom j zadružnim faktorjem, kaka- z đavc- \
hranilnici« ni.
papirji niso prav sigurni, razun j>a- „ ~, .
pirjev dolenjskih železnic. Za nemske nacionalne namene.
3,000.000 rezervnega zaklada Gospodom pri »Kranjski hranil-
torej skoro polovico, so pa   naloženi j niči« niso dosti mar pravila, ampak protipostavno v   hipotekah,    katere j glavna skrb jim je, da podpirajo proso jako problematične vrednosti,   in \ tislovenski sistem v naši deželi, katero se ne obrestujejo po 4'.,'  in mi Evo vam dokaza.
no močjo občine, z vplačanimi dete- 1 ta način   zmanjšujejo   rezervni za-
ži, z vsem premoženjem svojih ela- i nov itd.
Sedaj se pa moramo vprašati, kdo pa jamči za varnost slovenskega denarja, kateri je naložen pri »Kranjski hranilnici« v Knaflovih ulicah? Ali morda teh 05 članov, kateri so vsi zagrizeni nasprotniki javno tistih ljudi,kateri imajo denar pri njih naložen? Ne, ti ne jamčijo, ti le upravljajo denar, in sicer slabo upravljajo kakor bodem pozneje dokazal. Ako bi tedaj slovenski vlagatelji izgubili vseh svojih 42,000.000, katere še zaupajo »Kranjski hranilnici, in bi potem prišli k enemu teh gospodov in zahtevali od njega denar nazaj, bi jih ta popolnoma lahko in opravičeno vrgel skozi vrata ven in jun rekel, da se jim prav godi, zakaj SO bili pa tako neumni, da so zaupali denar »Kranjski hranilnici«. Sedaj flani upravnega sveta ne jamčijo za varnost.
Ali jamči kranjska dežela za varnost vlog, ker se vendar imenuje k hranilnica »Kranjska hranilnica«? Ne> in stokrat ne, zapomnite si ljudje božji, da kranjska dežela ne femči pri »Kranjski hranilnici za v*Še vloge, da je ime »Kranjska« le neopravičen pridevek te hranilnice, 111 da bode treba premišljevati resno ? tem, da se odvzame ti hranilnici ^e »Kranjska«, in s tem ljudi po-
klad
1'ivo vam zgledov. Dol rezervnega zaklada naložen je v hišah v Ljubljani, in sicer 1. v hiši na Sv. Jakoba trgu št. 2 204.339 K čistega dohodka pa ima ta hiša 3929 K, tedaj se obrestuje ta kapital še manj kot po 2%; 2. v hiši na Erjavčevi cesti št. 1 70.533 K, čistega dohodka pa ima ta hiša 1468 K, tedaj obrestuje to kapital po 2°/c.
Ravno tako je naložen del rezervnega zaklada na Dunaju, in sicer 1. v hiši Havdenhof 1,112.000 K, čistega dohodka pa ima ta hiša. 31.191 K, tedaj se ta kapital ne obrestuje niti po 39f ; v hiši Kirehen-gasse št. 24 404.727 K, čistega dohodka je 14.956 K, tedaj se tudi ne obrestuje po 4%.
Tudi v Trstu ima rezervni zaklad svoje hiše, in sicer ima 1. naloženega na onih poslopjih 471.568 K, čistega dohodka je 22.913 K, tedaj edino ta denar se obrestuje po 5?-*>; 2. na Noghera hiši je naloženega 164.000 K, čistega dohodka je 2000 kron, tedaj se obrestuje ta denar po
iv.%.
Kurzna izguba.
To je tedaj tisti tako »varno naloženi« del rezervnega zaklada, kateri je vse poprej nego pa varno naložen, ker so vse te hiše že stare in se mora skoro polovico dohodkov po-
V smislu pravil »Kranjske hranilnice« sme ona dajati od svojega dobička le za obče koristi in dobrodelne namene mesta ljubljanskega, oziroma kranjske dežele.
»Kranjska hranilnica« tudi ne zamudi ob vsaki priliki poudarjati svoje darežljivosti v obče koristne namene. Toda kaki so ti obče koristni nameni? Tu nekoliko zgledov.
V Ljubljani obstoj it a dve glasbeni društvi, nemško filharmonično društvo in slovenska »Glasbena Matica«. — Obe ti društvi sta kulturna faktorja, upravičena, da ju podpira mesto, dežela in država.
Tudi »Kranjska hranilnica« se šteje med njene podpornike. Toda kako postopa pri razdelitvi podpor«
Redna letna podpora filharmo-ničnega društva znaša 3500 kron. podpora »Glasbeni Matici« pa 400 K. Ko je nemško društvo praznovalo svoj jubilej, mu je darovala 50.000 kron in penzijskemu fondu tega društva istotako 50.000 kron. Za gradnjo društvenega doma dobilo je pa 155.000 kron. Nadalje pokriva primanjkljaj pri komorni glasbi v znesku letnih 1000 kron. »Glasbena Matica« pa ni sprejela niti vinarja kake izredne podpore, niti vinarja za zgradbo svojega  društvenega doma.
Ako seštejemo te podpore za čas desetih let, dobimo, da je podarila »Kranjska    hranilnica« nemškemu
filharmoničnemu društvu v tem času 300.000 kron, »Glasbeni Matici« pa le 4000 kron. Tako ravna »Kranjska hranilnica« z dobičkom slovenskih vlog! Že ta slučaj kaže, da podpore te hranilnice nimajo značaja obče koristi in dobrodelnosti, ampak zasledujejo le političen, nemško-na-cionalni namen.
To bom dokazal tudi s sledečimi slučaji. Podporno društvo nemških visokošolcev iz Kranjske je prejelo leta 1907. — 2000 K; podporno društvo slovenskih visokošolcev pa — nič. Krajevna ženska šulferajnska skupina je dobila za božičnico 500 K; ženska podružnica sv. Cirila in Metoda pa — nič. Nemški »Turnve-rein« 1000 K, slovenski »Sokol« — nič.
Kaki so uradniki?
Ali pa ima mogoče ta hranilnica nastavljene slovenske uradnike? Ne, ampak same zagrizene nemškutarje, kateri so mastno plačani, ne zato, ker morajo mnogo delati, ampak zato, da blatijo po časopisih slovenski narod, tisti narod, od katerega žive. (Skandal! Sramota!)
Kako dele čisti dobiček.
Kar je dala »Kranjska hranilnica« mogoče kje za kako hiralnico ali bolnišnico, naj se s tem ne hvali preveč, saj to je vendar njena prokleta dolžnost, (Tako je!), da ihl vsaj nekaj za dobrodelne namene. Sicer bodem pa tem gospodom nekoliko osvežil spomin glede njihove dobrodelnosti. Hranilnica je dajala poprej za ljubljanske reveže vsi »t o 0000 kron, in od te vsote je pa odtrgala 700 kron, da jih je dala tedanji nepotrebni nemški protestantski šoli. Leta 1894. je pa zopet odžrla revežem 300 kron in jih darovala — čujte — svojemu direktorju, (Ctrjte!) kateri je imel itak lepo plačo. To je škandal in umazanost prve vrsto, katere so zmožni le pri »Kranjski hranilnici«. (Škandal! Nezaslišan škandal!) In o potresu, tedaj ko je bila Ljubljana skoraj razrušena in se je vsakemu tujcu v srce smilila, kaj je pa tedaj storila ta nemška hranilnica za Ljubljano1? Ali je mogoče \ dala kako milijonsko brezobrestno posojilo, ali je pomagala zidati Slo-vencem hiše ? Ne, nič od vsega tega, dasiravno je ravno tedaj pričakoval ves svet od hranilnice, da stori kaj izrednega. Res, storila je nekaj iz-iodnega, dala je ubogim Ljubljančanom nekoliko brezplačnih kosil, mrzle juhe in starega kruha za umazani znesek 7590 K 12 vin. (Sramota).
Seveda če bi se dalo tedaj kaj pod]>ore ubogim Ljubljančanom, kje bi se pa potem dobil denar za nem-ško-nacionalne namene?
In ako bi dajala ta hranilnica od svojega dobička res za občne koristne namene dežele kranjske, potem ne bi bilo finančno stanje dežele tako žalostno!
Nadaljna   darila v nemško-na« i o nalile namene.
Za nemško gledališče je spravila hranilnica čez 600.000 kron skupaj, vrhu tega dobiva nemško gledališko društvo še posebej podpore 3000 K, slovensko »Dramatično društvo« pa — nič! Nemško pevsko društvo 150 kron, slovenska pevska društva — nič. Nemško planinsko društvo 2000 kron in izvanredne podpore 1400 K, »Slovensko planinsko društvo« in »Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa zopet — nič! Nadalje vzdržuje »Kranjska hranilnica« s slovenskim denarjem tukajšnjo šul-ferajnsko šolo, razne šnlfeiajnske vrtce po Kranjskem in Štajerskem.
Da, hranilnica, katera se redi od slovenskega denarja, izda na leto nad stotisoč kron v strogo nemške namene.
Kako daje kredit.
»Kranjska hranilnica« je leta 1907. dala 967.000 K kredita na hipoteke, na menice  pa  v  istem letu
676.000 K. Slovencem se je dalo 167.000 K hipotekarnega, 176.000 K pa meničnega kredita. Nemci so torej dobili 800.000 K hipotokarnega in 500.000 K meničnega kredi!m.
Maščevanje hranilnice.
»Kranjska hranilnica^ se je začela maščevati, in sicer s tem, da odpoveduje hipoteke. Ali to Se ni dovolj. Hranilnica ne odpoveduje posojil sama, temveč jih odpoveduje sodnijskim potom po svojem odvetnika dr. K g o r j u , ter dola tako popolnoma nepotrebne stroške strankam v vsakokratnem znesku 50—100 kron. Odgovor na tako postopanje je lahek.
Sedaj pa preidem k drugi točki, in to je naš
deželni   predsednik   baron Schvvarz.
Leta 1905., 25. septembra, je bil imenovan g. Teodor S c h w a r z deželnim predsednikom kranjskim.
Tedaj je bilo mnogo ljudi na Kranjskem in med temi so bili tndi ugledni politiki, kateri so se veselili tega imenovanja, ker so imeli menda tisto mišljenje o g. Schwarzu, kakršno mišljenje ima sploh naš«' ljudstvo o Tiroleih, da so velepatrijotie-ni, sieer na duhu malo omejeni, ali kakor pravi sv. pismo: »UJx>gi na duhu«, (Smeh) sicer pa miru i in dobrohotni Ljudje; zato so bili prepričani, da bode )z. Schvvarz jako nedolžen predsednik, kateri ne bode nobenemu kalil vode.
»Tirolec« na 40 let — »ovca«.
Toda med Slovenci so bili tudi ljudje, kateri so bolje ponudi značaj »Tirolea«, kateri je že prekoračil 40. leto, in ti so bili prepričani, da novi predsednik ne bode »pohlevna ovca«, ampak da bode kaj kmalu pokazal slovenskemu narodu svojo zobe. Culi so se glasovi, kateri so pripovedovali, da so v Trstu njemu podrejeni uradniki, in sploh njegov bližji okoliš od veselja jokali, ko so izvedeli, da g. Selnvarz odrine iz Tisti in da osreči s svojim posetom ubogo Kranjsko. In res, ti poslednji se niso motili! Prišel je »volk« V našo deželo, ali bil je pogrnjen z »ovčjo kožo«.
Ko so jo nastanil v vladni palači na BIeiweisovi cesti, ni poza bil na svojo vlogo »}k)hlevne ovce«.
Kdor je namreč prišel k njemu v njegovo pisarno, našel ga je za mizo sedečega, melanholično zročega predse, in na njegovi mizi je vsakdo lahko opazil skodelico mleka. Za boga svetega, človek, kateri pije celi dan, od jutra do večera, od zore do mraka le mleko, ta vendar ne more biti krutega značaja, tak človek nima ostrih zob, ne poželi svojega mesa, kadeče se gorke krvi. Tak mož je in mora biti prototip takozvanoga »dobrega Tirolea«.
Volk v ovčji koži.
Ako pride kdo sedaj v pisarilo g. deželnega predsednika, najde ga tudi sedaj v taki situaciji, v kakršni sem ga poprej opisal, - melanholičnega in skodelico mleka pred seboj — samo s tem razločkom, da Slovenci ne vidimo več ovčje kože na njem, ampak pravega volka, kateri pije iz skodelice kri in solze slovenskega naroda! (Tako je! Odobravanje i Glavar ukori govornika).
Ta mož, kateri je bil poklican, da vlada slovenski narod na Kranjskem, bi moral pač vedeti, da ni nič ložjega na svetu kakor vladati, ako ima dotični k le količkaj vesti in ljubezni do svojih podložnih, da pa je posebno lahko vladati slovenskemu narodu, kateri narod ima mehko in odkritosrčno dušo, vladati temu ua-rodu, kateri je od pamti veka bil vedno teptan, trpinčen in zaničevan in kateri ne zahteva od svojih gospodov več, kakor le toliko, da ga ne bi-jejo preveč živinsko, da mu privoščijo včasih prijazno besedo.
Stara pravda!
Zgodovina priča, da se je sicer tudi slovenski narod uprl enkrat svo-
jim gospodarjem, da je vstal iti z mozeg in kosti pretresujočini glasom zavpil »stara pravda«!
Ali slovenski narod so tedaj ni pobunil radi tega, ker je bil vsak dan bičan od nemških vaiptov, ker je moral le delati in ni imel nič jesti, ker je bil lačen in žejen ter zvečer ni imel prostora, kamor bi položil svoje izmučeno teio — ne, on je bil prepohleven, da bi so vzdignil radi vseh teh do neba kričečih krivic. Vzdignil se jo stoprav tedaj, ko je videl, da se godi boljo živini grasča-kovi in ko je moral izgubiti vero v svojega boga, ker predniki teh inož, kateri sede tukaj na ievi strani, so mu onečastili vse, vero, žene, njega samega in mu rezali na živem telesu jermena s hrbta.
Časi so se sicer spremenili, in oholi Nemci in nemški predsedniki nam sicer več ne režejo jermenov z živega telesa, ali vendar jo baron Schvrarz dosegel v kratki dobi svojega vladanja, v zvezi s svojimi svetovalci, kranjskimi Nemci — katere vidite tu pred seboj — to, da je razburjen ne samo narod na Kranjskem, ampak celokupni slovenski narod.
In kako je to dosegel t Protislovenska politika. Korupcija.
Takoj pri svojem nastopu, upe-Ijal je pri svojem vladanju dva sistema, sistem protinarodne, protislovensko politike in sistem koiupeije.
Dovolite, da vam nekoliko osvetlim ta dva njegova sistema.
Oglejmo si prvi, p r o t i n a -rodni sistem, katerega je on izpopolnil do viška, kateri so sploh ne da več potencirati. Dežela kranjska šteje okolu 500.000 Slovencev in 25.000 Nemcev. Vsak normalen človek bi pričakoval, da imajo pri takem razmerju prebivalcev Slovenci vsa najboljša mesta pri vladi zasedena.
Ali kdor bi tako mislil, so kruto moti.
Uredništvo pri deželni vladi.
Oglejmo si samo površno status uradnikov v vladni palači na Blei-weisovi cesti.
Predsednik sam ne zna dobro slovenski, in da je poštenjak, moral bi sam protestirati pri dvoru, da se ga imenuje predsednikom v deželi, čigar večine prebivalstva ne razume. Njegov namestnik v V. plačilnem razredu grof C h o r i n s k y , govori sicer slovenski, pisati pa ne zna. Da to ne zadosti;je pri nas, bode pač vsakdo uvidel.
Sedaj si pa oglejmo v 1 a d n e svetnike. Koliko Slovencev pa je tukaj? Samo eden sanitetni referent dr. Zupane, vsi drugi so Nemci, kateri ne znajo slovenski, ali pa le za silo lomijo ubogo slovenščino. In med temi uradniki so najvažnejši referenti.
Celo med okrajnimi glavarji najdemo ljudi, kateri ne znajo slovenski (Chron, Reehbaeh) in ti morajo vendar vsak dan občevati s slovenskimi strankami in reševati slovensko vloge.
Med vladnimi tajniki in okrajnimi nadkomisarji znajo le nekateri za silo slovenski. Med okrajnimi komisarji jih zna le nekaj slovenski, vsi pa ne, večina ne.
Med koncipisti je nekoliko bolje ■•— tukaj . :.oraj prevladuje slovenski živci j.
Ali to je bilo že dovolj, da je Schuarz poročal na Dunaj, da je politična uprava preveč slovenska in zato je začel od vseh vetrov nemške praktikante vlačiti k nam, kateri bodo enkrat zavzeli vsa boljša mosta.
'Sedaj je pri vladi 14 praktikan-tovu med temi samo 5 Slovencev.
Vladna slovenščina.
Poglejmo si le nemške praktikante. Vseh ne bom našteval. Pa tudi še druge nemško uradnike. Dr. Strictius je zamenjal filijalko s fija-kerijo. Grum, kateri jo sedaj na Dunaju v »Arbeitsministerium«, je znan kot mož, kateri piše slovensko gramatiko za nemške uradnike. Kako zna ta mož slovenski, evo nekaj izgledov. Nekega kmeta jo nahrnlil: »Vi ste Savo ribali!« Kmet ga jo debelo gledal ,ker ni vedel, kako da je ribal Savo, ali seveda uradnik je to povedal tako, ker se je v nemščini glasilo: »Sie haben in dor Save ge-fiseht!« Pri neki rabuki je dejal: »Napravite trg!« (»Mac h en Sie Platz!«) Pri nekem žrebanju se je izrazil za nemški »Ziehen Sie das Los« — »Vzemite žrebca iz klobuka!« Najlepša pa je ta, da jo nahru-lil neko žensko misleč nemško »Sie waren mit dem Gendarm grob« — »Vi ste bili z žendarjem debeli!« Ženska, poštena žena slovenskega kmeta je užaljena jokala radi takega očitanja.
To so uradniki, ki znajo »slovenski!«
Finančni uradi.
Prezreti tudi ne moremo delovanja barona Schwarza kot predsednika kranjske finančne direkcije. Tudi tukaj se v zadnjem času uvaja sistem protekcije nemških uradnikov
in zapostavljanje slovenskih. Opozarjam samo na slučaj G r a b n e r. Grabner je davčni referent, torej zavzema mesto, ki pristoja samo absol-viranim juristom. Grabnov pa nima niti srednjih šol,niti ni drugače kvalificiran, ima pa najboljšo kvalifikacijo, ki pride pri uas na Kranjskem za uradnika v poštev, to je: Grabner je Nemec in v daljnem sorodstvu s Šukljetom in s tem je vse povedano. In baron S?hvarz hoče imeti Grabnerja v Ljubljani, pa bodisi da so drugi slovenski uradniki — notabene juristi še tako zapostavljeni. Nemce se hoče vse spraviti na lepo gorko mesto v Ljubljani, Slovence pa ven na dežolo, da opravljajo odijozuo delo davčnega vijaka. Ali je potem čudno, da se vzbuja v slovenskih uradnikih nezadovoljstvo in pa prepričanje, da zanjo ne eksi-stira pravica, ampak samo za uradnika, ki je Nemec! Odgovoren jo seveda tudi novi finančni ravnatelj, pod čigar ravnateljstvom se vse teiz-premembe vršijo, vendar jaz nikakor ne pripisujem teh izprememb njemu na rovaš, ker je novinec in razmer nikakor ne more poznati. Pa če tudi nima nobene napake, eno velikansko napako ima, da si je izbrat za prvega svetovalca in informatorja moža, ki je pri vseh finančnih in davčnih uradnikih najmanj priljubljen, čiger duševno velezmožno-sti so splošno znane in ki —- čujte in strmite — pri nas na Kranjskem noče veljati ne za Nemoa, ne za Slo-venoa, ampak za Italijana! Zato naj se pa novi finančni ravnatelj nikar ne da zlorabljati od barona Schwar-za, ne od svetnika Aviana. Ta Avian je zli duh, kateri vodi ravnatelja Klimenta. Bil je na Primorskem in Tirolskem, ali povsod se je izkazal nezmožnega, da je postal nemogoč, a za nas je pa le dober in izročile so se mu celo personalne zadeve.
Tako so prišli tudi v Kranj in Novo mesto vsled pritiska nemškega »Volksrata« nemški uradniki.
In kaka korupcija je zavladala v palači deželnega predsedstva po prihodu g. Schwarza!
Gospod predsednik, razjasnite nam, kako je bilo lani s tistim računskim praktikantom. Bilo je osem prosilcev, med temi samo en Nemec! In kdo je dobil razpisano službo» Ker že ni bilo mogoče dati službo Nemcu, kar bi pobudilo preveliko pozornost, Slovencu se je pa ni hotelo dati, ni bil nihče imenovan.
Gospod predsednik, ali vam je znana najvišja odločba z dne 30. oktobra 1905. Dobili ste 0000 K, ko ste se preselili iz Trsta v Ljubljano, kot »Kinrichtungsbeitrag«, kupili pa niste niti enega stola v Ljubljani.
Gosi>od predsednik, ali je res, kakor se govori, da se iz takoimeno-vanega »Gebaude - Erhaltungsfon-da« plačuje Matelič za snaženje privatnega vašega stanovanja, elektrika v vašem konjskem hlevu, in celo v vaši kuhinji ?
Poznate li praktikanta plemenitega K o m e r s , ali ni Vaša žena njegova teta, in vi ste ga baje kvalificirali, da zna slovenski, pa no razume ne besedice! Ima pa obrtniški referat! To je »polnischo Tantcn-wirtsehaft«. Poznate li g. Pa n 1 u e-cija de Roncole, kateri ne zna ne besede slovenski? On je preskočil dva slovenska praktikanta v adju-tu. Z očetom njegovim ste bi i i dober prijatelj in zato ste ga vzeli sem. Poznate li g. V i s i n i j a? On je sin bivšega dvornega svetnika v Trstu pri sodišču, katerega ste Vi iz prijateljstva do očeta sem vzeli in mu dali dopust za vojaško leto, da no izgubi čina.
Višji uradniki.
Sedaj pa malo k višjim nemškim uradnikom.
Dvorni svetnik Gozani je dobival kot »Landesfurstlicher Co-missiir« pri »Kranjski hranilnici« 000 goldinarjev na leto. Kako jo more ta mož nadzorovati, ko nima ni-kakega pojma o poslovanju hranilnice. Pri gluhonomnici dobiva tudi 000 gld. in hotel jo imeti še stanovanje.
Svetnik P r a x m a r e r , ki je poročevalec za podpore, ki jih deli ministrstvo, je obenem tudi odbornik nemškega »Filharmoničnega društva« in je kot tak kršil svojo uradno dolžnost, ko je poročal o podpori, ki naj bi jo dobila »Glasbena Matica«.
Svetnik vitez L a s i; h a n jo na nečuven način žalil slovenski narod, ko je raztrga! slovenski odlok tukajšnjega sodišča vpričo uraduega sluge, ki ga mu je prinesel, ter imenoval predrznost to, da se mu pošiljajo slovenski odloki! In Laschann se vsled tega ni storilo prav nič.
In potem poročevalec v šolskih zadevah vitez Kaltenegger. Omenim naj samo, kako se tu odda jajo štipendije. Štipendije so na primer dobili: sin gimnazijskega ravnatelja Breznika, ki ni ravuo ubog, potem trije sinovi gimnazijskega ravnatelja Puezkota in dva sinova zastopnika graškega za
varovalnico Morota, ki   ima gotovo zaslužka 10.000 K na leto!
Gospod predsednik, kaj pa je s tisto zadevo sedanjega ravnatelja, bivšega profesorja Breznika1* List »Omladina« je javuo povedal, da je profesor Breznik popravljal naloge Vašemu sinu, na javnem shodu se je potem reklo, da se je ta stvar spravila v javnost, da se z eventualno tožbo dožene resnica, ali vzlic temu ni nihče tožil!
To je v resnici pravi zistem protekcije in korupcije.
Visoka zbornica! Upam, da sem dokazal, da je koruptni in ponemče-valni sistem, pod katerim ječimo Slovenci kriv, da ne moremo niti na gospodarskem, niti na kulturnem polju napredovati tako, kakor bi si želeli.
Moj govor pa izzveni z apelom na Vas gospod predsednik: Gospod baron Schwarz, ako imate še količ-kanj možatosti v sebi, potem zapustite našo deželo, odstopite sami od svojega mesta!
Burno odobravanje je sledilo temu govoru. Ploskala je zbornica in obe galeriji, o katerih je bilo čuti krepkih živio-klicev. Govorniku ča-stitajo.
Mrliči med slovenskim   narodom in dinastijo.
Deželni glavar: Prodno podelim besedo naslednjemu govorniku, povem, da sem izvedel iz stenografič-nega zapisnika, da je doktor Tavčar v svojem govoru rabil besede: »Odslej ležita med slovenskim in nemškim narodom mrliča v Ljubljani, in bojim se, da bodeta ležala ta dva mrliča tudi med nami in našo dinastijo!« — Žal mi jo, da * nisem slišal takrat teh besed, zato jih sedaj najodločnejše zavračam, ker je ta beseda v naj flagrantne jšem in naj-eklatantnejšem nasprotstvu z mišljenjem vsega prebivalstva! (Dr. Tavčar, dr. Triller: Res je pa le!)
Idrijske razmere.
Poslanee G a n g 1 je nato skoro dve uri govoril o idrijskih razmerah. Njegova strogo stvarna in vsestransko utemeljena izvajanja so zbudila splošno pozornost. Hiteti je moral h koncu, ker ga jo v to prisilil gospod deželni glavar. Ganglov govor priobčimo pozneje v celoti po stenografičnem zapisniku. Koncem govora se je med poslancem Gan-glom in dr. Peganom razvil živahen dvogovor. Pomembno je, da je dr. Pegan priznal opravičenost ogromne večine idrijskega prebivalstva po kulturnih zahtevah, torej tudi pritrdil utemeljenosti sklepa občinskega odbora idrijskega glede prezidave glasovitega mestnega poslopja št. 509, katerega zgodovino poslanec Gangl temeljito razjasnil. (Govorniku so pritrjevali poslanci narodno-napredne stranke. Dr. Triller: »Živio Gangl!«)
Gangl je stavil in s svojimi izvajanji utemeljil ti dve resoluciji:
I. Deželni zbor skleni: Prošnja mesta Idrijo, vložena 1. 1905 na deželni zbor kranjski za podporo vzdrževanja mestne realke se reši tako, da se dovoli mestu Idriji naknadno za 1. 1905 do 1909 podpora v znesku 40.000 K.
II. Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga:
a) da dovoli mestni občini idrijski prezidavo mestnega poslopja št. 509 po načrtih arhitekta Dolinskega v proračunjenem znesku 38.169 K 12 vin.;
b) da razveljavi odlok g. geren-ta, ki je z njim odslovil mestnega tajnika, ker ta odlok direktno nasprotuje določilom službene pragmatike za uradnike in sluge mestne občine idrijske;
c) da pospeši napravo načrtov za regulacijo potoka Nikave, ki jo je dal lansko leto po svojih inženirjih premeriti, da se bo moglo s to regulacijo obenem rešiti za Idrijo prepo-trebno kanalizačno vprašanje;
č) da pošlje ob ugodnem času v Idrijo deželnega strokovnjaka, da izdela regulačni načrt mosta:
Pri glasovanju jo padla I. resolucija. Zanjo so glasovali samo poslanci narodno - napredne stranke. — Takisto sta padli točka a) in b) II. resolucije, ker so za obe glasovali le poslanci narodno - napredne stranke. Sprejeti pa sta bili z vsemi glasovi točki c) in č) II. resolucije. (Dr. Tavčar: »Dve resoluciji boš pa le nesel domov.« Dr. Šuster-šič: »Za pravično stvar smo zine raj!«)
K besedi se je oglasil nato
deželni predsednik baron Schvvarz.
DoČim so v drugih slučajih vse lej, ko se je oglasil baron Sohwarz, odšli poslanoi narodnonapredne stranke is zbornice, je sedaj večina njih ostala v ■bornioi, kajti vedeli so, da bo baron Bohwara ob tej priliki skušal oprati s sebe madei, s katerim se je pomasti v septembrskih dneh. Poslanoi S. L. S. so napravili osek krog okrog Sohwar«a in pridružili so se jim tudi Nemoi,   poslanoi narodnonapredne
e so pa ostali na svojih prostorih pred sedežem deželnega predsednika. Baron Sohwarz je govoril nekako takole:
Glede na iavajanja gospodov predgovornikov o septembrskih dogodkih hočem raaložiti oelo aadevo. Zaradi agitacije pred shodom dne 18. septembra in aaradi agitacije na shodu samem (Dr. Trilller: „Na shodu se ni agitiralo, temveč mirilo!") se je bilo bati neredov, zato je vlada koncentrirala v Ljubljani orožniltvo in tudi pripravila vojaštvo ter določila sa opaaovanje dogodkov državna policijska uradnika. 18 septembra je vprašal policijski svetnik Wratsoko ljubljanskega župana, ali bo treba orožniške asistence, a župan je zanikal to, in popoldne, ko je bil župan pri meni, je rekel, da misli, da bo lahko vzdržal mir in red s svojimi lastnimi policijskimi organi
Zvečer je nato svetnik Wratsohko sporočil mestnemu policijskemu svet niku Lauterju, da mu da lahko na razpolago 30 orožnikov; ta je vzel to na znanje, pa rekel, da misli, da bo iehajal s svojimi mestnimi stražniki. Mestna oblast ni hotela orožniške pomoči, zato je bilo pričakovati, da bo sama postopala tako krepko, da bo preprečila vse silovitosti. Zgodilo se pa je, da je po zborovanju prodrlo veliko ljudi skozi policijske kordone in je bil prostor pred Kazino kmalu napolnjen z ljudmi, nakar so se zgodili oni izgredi Tedaj je vladni policijski uradnik Fink naletel na mestnega policijskega svetnika L au terja in ga opozoril na to, da je orožniška pomoč silno potrebna, a svetnik Lau ter jo je zopet odklonil, kar je F.nk sporočil deželnemu predsedaištvu, ki je odposlalo orožništvo in vojaštvo. Zal, da so medtem izgredoiki že izvršili svoje že dolgo pripravljene na klepe (Burno ugovarjanje!)
Glede na te dogodke je bilo jasno, da se preprečijo nadaljne silovitosti, odrediti, da je bilo pripravljeno vojaštvo v bližini poslopij, ki so bila napadena dne 18., in razposlale so se orožniške patrulje, da ne bi ostali drugi deli mesta brez varstva.
Dne 19. septembra je župan Hribar predrugačil svoje stališče in je sam zahteval vojaštvo! (Dr. Šusteršič: „Ali je to res, gospod baron?" — Narodno-napredni poslanci odločno ugovarjajo.
— Dr. Tavčar: „Glavno je, da se je streljalo!" — Dr, Šusteršič: »Kdaj je to bilo?") Popoldne.
Prišlo je tudi dne 19. do silo vi tosti in so morali vojaki in orožniki napraviti mir in red. Dne 20. septembra je bilo pripravljeno enako m vkljub temu, da ljudstvo ni moglo dvomiti o resnosti položaja, se je zopet obnašalo izzivajoče in grozeče, kar je imelo žalostne posledice.
Dne 21. sept. popoldne so pohajale gruče ljudi po mestu in zahtevale od trgovcev in obrtnikov, da odstranijo nemške napise in so jih mnogim tudi sami odstranili. Mestua policija ni bila zmožna niti tega zabraniti. (Klici: „Ali je 20. september že končan? Ali o 20. septembru ne veste nič povedati ?") Mestna polioija je oelo pustila razširjevanje hujskajoČih letakov.
Očitalo se mi je, da sem povabil žandarmerijo v mesto, ne da bi bil prej temu pritrdil župan, ali mnenje, da se to ne sme zgoditi brez županovega dovoljenja, je napačno, kajti po §§ 3 in 17 orožniškega zakona je dolžnost deželnega poglavarja, da nevarnosti pride nasproti z moč a o roko.
Po 21. septembru ni prišlo več do večjih nemirov, pač pa so se pojavili drugi, obžalovanja vredni pojavi, katere je povzročil en del Časopisja z nadaljevanjem svoj h napadov proti nemškemu prebivalstvu v Ljubljani j dasiravno so bili Nemoi v manjšini in bi večina morala prizanašati maDJšini. Glavno krivdo ima tu „Slovenski Narod", ki je po mne nju gospoda deželnega predsednika hujskal k bojkotu Nemcev.
Baiumem, da se želi poizvedeti one, ki so krivi.  (Klic: n Vojaštvo!")
Odločno zavračam napade na vo jaštvo. (Veliko razburjenje med na rodnonaprednimi poslanoi. Dr. Tavčar: nTo bi bilo vendar preveč, da bi se bali vsakega sabljača!" — Klo-futati ne bomo pustili ljudi na ulici!") Zavračam najodločneje napade na kornega poveljnika!
Padle so besede, kakor „morileou. Morilec je tisti . . . (Klici: „Vojaki, ki so streljali, so morilci!" — wTisti, ki v hrbet strelja!" — Dr. Tavčar: „Tišti, ki so nSohnellfeuertt dajali!
— Dež. glavar: „Gospod dr. Tavčar, prosim t" — Dr. Tavčar: „Prosim! Je vse zastonj! Es ist ein merkwurdiger Saft das Men-sohenblut!") Morilec je tisti, ki z namenom uničuje človeško življenje. (Klici: „Da, da!") Ta trditev je tako strašanska, da se obsoja sama po sebi! (Klici: „V hrbet so streljali! Za bežečimi so streljali! — Dr. 0 raž en: Ženske so zabadali od udaj i bajoneti!") Kar se tiče očitanj
vojaštvu zaradi uporabe orožja, se je že v delegacijah izjavil vojni minister Sohooaioh (Klioi: „Na podlagi napačnih informacij! Bil je nalagan!"), in obljubil, da bo podal na podlagi nadaljoih poizvedb nadaljna pojasnila! (Dr. Tavčar: „Na sodnji dan popoldne ob polu štirih!") To bo storil vojni minister ali pa domobranski minister v državnem zboru. Poslanec Hribar in tovariši so vložili tozadeven nujni predlog v državnem zboru D e-ielni zbor zato ni pristojno mesto . . . (Klioi: „0 ta bi bila lepa! Protestiramo, te pravice nam pa ne bodete vzeli!") ni pristojno mesto, kjer bi se mogla stvar dognati. (Dr. Triller: „Dognala se bo tedaj, ko bodo vsi vojaki, ki so streljali, na zatožni klopi!")
OrožniŠtvo in vojaštvo je postopalo   popolnoma   pravilno. (Turk: Dr. Pegan je sam na sebi poskusil, da to ni res!")
Kar se tiče žalostnega slučaja v Auro vi gostilni, kjer je bil aretiran nadinžener Pralovšek, je po uradnem poročilu svetnika Wratschka konstatirano, da je bilo v veži Auro ve gostilne 18 septembra kakih 20 ljudi, ki so žalili vojake in orožnike s fej-klici. Ker je bdo razburjenje vedno večje, je šel tja v vežo svetnik Wratsohko ljudi pomirit in je Šel potem tudi v sobo (Klic: .Zakaj so potem Šli vojaki v sobo?") Prišlo je potem do r i buke in po uradnem poročilu svetnika Wratschka se je inž. Prelovšek izkazal kot sokriv ! (Klici: nNi res! Wratsohko je ped prisego povedal drugače. Povedal je, da je vojaštvo vdrlo v gostilno „w.der Ver-abredung!" (Dr. Tavčar: „To so uradna poročila!" Turk: nZdaj jih pa imate!")
Nekemu žandarmerijskemu častniku se je očitalo, da je rekel tedaj, ko se je že prej streljalo: „Ncch einmal živio sohreien, «o wird ge 8oho8sen!" Tega izreka ni 6toril, rekel je tedaj: n Jetzt sohreien sie živio, wo doch gesohosaen wurde!" (Klioi: „^o ni res! To ne bo držalo!")
Končno so neupravičene pritožbe proti vladi in njenim organom, da niso postopali korektno. Pravi krivci so bili, ki so izgrede uprizorili in jih pripravili, in vsi tisti, ki so s svojim vedenjem posredno ali neposredno (Klici: „No, no!") ljudstvo razburjali in zavajali v misel, da se sme nekaznovano poškodovati tujo lastnino. (Dr. Triller: „ Kdo je to?" Turk: „Kar na dan!")
Govorilo se je o nekem i*r*«u, ki sem ga baje storil v kabinetni pisarni v izredno sovratnem smislu proti slovenskemu naroda. Izjavljam, da tega izraza nisem storil niti v kabinetni pisarni, niti kje drugje! (Klio: „Će je to res!")
Slišal sem oelo vrsto vprašanj. Na nekatera ne odgovorim in ne bom odgovoril, na droga pa sem pripravljen odgovoriti na podlagi spisov, ki sedaj niso na razpolago, na nekatera pa odgovorim takoj.
Pod vprašanjem „Germauiesiruogs bestrebungen" se mi očita posebno sprejem Nemcev in pripadnikov dragih narodnosti v politično službo, dt pa odbijam slovenske. Po uradnih predpisih je za sprejem praktikantom numerus olansus, samo 10 mest, katero število se ne sme prekoračiti. (Dr. O raž en: „Numerus olansus je samo za Slovence!") Nikdar se Še ni pripetilo, da bi se kakega prosilca odbilo zaradi narodnosti. (Dr. 0 r a • žen: „Kaj pa računski praktikant?") Med 19 konoeptnimi praktikanti je 8 Slovencev, 9 Nemcev in 2 Čeha (Klio: „Toraj več Nemcev kot Slovencev!" Dr. Triller: „Kdor ne zna slovensko, ga je treba alimine odkloniti!) Pred 10 leti je bilo na Kranjskem v politični službi samo 9 Slovenoev, danes jih je pa 26. (Dr. Triller: „Pa brez vaše zasluge, g baron !u)
Očitalo se mi je, da sem v ne kem poročilu baje trdil, da je preveč Slovencev v politični službi, kar bi bilo vzrok za sprejem Nemcev. Teg* nisem trdil nikdar. Res je pa, da ogaša malo slovenskih kompetentov Poročal sem, da je želeti, da stopi več juristov v politično službo. (Dr. Oraien: „Kaj pa računski prat tikant?")
Preide h „Kranjski hranilnici" in in trdi, da je svetnik Gozani P° vpogledu v knjige in bilanco za leto 1908 podal svojo izjavo, ki se }* priobčila potem v „Laibaoher Zeitung" Okrajna glavarstva so pa dobila nalog, da naj ponČe ljudstvo, da je denar popolnoma varno naložen Naskok na „Kranjsko hranilnico" d* izvira iz narodnostnih nasprotstev, a* se je le iz teh vzrokov uprizoril bojkot, 8 katerim se hoče uničiti zavod To ni zakonito, in državna oblast Je to morala omejiti. (Klio: „Kaj P* Nemoi! Ti na smejo! Kaj pa &ud* markovski Wegweiser?") Vlada boc* hoče zapročiti vznemirjenje ljudstva-(Dr. Oražen: „Kaj pa s čistim dobičkom?")
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Slovensfcemn Narodn" it. 13t dne 18, 1ann?ar1a 1909.
V Laseh an o vi zadevi pravi, da je takoj, ko je dobil obvestilo od sodišča, pozval Lasohana, da se opraviči. Laschan je poročal, da je parkrat dobil v neki privatni zadevi (Klici z galerije: „Po slovensko so ga rubili!") slovenske Bodoijske odloke, dasiravno je znano, da je po rodu Nemeo To da ga je toliko razjezilo, da ie strgal (Dr. Triller: § 305 k. r.!) oni sodnijski odlok, s čimer pa, da ni imel namena žaliti sodnije. (Klio: „Pa Slovence!" Sohwarz zaničljivo zamahne z roko. Dr. Tavčar: To je zaničevanje slovenskega naroda! Tega vendar ne bodemo prenašali!" Dr Triller: „Z orubljen je bil. slovensko.") Is Laschan vega postopanja ni razvidno, da bi bil hotel žaliti slovenski narod, (Klio; „Zaradi slovenskega jezika je strgal odloki") zadeva je popolnoma internega značaja. (Dr. Triller: „To je mojster zofistike! Spoznal sem, da se je stvar napačno tolmačila. (Klic: „Ali ga niste nič pokarali? Ali mu niste dali nikakega ukora?")
Končno zanika, da bi protežiral nezakonitosti in sovražil narod, ter pravi, da vrši le svojo službeno dolžnost po načelu pravičnosti. Sodbo o svojem delovanju prepuščam (Klioi: Volksratuu!) trezno in objektivno sodečim ljudem in bom vztrajal, ne da bi se dal morebiti motiti od neopravičenih napadov. (Klio: „Samo odidite!" — Kaj pa lajtnant Maver ?u) Nato govori
dr. Ivan Šustersič.
Najprej se izjavi proti nakupu blejskega gradu po deželi, kakor je predlagal poslanec dr. Vilfan, češ ker zahteva lastnik 1,200.000 K, dočim je še pred kratkim ponujal nekemu zasebnemu kupcu posestvo za 820.000 K. Dežela se ne sme dati na taa način osleparitd.
V idrijski zadevi, ki jo je sprožil poslaneo Grangl, pravi, da se je morala varovati avtoriteta deželnega odbora in da je bil zato občinski z as top razpuščen, kar se bo v enakem slu čaju zgodilo tudi kaki drugi občini.
Nato govori o deželnem pred sedniku. Kar se ni nikakor posrečilo baronu Sohwarzu samemu, da bi bil pred deželnim zborom opral sebe in svoje ljudi madežev, s katerimi so se pomazali V septemberskih dneh, to se je pač posrečilo dr. Šusteršiču, posrečilo namreč na egoraj, ne pa pred slovensko javnostjo, ki gotovo obsoja z vsem ogorčenjem dejstvo, da načelnik S. L. hj. nastopa v obrambo tistega barona Schvvarza, ki je bil in bo največja nesreča za celo našo deželo in obenem največji sovražnik vsega, kar je sploh slovenskega. Dr. ŠusteršiČ je moral tudi sam opaziti, da njegova stvar ni dobra, čeprav je to tolikokrat poudarjal, da hoče biti edino le pravičen in resničen, kajti njegovi lastni pristaši so se tu-patam naravnost začudno pogledavah, ko je njihov načelnik pral Črnega zamorca, in odobravanja tudi ni bilo niti med govorom, niti po njegovem zaključku takega, kakor je sicer pri pristaših S. L 3. navaden, ko dogovori dr. ŠusterŠič.
V glavnih potezah je govoril takole:
Jaz imam morda nekoliko drugačno stališče napram položaju, nego marsikdo drug Osemnajst let sem v političnem življenju in mislim, da se mi lahko ta čas šteje kot vojna leta, torej dvojno. Življenje mi ni bilo ravno lahko. Jaz sem si vedno Štel v svojo dolžnost v vseh okoliščinah brez strahu resnico povedati.
Gospoda moja! Ljudstvo me je postavilo, bi rekel, na najvišje mesto, katero ima v deželi oddati, in sicer Že opetovano. Ne smatral bi se vrednega tega zaupanja, če bi ne imel poguma, v vseh okolščinah vsakemu nasproti resnioo povedati. Včasih resnica malo v oči bode; tega se ne smemo ustrašiti. Včasih je veliko bolj popularno, dati duška ljudski razbur jenosti, ljudski strasti. Dolžnost moža pa je — in tukaj se mora pokazati mož — ki zasluži biti voditelj ljudstva — brzdati ljudsko strast Ako se ne brzda, lahko zaide na napačna pota in ost se obrne zoper lastni narod, soper tiste, ki so se vdali strasti.
Besede dr. Tavčarja so mi bile v velikem delu simpatične, ampak eno obžalujem in bom obžaloval vedno, da se krona uvaja v debato. To je nekonstituoionalno, neparlamentarno. V ustavni državi se moramo v vseh okoliščinah držati odgovorne vlade, ne pa faktorja, ki ne nosi nobene odgovornosti. Nasprotno stališče je atavistiško, odgovarja nemodernemu pojmu države, ko je bil vladar neomejen gospodar države. Tega je že davno koneo, položaj se je bistveno spremenil. Mi imamo opraviti z odgovorno vlado in s tistimi; ki jo reprezentiraj o.
Pred vsem hočem govoriti o tistem dogodku, ki je v zadnjem času najbolj pretresel vso našo javnost, o &• samo nesrečnem, ampak nečuvenom žina, vsled katerega sta 20 septembra
padli dve človeški žrtvi. Ne morem se zadovoljiti z izvajanj i gospoda dežel aega predsednika, češ, da je obtožba, da bi se zgodil umor, tako strašna, da se obsoja sama ob sebi in da zaradi tega ni treba odgovarjati. Kam pa bi prišli po tej teoriji, če bi se ta uveljavljala nasproti dr lavnemu pravduiku čin lajtuanta Maverja in njegovega oddelka je popolnoma neopravičljiv; na ljudstvo se je streljalo, kakor strelja loveo na divjačino.
Izvajanja vojnega ministra Sehoa-aioha v vojnem odseku so bila zelo poučna. Na podlagi lastnih poizvedeb je moral priznati, da se je na bežeče ljudstvo streljalo. Vse objektivne priče se strinjajo v tem. Prvi strel je padel, ko so ljudje že bežali. To je umor. To se ne da opravičiti. Nujno potrebna je reforma asistenčnih predpisov; dispozicije nad vojaštvom naj ima oi-viloi organ V Pragi so trajali mnogo hujši izgredi tedne, ne da bi se rabilo orožje.
Res je,   da je vsega kriv mob v
spodojeŠtajerskiii mestih, osobito v Pcuju. Tod*, ako imajo Nemoi v Ptuju mob, ali zahteva naša narodna čast, da ga tudi mi moramo imeti? Nemci naj ga imajo; to ponižuje nemški narod, iu ako Nemce smatramo za sovražnike, jim ga moramo privoščiti. Mi najodločneje obsojamo tiste izgrede j za nje so odgovorni samo tisti, ki so se jih udeleževali. Ako se pa za te izgrede dela odgovoren slovenski narod, slovensko ljudstvo v deželi, proti temu mi odločno in jasno protestiramo.
Nemški listi so zelo pretiravali, poročila o ljubljanskih izgredih so bila silno pretirana. (Klic: Impertinentna !) Kdor je to bral, je moral misliti, da je Ljubljana pravo roparsko mesto, da bi se človek ne upal na ulico. Bil sem sam tedaj v Ljubljani in sem 19. septembra hodil med množicami in sem videl po vsej Ljubljani znane Nemce hoditi med množico, a nihče jim ni storil nič. Ptujski izgredi so oili bistveno hujši, kakor ljubljanski Ce naj izbiram med tem, ali naj se me napade telesno ali mi razbije okna, sem za okna.
Kako je nemško sodišče pristransko, kaže najbolj slučaj iz Libero. PiGČita brzojavko o nemškem napadu na češke priče, ki se opisuje strašansko nedolžno. 0 ljubljanskih dogodkih pa so napolnili cele strani s krvoločnimi članki. Na ta način morajo ljudje, ki čitajo te časopise, priti do popolnoma napačnega mnenja o naši deželi.
Jaz sem izgrede takoj obsojal z vso odločnostjo, vendar pa nisem slišal tovarna dr. Egerja, da bi bil tudi le z eno besedo obsodil ptujske izgred nike. Zelo obžalujem, da ni našel besede obsodbe za te izgrede.
Nato preide k vladnemu sistemu, katari mu sicer ne ugaja, ki se pa mora rt formirati z vztrajnim in si-stematičn m delom. Kriv temu sistemu pa ni sedanji deželni predsednik, tem več baron Hein, v katerem se je visok dostojanstvenik izrazil napram cesarju: „Baron Hein passt nioht naoh Krain, er Lasst aas Volk!" (Dr. Triller: „8el ten ko mm t was besseres nacb!M) Danes so samo Še ostanki tega sistema. Vzlio temu pa so Heina svoj Čas zagovarjali oelo nekateri go-vorcikevi pristaši. Sedanji predsednik pa je žrtva Heinova in tistih ljudi, ki so ostali po Heinu v predsednikovi bližini.
Govornik nato seveda poudarjajoč svojo pravičnost in nepristranost, hvali na vse pretege barona Sohwarza, češ da je upeljal vse drug duh pri okrajnih glavarstvih, kakor pa je bil za časa Heina, da so uradi sedaj veliko kulaotnejši napram ljudstvu, kakor pa so bili prej. Potem kuje v zvezde Schwarza zaradi njegovega sodelovanja v zadevi Štrajka delavstva v vevški papirnici.
Baron Schwarz da ni nikakor zakrivil septembrskih dogodkov. Odgovornost ima lajtenant Maver in njegov oddelek.
Za vojaško asistenco ni bilo nobenega povoda.  Smešno je  bilo vi deti post festum,  dne 19. septembra straŽiti vsako ubito kazinsko okno po enega orožnika.
Danes smo čuli, da je isti dan zahteval župan Hribar vojaško asi* stenco. (Dr. Triller: rNiresiu Sohvvarz in vojaški poveljniki!" Apeliram na deželnega predsednika, da izjavi, ali je to res!) Stvar naj se dožene med baronom Šchwarzom in županom Hribarjem. Vsak ima pravico verjeti in ne smemo se postaviti na stališče, da ni nič re3, kar reče deželni predsednik. (Dr. Triller: ^Audiatur et altera pars!u) Da, audiatur et altera pars! Vemo, da se bo pričela vsled tega vojska med županom Hribarjem in deželnim predsednikom, in potem bo prišla resnica na dan. Sicer pa tudi ne obsojam župana Hribarja, če bi bil tudi res zahteval vojaško asistenco, kajti tedaj je bil lahko razburjen, ko je imel tako veliko odgovornost na sebi. Prav lahko jo je zahteval in tega mu ne štejem v tako velik greh, saj ^je bila v nevarnosti avtonomija mesta.
Vsekako je pripisovati krivdo obenem županu Hribarju in baronu Sohwarzu, prvemu češ ker ni pre-skrbel za dne 18 septembra zadostno za vzdrževanje miru in reda, drugemu pa edino le zato, ker je zaupal županu Hribarju!
Res je, da slovenski narod na Kranjskem še ni dosegel enakopravnosti, čemur pa je kriv naš sistem v zvezi s splošnim sistemom v državi, po katerem se s Slovenci ne ravna tako, kakor z drugimi narodi. Res pa je tudi, da so pritožbe na Štajerskem in Koroškem še večje. Kaj nam je storiti proti temu?
S pobijanjem oken in psovanjem ne dosežemo ničesar, pač pa s sistematičnim, složnim delom za blagor in napredek ljudstva. Nemci nas pri tem delu ne morejo motiti. Naš boj mora biti ustaven boj za ustavne pravice, za kulturo in gospodarski napredek našega ljudstva. Ustvarjajmo življenske predpogoje našemu narodu in potem se tudi tistega nemškega marša proti Adriji mi ne bojimo. Tista nemška država, ki je Še nedavno sanjarila o mostu od Belta do Adrije, je po Angleškem pritisku potisnjena v ozadje in mora biti zadovoljna, da ohrani, kar ima. Kompas Avstrije pa kaže proti slovanskemu jugi«. Roko v roki z našo dinastijo bomo delali z realnim delom. Z vsemi našimi močmi za uresničenje tega našega ideala, tudi ako mi ne doživimo tega uresničenja, pač pa naši potomci, da bo mogočno za-plapolala zastava jugoslovanske države pod žezlom habsburške dinastije.
Baron 8chwegel
govori izpočetka tako tiho, da ga ni slišati, ko pa začne govoriti o bojkotu, mu je glas toliko okrepel, da ga je čuti po celi zbornici. Bojkot da je zato posebno nevaren, ker bi od dežele odvrnil nemški kapital, kateri bi bil Kranjski kot prehodni deželi za trgovino, ki se odpira proti jugu in vzhodu, tako silno potreben. Kranjska je kot ozadje Trsta dežela, ki ima veliko industrijalno prihodnjost, a zato je treba kapitala, a ta je internacij onalen, ne pa nacijonalen.
Potem govori o runu na »Kranjsko hranilnico«, kateri da je popolnoma neutemeljen, kajti poslovanje tega zavoda da je najvzornejše in zavod naj-solidnejši. V raznih poslopjih naloženi denar je naložen zelo varno in se obrestuje prav dobro. Sploh da je »Kranjska hranilnica« eden prvih de narnih zavodov v Avstriji. In pa domač zavod je, a blatijo ga le zato, ker — ni nacijonalen. Hvali hranilnico, koliko je že dala za deželo. Kaj takega, kar se zdaj godi proti »Kranjski hranilnici, bi se absolutno ne smelo trpeti.
Ekselenca baron Schwegel pač ne bo prepričal s svojimi izvajanji nobenega Slovenca I
Poročevalec* dr. Krek.
Konkurenca med narodi je podobna konkurenci med posamezniki v gospodarstvu. Kdor je bolj len, bolj zapravljiv, bolj nepošten, propada, kdor je pa bolj varčen, bolj pošten, bolj priden, pa napreduje. Vlada ne bi smela v tej konkurenci narodov podpirati nobenega, dočim pa v resnici protežira Nemce, nam pa prepušča konkurenčni boj, da ga izvoju-jemo z lastnimi močmi.
Baron Sohwegel je obsojal bojkot, ki je tudi nekaka nedopustna konkurenca. Vsaka nepoštena konkurenca mora izginiti. Politični bojkot izvaja proti nam Slovencem vlada, ki nam pošilja slabe birokrate, ki jih drugje več namestiti ne more, a za naše dežele ne stori nič, dočim nej-izdatnejše podpira sosednje dežele. Naša dežela je kakor nalašč ustvarjena za napredek, kajti nikjer ni položaj tako ugoden, kakor pri nas. Tu naj stori država svojo dolžnost, in naŠ pridni in pošteni narod bo kmalu naj premožnejši narod na svetu.
Demonstracije obsoja v splošnem in tudi one v Ljubljani. Prezreti pa se ne sme to, da se je glede na naše razmere naravnost čuditi, da demonstracije pri nas niso redno na dnevnem redu. („Tako je!u) Zahvaliti je to edino temu, da je značaj našega ljudstva tak, da naj odločnejše nasprotuje demonstracijam. Pri nas demonstrirajo le mladi fantje, ki še niso dozoreli, dočim je značaj n. pr. pri Lahih in naših sangviničnejših bratih cehih ves drugačen, ali vendar ni čuti toliko o demonstracijah. Zato pa je tudi nepopisno grdo, da, iufamno, če se hoče na račun demonstracij, ki so se vršile pri nas, oblatiti značaj celega slovenskega naroda! (Odobra vanje!)
Vzrok demoustraoijam pri nas je zaostanek v šoli polit č nega Življeoja, v politični vzgoji naših strank, ker se toliko let nUmo udeleževali političnega življenja čas kompromisov ni bil koristen našemu narodu, pač pa posameznikom, in zato je sedaj m s a. butila v demonstracije.
Oblika bojev v zadnjih časih ni bila  najbolj   elegantna,   a  imela je vendar dobre posledioe. Nisem sen ti mentaleo, zato pa pravim, da Četudi so vojske med strankami hude, vendar
pa uživajo potem potomci sadove teh bojev, ne da bi jih čutili te boje.^
Ce se hočejo zabraniti nadaljne demonstraoije, je treba organizacije strank, organizacije narodnonapredne stranke. Boljša je vsaka organizacija, kakor nobena. Narodnonapredna stranka ima svoje življenje, svoje časopisje. Zberite vse svobodomiselne elemente, organizirajte jih, in Če to storite, vam častitam že naprej, ker je potem vsaka korupcija v naših vrstah nemogoča.
Pa tudi nemška stranka ni organizirana, kajti to so pokazali kočevski izgredi. ^V Kočevju je strast veliko bolj vzkipela, kakor v Ljubljani, in če Nemoi obsojajo izgrede v Ljubljani, bi jih morali tudi v Kočevju. Omenja potem, kako Nemoi v Ljubljani in drugod naravnost silijo svoje slovenske uslužbence, da dajejo svoje otroke v nemške šole. Kaj takega bi ne smeli trpeti tudi Nemci. Z vso silo je treba uničiti človeka, ki bi hotel propagirati nadvlado nemštva v deželi. Se* danji zistem hoče to dati Nemcem, dasiravno nima nikjer noben narod toliko pravio, kakor Nemoi na Kranjskem.
Glede „Kranjske hranilnice" omenja govornik, da ni v nobeni zvezi z bojkotom tega zavoda, pač pa naj odločnejše obsoja dejstvo, da „Kranjska hranilnica^ podpira nemškonacijonalne bojne zavode. Dobiček bi moral ostati v deželi in razdeliti bi se moral po razmerju prebivalstva.
ČJe je baron Šohwegel priporočal varčnost, pravi govornik, da ima deželni zbor tedaj, ako je posvetil vse svoje moči kulturnemu in gospodarskemu napredku naroda, potem tudi pravico do sredstev, ki so potrebna zato. Najboljši kapital, zaklad pa je naše dobro in pošteno ljudstvo.
Priporoča sprejem predlaganega proračunskega provizorija.
Glasovanje.
Predlogi finančnega odseka se sprejmejo soglasno.
Glede na prošnje za podpore, ki v velikanskem številu prihajajo deželnemu odboru, se sprejme načelo, da se posameznikom v gospodarske n amen e načelno nikd ar ne daje podpora. Podpore se dajejo le v takih slučajih, kadar bi ljudstvo brez podpore gospodarsko propadlo.
Ta načela naj se sprejmo zato, da ljudstvo ne bo imelo napačnih pojmov o podeljevanju podpor in da ne bo vsak posameznik v vsakem slučaju tudi najmanjše nesreče mislil, da ima pravico apelirati na javnost.
Resolucija dr. Krekova, da se izplačajo deželnim uslužbencem že do voljene  miloščine za leto   1909, se odobri.
Odklonijo se resolucije posl. G-angl a na dovolitev prezidave idrijske občinsko hiše Št. B09, na razveljavljanje službene odpovedi idrijskemu občinskemu tajniku Juliju Novaku in na dovolitev podpore 40.000 idrijski realki. Sprejmeta pa se resoluciji istega poslanca za regulacijo Nikove in izdelavo regularnega načrta za mesto Idrija.
Desetmilijonsko posojilo.
Poročevalec poslanec P o v š e predlaga sprejem tozadevnega poročila finančnega odseka, ki predlaga, da se dovoli deželnemu odboru v izvršitev raznih melioracijskih in ena kih del najeti posojilo v znesku 10 milijonov kron. Posojilo se obrestuje po 4l/'2% in je vračljivo v 50 letih.
Dr. Tavčar predlaga,   da se predlogi finančnega odseka sprejme jo en bloc.
Oglasi se k besedi dr. E g e r , ki pravi, da se je oglasil zato sedaj, ker ni g-ovoril ob priliki debate o nujnosti predloga. Zahteva raznih melioracij v kočevskem okraju, popravo cest, napravo vodovodov, ter končno stavi resolucijo, da naj se iz vedejo že letos oni načrti, ki so že iz delani po deželnem stavbinskem uradu.
Dr. P e g a n: Slišite, to spada v moj okraj, ne pa v Vaš. (Smeh. — Dr. Eger se sicer smeje, pa zelo prisiljeno.)
Predlogi finančnega odseka se sprejmejo soglasno.
Ko je glavar nato prečital došlo peticijo, je zaključil sejo ob polu desetih zvečer, napovedal prihodnjo sejo na soboto ob 11. uri dopoldne.
lahko naravnost, da ni ničesar drugega kakor navaden političen pamflet najnižje vrste.
O kakšnem dokazu za izvršen zločin veleizdaje ni v njej niti duha ne sluha, navajajo se le razna sumničenja za katera pa državno pravdništvo nima niti verojetnih indicijskih dokazov.
Za glavne »dokaze« o krivdi obtožencev navaja državno pravdništvo to, da so osumljenci govorili o srbski zemlji, da so snovali pododbore srbske samostalne stranke, v katerih so se posvetovali o političnih vprašanjih, da so razobešali na svojih hišah srbske narodne zastave, da so imeli v svojih stanovanjih slike kralja Petra in preproge s srbskim grbom itd., da so prepevali srbske narodne pesmi kakor »Srbin ima četir slova stara, samo sloga Srbina spašava«, himno kralja Petra, katera notabene niti ne eksistira, da so uvajali v občinske zastope cirilico, nastavljali v občinskih uradih ln pri denarnih zavodih Srbe itd.
Obtožnica proglaša med drugim za eden največjih zločinov, da so obtoženci (iz Korenice) opetovano nagla-šali, »da so Srbi v Srbiji njihovi bratje in da je zemlja, na kateri prebivajo, srbska«.
V obče stoji famozna obtožnica na absolutni negaciji srbskega naroda na Hrvaškem, kar je morda po okusu kakšnega šovena dr. Frankovega kalibra, katero stališče pa je znanstveno in politično docela nevzdržljivo.
O stvari bomo še govorili.
Obtožnica proti srbskim „veleizdajnikom".
Preteklo soboto je državno pravdništvo v Zagrebu vložilo napovedano obtožnico proti srbskim »veleizdajnikom«. Teh je sedaj v zagrebških in varaždinskih ječah v celem 53.
Ta obtožnica je izšla tudi v tisku, uradne »Narodne Novine« in poluradna »Agramer Zeitung« pa jo priobčujeta v soboto v posebni prilogi.
Po površnem pregledu tega spisa že lahko trdimo, da je ta »obtožnica« vse prej kakor resna obtožnica, rečemo
Pavšaliranje poslanskih diet
Dunaj, 17. januarja. »Poljska korespondenca« javlja: Jutri v ponedeljek se sestane odsek za reformo državnozborskega poslovnika. V vodilnih krogih so mnenja, da bo odsek končal svoje delo tekom dveh dni. Kakor se z dobro poučene strani zatrjuje, bodo tekom razprave sprožili predlog, naj bi se poslanske dijete pavšalirale in zvišali prejemki predsednika in podpredsednikov. Tozadevni načrt so sestavili že pod Beckovim ministrstvom. Predsednik je doslej dobival vsak dan 40 kron, podpredsedniki pa 20 kron. Ker pa ima predsednik vedno več reprezentacijskih dolžnosti, se je že v načrtu, izdelanem pod Beckovim kabinetom, predlagalo, naj se njegovi prejemki zvišajo. Po najnovejših načrtih bi naj predsednik dobival 20 do 30.000 kron na leto, podpredsedniki pa 12 do 15.000 kron. Prejemki poslancev bi se naj pa v šali ral i z zneskom 6600 kron.
Bodoči bosanski deželni zbor.
Dunaj, 17. januarja. Bodoči bosanski deželni zbor bo imel 90 do 100 poslancev. Aktivno in pasivno volilno pravico bodo približno imeli tisti, kakor v deželnih zborih avstrijskih. Volitve se bodo vršile po kurijah in po konfesijah. Po dosedanjem načrtu bi bilo razmerje mandatov, ki imajo pripasti katolikom, oziroma mohamedan-cem in pravoslavnim, kakor 4:6:7. Če bi kurije volile 68 poslancev, bi jih katoliki po tem razmerju imeli 16, mohamedanci 24, pravoslavni pa 28. V predsedstvu imajo biti zastopane vse konfesije. Poslovnik za bosanski deželni zbor bo sestavljen po vzorcu opravilnika dunajskega občinskega sveta. Vanj se ima sprejeti tudi določba, podobna § 14. v avstrijskem državno-zborskem poslovniku. Deželni zbor bo sklican s cesarskim svoj er očnim pismom, otvori pa ga Šef deželne vlade.
Govorice o črnogorskem knezu.
Dubrovnik, 17. januarja. Zadnje dni se Širi tu vest, da se je knez Nikola Črnogorski odpovedal prestolu na korist princu Mirku.
Kotor, 17. januarja. Vest, da bi se bil knez Nikola odpovedal prestolu, ni resnična, res pa je, da je knez preko Bara odpotoval v Petrograd.
Cetinje, 17. januarja. Uradno se z vso odločnostjo dementujejo vesti, da bi se knez Nikola odpovedal prestolu.
Vesti iz Srbije.
Belgrad, 17. januarja. »Novoje Vremja« je poslalo tukajšnjemu svojemu dopisniku to-le brzojavko: Avstrijski listi širijo vest, da je ruski veleposlanik v Carigradu Zinovjev svetoval turški vladi, naj sprejme srbsko ponudbo, da Rusija ne bo podpirala srbske politike in da Anglija soglaša z avstro-turškim sporazumom. Te vesti solažnjive in pooblaščeni smo jih dementovati kot lažnjive.
Belgrad, 17. januarja. Protestni shod proti zasledovanju in zatiranja Srbov na Hrvatskem so odložili na poznejši čas. »Mali Žurnal« javlja, da ga je policija prepovedala.
Belgrad, 17. januaja. Poluradni list srbske vlade »Samouprava« piše, da Srbija v boju za svojo bodočnost ne bo omagala in da ne bo nikdar odnehala od srbskih narodnih zahtev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 18. januvarja.
— Deželni zbor je bil v soboto odgođen sa nedoločen čas.
— Župan Ivan Hribar je v
posebni vlogi opozoril ministra notranjih del dr. Haertla na to, daje deželni predsednik baron Sohwarz v svojem govoru o ljubljanskih septembrskih dogodkih v petkovi seji deželnega zbora izkrivljal dejstva, zamolčal marsikaj važnega, mestoma pa govoril naravnost neresnico. Kakor smo informirani, bo baron S oh w ar z dobil od župana Hribarja ju tri tak odgovor, da mu bo šumelo po ušesih.
— „Slovenčeva" lojalnost. V
uredništvu „Slovenca" sedi nekdo, ki svojega konjskega kopita nikakor pri kriti ne more. V zadnjih dneh mu je dr. Krek dal ostro lekcijo; ali kakor je iz sobotne številke „Slovenca" raz vidno, se ga ta lekoija ni čisto nič prijela.   V tej Številki je nsmreč iz zasede   napadel   župana Hribarja, predno je le ta imel priliko in mož nost na izjavo barona Sohvvarza v deželnem zboru kranjskem odgovoriti. Pri tem pripoveduje, da se je župan nekam umakni}, Č š, da je gotovo pričakoval, da pride njegovo postopanje v  deželni  zbornici   v  razgovor. To očitanje je skrajno podlo, kajti župan Hribar je bil Še v soboto dopoldne v prostorih deželnega zbora, da se pri poslancih  narodno-napredne stranke informuje,  kako je  o septembrskih dogodkih govoril deželni predsednik Na njihovo pojasnilo izročil je potem poslancu dr. Triller j u lastnoročno pod pisano izjavo, katero ga je prosil prečrtati v popoldanski seji in v kateri je odločno zavračal nekatera zavijanja dejstev po deželnem predsedniku ba ronu ychwarzu.   Poslaneo dr. Triller te izjave zaradi njene resolutosti zato ni prečital v deželnem zboru, ker je bil sam v dvomu, če si je izvajanja deželnega predsednika v petkovi seji deželnega zbora dobro zapomnil. Zato pa bode župan sedaj na pristojnem mestu odgovoril tako, da enkrat za vselej preide deželnemu predsedniku veselje, zamolčavati važne okoliščine in potem izkrivljati dejstva. Poštenjak v „Slovenčevem" uredništvu pa tudi ni mogel vzdržati se, da ne bi bil vrgel  kamen  na narodno-napredno stranko, češ, da je ona priredila septembrske demonstracije. To nepošteno očitanje, ki ima namen očrniti na-rodno-napredno stranko na zgoraj, zavračamo z vso odločnostjo.   Ker nočemo nemilo vračati za nedrago, ne bodemo za sedaj govorili o polpretekli dobi. Ge bi pa „Sloveneo" kljub znanemu časnikarskemu premirju svojo nepošteno taktiko nadaljeval, izpre-govorili bomo tudi mi jasno tako, da končno tudi njegovim urednikom preide veselje do denunoijantstva.
— Nov napad na pravice slo venžčine v Gradcu- Znano je, da višje deželno sodišče v Gradou dosledno prezira v državnih osnovnih zakonih ustanovljeno ravnopravnost slovenščine pred sodiščem V pravdah, ki se vrše med slovenskimi strankami je sicer doslej pri prizivnih razpravah poročevalec redno prebral izpodbijano sodbo v celem obsegu, tudi če je bila pisana slovensko. Toda zagrizenim Nemcem je bilo tudi to že preveč. Pri prizivni razpravi o zadevi Franceta Ognzeka proti Ani Ogrizek zavoljo računa je dne 15 t. m. poročevalec viŠ. sod. svetnik dr. Nemani č kotel utihotapiti v svoj referat namesto slovenske sodbe okrožnega sodišča v Mariboru prav slab prevod. Temu se je tukaj odločno uprl zastopnik tožitelja dr. R. Pipuš iz Maribora in zahteval doslovno prečitanje slovenske sodbe prvega sodnika Predsednik senata dr "vValter je menda pozabil, da je prisegel, da bo spoštoval tudi osnovne državne zakone in je skušal zagovarjati dr. Nemaniča. Ker se je pa toži tel j ev zastopnik za stvar odločno zavzel, se je moral poročevalec končno vendar vdati in preČitati slovensko razsodbo v izvirniku. Torej pozor slovenski odvetniki in poslanoi!
— Objektivno poročanje o sejah
deželnega zbora kranjskega je uvedel — „Stoveneo", kjer piše njegov poročevalec za?m-hijivo in prezirljivo o govorih poslancev  dr.  O raž na in Gangl a.   Zadnjemu so priznali oelo poslanoi nemškega veleposestva, da je bil njegov govor o idrijskih razmerah velezanimiv tudi zato, ker je bil popolnoma stvaren.   O n SI oven Cevi" breztaktnosti se prepričajo Idrij • dani, ko priobčimo Ganglov govor v celoti.   „ Slovenec"   ne  more niti v suhem poročilu ostati stvaren in ne pristranski, kar je vredno obsodbe. Ali ni nikogar, da bi napravil red in uveljavil pri tem listu načelo dostojnosti in stvarnosti ? 1
— Kranjska hranilnica In de talna Vlada-   Občina Podraga komandi ran a je bila pred leti vložiti
večjo vsoto ubožnih denarjev v Kranjsko hranilnico s dodatkom, da ne sme denarja brez dovoljenja deželne vlade dvigniti. Vsled septembrskih dogodkov sklenil je obč. aastop po-draški denar pri Kranjski hranilnici dvigniti in pri varnem narodnem zavodu naložiti. V ta namen prosila je že pred dlje Časa dež. vlado, da ji dovoli denar pri Kranjski hranilnici dvigniti. Do danes ni na to prošnjo še nobene rešitve. Baron Sokwarz, zakaj ne ?
— Samo nekoliko šahih številk. Iz Kranjske hranilnice je bilo 1.1907 in 1908 dvignjenega 44,784 338 kron 64 vinarjev, vloženega pa samo 23196 812 K 15 v. Vloge so znašale torej samo 51% vseh dvigov. Preteklo leto 1908 se je d v gnilo iz te šparkase 28 981102 K 50 v, vložilo pa le 11,602.192 K 03 v. Vloge so znašale torej le 30% vseh dvigov. Zadnje tri mesece leta 1908 to je oktobra, novembra in decembra je bilo pa dvignjenega 16 308 583 K 19 vin., vloženega pa 2 447 020 K 76 v. Vloge so znašale torej le 15% vseh dvigov.
— Jok pred Kranjsko hranilnico Te dni je bilo videti opoldne pred Kranjsko hranilnico nenavaden prizor. Kakih 20 kmetov in kmetic je stalo pred ograjo in bridko jokalo. Ko je neki gospod slišal ta jok in vzdih, pristopil je bližje in vprašal kmete, zakaj tarnajo. Povedali so mu, da so oelo dopoldne Čakali v nemški Šparkasi na svoj denar, ki bi ga radi vzeli ven, a vsled silnega navala da niso prišli na vrsto. Ko je bilo poldne, so jih kratkomalo napodili ven, češ, da ne izplačujejo več. Kmetje so imeli h-anilmčnih knjižio za dobrih 50.000 kron.
— 0 deželno sodnem avet alku g. Šumru, predstojniku okr. sodišča v Š so tj i Loku, smo pred nekaj dnevi poročali, da ne dovoljuje dvigati denarja mladoletnih iz „Kranjske hranilnice^ Kakor smo s 3 informirali, sloni ta vest na nesporazumljenju. Gospod svetnik bi pač dovolil dvigati tak denar, a deželno sodišče v Ljubljani tega ne dovoli.
— Ljudski shod v Ribnici.
Piše se nam: Tudi v Ribnici se je nameraval sklicati javni ljudski shod obeh strank, da se izreče o perečih vprašanjih. Gosp. kaplanu Orehku se je pa zelo mudilo, da prepreči tak shod, ter je 6. t. m. pri prvi maši svoje pristaše povabil v Katoliški dom, kjer so se takoj po maši pri prav pičli udeležbi sle.nile neke resolucije. Razun nekaterih intimnih prijateljev kaplanovih ni nihče preje vedel o tem shodu. Čemu se bojite javnosti, splošnega javnega ljudskega shoda, kjer bi se razgovarjalo o predmetih, o katerih med nami ne more biti nasprotja. Ako je bil v Vel. Laščah mogoč shod obeh strank, zakaj bi pri nas ne bilo to mogoče ? Manj strankarstva in nestrpnosti bi le stvari koristilo. Ako »Slovencev« poročevalec hvali svojega »agilnega« pristaša A. K., je to stvar okusa. Nam ne imponira agilnost njegovega ljubljenca ter se ne moremo ogreti za moža, kateri je slaboumnemu starčku 2400 kron izvabil iz žepa!
— Velik delavski shod v Trstu - preprečene demonstracije. Po
cel o tedenskih   protestnih  shodih po tržaškem predmestju in gornji okolici, vršil se je včeraj v nedeljo velik pro • testni shod tržaškega slovenskega delavstva v natlačeno polni veliki dvorani Narodaega doma, kjer se je zopet ogorčeno protestiralo proti krivicam, ki se gode slovenskemu delavstvu s tem, da se krši zakon, da se od nasprotnikov razveljavlja pravno veljavno sklenjene pogodbe.   Shod je otvoril tovariš Jaklič. Predsednik N. D. O. g. dr. Josip Mandič, je uvodoma pozdravil   stavkujoče   okoiičanske voznike,  želeč in upajoč, da se Štrajk v kratkem završi z zmago teh poslednjih   — Potem je pa v daljšem govoru prijemal vse one, ki s » krivi škandalozne nezakonitosti glede dru štva Dalmatia. Kritiziral je tržaškega namestnika, da ne čuva zakona, ker trpi, da se gode take kri vioe. Privoščil si je posebno dr. Cimadorija ime-nujoč  ga  lopova  in  hudodelca, ki spada v zapor, ne pa na predsedniško mesto delodajalcev.   Nato se je govornik z  ostrimi besedami  bavil z zahrbtnostjo in potuhnjenostjo socijalnih demokratov, ki da so v tej aferi   na  škodo   delavcev podpirali kapitalistične   delodajalce.    BAko se nasproti nam ne upošteva zakon — je zaklioal govornik — tedaj pa tudi nam ni potreba, da zakon spoštujemo. Nezakonitosti, kakršne se zadnji čas vrše in gode proti nam, kriče po maščevanju, in gotov sem, da se boste dragi tovariši tudi primerno maščevali ! Ako nam ne dovolijo naših pra vio po zakonn, iskali si jih bomo drugim potom lu Viharno odobravanje se je po teh besedah razlilo po vsej dvorani.   K besedi se je priglasil g. Slavoj Škeri, tajnik ljubljanske N D O ki prinaša pozdrave ljubljanskega ae lavstva.   (Barne ovacije ljubljanskim delavcem.) Vaš napredek — je rekel govornik — je naš napredek. Ako bi podlegel   Trst,   napredovala  ne bo tudi Ljubljana.   Zato pa ljubljanski
delavci s posebnim zanimanjem sledimo razvoju in napredku tržaškega slovenskega delavstva.   Govornik je pozival na vztrajnost v boju za naše pravioe.   Govoril je še predsednik shodu Jaklič, ki je pozival delavoe na eložnost in na medsebojno podporo ter nato zaključil shod. Po shodu se je razgrnila masa našega delavstvu po vojaškem trgu  pred Narodnim domom. V tem trenutku je že prikorakala stotnija policije in se prav izzivalno postavila ob zidu hotela n Evropa" i   Med delavstvom je za grmelo: nna veliki trg!u   In že se pomika kakih tisoč ljudi po dunajski ulioi (via Viena) proti velikemu k a nalu. Ali v tem trenutku planejo od vseh strani močni kordoni policajev nad  demonstrante, jih razdelijo na dva dela in razganjajo na vse strani Del demonstrantov so potiskali proti kanalu, kjer je stala druga četa poli čajev in planila po njih    Glavni dal deiavoev so pa s silo potisnili zopet na vojaški trg  pred Narodni dom, kjer se je pričelo burno kričanje in žvižganje.   Kot bi  trenil je  bil vo jaški trg  ves  zaseden   po policiji, najmanj 300 po številu.  V tej zmešnjavi je  bilo  pa tudi zabavnih in smešnih prizorov. Bilo je raznih do v tipov in vzklikov, nekdo je prišel s krožnikom po trgu nab rat za družbo 8 7. Cirila in M toda in obhodil v ta namen vse polioijske kordone. Splošna veselost je zavladala, ko je  prišel s krožnikom   pred  izzivalnega policijskega komisarja Kerševana (žalibcg trdega KraŠovoa), kateri kaj rad zapira slovensko delavstvo.   Okoli ene ure  se je delavstvo, videč grozen vladen aparat — bilo je namreč ka kor se čaje konsigtiirano tudi vojaštvo — razšlo in je nastal mir. Pred Narodnim domom so bile aretirane tri osebe. Polioija je potem strašila okoli kavarne volte Chiozza, boječ se, da pride tam do kakega konflikta, ali ostalo je vse mirno. Radovedni smo, ako  bo  tržaška  policija ob priliki tudi proti Italijanom tako brezobzirno postopala, kakor to dela sedaj proti Slovencem.  — Živio avstrijski sistem!
— Vzrok potresne katastrofe V Južni Italiji, Piše se nam z dežele: Slavni geologi in drugi učenjaki si belijo glave o vzrokih potresov in tudi naš  deželni  šolski in potresni nadzornik Belar pridno opazuje svoje instrumente, da vidi, kako se zemlja ziblje in miga. Toda vsi nič ne vedo, akoravno je bilo že mnogo potresov na svetu. Pri nas pa smo i/.vedeli iz avtentičnega vira, zakaj je grozoviti potres uničil Messino in druga mesta in kraje v Siciliji in Kalabriji. Mlad gospod nam je povedal na prižnici: Bjg je  ljudi  kaznoval,  ker  so bili brezbožni in  niso  živeli po naukih katoliške vere itd. Torej zopet kazen božja! Kolikor nam je znano, ni potres delal nikake razlike med dobrimi in slabimi ljudmi, med duhovščino in posvetuj a ki, med nedolžnimi otroci in starčki. Trpele so tudi cerkve, samo stani, semenišča, bolnice iu sirotišnice. Ostalo je pa mnogo banditov,  ki so takoj po potresu začeli prav po zverinsko ropati. Mi radi priznavamo, da je bilo  v prizadetih krajih mnogo človeškega izmečka, a pri  najb ljši volji nam ne gre v glavo, da bi ne skončno pravični Bog zaradi nekoliko spridenih ljudi dal pokončati na ti soče pravičnih, pobožnih in nedolžnih ljudi. Mesto Messina je imelo že leta 1783 veliko potresno katastre fj, kjer se je bilo podsulo nad 30 000 ljudi. Takrat še ni bilo nasprotnikov rimske cerkve in  brezvercev v današnjem zmislu.   Sicilija je  imela pobožnega vladarja in versko ljudstvo. In kdo je zakrivil,   da je vulkan Vezuv že le:a 79 po Kristu uničil in podsul cvetoča mesta  Herkulanum, Pompeji in Sta-bije? Tudi pri ljubljanskem potresu so cerkve mnogo trpele. Ako duhovnik, govoreč o takih nesrečah, izpod buja poslušalce k poštenemu življenju, ker  človek ne ve ne dneva  ne ure, kdaj ga zadene katastrofa, bi to popolnoma odobravali.   S.c?r je pa vendar treba nekoliko koncesije človeški pa meti. Za nesreč ae ljudi, ki so se sicer rešili, a trpe vsled potresa na zdravju in imetju, se nabirajo podpore skoro po celem kulturnem svetu, kateri kaže lepo Človekoljubje.  V ginljivi slcžuo-sti sta darovala največja dva politična nasprotcika v Italiji,  papež in kralj za ponesrečenoe po 1 mil. lir. Menimo,  da sta o vzrokih in posledicah potresa v dnu duše enih misli in da njuno bolj ofioijalno nasprotje ni ne remostljivo. p
— Is SOdne Službe Za sodnike so imenovani avskultantje Matej Orsič za Pazin, Franc Postet za Poreč in Ciril NemaniČ za Krk
— Is poitae službe. Potoni kontrolor Matej Pogačnik v Opa tiji je imenovan za višjega poštnega kontrolorja, ravno tako tudi poštui kontrolor Josip Bezeg v Trstu. — Za poštnega uradnega praktikanta v Ljubljani je imenovan abiturijent g. Ivan Oblak iz Godešiča.
— Is železniške službe. Stanislav Legat, volonter na Dolenj«
1 skem kolodvoru v Ljubljani je ime-
novan za uradniškega aspiranta in
premeščen v Vižmarje. V železniško službo so vstopili kot volenterji: Jakob Koželj na postaji Lesce, Adolf Kogovšek na postaji Kamnik in Josip Danek na postaji Roool.
—- Iz Južno- železniške službe.
Na Opčine pride za postajenačelnika g. Jenčič iz Zaloga, v Zalog pa pride g. Fostič. Postajenačelnik v Ronfcih, Pittner, je šel v pokoj in pride na njegovo mesto pristav Ru-tar iz Trsta.
Is pisarne slovenskega gledališča Jutri, t torek, se ponavlja vesela opereta „Girofle -Girofla-u, ki je že dvakrat napolnila gledališče — Ker se za opero nWerthera pripravita dve novi dekoraoiji, s kate rima slikar do petka ne more biti gotov, se vprizori nWertheru Šele prihodnji teden. V petek pa se po daljšem prestanku vprizori krasna Pucoinijeva opera „Mada me But-terflyu z go. Nordgartovo, g. Fialo, g. Vuiakovičem in gdč. PerŠlovo v glavnih vlogah.
Slovensko gledališče Poročila iz dež. zbora nam jemljejo toliko prostora, da ne moremo obširneje poročati o sobotni gledališki predstavi. B )di torej, če povemo, da je igrokaz nSimoneu jako zanimiva igra, ki bi zaslužila boljši obisk, kakor je bil v soboto. Predstava je bila jako dobra, v nekaterih prizorih vzorna in zaslužijo vse moči, ki so nastopile, toplo priznanje in pohvalo.
Velik uspeh slov umetnika. Pri letošnjem II Gesel sohaftskoaoertu na Dunaju, ki je bil minuli teden, je sodeloval tudi nai rojak g B-tetto. Dosegel je velikanski uspeh Vsi listi so prinesli pohvalne ocene. „Frem-denblatt" je pisal: „Von den mitwir kenden Solisten erzielte allen voran H-.rr Julius Batetto, eia Sohuler des Konservatoriums, mit seiner wunder« sohoaen metallischen Basstimme einen aus*ergewohnliohen Erfolg. Unsere Hofoper sei sohon heute auf diese Zu-kanit aufmerksam gemacht.u Občinstvo je bilo tako oduševljeno, da je priredilo g. Betettu največje ovacije in dame so od njega zahtevale, da se jim je moral podpisovati v spo minske knjige itd.
Izza kulis nemškega gleda
liftča. Poročilo o obravnavi tenorista Lasaria proti ravnatelju Wolfu je nekoliko popolniti. Ko je sodnik, strmeč nad kontraktom, določujočim beraško g .0 120 K za prvega tenorista, izrekel preznačilne besede, da je ta kontrakt contra bonos moreš, tedaj je ravnatelj Wolf hitro zaklioal: „Da, da. saj priznam, da ima Lasario izredno lep glas in da bi zaslužil mnogo ve5 plače; če bi bil v drugem času k meni prišel, bi bil tudi zame vreden 600 do 800 K na mesec. Torej 600 do 800 K je mož vreden, dobival je pa 120 K!!
Ustanovitev I. skupine „lfa< rodne delavske organizacije" v LJubljani. Včeraj popoldne je bil v meščanski pivnici na Sv. Petra cesti shod, na katerem se je ustanovila I. in sicer mesarska skupina D 0.u v Ljubljani. Otvoril je shod g Rib nikar, predsednik „N. D. 0.tf Me sarski pomočniki še niso nikjer organizirani, noben izmed njih ne pripada ne socijalno - demokratični ne klerikalni stranki. Poudarjal je nato pomen skupine, ki naj deluje v zboljšanje gmotnega položaja članov, katerim naj med drugim zagotovi določeno število delavnih ur. Z gospodarji se ne mara razvneti nobeno sovraštvo ali nasprotje, ampak upa govornik, da se bo lepo v miru dalo doseči, kar se želi. Treba bo napraviti statistiko slovenskih me sarskih pomočnikov, da bodo vsi zdru ženi v eni celoti in da se jih ne bo toliko zgubilo v nemško morje, kot se jih je doslej po spodnještajerskih mestih. Tudi bo delati na to, da bodo slovenski mesarski pomočniki zasedli mesta, ki jih zdaj zasedajo Nemoi in ki gredo Slovencem. Mesarski pomočniki naj gledajo na svoj naraščaj, na vaienoe, s katerimi se povsod grdo ravna. Podlaga vsakega gospodarskega napredka je pa izobrazba, zato se bo tudi skrbelo za izobrazbo mesarskih pomočnikov z vpeljanjem učnega te čaja, v katerem sta obljubila drage volje poučevati gg. živinozdravnik Slivnik in odvetniški kandidat dr. Žirovnik. Tudi bodo imeli mesarski pomočnik pravice do vseh dobrot nN D. O." Govornik je nato omenjal soo. demokraoijo, ki ne pozna slovenskega delavca, ampak le mednarodnega in če pride slovenski so demokratični delavec v nemške kraje, ga smatrajo za Nemca. Nato je g. Ribnikar prečkal glavne točke pravil, kar se je soglasno odobrilo. Za predsednika skupine je bil soglasno izvoljen gosp. Maks V nter, v odbor pa gg. Ham Valentin, Janež Ivan, Lavtižar Frano, P e grič Jožef, Ponikvar Anton in Pust Ludo vik. Ko se je še odposlala brzojavka tržaškim tovarišem, ki se pravkar bore za svoje pravice, je bilo zborovanje končano.
Slavnostno odlikovanje pri ljubljanskem orožniškem poveljstvu.   Komaj je preteklo dobro leto
od tedaj, ko je bil starosta kranjskega oroŽnišfcva, stražmešter-instruktor g. F r i d. P r a p r o t n i k od-likovan z zlatim zaslužnim križcem, a včeraj je bil zopet dekoriran b častno kolajno za 401etno zvesto službovanje, kar je pač v tej službi nenavaden dogodek. Obenem je bil okrajni orožaiški stražmešter v Ljubljani g. Ivan Logar odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Slavnost se je vršila na vrtu orožniške vojašnice v posebej prirejeni lopi. Razun poveljnikov vseh bližnjih po* staj so prišli k si a vnos ti tudi sorodniki in prijatelji obeh odlikovanoev, zastopniki deželne vlade, okrajnega glavarstva, mestnega policijskega urada itd Slavnostni nagovor je imel polkovnik-poveljnik, ki je našteval zasluge odlikovanoev. V imenu deželne vlade je čestital odlikovanoema vladni svetnik g. Kulavios. Potem sta se odlikovanoa zahvalila, nakar so vsi zbrani orožniki pred njim defilirala. Oba odlikovanoa sta zvesta sinova našega rodu.
Umrl Je v soboto zvečer v sta* rosti 69 let  g A n t o n R e b e k,
0. kr. višji davčni nadzornik. Truplo s 1 danes popoldne prepeljali v Škofjo Loko.
Računske listke dražbo sv. Cirila in Metoda so v zadnjem času vzele sledeče p. n. tvrdke: a) iz Ljubljane: rest. Narodni dom, gost. Trat nik, gost. Auer, gost. pri Levu, Meščanska pivovarna, hotel Stadt Wien, gost.  KovaČič,   Florjan ake  ulioe 24, rest. Perles. gost pri Zupančiču, hotel Sflidl, hotel Novi svet, trgov. Pod-krajškova, Narodna kavarna, gostilna Frlinu, Krisoh, Novi svet, gost. pri Lip), gost pod Gabrom, Štefka Bab-nik, Vodmat, Švioarija, hotel Lloyd, gost Plankar, kavarna Evropa, Prešernov hram, kavarna Ilirija, hotel Union, g. Cad, Sp Rožnik; b) izven Ljubljane: Fran j a Žagar, Konjice, F. Perne, Tržič, m. podr. Kranj, za gost. v Kranju, m. podr. Idrija, Jos. Stor, Tržič, Errath, Celovec, M. Adamič, Ribnioa, Nova pošta, Kranj, Žnider-šič & G o, II. Bistrica, hotel Ar ko, Ribnica, gost. Legat, Lesce, R. Str-meoky, Cilje, Fr. Dolžan, gost. Rado vljca, A. Rovšek, Vič, A Robavs, Zagorje, J. Slapar, Brdo, B. Jalen, Rateče, M. Korenčan, Vrhnika, Ivanec Andrej, Cerknica, Štiglic & Šmid, trg., Radovljica, Brinšek Jos., Trnovo; I. Malenč, gost', Metlika, A. Drmelj, Bo* stanj, Peter Majer, F. Benedek, Je-zeršek, vsi iz Kranja, Turner, Cerknica, podružnica Mokronog, Fr. Ju-van, Oiševk, Iv. Sajovio, Velesovo,
1. Maselj, Novo mesto, gost. Plankar, Dol. cesta, D. Korbar, Zagorje, A. Sever. Semič, V. Weisel, Maribor, podr. Trebnje, gost. na PoŠti, Litija, Deisinger, Škofje Loka, L. Roblek, Litija, Fr. PiŠek, Brežice, Fr. Jaro, Vel. Loka, rest. „ Sokola, Jesenice-Fr. Gedejšek, Zagorje, Jos. Mozetič, PrvaČina, Val. Sedej, Sv. Jošt, A. Muha, Lokev pri Divači, A. Žnider-šič, Lož, Fani Stvarnik, Brezioe, A. Novak, Senožeče, gost. pri Kranjou Tolmin, B. Muller, Zagorje št. 5, Aut. Šinkovec, Kranj. Vse Častite Člane slavnih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda vljudno prosimo, da blagovolijo v svojih krajih delovati na to, da se računski listki udomačijo po vseh gostilnah in prodajalnah. Računske listke uporablja danes komaj 1% vseh gostiln naše Slovenke domovine in vendar daje družbi Že to malo številoe precejšno vsoto na leto, če bi pa 50% vseh narodnih gostilničarjev in trgovcev vpeljalo računske listke, imela bi družba bogat vir denarnih sredstev. Poskusimo! — Prosimo !
Pri nas in pri Nemcih. Kolikokrat smo bili konfiscirani, ko smo pisali, naj Slovenci kupujejo samo pri Slovencih in ne pri Nemcih! Ce piše kak nemški list slično, se mu ii" zgodi ničesar. Pred seboj imamo številko linškega lista »Deutscher Michel«, kjer pričakuje list, da bodo Nemci bojkotirali slovanske trgovce in jih naravnost poziva na bojkot ter jim stavlja za zgled 1000 veletržeev zahodne Nemčije, ki so se zavezali, da bodo pretrgali vse kupčijske zvezo s češkimi tovarnarji in kupovali le pri Nemcih.
Srebrno poroko sta v četrtek obhajala v krogu svoje rodbine gsp. Josip LavrenčiČ, blagajnik ulit-ninskega zakupa v Ljubljani in njegova gospa Marija roj. Obreza. Mnogoštevilnim čestiteljem se pri« družujemo tudi mi!
tonsko telovadno društvo ¥
Šiški vljudno vabi vse članice, k tretjemu rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedel o 81. t. m. ob 2. popoldne v telovadnici.
Zaradi nevarnega pretenjs iščejo 53ietnega delavoa Antona FrletiČa iz Ladje pri Medvodah. Grozil je ženi, od katere je ločen, da jo usmrti.
Podružnice „Slovenskoga planinskega   društva1 v M a Brniku
' občni zbor bo v četrtek, dne 4. februarja ob 8. v gostilni društvenega Člana gosp. Jakoba Malovrha V Kamniku.
Eideckega veteran Je nmrL
V Postojni je umrl SOletni Janez jfarinčič, dolgoletni pismonoša. ^11 je Radeckega veteran.
Slab „Odvede", ki se je usta-
n0 il v Matenji vasi pri Postojni, una člane že oelo v Ljubljani, Idriji jjx v Gorici. Za vsako tujo besedo je treba plačati 2 vinarja za Ciril-jfetodovo družbo. Posebno pri promenadah bi bilo treba odločno nastopati.
Narodni škandal je zagrešil doslej slovenski gostilničar v Kandiji g. Josip Vindišar pri Novem mesta; ta mož, ki so mu slovenski gostje in odjemalci njegovega mesa Predeli precej okroglo eksistenco, je sprejel j etično novomeško kazino pod svojo streho, ko so ji povsod drugod pokazali vrata. Zavedni Novomeščani in Dolenjci vedo sedaj, kaj jim ukazuje narodna čast. Po 20. septembru Slovenec ne sme tako ravnati, kakor g. Vindišar. Zato je izključeno, da bi priredil novomeški salonski orkester v Vindišarjevi gostilni koncert, kakor se govori najbrž le za šalo. A takih šal ne smemo poznati!
Ilirska Bistrica postane trp Ker je Ilirska v zadnjih desetih letih znatno napredovala in ga na Notranj -skem ni kraja, ker bi se industrija tako lepo razvijala, je pač naravno, da kraj, ki davno ni več vas, po stane tudi formalno trg
V Št Petra na Krasu imajo zopet uradnika, ki razume samo nemški in laški. Ako ima posla s slovenskimi strankami pokliče — slugo in le-ta sluga uraduje potem namesto uradnika. Radovedni smo, koliko časa bodo Šentpetrčani trpeli jezikovno nezmožnega uradnika med sabo.
Dr. Gust Delpin, deželnozborski kandidat za mestno skupino Celje, se je odpovedal tej kandidaturi, češ. da ima kot načelnik nemškega rVolksratatf na Spodnjem Štajerskem preveč posla. — No, sedaj se pa lahko spet prične hajka med celjskim rvorstandomu dr. Ot. Ambrosohitzem in meščanskim učiteljem Aug. Aitstri-chom. Vederemo!
Mostni odbor celjski je v svoji zadnji seji dne 15. t. m. sklenil, po višati pristojbino za podelitev meŠ čanstva od 40 K na — 200 kron. — Seve. denarja primanjkuje na vse strani. Ergo: Hilf, was helžen kann!
Bivši deželni poslanec štajerski, Josip Lenko, veliki Nemec iz slov. savinske dobne, ima sedaj naslov: „Direktor der Stadt-miihle in Cilli." Tudi nekaj, da le nese.
Mestna občina celjska namerava svoje „nemško" pokopališče v slovenskem Čretu pri Teharjih povek-šati ter je v ta namen sklenila, adaptirati zemljišče v izmeni nad 14 oralov za 40.000 K.
Spričevalo slovenski zavednosti« Okrog novega leta je bil v Hrastniku na Štajerskem ljubljanski nemškutar Krač z mer in je pri ondot-nih nemčurjih glasbil klavirje. Ko ga je neki uradnik vprašal: »No, wie geht es euoh in Laibach?" je odgovoril nekako tako le: „Wenn es to weiter gienge, wie es einige Zeit ge-gangen ist, dann ware ich bald ge-zwangen mein Gesohafc zu schliessen. Doch jetzt ist es schon wiederum gut; jetzt kommen die Slovenen auoh schon wierJerM.
Pred porotnim sodiščem v
Celjv se zaCno danes porotne obravnave, ki bodo trajale tri tedne. Na vrsto pridejo med drugim ti-le slučaji : 18 januarja: Franc Medvede o, uboj; Emil PristovŠek in Jožef Feuman, težka telesna poškodba in posilstvo*, 19 januarja: Anton Špeglič, uboj in Jožefa Pa ker, tatvina j 20. januarja: Ivan Svatko, tatvina j 21. januarja: Ivan in Štefan Radanovič, uboj: 4 ali 5 dni bo trajala obravnava proti Pannaglu, sleparja s posestvi.
Otrok zgorel. 331etni Mariji Obran v Pobrežu pri Maribora je "v njeni odsotnosti Sletna hČi Jolijana v kahinji prišla preblizu ognja, vsled Česar se ji je vnela obleka in je otrok dobil take opekline, da je umrl. Mati je bila obsojena na teden dni zapora.
Advokatov na Štajerskem je
164. V Gradca jih je 74, v Mariboru 13, v Celja 10, v 3 krajih so po 3, v 12 po 2 in v 22 krajih po 1 advokat.
Smrtna nesreča Ko so v gozdu v Sveči d i na Štajerskem te dni delavci podirali drevesa, padel neki hrast prekmalu na tla in se valil v nižavo. Pri tem je zgrabil viniČarja Henrika Pivca, mu zlomil obe nogi, hrbtenico, vtisnil prsni koš in ga hudo ranil na glavi. Seveda je bil nesrečnež takoj mrtev.
Neznani tatovi so v Rogatcu vlomili na treh krajih. Na dveh so pokradli denar, cigare, slanino in žganje.
Eksplozija v Celju. Gotovo je se mano braloem o eksploziji, ki se je dogodila v Celju 4. avgusta 1908.
V Bobiiutovi hiši ima v kleti trgovec sšpeoerijo Josip M a ti 8, svojo vinsko Ust, v kateri je pa spravljal tudi
razne gorljive redi, kakor špirit in bencin Omenjenega dne je počila velika steklena posoda, v kateri je bilo 30 kg bencina in iz katere sta Mati Če v sin Henrik in vajenec Oset vzela dober liter te tekočine. Ko je zvečer prišel Oset znova in sioer z lučjo v klet nastala je grozna eksplozija, ki je podrla zidovje, ogenj je pa uničil pohištvo v prodajalnah sladščiČarja PetriČka in drogista Piedlerja, kateri prodajalni sta nad dotično kletjo. Oset je bil težko ranjen, istotako Petriček. Pred okrajnim sodiščem v Celju so stali v Četrtek vsted te eksplozije trgovec Josip Matic, sin Hen rik MatiČ in vajeneo Oset zaradi pre-greška proti varnosti življenja, ker ni bilo dosti preskrbljeno, da se prepreči kaka nesreča z bencinom, o Čemer so določne minister i jalne določbe. Obsojeni so bili: Josip Matic na 200 K, onadva pa vsak na 100 K. Petridku morajo solidančno plačati 100 K za bolečine in 288 K in 237 K za zgorelo pohištvo Petričku in Fiedlerju.
¥ Gradcu je umrla mati bivšega srbskega poslanika na Dunaju Milana GaraŠanina, gospa Jelena Garašanin.
Nove Šole bodo sezidali v Sma-steh, Logah in Podbeli na Goriškem.
Ne odpirajte tujih pisem I Neka gospodična bhzu Gorice je odprla pismo, naslovljeno na neko njeno znanko Ta jo je ovadda in nepoklicana odpirateljioa tujih pisem je bila kaznovana na 20 K globe.
Vojašk begunci. Več avstrijskih vojakov je zbežalo čez mejo v Italijo. Med njimi je neki Slovenec iz Brd na Goriškem, drugi so Lahi.
Tržaška policijska direkcija je razglasila, da se bo odslej, kadar se bo od polioije dalo povelje, da se ima množioa pri kakih demonstraoijah raziti, naznanilo z rogovi, da se je izdalo tako povelje.
Kap jO zadela v Trstu TOletno Katarino Pri možiČ, ki je umrla v par sekundah.
Zmešalo se Je 4: > letni Mariji Cerjan v Trstu. Prepeljali so jo v bolni&nico.
Utopljenka. V Trstu so potegnili iz morja 37ietno vdovo Fran-čiško Gerzelj iz Senožeč.
Zblaznel jO v Rojanu 361etni kmet Andrej F ur lan. Prišel je sam v bolnišnico, naj ga preiščejo, ker se boji, da znori. Ko so mu pa rekli, naj pride pozneje, je odšel, je res dobil napad, pometal par ljudi ob tla ii se hotel obesiti.
Otrok brez rok in nog se je redil Antonu in Ivanki Grlj iz Studene gore pri Podgradu v Istri. Otrok je zdrav in čil.
Nove avtomobllne črte v Istri.
Začetkom marca se proda prometa nova avtomobilna zveza Pulj-Opatija. Poskusna vožnja se je tedni izborno obnesla. Avtomobil vozi s hitrostjo 20 km na uro in ima prostora za 11 oseb s prtljago vred. Vozne oene še niso objavljene. Po potrebi se bo avtomobil ustavljal v posameznih krajih, skozi katere poj de.
Kuhanje    žganja   iz suhih
ČeŠpOlJa Nedavno je izšel ukaz fin. ministra, ki prepoveduje narejati žganje iz suhih češpelj v takih žganjarnah, ki plačujejo narejnino. S tem je naša dežela, v kateri je nad 5000 žgalnih kotlov, ki so pavšalirani in podvrženi narejnini, silno prizadeta. Škodo trpe trgovci, ki imajo nakupljenih obilo suhih čeŠpelj, porabnih le za ta namen, prizadeti so pa v hudi meri zlasti kmečki izdelovalci žganja, ki od nekdaj kuhajo žganje iz suhih češpelj in so že tudi nakupili blaga, ki ga vsled novega ukaza ne morejo porabiti. Na Kranjskem se na leto porabi kakih 60 vagonov bosanskih češpelj. Kakor čujemo se je trgovska in obrtniška zbornica kranjska že obrnila do finančnega ministra in nujno prosila, da se ta za deželo tako Škodljiva prepoved prekliče ali pa saj pričetek nje veljavnosti odloži do jeseni; tako bi bilo moč porabiti saj že nakupljeno blago, ki nima druge porabe. Na Kranjskem je samo ena žganjarna, ki je podvržena konsumni davščini.
Prehudo se ga Jo bil navlekel
včeraj zjutraj po raznih gostilnah neki topničar in potem prišel e velikansko „barko" v neko gostilno v Kolodvorskih ulicah. Mesto v krčmo, je šel v kuhinjo in tam hotel uganjati z ženskami svoje bravure. Ker le ni bilo miru in je naposled za Sel vihteti bridko sabljo, so poklioali stražnika, ta pa vojaško patruljo, kateri se je sioer ustavljal tako, da ga je morala v vojašnico nesti.
Predpnst Jo tu Godci so že napeli svoje zaprašene mekove in škripalo je včeraj in v soboto sveder po 16 gostilnah. Bilo je mnogo veselja in nič pomenljivih rs buk. Le mehove vlečite, plesalke in plesalci se veselite saj letos odmerjen temu veselju le kratek je čas — 6 tednov, potem pa h ajdi v pokoro.
Prodaja so štedilnik in draga kuhinjska oprava na Rimski cesti it. 9 v pritličju. Kupci naj oglase jutri popoldne od d. naprej.
Delavsko gibanje« Včeraj se je 1 južnega kolodvora odpeljalo 22,
predvčerajšnim  pa   10 Hrvatov v Ameriko.
Isgnblleno in naJdcM Gospa Frančiška Ogrinova je izgubila zlat poročni prstan. — G. Meta pl. Far-ksszeva je izgubila zlato zapestoioo s damantom. — Pasarjeva žena Frančiška Erženova je izgubila srebrno zapestnioo s dvema priveskoma. — Izvošček Anton Pianinšek je našel dragocene korale..— Trgovec g. Fran Pleterski je našel kukalo. Isgubitelj ga dobi pri najditelju v trgovini „W6 flingu v Stritarjevih ulicah. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, odnosno najdena sablja in pet praznih steklenic.
V kavami »Iliriji11 je danes zvečer koncert seksteta na lok, kakor vsak pondeljek Kavarna je vsak dan odprta oelo noč. Postrežba točna.
Uradno VOStL 6. februarja 1909 dopoldne ob 9. bo pri okr. sodišču v Kranju dražba zemljišča vi. št. 48 kat. obč. Podbrezje (obstoječega iz lesene barake z gospodarskimi poslopji, 2 travnikov, 2 gozdov, 4 njiv) ter zemljišča vlož. Št. 269 kat. obč. Podbrezje (obstoječega iz 2 njiv) s pritiklino vred, ki obstoji iz 1 kobile, 1 krave in nekaj gospodarskega orodja, katera pritiklina spada k zemljišču vi. št. 48 ad Podbrezje Nepremičninam je   določena vrednost
1. ) vi. št. 48 ad  Podbrezje na 1095,
2. ) zemljišču vi. št 269 ibidem na 420, 3) pritikljini pa na 237 K. Najmanjši ponudek znaša ad 1 in 3 888, ad 2 pa 280 K.
18. februarja  ob 10. dopoldne bo pri  okrajnem  sodišču   v Litiji dražba zemljišča vi. št  44 kat. občine KoŠca (zidana s slamo krita pritlična hiša v srednjem stavbnem stanju, zidan svinjak s tremi oddelki v slabem stanju, gospodarsko poslopje v  srednjem stavbenem   stanju,   žitn.ca   in kozolec, s 6 štanti v srednjem stavbenem stanju, njive (9 parcel),  travniki (17 parcel), pašniki 7 parcel, gozd (L4 parcel), vrt (5 arov   14 m2)   s   pritiklino   vred, ki sestoji iz poljskega orodja itd). Nepremičnini je določena vrednost na 9006 K 60 v,  pritiklini  pa  na  203 K  40 v. Najmanjši ponudek znaša 6140 K. — Na   enorazrednici   z   nemškim učnim jezikom v Poljanah se odda definitivno učno in voditeljsko  mesto.  Prošnje je vlagati  do  2. februarja 1909 pri okr. Šolskem svetu v Novem mestu. — Na dvorazrednici   v   Banjaloki   je zasesti definitivno nadučiteljsko mesto. Prošnje je  vlagati  do   15.  februarja  pri okr. šolskem svetu v Kočevju. — Uvedlo se je postopanje,   da se za mrtvega proglasi    Franc    Gregorčič    iz Leš niče.     Odšel      je      neznano kam pred    kakimi    35   leti    iz Lešnice. Ako se Franc Gregorič do   1. februarja 1910  ne zglasi pri okrožvem sodišču v Novem mestu ali na kak drug način ne da na znanje, da živi, se proglasi za mrtvega.
Razne stvari.
* Mesti Zagreb in Reka. Mesto Zagreb je štelo koncem leta 1907. brez vojaštva 73.899 prebivalcev. Med temi je nekaj nad 2000 Madžarov, nekaj nad 2500 Nemcev, 4000 Židov. Rodilo se je v tem letu 2183, umrlo 1873. Od 2000 Madžarov jih je umrlo 19, rodilo se pa 114, od Židov rodilo 80, umrlo 55. Od 26 ljudski šol je ena madžarska, ena nemška (luteranska.) Sole pohaja 5884 otrok, madžarsko 366, nemško 144. V madžarski šoli je je 56 hrvaških otrok, v nemški čez 100. Tretjina židovskih otrok hodi v madžarsko in nemško šolo. V srednjih šolah je bilo 2582 učencev, 78 Madžarov, 284 Zidov. — Mesto Reka je imelo 45.923 prebivalcev, 18.492 Italijanov, 17.264 Hrvatov, 2964 Madžarov, 1172 Židov, ostalo pa Slovenci in druge narodnosti. Madžarsko je govorilo v Reki 4595 oseb. Rodilo se je Madžarov 93, umrlo 60. V Reki je bilo 9 italijanskih in 7 madžarskih šol. Te šole je pohajalo 2860 hrvaških, 3000 italijanskih in nekaj nad 400 madžarskih otrok. K tem številkam pripominja »Hrvatska Sloboda«, da se v Zagrebu mnogo bolj nemskutari, kakor v Reki ital ijančari. V Zagrebu posebno širijo nemščino Židje in Madžari.
* Zimsko spanje živali. Mnoge živali prespe zimo. Med temi niso samo vretenčarji, ampak tudi brez-vretenearji. Pa vprašate: »Kako morejo živeti tako dolgo brez jedi?« Res je, da je Čudno to. Ali boljše je še vendar, da ne čutijo toliko lakote, ker pozimi ni lahko dobiti hrane. Zato pa so živali z zimskim spanjem tudi spomladi vse mršave, vse shujšane. V tem spanju kar otrpnejo. Ali v notranjosti njihovo življenje ni mrlo. Nabero si v času zadostne hrane toliko maščobe, da jim ta v tem težkem času vzdržuje življenje. Rekli smo, da tudi brezvretenčarji spe zimsko spanje. Posebno deževnice in pijavke so med črvi,ki ob padli temperaturi zapadejo mirnemu spanju. Polži se zaližejo v svoje lupine, puste le male luknjice, ki jim skozi nje prihaja malo zraka, ki ga rabijo. V vodi živeči polži pa zapadejo popolnemu miru kot smrti. Kače se zarije j o v zavarovane in skrite kraje, ali
pa gredo v bližino gorkih vrelcev. Zabe prezimijo spec v   blatn voda*
Med ribami baje spe zimsko spanje le one, ki drste pred zimo ali spomladi. Gredo v votline ob bregu in pod korenine ali večje kamene. Ribe, zamrznejo. Izmed jajc, ki zmrznejo, krataee in žabe preneso celo to, če pa ne vzdrže tega nobena druga kot jajca rakov in črvov. Med pticami ni nobene, ki bi imela zimsko spanje.
* Fonograf kot priča. V prvič, odkar obstoji fonograf, so ga pri sodišču Pitsburgii rabili kot pričo. Pri sodišču so obravnavali v neki tožbi radi dejanskega napada, katero je vložila gospa John E. Hinds proti C. A. Rumstauu. Med tem, ko je Mrs. Hindsova jemala na novi valček fo-nografa igranje na glasovir, je prišel Rumstav, kateri si je hotel prilastiti fonograf, o katerem trdi, da je njegov. Temu se je gospa protivila in vsled tega jo je pobil na tla. Fonograf je zaznamoval vse klice na pomoč imenovane gospe, in sicer tako natančno, da je bil sodnik prepričan o napadu in da je obtoženca pridrial v zaporu.
* Najdaljši predor na svetu. Ruska vlada se je sedaj odločila graditi železnico preko Kavkaškega gorovja. Železnica bo dolga 180 vrst, a projektirani predor dolg 21 vrst (22.5 km). To bo potemtakem najdaljši predor na svetu, ker ima dose-daj najdaljši predor, Simplonov, le 19.7 km. Stroški gradnje so proracu-njeni na 60 milijov rabljev. Gradili bodo to železnico deset let.
* Ušel In se oientl s svojo talćo. Trgovec D. W. Villiams is Fioyd countvja v Ameriki je estavil svojo ženo in otroke ter ušel in se oženil s svojo taščo, oziroma z materjo svoje žene. Sedaj bode z njo Se v večjem sorodstvu, kaiti njegova sedanja žena bo njegovim otrokom mačeha in stara mati.
* Kokoi, ki govori. Henry Johnson iz Beacon Falls v Ameriki ima kokoš, ki govori tako lepo, kakor kaka papiga. Njegovi sosedje so prepričani, da je kokoš začarana. — Seveda je to mogoče le v Ameriki!
Drobne novice.
— Odlikovana italijanska kraljica. Cesar je podelil italijanski kraljici Jeleni v priznanje njenega požrtvovalnega delovanja povodom potresne katastrofe v Siciliji veliki križec Elizabetnega reda. Ta red, ki je bil ustanovljen I. 1898., je dobilo doslej samo 8 nadvojvodinj.
— Poroka v cesarski hiši. V so boto se je v Sajbušu v Galiciji poro čila nadvojvodinja  Renata Marija, hči   nadvojvode   Karla Štefana princem   Radzhvillom.   Cesarja je pri poroki zastopal nadvojvoda Le opold Salvator.
— Obnovitev procesa Moltke-Harden. Nova obravnava v procesu Moltke - Harden bo koncem meseca februarja. V tem procesu bodo zaslišali tudi kneza Eulenburga. V kratkem odpotuje v Liebenberg zdravstvena komisija, da preišče kneza, ako mu bo mogoče priti k obravnavi v Berolin.
— Kolera na Ruskem še ni docela ponehala. Po novem letu je na koleri v Petrogradu na novo zbolelo 34 oseb.
— Eksplozija v rudniškem rovu. V rudniškem rovu v Johannes-burgu v Transvalu se je prigodila eksplozija. Ubitih je bilo G rudarjev, težko poškodovanih pa 24.
Književnost
— Velelzdajnićki proces. To
je naslov velezanimivi knjigi, v kateri je izbran ogromen materijal glede veleizdajske gonje, ki jo je uprizoril hrvaški ban Rauch proti Srbom na Hrvaškem. Zbrali so ta materijal zagovorniki obtožencev. Teh zagovornikov je 30. Kdor hooe dobiti vpogled v ta preces in sploh v gonjo zoper Srbe, naj Čita to knjigo, ki velja samo 1 K.
— Sloga. Veliki srbski lin-sirotani kalendar za 1909. Poleg kalendarske vsebine obsega mnogo zabavnih in poučnih Člankov.
Telefonsko h brzojaun* porotna.
Češko - nemške konference.
Dunaj, 18. januarja. Iz vabil, ki so jih te dni jeli razpošiljati, je razvidno, da se češko - nemške konference prieno 26. t. m. Vabilo na le konference sta dobila tudi bivša ministra dr. Pacak in Prade.
Spremembe pri dunajskem poštnem ravnateljstvu.
Dunaj, 18. januarja. Meseca februarja odstopi podravnatelj poštnega in brzojavnega ravnateljstva Ha-brda. Na njegovo mesto pride praški
podravnatelj Swoboda, ki je te dni demisioniral. Po leti stopi    v pokoj
dunajski ravnatelj   Szabo,   na kar
pride na njegovo mesto Swoboda.
Odsek za reformo poslovnika.
Dunaj, 18. januarja. Danes ob 10. dopoldne je imel sejo odsek za reformo poslovnika. Pri seji so bili navzoči ministrski predsednik baron Bienerth, minister notranjih del Haertl in predsednik poslanske zbornice dr. Weisskirehner. V seji je poročal referent dr. Steinwender. Radi pravoslavnega praznika treh kraljev se je seja odgodila na jutri popoldne.
Udeleženci pri češko - nemških kou-ferencah.
Dunaj, 18. januarja. Na češko-nemške konference so dobili povabilo izmed čeških poslancev dr. Kramar, ITdržal, dr. Hmbau, Masarvk in Klofač, izmed nemških poslancev pa dr. Gross, dr. Chiari in Pacher. Nadalje so dobili vabila še: predsednik poslanske zbornice dr. Weiss-kirehner, predsednika gosposke zbornice knez Windiscli£:raetz, bivšo, ministra dr. Pacak in Prade ter knez Lobkowitz.
Stavka čeških otrok na Nižje Avstrijkem.
Dunaj, 18. januarja. V »Narodnem domu« so imeli včeraj zaupniki nižjeavstrijskih Cehov shod, na katerem so sklenili, da bodo vprizorili stavko čeških šolskih otrok, ako dobi Axmannov predlog najvišjo sankcijo. A' tem slučaju bi stavkalo 26.000 čeških šolarjev.
Nemški minister - rojak   v Gradcu.
Gradec, 18. januarja. Minister dr. Schreiner je bil včeraj tukaj. Konferiral je z deželnim glavarjem grofom Attensom in namestniškim podpredsednikom dr. Netoliczko. Namestnik grof Clarv ga je hotel <bi-skati, a ga ni našel v hotelu.
Tirolski deželni zbor od goden.
1 no m os t, 18. januarja. Deželni zbor je odgođen radi obstrukcije italijanskih poslancev proti predlogi, tičoči se učiteljskih plač.
Sven Hedin pri švedskem kralju.
Stok hol m, 18. januarja. Sven Hedina je sprejel kralj v posebni av-dijenci. Sven Hedin je obvestil kralja, da je odkril izvir rek Inda in Bramaputre, kamor pred njim še ni stopila noga nobenega Evropea.
Darila.
Izkaz t,Podpornemu društvu ia slov. vlsokoioloo aa Dunaju"
naravnost poslanih prispevkov katere so a) nabjali: gg. Fran Štapića, c. kr. notar, Št. Lenart v Slov. Goricah 5O K, dr. Karel Chloupek, okr. zdravnik, Ljutomer 35 K, Slovensko omizje v Sarajevu 2984 K, h, Cvetnič is nabiralnika 1. 3 60 K; b) d»rovali: si. županstvo Zagorje ob Savi 200 K, g. dr. Ei. Šavnik: za odbor „ Dijaške kuhinje v Kranju" kot božično darilo slov. visokosolcem &0 J£, al. mestna občina Kranj 50 K, si. Posojilnica v Trnovem na Kranjskem 40 K, si. mestno županstvo v Kamniku 20 K. g. dr. Val. Flerin v Črnomlju 10 K, g. Anton Reich, c. kr. ravn.it 'j gniim blagajne v Ljubljani 10 K. g. I v* n Škarja, dež. koncipist v Ljubljani 5 K, g Franjo Žsgar, Markovec pri Starem trgu 5 K, j;. Štefan Klun, Ljubljana 4 K, g. dr. Iv. Lenocb, odvetnik na Dunaju 3 K, g Pravdo Rebek, veterinar, Pazin v Istri, 3 K, g. Štefan Lapajne, c. kr. okr. glavar v Ljubljani 2 K, in g. L. Vozlič v Felaba-cha 2 K, skupaj 522*44 K. — Darove sprejema in izkazuje blagajnik Ivan Lazar, nadrevidentj. ž. v p Dunaj III/3 Reisnerstr. 27.
Slovenci
zbirajte za žrtus!
Žitne oene « Budimpešti.
Dn« 18 januarja 1909.
Pdenica za april 1909   . za 50 kg K it 61
Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 1 79
Rž        za april        »     za 50 kg K 10-01
Koruza za maj         ,      za 5C kg K 7*1 &
Oves    za april       .     za 50 kg K 852 Effelifv. 5 vin. višje.
HeteonlosKm poroffle,
VI- m n*d raor)«m »0«   8r*doJl mfni tlak* m»   M T
| januarja J	Cas opisovanja	Stanj« barometra v mm	t* J!	V otro?!	Neto
16.	9. zv.	734-5	33	•r zahod	dež
17. •	7. zj. i pop.	7378 7409	-02   si. jug 1 neg 3*1 si j vzhod oblačno		
•	9. zv.	7441	—24	si. szah.	jasno
18.	7. zj. Ipop.	744 8 7427	—7-0 —0-6	si. svtnod sl. jug	■ m
Srednji včerajšnja in predvčerajšnja temperatura — 4" In -2*5°; norm. —0 3* in,
—2.5J Padavina v 5 24 arah 28 4 in mmO'0 mm
Ivanka Rebek roj. Acrtschin naznanja v svojem In v imenu svojih otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev ? režalostno vest, da je njen preljubljeni soprog, oče, stari
oče in brat, gospod
Anton Rebek
c kr višji davčni nadzornik v p.
danes ob 1'46. uri zvečc po dolgotrajni mučni bo lezi i v 69. letu starosti, previden s sv zakramenti za umi raje če, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se blagoslovi v ponedeljek, 18 t. m. ob H. uri dopoldne v hiši žalosti, Križevniške ulice št. 7 ter odpelje v Skofjo Loko in istega dne ob 4 uri popoldne k zadnjemu počitku prepelje
Sv. maše zadušnice se bodo brale v «tolni cerkvi in v žu^ni cerkvi v Šk fji Loki
Ljubljana, 16  januarja 1909.
Na željo rajnkega se venci hvaležno odklanjajo.
Zahvala.
07
Vsem tistim, ki so nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljene hčerke oz. sestre, gospodične
Pavle Škerl
dalje vsem darovalcem krasnih vencev  in vsem, ki so se udeležili v
tako obilnem številu pogreba, posebej se pa še zahvaljujemo preč. g. kaplanu Janu za tolažeče posete.
Ljubljana, 18. januarja 1909 Žalujoča rodbina Škerl
2 pismonoša
se sprejmeta ^ i
pri neki pošli na Štajerskem.
V toj službi stoječi  imajo prednost.
Ponudbe   pod   ,,štev. 200"
upravništvo nSlov. Naroda".
■vpil« m lahke
majhne sani
s   dvema   sedefteaaa,   dobro ohranjene, vpreiljive za majhnega konjica. Ponudbe pod nama!11 na uprav.
„Slov. Naroda*. 237—5
Išče se spreten
strojevodja
za žago z bencinovim motorjem.
Plača po dogovora. 305
Vinko Kukovec, £ava pri Celju, Štajersko.
spreten v mešani stroki, star čez 24 let
se sprejme takoj
pri tvrdki 252—2
= Iv. Stocal -=
Stari trg pri Rakeku.
•j eatJbt ±m *  * v ;tL* * a k
na
Kavarno
,Leon'
na Starem trga' šl. 30.
je vsaki dan
oso noč odprto.
it
i m M
*
89* 15
V kavarni je
električni klavir.
Z odličnim ipostovinjeni
Loo In Fanl Pogačnik. 1
m
t*
* 1
8
Narodno podjetje! Goriška tovarna mila
(A. Gabršček)
izdeluje vse običajne vrste čistilnega mila« Priporoča pa v prvi vrsti najboljče pralno mlio:
Koza s solncem
« • ■ • -~ h-p    w w ■ ■ s w w ■ * * (Caprasole),
ki se prodaja v korist in z znakom
I -družbe sv. Cirila In Metoda. =
184—5
.*«- .1« . izdelek Mm vri
Podpira{mo razvoj demače industrije!
C. & ženini in neveste
jujvečja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine.
Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: nre, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje itd.
Cene najnižje.
Se priporoča za obilni obisk in naročila
z velespoStovanjem 289—1
f T. Čuden, Ijubljana, Prešernove nlice
urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ur „UJf30J(".
Naslov zadostuje: Pr. Čuden v LJubljani.
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Gostilna
*M Bebeotka* m SlioeeJi
■ novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred m Odda aaradi boleani takol ali poxaa|a ¥ nalem.
== Isto tam aa odda tudi =
prodaj&lnicft, ni ituovuj is talci.
Vefi se izve na Ollnoah it. 37 pri L|nbl|ani. 4068-m
Jtaroflna knjigarna
v Ijubljani
na Jurčičevem trga št. 3.
■  priporoča '
l
k
k k
k k k
k k k k k k
k
kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
m m* <m
Rosele s pisemskim mlm.
trgovske knjige
V vseh velikostb, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Odjemalne tajižice~ >0 /eanz^čnih Zaloga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber ——
vseh   pisarniških potrebščin! svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Itd.
Jarve za šole in umetnike
- Razglednice-
pokrajinske,  humoristične, umet-niSke vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
- poeziske knjige. -
podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jfotesi in tintniki.
k
k
k
k
Knjigo vod kinjo
in
korespondentko
spre|ae U kol tiskarna Iv. Pr. Laatpret v Kran|u. 279-2
Prva in edina slovenska modna trgovina
za gospode 23
UuUIono, Mestni trs 19,
se slavnemu občinstvu za nakup
zimskega blaga
najtopleje priporoča.
-Zaloga velikanska!-
Cene brez konkurence! ,
Rdor hoče varno, mirno in hitro
potovati j oal obrne na od visoke c kr.
deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika s
Jw. Setinig,
UubUana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani":     2343 29
Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton
Amerika .  .  .  .  „ 24.000 n
President Lincoln  . „ 20 000 M
Presidenl Gr^nt   . „ 20.000 n
Vožnja IiIvkllaDa - Hamburg
traja a oacovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vstke menjave okroglo l1 ! dni, ter ima potnik pravico porabe brzo vlakov po celi Črti od Avstrijske meje (JEger) naprej.
Stanovanje
lito vdova brez otrok za majniko termin, obstoječe iz kuhinje in veli^ sobe ati dveh majhnih sob. Želi H nekoliko vrta za cvetlice. 27 8 ^3 Ponudbe na Krakovski nagi* itev. Ig._
Gostilna ]
se odda v nalem ali pa pod ngoa.
nimi pogoji tudi proda. HiSa je m dobro idočem kraju tik postaje Pod. rožice na Koroškem. Plača po dogovor*.
Več pove lastnik g stilne pj Kobenter, Št, Jakob v Božn
V neki boljši vasi na Notranjskem se odda
psima,
in tudi pekarija bi dobro uspevala. Odda se lahko takoj ali pozneje Najemnina po dogovoru. Več pove lastnik. 171—j Vprašanja na upravništvo .Slov „Slov. Naroda- pod „ftt 0999".
Za že nekaj let v Zagreba ob. stoječo, dobro obiskovano konkurenca manulaktnrno trgovino so isće
kompanjon
ali
kupec
261-:
s K 20000 do K 30000 za takoj
Narodnost in vera postranska stvar Ponudniki naj se obračajo na
Splošno posredovalnico za trgovino in obrt
Lourenčlć & Šalamun,
Zagreb, Mesnleka nliea 1.
mm*-
Vsakovrstne krasne
razglednice
posebno primerne
za šaljivo pošto pri različnih društvenih priredbah *
so naprodaj
po izredno znižani ceni
^   Juti knjigarni"
Jurčičev trg.
15w kr. »vot^fj^^^
Izvleček     voznege reda.
V< I javan ed 1. oktobra 1908 leta.
&amoe & ^abl^&ae trni. ioLi
ro« zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, BeJjak, jul. žel, Gorica,
5. i., žčiTrct, e. fcr. drž. icU Beliak č«» Po-drozjco, Ce:oTCC , Prago« ro? j t raj.  Osebni vl&k v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topdce, Kočevje.
9 26 prodlpoldne. Osebni vlak v smeri: jbaenice, Beljak, (čez Podrojtčico) Ceiovcc, rfafDa
;-S8 $redpelctne. Osebni vls^ v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, BeSg&fe jui. žel., Gorico držL že!.? Trs dri. ieL, Beljak, (čea Fodrožčico) Celovec.
'.•os popotdRer Osebni vlak v smeri: Grosuplje, RudOuCTo, Stra&a-Toplice, Kočevje,
3*40 ^epeidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. že!. Gorica  drž. icL,  Trst dri. f.cU Beljak,
(čez Pod.-ožcfco) Celovec, Praga. r*tO rveft-jr. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. /■SO zveOer. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčlco)
Celovec, ž^raga.
o-<«o ^on«ou  Ons-oiii Tlak v smeri: Je-bsnlce, Trbiž, sj«-;.^*., hJ. ie\^ Gorica dri. Trst dri. tel., Beljak juš. žel., (čea
3£be4 is LlaAiiaii« đHL kolodvori
T'28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. a-o6 t»«i**idn». Osebni vlak v Kamni V. **!0 s večer. Csebni vlak v Kamnik o-OO Mnadt, Osebni vlak v Ksirnlv. |9roe
Mao*1 p iLfakl^ffiaa |as> SeLi
e-se iiutr«j. Osebni vlak is  Beljake (ea
žeL, Trbiža^ Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-S4 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Slrai
Toplic, RjdoKovega, Grosuplje. n-22 predpaldno. Osebni vlak  ia Pr
Celovca, Beljaka juž, žeL, čez Podrosi e
in Trbiž, Gorice dri. žel., Jesenic, Tržiči 2 32 popoltfne.   Osebni vlak   is Koče«)-«
Straže- Toplic, hudofiovega, Grosuplje. 4-13 i»apridn«>.  Osebni vlak ia B?A$st.
juž. žel, Trbiž:. CcJovca, BeHaka .
Podrožčlco) Gorice drž. iet. Trzm
žel. Jesenic, Tržiča.
6-50 sveder. Oseb. vlak lz Pige, Celo?" Beljaka (čea Podrožčlco) jesenic.
8 37 zveOer. Osebni vlnk ia Kočevja,Str**: Toplic, RudoKovega, Grosuplje.
8-40 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka JvA žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (Čea P rožčico) Trsta drl. žel. Gorica diž. i?-Jesenic, Tržiča,
H-60 eeneOK Osebni vlak ia Trbiža* O lovca,  Beljaka (čez Podrožčlco) T. drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Prihod v Liateil&ćtt* dri. koioe^e/1
e-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-eo predpelsne. Osebni vlak ia K&zcaik* e*lO KveOer. Osebni v!ak la Kamnik?. O-SO pono&i. Osebni vlzk Iz Kamnika, ub nedeljab in praznikih do 31. oktobri
fCV^rfl I« prinodi »tj osnrfarr, V *
v.;-: aiiteljali »j piaaoftfa do 31 • oktobra.)
Kazne prevode
lz nemščine v slovenščino
cirkularjev j pisem in dragih tiskoviD oekrbi ceno v tej stroki izvežbac eradnik.
Naslov   v   uoravoištvu BSlov. Naroda"__
; Sprejema saTarovanJa * čloTeškega življenja po nsjraznovrstnejŠih kombinse^ah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti Je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt a manj6ajočimi se vplačili.
Vsak član  ms po pretoka potih lot pravieo do dividendo.
•t
12—7
-  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - -Raz. fondi: 41,336.04101 K. Izplačane odškodnina In kapitaiije 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ veealtoal alovsusazto-najpoiijso uprsvro.
Vn pojmril« daje:
V MaM|aal| iigv pisarne so t iastnej banenej hiši w  *B oP"«zfci^  aaUosemJaa *i
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih oeoab Škode oeninje takoj in najkalantnej*. Uživa  najboljši  sloves, koder posla)*.
Dovoljuje is čistega   dobička izdata« podpore v   narodno in občaokortotn« aamoae.
Izdajatelj in odgovorni urednik B a a t o Pusteslamiek,
fAfltninja in tisk »Narodne tiakarme«*
W+Q
C38B
8136
40