Jutri spletna pri o zaščitnem i Članki, intervjuji, fotografije in reportaže, ki smo jih ob 10-letnici odobritve zakona objavili v Primorskem dnevniku. Strani Primorskega dnevnika na dan odobritve zakona, vključno s stranjo Primorskega psa in dvema satiričnima stranema. Celotno besedilo zakona (tudi v italijanščini). www.primorski.eu zaščitnega zakona Primorski dnevnik NEDELJA, 13. FEBRUARJA 2011 št. 37(20.052) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ne sedaj, kdaj? Breda Pahor »Ženski glas« se je dvignil zadnji trenutek. Odzivam se in istočasno osvajam poziv pobudnic današnjega protesta. Proti Berlusconiju? Ne samo. Proti mladim lepoticam, ki si s prijateljevanjem z njim in njegovimi dvorjani skušajo skrajšati pot do slave in denarja? Zelo posredno. Proti vse bolj splošno osvojenemu mnenju, da mora biti ženska lepa in mlada ter po možnosti še »prijazna«, da je vredna pozornosti? Še najbolj. Pravzaprav je današnji ženski protestni val jasen znak, da so ženske naveličane. Naveličane, da jim za model vsiljujejo fotogenične lepotičke. Naveličane, da so njihove kvalitete in pomanjkljivosti podrejene lepotnim merilom. Naveličane, da »žensko« Italijo v tujini doživljajo preko premierjevih afer in krilatic. Naveličane, da medijsko, umetno življenje prekriva realno. Naveličane, ker so jih iz navadnih prelevili v nevidne ženske. Zato bodo danes povsod, tudi pri nas, glasno rekle: Tukaj smo in smo takšne, kakršne smo! Naloga države, začenši z najvišjo izvršno funkcijo, se pravi vlado, pa je, da svojo energijo, razpoložljiva finančna sredstva in razvojno strategijo namenja realnim ženskam in problemom. Že dolgo se vsi vrtimo v nekakšnem začaranem krogu, kjer so interesi posameznika, ki je sicer prejel »ljudski« mandat za upravljanje države, povsem prekrili konkretne probleme Italije in njenih državljanov. Tudi in še posebej žensk: zato današnji protest ni samo proti, temveč v prvi vrsti odločen glas za. Za žensko dostojanstvo, samospoštovanje, svobodo. egipt - Po odstopu Mubaraka in umirjanju proslavljanja protestnikov Vojaški vrh zagotavlja miren prehod v demokracijo Spoštovanje mednarodnih sporazumov - Vre v Alžiru in Sani tržič - Proslava Slovencev iz Laškega V znamenju vode, dvojezičnosti in sožitja TRŽIČ - Dan kulture je v Tržiču potekal uspešno in prijazno. V petek zvečer se je v tržiškem gledališču zbralo skoraj tristo ljudi, ki so se odzvali vabilu društev Jadro, Tržič in Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca v Romjanu. Voda je bila iztočnica za prireditelje in v zvezi z njo so povabili za govornika piranskega župana Petra Bossmana. Tudi sam je poudaril, da Tržaški zaliv v širšem geografskem kontekstu povezuje Laško z Obalo, s Sočo pa se povezava nadaljuje globoko na kopno. Druga pomembna postavka povezovanja dveh obmorskih stvarnosti je dvojezičnost, tista tržiška in ona piranska, glede prireditev pa na primer Primorska poje. Na 10. strani KAIRO - Medtem ko se razmere v Egiptu po Mubarakovem odstopu normalizirajo, je vojaški vrh včeraj zagotovil, da bo jamčil miren prehod v demokracijo z volitvami in da bodo mednarodni sporazumi spoštovani. Med njimi je tudi mirovni sporazum z Izraelom, kjer so si včeraj močno oddahnili. Medtem pa se protesti širijo po arabskem svetu. Do nasilja med protestniki in policijo je prišlo v alžirski prestolnici Alžir in tudi v v jemenski prestolnici Sana. Demonstranti v obeh primerih zahtevajo odstop predsednikov po zgledu Mubaraka, ki se je vdal po 18 dneh močnih protestov. Na 22. strani Mirošič: Slovenija ni noben raj za mafijo Na 2. strani Bazovica: vandali pomazali fojbo Na 4. strani Trst: Tononi že začel volilno kampanjo Na 4. strani Pevmski Potok s kamnitim oklepom Na 9. strani V Gorici granate na grajskem griču Na 9. strani Pustna presenečenja goriških trgovcev Na 12. strani GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0LI GROUP so* (mmcuum Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com XfafvWfttf VVtt/ MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118 ^ 0 Nou urnik; ponedeljek, torek, sreda, petek 9.80 - I5.30 četrtek 9.00 - 1 7.00 sobota zaprto Bûijuti&c - fut Trjfr Ul. 040 228092 Skgz 2001 - 2011: DESET LET (NE)IZVAJANJA ZAŠČITNEGA ZAKONA Tamara Blazina Bojan Brezigar Igor Kocijančič Damijan Terpin ponedeljek, 14. 2. 2011, ob 18. uri Kulturni dom Gorica m m m 2 Nedelja, 13. februarja 2011 ALPE-JADRAN / KOPER - Univerza na Primorskem Informativni dnevi na vseh sedežih Prijave za vpis do osmega marca Na fakulteti za humanistične študije natečaj za dijake Imam kaj povedati KOPER - V petek in soboto so na vseh sedežih Univerze na Primorskem potekali informativni dnevi za vpis v do-diplomske programe v študijskem letu 2011/2012. Vsaka fakulteta je na svoj poseben način priredila predstavitev študijskih programov. Dijakom so bili tudi na voljo vodstva članic, predavatelji in študenti, tako da so dobili vse potrebne informacije za morebitni vpis na Univerzo na Primorskem. Univerza na Primorskem šteje šest članic. Fakulteta za humanistične študije s sedežem v Kopru nudi bodočim študentom izobraževanje na dodiplomski in podiplomski ravni na področju antropologije, dediščine, filozofije, geografije, italijanistike, kulturnih študij, medijskih študij, slovenistike, uporabnega jezikoslovja in zgodovine. FHŠ smo med informativnimi dnevi tudi obiskali. Deka-nija fakultete Vesna Mikolič, nam je obrazložila, da je bila predstavitev dokaj iz-črpna,saj pri njej sodelujejo bodisi profesorji kot študenti. Najprej so dijakom predstavili fakulteto v celoti, nato pa so se spustili v podrobnost vsakega programa, ki ga fakulteta nudi. Študentje so za goste pripravili še razstavo in torbico z vsemi informacijami. Poleg tega so letos organizirali natečaj »Imam kaj povedati«, za katerega vsak dijak zapiše izjavo o svojih pričakovanjih glede študija, fakultete, študentskega življenja. Izjave bo pregledala komisija petih študentov, najboljši trije pa bodo nagrajeni z intervjujem, ki bo objavljen v prilogi Primorskih novic Propeler. Dekanija nam je še povedala, da je letošnji obisk boljši od lanskega. Informativnih dnevov se je na fakulteti za humanistične študije udeležilo več kot osemdeset dijakov. Fakulteta za management s študijskimi središči v Kopru, Celju in Škofji Loki izvaja tri študijske programe prve stopnje: visokošolska strokovna študijska programa management in mednarodno poslovanje ter univerzitetni študijski program management. Po triletnem študiju se lahko študenti vpišejo še na magistrske študijske programe management, ekonomija in finance ter upravljanje trajnostnega razvoja. Na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru lahko študenti izbirajo med triletnimi študijskimi programi matematike, matematike v ekonomiji in financah, računalništvu in informatiki, bioinformatiki, biodiverzi-teti, sredozemskem kmetijstvu, biopsi-hologiji ter aplikativni kineziologiji. Študentje imajo nato možnost še poglobiti študij iz matematične znanosti, računalništva in informatike ter aplikativne kineziologije. Pedagoška fakulteta v Kopru ponuja bodočim profesorjem, učiteljem ter vzgojiteljem dodiplomske študije edukacijskih ved, razrednega pouka in predšolske vzgoje in podiplomske študije inkluzivne pedagogike, zgodnjega učenja in edukacijskih ved. Fakulteta za turistične študije, na kratko Turistica, s sedežem v Portorožu ponuja bodočim organizatorjem in mediatorjem v turizmu pet dodiplomskih študijev (turizem, management turističnih destinacij, poslovni sistemi v turizmu, mediacija v turizmu, hotelirstvo in turizem) ter dva podiplomska študija (turizem, dediščinski turizem). K članicam Univerze na Primorskem spada tudi Visoka šola za zdravstvo v Izoli. V letošnjem razpisu sta dodiplomska študija zdravstvena nega in prehransko svetovanje-dietetika ter podiplomski študij zdravstvene nege. Prva prijava za vpis v prvi letnik dodiplomskih študijev za študijsko leto 2011/2012 zapade 8. marca 2011. Kdor pa se želi vpisati v podiplomske študijske programe, lahko še malo premisli, saj razpis še ni izšel. Andreja Farneti www.primorski.eu 1 ŠOLSTVO - Breda Mulec in Roman Gruden v Kanalski dolini Predstavnika slovenske vlade sta se seznanila s problemi jezika KANALSKA DOLINA - Slovensko kulturno središče Planika je preteklo sredo gostilo delegacijo, ki sta jo sestavljala Breda Mulec iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Roman Gruden z ministrstva za šolstvo in šport RS. Glavni namen obiska je bil seznaniti slovenska gosta s problematiko poučevanja slovenskega jezika v vrtcih in osnovnih šolah Kanalske doline. V spremstvu krajevnega šolskega ravnatelja Pasquariella sta gosta iz Slovenije najprej prisostvovala pouku slovenskega jezika v vrtcu in osnovni šoli v Žabnicah, nato pa še na osnovni šoli na Trbižu. Trenutno v vrtcu in osnovni šoli v Žabnicah poteka pouk po sistemu Tri roke, ki v bistvu sloni na izmenjavi učiteljev z kranjskogorsko osnovno šolo; na osnovni šoli v Trbižu in drugje v dolini pa slovenski jezik in glasbo v slovenskem jeziku poučuje že vrsto let prizadevna krajevna učiteljica. U Ukvah sta si gosta ogledala nove prostore središča, kjer potekajo kulturne in obšolske dejavnosti središča Planika in podružnice Glasbene matice, na osnovni šoli pa ju je sprejel župan Aleskander Oman, ki jima je orisal prizadevanja za ohranitev šole. V vrtcih in osnovnih šolah doline je čez 220 učencev prijavljenih k enournemu tedenskemu pouku slovenskega jezika, velike probleme pov- zroča šolska reforma in pridobitev usposobljenih kadrov. Sogovorniki so se strinjali, da bo treba takoj poiskati ustrezno sistemsko rešitev, saj obstaja veliko zanimanje za razširitev poučevanja slovenskega jezika tudi na druge šole v dolini. (R.B.) PRETEKLOST - V Kopru predstavili zbornik o uglednem učiteljišču Bili so zgled vsej družbi »Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče Koper, 1875-1909, slovenski oddelek« sta izdala Pokrajinski arhiv in Slavistično društvo KOPER - V Pokrajinskem arhivu v Kopru so v sredo predstavili zbornik »Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče Koper, 1875-1909, slovenski oddelek«, s katerim sta se izdajatelja - Pokrajinski arhiv Koper in Slavistično društvo Koper - poklonila spominu na učitelje in dijake te pomembne izobraževalne institucije. Koprsko učiteljišče je bilo ustanovljeno leta 1872, in sicer z ministrskim odlokom, ki je predvideval ukinitev in premestitev rovinjskega učiteljišča v Koper. Zaradi majhnega vpisa na novonastalo šolo je dunajska vlada tri leta pozneje ukinila še tržaško in moški del goriškega učiteljišča in ju priključila koprskemu. Šola je kmalu postala pomembna izobraževalna ustanova in hkrati kulturno središče, ki je močno vplivalo na vsestranski razvoj slovenskega primorja. Od leta 1876 so se namreč v Koper začeli priseljevati tako dijaki kot tudi učitelji iz Trsta, Gorice, Tolmina in Istre. Bili so slovenskega, italijanskega in hrvaškega porekla, poleg materinščine pa so se v šoli učili tudi takratnega uradnega jezika -nemščine. Učni program je bil zelo zah- teven, predmetnik pa obširen: bodoči učitelji so se morali poleg nemščine, slovenščine, hrvaščine in italijanščine učiti tudi pedagogike, geografije, zgodovine, znanstvenih predmetov, kmetijstva, risanja in glasbe. Takratne učitelje bi lahko primerjali z današnjimi univerzitetnimi profesorji, ki pa so bili tudi vsestransko kulturno aktivni, visoko izobraženi strokovnjaki, publicisti, uredniki, prevajalci in glasbeniki, predvsem pa so bili zgled za dijake tudi zunaj šole in tako rekoč sestavni del njihovega življenja. Od leta 1909, ko so učiteljišče premestili v Gorico, je v Kopru delovalo le italijansko učiteljišče, katerega je leta 1923 ukinila zloglasna Gentile-jeva reforma. V 34 letih delovanja je bilo več kot 400 dijakov maturantov, ki so se v življenju izkazali kot književniki, pesniki, kritiki, uredniki, znanstveniki in seveda vsestransko angažirani učitelji. Med njimi so izstopali jezikoslovec Ivan Koštial, publicist Ferdo Klein-mayr, zgodovinar Milko Kos, pisatelja Vladimir Nazor in Josip Ribičič. Zbornik obsega 21 prispevkov različnih vrst: nastanek učiteljišča, »AFERA« SAVIANO Slovenija zavrača očitke Veleposlanik Iztok Mirošič S predstavitve zbornika v Pokrajinskem arhivu Koper njegovo organiziranost in socialno poreklo dijakov obravnavajo raziskovalna dela, študijske naloge razčlenjujejo delo posameznih profesorjev in dijakov, ostale referate pa so pripravili različni zgodovinarji-arhi-visti, umetnostni zgodovinarji, mu-zikologi, slovenisti in ugledni kulturni delavci iz Istre in Primorske. Prispevki so namenjeni širokemu bralstvu, saj se razlikujejo po obsegu in globini, na koncu knjige pa so še povzetki, prevedeni v hrvaščino, italijanščino in angleščino. Kot je na predstavitvi povedala dr. Vesna Mikolič, je zbornik prvi po-klon slovenskim promotorjem znanja in kulture, ki so močno vplivali na kulturni in znanstveni razvoj slovenske Istre. Urednici Mirjana Konte-stabile Rovis in Jasna Čebron pa sta izpostavili pomen podnaslova publikacije, tj. »slovenski oddelek«. Zbornik namreč obravnava le slovenske dijake in učitelje, zato bi bilo primerno podobno študijo posvetiti tudi njihovim hrvaškim in italijanskim kolegom, katerih življenje in delovanje še ni bilo raziskano. (mit) RIM - Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič je v zvezi s člankom z naslovom »Grand Hotel camorra« v časopisu La Repubblica, z dne 9. februarja 2011, poslal rimskemu časniku naslednje pismo: Članek v katerem so navedene tudi hude obtožbe, ki se nanašajo na Slovenijo, sem natančno prebral. V objavljenem pogovoru Roberta Saviana z mafijskim skesancem Mauriziom Prestieri, so navedene trditve o Sloveniji kot o državi brezpravja in korupcije. Teh trditev ne italijanski mafijski skesanec, ne avtor članka ne dopolnita z dokazi. Prispevek je brez dejstev, brez dokazov in brez časovnih okvirov. Slovenija ni od Italije nikoli prejela obvestila, da išče Maurizia Prestieri oz. Paola Di Lauro zaradi kriminalnih dejanj, zaradi česar njuno obiskovanje Slovenije ni bilo nezakonito. Slovenska policija bi v primeru razpisa tiralice tujega varnostnega organa zoper takšne osebe ukrepala. Preseneča me, da resen časnik kakršen je La Repubblica objavlja prispevke brez potrebnih argumentov, dokazov, imen, krajev, datumov. Slovenija je pravna država, ki je sprejela vso potrebno zakonodajo na področju boja proti organiziranemu kriminalu in preprečevanju korupcije. Med letoma 2002 in 2010 je slovenska policija obravnavala prek 3400 kaznivih dejanj z elementi organizirane kriminalitete, največ s področja tihotapljenja prepovedanih drog, ljudi in orožja. V obmejni kontroli in nadzoru zelo dobro sodeluje z italijanskimi pristojnimi organi. Slovenija je v družbi najvarnejših držav v Evropski uniji v vseh oblikah primerljive kriminalitete, ki najbolj vplivajo na občutek varnosti ljudi. Obremenjenost Slovenije z organiziranim kriminalom je po ocenah Europola majhna. O tem se lahko prepriča vsak novinar preko interneta in tudi vsak turist, ki obišče Slovenijo. Gostov iz sosednje Italije je vsako leto več, kar nas še posebej veseli. Tudi gospod Saviano bo dobrodošel v Sloveniji. Zaradi obtožb brez dokazov, objavljenih v La Repubblici na račun Slovenije, bi lahko protestiral, a se mi zdi, da sta mafijski skesanec, ki naj bi imel na vesti trideset umorov, in avtor prispevka spregledala, da je dejanski »raj« za mafijo mogoče v kaki drugi državi. Sicer bi svoja mnenja in trditve ter zapise podkrepila z dokazi. KOPER - Predor Gradbišče pod Markovcem bo spet zaživelo KOPER - Aktivnosti za oživitev gradbišča predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo bodo znova stekle v začetku prihajajočega tedna, dela pa se bodo s polnimi zmogljivostmi nadaljevala v tednu ali dveh. Tako je avstrijska gradbena družba Alpine Bau zagotovila Družbi za avtoceste v RS (Dars), ki je naročnik del. Potem ko je podjetje CPM v stečaju novembra lani zaustavilo vsa dela, je treba opraviti podrobne preglede in izvesti dodatna vzdrževalna dela. Alpine Bau, ki se ni izogibal solidarni odgovornosti za nadaljevanje gradnje predora, je zagotovil, da bo začel v tednu ali dveh delati s polnimi zmogljivostmi tudi na izkopu predorskih cevi. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 13. februarja 2011 3 TRST - Pomemben mejnik za Slovence v Italiji Od jutri vrsta prireditev in pobud ob 10. obletnici zaščitnega zakona Dopoldne tiskovna konferenca SKGZ in SSO, nato Edinost in zgoščenka mladih SSk zaščitnega zakona TRST - Na jutrišnji dan pred desetimi leti je italijanski senat dokončno uzakonil zaščito slovenske manjšine. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij bosta o tej obletnici spregovorila na jutrišnji tiskovni konferenci, ki bo ob 10.30 v Narodnem domu v Trstu. Za jutri in za prihodnje dni se na Tržaškem, kot na Goriškem in v Benečiji, napoveduje vrsto pobud, prireditev in razprav o tej obletnici. Društvo Edinost na Velikem trgu Družbeno-politično društvo Edinost priredi jutri »ob 10. obletnici italijanske in evropske tragedije,da o slovenski niti ne govorimo«,od 11.45 do 12.15 v Trstu, na trgu Zedinjenja Italije zborovanje na javnem prostoru pod geslom "La Costituzione, Legge fondamentale della Repubblica, deve es-sere fedelmente osservata da tutti i cit-tadini e dagli organi dello Stato- Ustavo, temeljni zakon republike, morajo zvesto spoštovati vsi državljani in državni organi" da opozori javnost, potem ko je poslalo ustrezen poziv predsednikom republike, ustavnega sodišča, senata in poslanske zbornice, na zakonodajno kršitev temeljnih načel italijanske ustave in temeljnih vrednot Evropske zveze. Predstavitev zgoščenke Mladih za mlade Politična skupina Mladi za Mlade obvešča, da je CD o dvojezičnih tablah, ki so ga pripravili člani skupine, nared. To je projekt - študija, ki jo je skupina opravila ob svojem drugem letu delovanja. Vsebuje namreč pravno podlago zaščite Slovencev v Italiji, ki jo je sestavil odv. Andrej Berdon, ter druge informacije, za katere je poskrbel odv. Peter Močnik, Danijel Šuligoj pa je uredil tehnični del. Člani skupine so poslikali vse cestne table in oznake v tržaški pokrajini, ki so enojezične (torej samo v italijanščini) in bi po zakonu morale biti dvojezične; delo je bilo opravljeno po vseh občinah tržaške pokrajine, kjer zakon velja. Pobudo bodo predstavili jutri ob 19.uri v Narodnem domu v Ul. Filzi, predstavitve se bodo nato zvrstile po tržaški pokrajini, nato na Goriškem, v Benečiji, na Koroškem in v matici. Spomladi načrtujejo Mladi Slovenske Skupnosti tudi obisk v Bruselj. Tu bodo imeli možnost predstavitve projekta evropski komisiji za manjšine. To srečanje bo v skupni organizaciji tržaškega in goriškega dela Mladih Slovenske Skupnosti, torej skupin Mladi za Mlade in Prihodnosti. Obletnica jutri tudi na Radiu Slovenija Valentinovega pred desetimi leti, ko so parlamentarci Prodijeve leve sredine v Rimu sprejeli dolgo pričakovani zaščitni zakon za Slovence v Italiji, se bodo jutri spomnili tudi v Prvem programu Radia Slovenija. V oddaji Studio ob 17.00 bodo tako preverili izvajanje zaščitnih določil, opravili obračun uresničeni narodnostnih pravic in razmišljali o novih priložnostih za prihodnost Slovencev od Milj do Trbiža. V pogovoru bodo sodelovali senatorja Tamara Blažina in Dimitrij Volčič, predsednika krovnih organizacij pred desetimi leti Sergij Pahor in Rudi Pav-šič, sedanji predsednik SSO Drago Što-ka ter diplomat Jože Šušmelj. Vodila ga bo dopisnica RTV Slovenija iz Trsta Mirjam Muženič. Utrinek z manifestacije za zaščitni zakon, ki je bila na Trgu sv. Antona v Trstu maja leta 2000 kroma GORICA - Stališče deželnega vodstva SKGZ: Manjšina potrebuje razmislek o zaščiti in njenih prednostnih nalogah Voščilo novi predsednici SSG Maji Lapornik in čestitke pesniku Miroslavu Košuti GORICA - Deželno vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze ocenjuje, da je ob 10-letnici zaščitnega zakona prav, da skupaj razmislimo o pobudah za njegovo celovito uresničitev. Potrebno je, da se znotraj manjšine do-reče strategija za aplikacijo zaščitnih norm in evidentira njihove prioritete. Dobro bi bilo, da bi za obravnavo teh argumentov nastalo posebno omizje, kar bo SKGZ tudi predlagala manjšinskemu zastopstvu, ki se bo v kratkem sestalo, da bi razpravljalo o zakonskem predlogu za slovenske šole, ki ga je pripravila senatorka Tamara Blažina. O zaščitnem zakonu in njegovem (ne)izvajanju bo tekla beseda na javnih večerih, ki jih bo SKGZ pripravila najprej v Gorici (jutri ob 18. uri), in pozneje še v Špetru v Benečiji (21.2.) in v Trstu (11.3.). Krovni organizaciji SSO in SKGZ sta na to temo za jutri sklicali tiskovni konferenci v Trstu in Ljubljani, pozneje pa okroglo mizo v Naborjetu, na kateri bosta posebej izpostavili pomen zaščitnih norm za Slovence v vi-demski pokrajini. Tudi med Slovenci v naši deželi vlada veliko pričakovanje za bližnji vrh slovenske in italijanske vlade v Rimu, na katerem bodo posebej govorili tudi o manjšinskih vprašanjih, prvenstveno o samem zaščitnem zakonu (predvsem kar zadeva finančno problematiko) in o nastajajočem manjšinskem omizju pri predsedstvu italijanske vlade. SKGZ je mnenja, da je skupno Predsednik SKGZ Rudi Pavšič arhiv proslavljanje dneva slovenske kulture pomenilo dobro izbiro in da kaže z njo nadaljevati. Dosedanje izkušnje pa bo potrebno nadgraditi. To bo verjetno tudi predmet razprave vodstev obeh krovnih organizacij skupaj z drugimi ustanovami, ki sodelujejo pri organizaciji osrednjega kulturnega praznika. Predsednik Rudi Pavšič je deželno vodstvo seznanil s potekom zadnje skupščine Slovenskega stalnega gledališča, na kateri so imenovali nov upravni svet ter predsednico in podpredsednika. Pomembno je, da se je začasna komisarska uprava prenehala in da bo odslej SSG imelo vodilni organ, v katerem so paritetno zastopani tako predstavniki javnih uprav kot slovenske manjšine. Izzivov je nič koliko, tako s finančne kot z vsebinske plati. SKGZ že- li upraviteljem in predsednici Maji La-pornik uspešno delo in jim zagotavlja vsestransko pomoč in podporo, tako kot je to delala doslej. Deželno vodstvo krovne organizacije je posebej zadovoljno, da je med letošnjimi prejemniki Prešernove nagrade, najvišjega slovenskega kulturnega priznanja, tudi tržaški pesnik in vsestranski družbeno-kulturni delavec Miroslav Košuta. Prešernova nagrada pomeni predvsem priznanje človeku, ki si je vztrajno prizadeval za uveljavitev naše skupnosti v zapletenem in večkrat neprijaznem povojnem tržaškem prostoru. Deželni predsednik Pavšič se je udeležil seje parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bila namenjena mladim. Izpostavil je potrebo po ustvarjanju skupnega prostora mladih, v katerem bi prišlo do večjega prepletanja mladinske aktivnosti Slovencev v zamejstvu in v matični državi. Podčrtal je potrebo, da se tudi na finančnem področju več vlaga v mlajše generacije in poskrbi za njihovo vsestransko izobraževanje. V okviru manjšinske organiziranosti pa bi bilo potrebno povečati pošolske dejavnosti, da bodo v pomoč slovenskim šolam, ki postajajo vse bolj šole učencev in dijakov iz mešanih zakonov. Jeziku je zato potrebno posvetiti posebno pozornost, tako v šolskih učilnicah kot tudi na športnih igriščih, v telovadnicah, v društvih in povsod tam, kjer so mladi aktivni. TELEVIZIJA Mikser drevi o 10. obletnici zakona o zaščiti TRST - Obisk slovenskega predsednika Danila Turka pri italijanskem kolegu Napolitanu, ki predstavlja nadgraditev skupnega poklo-na treh predsednikov pred Narodnim domom v Trstu julija lani, je bil za naš prostor izrednega pomena. TV mesečnik Mikser (drevi okrog 20.50 na slovenskem programu RAI) želi s tokratnim oddajanjem v živo ravno na dan 10. obletnice mučnega in težko pričakovanega izglasovanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, potipati, kakšno je stanje danes. V kolikšni meri so postavke zakona udejanjene? Kje so vrzeli, kateri problemi in kako izboljšati udejanjanje priborjenih ustavnih pravic? Ekipa oddaje Mik-ser je o tem povprašala na nekaterih ključnih upravnih mestih, kot so občine, pokrajine in prefekture, zanimala pa jo je tudi vzpostavitev vidne dvojezičnosti in dvojezičnega poslovanja s strankami tudi v zasebnem sektorju, denimo v bankah. V studiu bodo komentirali štirje dosedanji slovenski senatorji - Mitja Volčič, Stojan Spetič, Miloš Budin in Tamara Blažina. Razpravo bo vodil Fabio Gergolet, za terensko delo so poskrbele Luana Grilanc, Živa Pahor in Vida Valenčič, režirala pa je Martina Repinc.« Oddaja Mikser bo na sporedu drevi okrog 20.50, ponovitev pa bo v četrtek, 17. februarja ob istem času. ß "»•» Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA, Majnica 12, tel. 0481 391808 TRŽIČ, ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it PEUGEOT 3008 TEČNO 1.6 HDi FAP® Superopremljen: dvopodročna klima, Hi-Fi, ESR 6 airbagov, lita platišča 17". PEUGEOT MOTION S EMOTION Varna vožnja na vsakem terenu in v katerikoli okoliščini ter vrhunski užitki v vožnji. Te možnosti nudi 3008, crossover Peugeot s svojo izvirno tehnologijo na področju varnosti in udobnosti: CROSSOVER PEUGEOT 3GOQ Dynamic Rolling Control®, Head Up Dispaly, Grip Control®, Distance Alert(R), Hill Assist, WIP Sound in avtomatska dvopodročna klima. Danes pa še inovativni sistem WI-FI TO GO: WEBtoGO Compact, Telseyev prenosni router izdelan izrecno za Peugeot, in kartico Fastweb za 2GB mesečnega prometa za dobo 3 let. Na 3008 Outdoor je WI-FI TO GO serijski. Router Wi-Fi vključuje kartico SIM FASTWEB, predplačano in z možnostjo ponovnega polnjenja, za 2GB prometa UMTS na mesec za dobo 3 let od datuma aktiviranja storitev Fastweb. Sprejem: do 7.2 Mbps; prenos: do 5.7 Mbps. Za promet nad tem pragom: v omrežju UMTS: 0,20 €/MB, v omrežju GPRS: 0,30 €/MB. V odsotnosti omrežja UMTS preide navigacija v GPRS, strošek po porabi. Vključena 2GB veljata za državno območje. Za informacije o kritju, pogojih, omejitvah prometa: www.fastweb.it ali tel. 192.193. WI-FI TO GO na 3008 Outdoor serijski, v opciji pri drugih različicah. Ponudba velja do razprodaje zalog. Promocijska cena velja za 3008 Tečno 1.6 Hdi 112 CV FAP ® s 6- stopenjskim ročnim menjalnikom z vozilom za odpad vpisanim na lastnika za vsaj 6 mesecev, IPT izključen. Ponudba ni združljiva z ostalimi in velja do 28.2.2011. Slika je informativnega značaja. Maksimalna poraba goriva: kombinirana vožnja 1/100 km 7,3; emisije C02 g/km 172. 4 Nedelja, 13. februarja 2011 TRST / /¿Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu POLITIKA - Kandidatura za tržaškega župana še ni dokončna, a je zelo verjetna Tržaško Ljudstvo svobode kompaktno za Piera Tononija Predstavlja se kot človek, ki prihaja iz mestnih rajonov - Roberta Antonioneja zasnubila sredinska stranka API Tržaško Ljudstvo svobode se skoraj soglasno zavzema za župansko kandidaturo Piera Tononija. To je poudaril tudi sam na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so ga podprli predsedniki štirih izmed sedmih rajonskih svetov in tržaška občinska odborni-ca Marina Gruden Vlach. V četrtek je pokrajinsko vodstvo s 23 glasovi za in dvema proti (Tononi in Franco Franzutti sta se vzdržala) podprlo kandidaturo in poslalo deželnemu ter državnemu vodstvu stranke jasno sporočilo, da Roberta Antonioneja v Trstu nočejo. Deželnemu vodstvu bodo poslali dokument s podpisi osmih občinskih, osmih pokrajinskih, 44 rajonskih svetnikov Ljudstva svobode (proti sta baje samo dva) ter štirih predsednikov rajonskih svetov. Kaže torej, da je stranka glede tega kompaktna. Antonione baje ne izključuje možnosti, da bi vsekakor kandidiral za tržaškega župana, celo pod drugo zastavo. Nekateri namigujejo na Listo Dipiazza, včeraj pa je poslanca odkrito zasnubil deželni koordinator sredinske stranke API Enrico Bertossi, ki je vodil strankino skupščino v Vidmu. Anto-nione molči, Tononi pa je komentiral, da sam ne bi nikoli kandidiral za drugo stranko, ker se prepoznava v Ljudstvu svobode. Odločitev pokrajinskega vodstva o Tononi-jevi kandidaturi ni dokončna, jasno pa potrjuje, kaj meni tržaški del stranke. Jutri bo zasedalo deželno vodstvo, zadnjo besedo pa ima Rim. Državno vodstvo Ljudstva svobode naj bi kandidata določilo 22. februarja. O tem, da je stranka v Trstu v teh dneh takoj začela volilno kampanjo, pričajo lepaki, ki so se pojavili po mestu. Na njih je izid »23 proti 2«, s katerim so izbrali Tononija. Na isti seji so soglasno izbrali devinsko-nabrežin-skega župana Giorgia Reta za kandidata za predsednika Pokrajine. Na novinarski konferenci, med katero je imel Tononi tudi krajši telefonski pogovor s svojim »pokroviteljem« Pierom Camberjem (glavni Tononijev sponzor je baje senator Giulio Camber), je deželni svetnik poudaril, da je počaščen nad tem, da ga stranka složno podpira: »Predstavljam uigrano ekipo in nadaljevali bomo z dobrim upravljanjem mesta in mestnih četrti, v slogu desetletnega županovanja Dipiazze.« Podčrtal je, da je v politiko vstopil že pri 16 letih ter da je dvakrat predsedoval rajonskemu svetu in da dobro pozna mesto in občane. To so potrdili predsedniki štirih rajonskih svetov. Po mnenju Silvia Pahorja (Stara mitnica in Sv. Jakob) »ljudje vedo, da smo v stranki pozorni tudi na najmanjše probleme in da smo dobro organizirani«. Gianluigi Pe-sarino Bonazza (Sv. Ivan, Kjadin, Rocol) in Alberto Polacco (Staro in Novo mesto, Sv. Vid) sta poudarila, da je Piero Tononi »rojen v rajonih«, Francesco Bettio (Čarbola, Škedenj, Sv. Ana, Sv. Sergij) pa je kandidata označil kot mladega in dinamičnega. Kraška rajona nista v rokah desne sredine, predsednika rojansko-barkovljanskega sosveta Sandra Menie pa včeraj ni bilo, saj je prestopil k Prihodnosti in svobodi-FLI, ki se v Trstu še ni izrekla. Tononi, ki ga je podprla tudi od-bornica za decentralizacijo Marina Gruden Vlach, je pristavil, da kljub temu, da se volilna kampanja Ljudstva svobode šele začenja, je stranka že več let vseskozi na terenu s stojnicami in drugimi pobudami. Piero Tononi ima 43 let, s politiko pa se ukvarja od višješolskih let. Aktiven je bil v desničarski mladinski organizaciji stranke MSI Fronte della Gioventu, pozneje je osem let predsedoval četrtemu rajonskemu svetu (1993-2001), kot pripadnik Nacionalnega zavezništva je bil v Scoccimarrovi upravi (2001-2006) pokrajinski odbornik za javna dela. Nato je bil občinski odbornik, trenutno je deželni svetnik. Prehodil je, skratka, vse faze krajevnega političnega udejstvovanja. Stanuje v Križu, je publicist, na svoji spletni strani pa se je med volilno kampanjo za zadnje deželne volitve opisal kot žilavega in dobrosrčnega človeka, ljubitelja tenisa, bralca športnega dnevnika Gazzetta dello Sport ter navijača Triestine. (af) Piero Tononi o sebi poudarja, da je človek, ki prihaja iz rajonskih svetov in ima stike z bazo kroma Dolina Glinščice: načrt za razvoj V sredo, 16. februarja, bo ob 17. uri v sprejemnem centru deželnega naravnega rezervata Dolina Glinščice druga predstavitev osnutka Načrta za ohranjevanje in razvoj Deželnega naravnega rezervata Dolina Glinščice. Postopek sestave tega načrta se je začel leta 2008, ko je Občina Dolina sprožila proces soudeležbe v sklopu Agende 21 z naslovom Varco-Prehod. Cilj tega projekta je bilo sprejetje skupnih odločitev z vsemi zainteresiranimi subjekti o upravljanju Doline Glinščice. Ob zaključku tega procesa je potekal plenarni forum, na katerem je uprava predstavila tako rezultate skupnega postopka kot razpis za javno naročilo za sestavo načrta, v katerem so bile vključene tudi zahteve zainteresiranih subjektov. Na razpisu je zmagala zadruga D.R.E.AM. ITALIA soc.coop.agr.for. iz kraja Pratovecchio (Arezzo), ki je po prvi predstavitvi oktobra 2010 pripravljena na drugo in natančnejšo predstavitev, ki bo osredotočena na naravovarstvene posege, na posege kmetijskega in gozdnega upravljanja ter razvoja ter na posege družbeno-gospo-darskega razvoja s posebno pozornosj na dejavnosti, ki so vezane na turizem. Srečanje je namenjeno predvsem tistim, ki so sledili procesu sestave načrta. VELIKI TRG - Demonstracija oz. »cacerolazo« na pobudo Vijoličastega ljudstva Z lonci in pokrovi proti Silviu Poudarek na participaciji, s katero lahko vsakdo pripomore k izboljšanju strank, politike in demokracije - Prisotna tudi kandidata Roberto Cosolini in Paolo Menis Hrupen protest tržaškega Vijoličastega ljudstva BAZOVICA - Obsodbe vredno početje kroma Decembra 2001 so argentinski varčevalci sredi Buenos Airesa z lonci, ponvami in pokrovi glasno protestirali zaradi izjemno hude finančne in ekonomske krize, ki je zajela to južnoameriško državo. »Cacero-lazos«, tako imenujejo tovrstne proteste, so privedli do odstopa predsednika Fernanda De La Rue. Včeraj so Argentince posnemali protestniki, ki so pred tržaško prefekturo zahtevali odstop italijanskega premierja Silvia Berlusconija. Hrupno demonstracijo s kuhinjsko opremo je organiziralo Vijoličasto ljudstvo, gibanje proti Berlusconiju, ki je nastalo in se v celoti razvilo v sklopu spletne skupnosti Facebook. Sredi miroljubne množice, kakih 150 ljudi, so kraljevali napisi, kot npr »1. Ben Ali, 2. Zio Muby, 3. Papi Bunga vattene!«. Več je bilo nagovorov, katerih vezna nit je bila nedvomno participacija - sodelovanje državljanov v političnih procesih in poudarjen državljanski čut. »Svoboda je participacija« je v slavni poeziji opozarjal pesnik Giorgio Gaber. To idejo so podčrtali tudi nekateri politiki, ki so se udeležili pobude. Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini je pozval prisotne, naj si spet prilastijo politiko in svoje ozemlje: »To delajte v vaši najljubši stranki, spremenite jo, ali pa bodite drugače dejavni. Jaz se bom kot kandidat in (upam) župan zavzemal za popolno transparentnost in sodelovanje z občani.« Nastopil je tudi kandidat občanske liste Beppeja Grilla 5 stelle Paolo Menis, ki je opomnil, da nas Fini, Casini, Bossi in DAlema (le-ta naj si se bahal, da ne zna uporabljati računalnika) ne morejo predstavljati, ker so vezani na staro politiko, ki jo pogojuje denar. Predstavnik stranke mladih Trieste Giovane, Alessio Coronica, pa je predstavil svoje gibanje, ki je nastalo zaradi potrebe mladih po spremembah v politiki, »ne pa na ukaz kake osebnosti, kot sta lahko Berlusconi ali Grillo«. Danes ob 11. uri bo na istem mestu shod za žensko dostojanstvo in svobodo. (af) Vandali pomazali fojbo Mazači tudi poškodovali ključavnico dokumentacijskega centra - Pred dnevi razbili tablo na griču sv. Justa »Noben spomin na včerajšnje fašiste, nobenega prostora za današnje«, so neznani vandali s črno barvo napisali na kamnitem pročelju fojbe pri Bazovici (foto KROMA). Ob tem so tudi z močnim lepilom poškodovali ključavnico tamkajšnjega dokumentacijskega centra. Mazaško akcijo, do katere je prišlo v noči med petkom in soboto, je odkril čuvaj, ki je o dogodku takoj obvestil sile javnega reda. Njihovo delo za izsleditev netilcev sovraštva ne bo lahko, saj na fojbi, ki je nacionalni spomenik, menda ni kamer, ki bi lahko posnele storilce. Med prvimi je mazaško dejanje obsodil župan Trsta Roberto Dipiazza. Pred nekaj dnevi so vandali (morda gre za iste ljudi, kdo ve) poškodovali tablo na ulici, ki pod gričem Sv.Justa v Trstu spominja na žrtve fojb. Obe van-dalski dejanji zaslužita brezkompromisno obsodbo. Nočna mazaška akcija je prišla dva dni po dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre. Osrednja spominska prireditev je bila prav na bazovskem Šohtu. Žaljiv napis na fojbi pri Bazovici kroma / TRST Nedelja, 13. februarja 2011 5 DRŽAVNA POBUDA - Kot v vseh večjih italijanskih mestih Danes na Velikem trgu shod za dostojanstvo žensk Začetek ob 11. uri - Poziv senatorke Tamare Blažina k množični udeležbi Če ne sedaj, kdaj? Tako se glasi vabilo na današnje manifestacije v bran dostojanstva žensk, ki bodo po vsej Italiji. Apel k udeležbi so doslej podpisale različne predstavnice družbenega življenja (kultura, gospodarstvo, politika) ter vsi tisti, ki jim je preseglo obnašanje vladnega predsednika, predvsem pa izkrivljeno prikazovanje ženske podobe. Pobudo podpirajo organizacije, spontane skupine in razne poltiične stranke, med katerimi tudi Demokratska stranka preko svojega tajnika Pierluigija Bersanija. Konec koncev ne gre le za dostojanstvo žensk, ampak tudi moških, piše v sporočilu senatorka Tamara Blažina. V teh dneh se množijo apeli za čimbolj množično udeležbo na današnjih manifestacijah, ki naj bi dokazale, da so ženske nekaj drugega: talenti, delo, trud, srce, resnost in dostojanstvo. »Brezbrižnost okrog političnega dogajanja v Italiji je že prišla do zaskrbljujoče meje, ki se ni omajala niti ob nekaterih dogodkih, ki resnično ne sodijo v normalno obnašanje institucionalnih predstavnikov. Sedaj se končno nekaj premika, kot smo videli v nedeljo v Mi- lanu in v nekaterih spontanih manifestacijah. Vse bolj se dviga glas proti Ber-lusconiju, glas, ki zahteva njegov odstop oziroma njegov zagovor pred sodniki. V tem okviru je v teku zbiranje podpisov s strani Demokratske stranke, ki zahteva odstop Berlusconija,« piše slovenska senatorka. Raven sporov na institucio- Včerajšnja demonstracija pred milanskim sodiščem ansa nalni ravni, omalovaževanje nasprotnika, verbalna agresivnost, nedemokratična uporaba javne televizije - to so po njenem mnenju znaki, ki kažejo, da je sedanji položaj nevzdržen in nevaren. Tamara Blažina vabi prijateljice in znanke - prijatelje in znance, da stopijo na trg, da se ne predajo malodušju in da reagirajo. V Trstu bo manifestacija danes med 11. in 13. uro na Velikem trgu. »Javno moramo izpričati našo naveličanost nad dejstvom, da se v Italiji, medtem ko se vsi podatki krize kažejo v vsej svoji dramatičnosti, govori le o zasebnem življenju predsednika vlade, o njegovih nočnih aferah, o ukrepih na sodnem področju, ki so potrebni le za njegove procese.« Nekateri pokazatelji zelo resno opozarjajo na nevarno gospodarsko situacijo, iz katere zaenkrat še ni videti izhoda. Samo nekaj elementov: mladinska brezposelnost se bliža 30 odstotkom, kupna moč italijanskih družin se je znižala za 2,9 odst., kar je prvič od leta 1996. Če k temu dodamo, da je splošna rast okrog en odstotek in državni dolg na višini 125 odst., potem je jasno, da potrebuje država učinkovito in konkretno vlado, ki sprejema ukrepe za izhod iz tega položaja ter inovativne reforme, ki bi lahko pognale gospodarsko rast. A o tem ne duha ne sluha in tudi stvarna potreba po pravičnem federalizmu je bila zaenkrat s strani te vladne večine zapostavljena, je prepričana slovenska senatorka. KVESTURA - Osumljenca prijavili kolegi z mobilnega oddelka Policist spravil v žep 80.000 evrov? Zadolžen je bil za plačevanje telefonskih računov urada za javno varnost, družba TIM pa tega denarja ne prejema že dve leti Policist je bil zadolžen za plačevanje telefonskih računov osebja enega izmed uradov Kvesture, po dobrih dveh letih pa je telefonska družba obvestila, da denarja iz tega urada ni. Zgodilo se je v Trstu, policija pa je kolego po zbiranju obvestil prijavila sodstvu. Osumljen je nezakonite prilastitve kar čedne vsote - 80.000 evrov. Osumljenega policista je državnemu tožilstvu v Trstu v teh dneh prijavil mobilni oddelek. 80.000 evrov je znesek, ki ga je družba TIM zahtevala od Kvesture za promet mobilnih telefonov uslužbencev urada za splošno preventivo in javno varnost. Na podlagi konvencije, ki sta jo Kvestura in telefonska družba podpisali leta 2006, mora vsak posamezen urad posebej poskrbeti za izplačilo prometa mobilnih telefonov družbi TIM. Pogodba predvideva plačevanje dvomesečnih telefonskih računov. Pred dnevi pa je TIM v palačo nasproti tržaškega rimskega gledališča (foto Kroma) poslal pismo, ki opozarja, da urad za splošno preventivo in javno varnost že od decembra 2008 ni poravnal stroškov. Mobilni oddelek je osumljenca prijavil, kvestor pa je uvedel notranjo preiskavo, da bi razčistili okoliščine in ugotovili odgovornosti. Razumeti bo treba, kaj je z denarjem, ki ga osumljeni ni nakazal družbi TIM, pa tudi, čemu naj bi to storil, saj je težko verjeti, da njegovega početja ne bi nikoli odkrili. PROSEK Zahodni Kras proti proračunu Občine Trst Zahodnokraški rajonski svet je izdal negativno mnenje o proračunu tržaške občine za letošnje leto. Odločitev je bila pričakovana, saj se tudi tokrat občinska uprava »ni spomnila« na območje Zahodnega Krasa, na njegove zahteve in potrebe. Proračun se sicer kaže kot »tehnično perfektno korekten,« ostaja pa le golo nakazovanje številk brez potrebnega političnega projekta, so zapisali rajonski svetniki v svojem mnenju. V njem so spomnili, da je odbornik za finance Giovanni Battista Ravida v začetku februarja predstavil proračun. Občinska uprava pa je tudi tokrat posredovala dokumentacijo zelo pozno. Rajonski svetniki so imeli le osem delovnih dni časa za pregled in oceno več kot tisoč strani obsežnega in tehnično zahtevnega dokumenta, za pripravo katerega so občinski uradi potrebovali več mesecev dela. Rajonski svet je tudi lansko jesen posredoval občinski upravi celo vrsto predlogov in seznam javnih del, ki bi jih morali opraviti na rajonskem ozemlju. Od vsega tega tudi letos ni bilo nič, z izjemo obnove cerkvice sv. Roka, ki je bila vključena v seznam, ker so dela obvezna za zagotovitev javne varnosti. Rajonski svet je pozval občinsko upravo, naj posveti svojo pozornost predvsem razširitvi prose-škega pokopališča in dopolnitvi kanalizacije v Križu. Prvo delo je bilo že spet preloženo na prihodnja leta, drugo pa je kar izginilo iz seznama javnih del. Na podlagi teh ugotovitev je rajonski svet ocenil, da je občinska uprava tudi letos v proračunu posvetila premalo pozornosti Zahodnemu Krasu, zato je o njem izrekel negativno mnenje. Zahodnokraški rajonski svet se bo spet sestal jutri. V gosteh bo imel inž. Gianfranca Caputija, ki bo orisal predhodni načrt za podzemsko visokohitrostno železniško progo. Ta bo na rajonskem ozemlju potekala na relaciji od Križa do Kon-tovela in Furlanske ceste, potekala bo pod zemljo, kar že buri duhove domačinov. Zatem pa se bo moral rajonski svet spet sestati, saj bo moral v kratkem izreči mnenje o novi geološki študiji, priloženi novemu občinskemu regulacijskemu načrtu. PRIHODNOST MESTA - Okrogla miza združenja socialistov in liberalcev Rim pozoren ali nepozoren do Trsta? Različni mnenji Antonioneja in Cosolinija Če bi bil Roberto Antonione županski kandidat bi bilo njegovo soočenje z Robertom Cosoli-nijem že predvolilne narave, dejansko pa je šlo za izmenjavo mnenj o sedanjosti in prihodnosti Trsta. Priložnost je bila okrogla miza o evropskih perspektivah mesta, ki sta jo priredila Združenji socialistov in liberalcev ter Ponti d'Europa (evropski mostovi). Na debati (vodil jo je Alessandro Perel-li) sta poleg omenjenih politikov sodelovala še Lucio Caracciolo (revija Limes) in predsednik Italijanske unije iz Istre in Reke Maurizio Tremul. Cosolini je prepričan, da je Berlusconijeva vlada malo ali nič pozorna do Trsta, njegovega pristanišča in njegove prihodnosti. Antonione se s to oceno ne strinja v prepričanju, da Rim namenja primerno pozornost našemu mestu, pri čemer je navedel investicije za avtocesto Trst-Benetke in vladno podporo pristaniškemu načrtu banke Unicredit. Tremul si ne zamišlja razvoja tržaškega in trži-škega pristanišča brez sodelovanja Kopra, medtem ko je Caracciolo označil Trst kot mesto, ki je jetnik svojih razvojnih možnosti. Odgovorni urednik revije za geopolitiko Limes sicer podpira hitro železnico za srednjo in vzhodno Evropo, dvomi pa, da bo ta načrt sploh kdaj uresničen. Kmečka zveza prireja tečaje HACCP Kmečka zveza prireja v kratkem sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z aplicira-njem principov sistema HACCP. Po pravilniku EU št.852/2004 je Dežela z zakonom 21/2005 določila nove obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Med slednje spadajo tudi upravitelji kmetij in družinski člani, ki jim pomagajo pri prej omenjenih opravilih. Problem zadeva, kot že navedeno, vsa gospodarstva, ki se v eni ali drugi obliki ukvarjajo z živili, zlasti pa osmičarske obrate in kmečke turizme. Upravitelj podjetja, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje postopka HACCP, mora uspešno obiskovati 8 urni tečaj ob koncu katerega prejme potrdilo o opravljenem tečaju. Po zakonu predvidena usposobljenost ima veljavnost petih let, nakar bo treba tečaj ponoviti. Tudi družinski sodelavci in osebe, ki pomagajo pri pripravi živil, morajo uspešno opraviti krajši tečaj s prilagojenim programom. V tem primeru je predviden 3 urni tečaj, ki pa ima veljavnost dveh let. Kmečka zvze vabi vse zainteresirane, da se čimprej prijavijo na tečaje. Dodatne informacije lahko dobijo v uradih Kmečke zveze ali po telefonu 040 362941. (od leve) Roberto Antonione, Sandro Perelli, Roberto Cosolini in Lucio Caracciolo kroma 6 Nedelja, 13. februarja 2011 TRST / FERNETIČI - Gostinski učni center Ad formandum Obisk poklicne šole s kosilom: v sredo Bassa Poropat, v četrtek novinarji Kosila so pripravili dijaki drugih in tretjih letnikov izobraževalnega programa Operatev v gostinstvu V sredo je gostinski učni center zavoda Ad formandum na Fernetičih gostil predsednico Pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat, podpredsednika Walterja Godino in predsednika pokrajinskega sveta Borisa Pangerca, dopoldne pa so se predstavniki zavoda srečali s Kmečko zvezo in SDGZ. Predsednik Roberto Vidoni in znanstvena direktorica Matejka Grgič sta pokrajinski predsednici predstavili delovanje socialnega podjetja, predvsem pa triletno poklicno izobraževanje in usposabljanje Operater v gostinstvu. Neformalen klepet ob kosilu je bila tudi priložnost za izmenjavo mnenj o proizvodih na teritoriju, o promociji teritorija ter o povezovanju tega s šolo, saj spoznavajo dijaki pri pouku tudi krajevne proizvode. Dijaki drugega in tretjega letnika izobraževalnega programa Operater v gostinstvu so pripravili in postregli kosilo gostom. Čeprav je bilo kosilo neformalno, so dijaki imeli priložnost preizkusiti se v bolj slavnostnem kosilu. V četrtek pa je zavod Ad formandum povabil na kosilo in obisk gostinskega učnega centra novinarje. Ob tej priložnosti sta Grgičeva in Hu-marjeva predstavili izobraževalni program in dejavnost zavoda nasploh. Ponudba izobraževalne ustanove je dokaj obsežna. Zajema vseživljenjsko izobraževanje, mojstrske izpite, pridobitev poklicne kvalifikacije za mlade in odrasle, tečaje po maturi ali univerzitetni diplomi, work-experience ter druge izobraževalne programe in tečaje, kot so npr. kulinarični tečaji. Za lepo pogrnjeno mizo so sedli novinarji slovenskih in italijanskih medijev, kosilo pa so pripravili in postregli dijaki drugega letnika izobraževalnega programa Operater v gostinstvu. Preden smo se posedli, so nam v veži ponudili aperitiv s krostini z bakalajem in kozarcem penine. Kot toplo predjed so nam dijaki pripravili porovo torto s sirovo omako, kot glavno pa puranov zavitek s panceto ter grahovim in krompirjevim pirejem. Seveda vse ob spremljavi kozarca vitovske z goriškega Krasa oziroma merlota in goriških Brd ter kruha, ki ga dijaki sami speče-jo vsak dan. Za zaključek smo se lahko posladkali s hruško v rdečem vinu z maskarponejevo kremo in amaretti. Dijaki so s četrtkovim kosilom pokazali pridobljeno znanje in odlično postregli vse goste. Andreja Farneti Desno Maria Teresa Bassa Poropat med obiskom, spodaj dijaki pripravljajo kosilo za novinarje kroma Pihalne godbe danes v Miljah Revija kraških pihalnih godb se tudi letos bliža koncu. Po uspešnem koncertu januarja v Postojni je danes na vrstni zaključni koncert v miljskem gledališču Verdi. Ob 17. uri bodo nastopile tri godbe izmed dvanajstih pihalnih godb, ki se redno udeležujejo revije. To so Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba ter Pihalni orkester Divača. Izvajali bodo program iz domače in mednarodne zakladnice. Lahko bomo prisluhnili skladbam, kot so Libertango (A. Piazzola), Na vrhu nebotičnika (J. Robežnik) in Encanto (R.W. Smith), pa še drugim bolj ali manj znanim motivom. PO Breg iz Doline doma ima za sabo več kot stoletno delovanje, saj je bilo ustanovljeno l.1890. Njegovo delovanje je zelo pestro, saj nastopa bodisi v zamejstvu kot v Sloveniji. Šteje približno 30 članov, ki so navdušeni na glasbo in ki po večini izhajajo iz glasbene šole Glasbene matice, od leta 2004 jih vodi Maurizio Codrich. Iz Doberdoba prihaja PO Kras, ki je bil ustanovljen leta 1912 in je danes nepogrešljiv sooblikovalec kulturnega dogajanja v občini Doberdob in edini slovenski orkester v goriški pokrajini. V njegovem okviru deluje glasbena šola, ki skrbi za podmladek in strokovno izobraževanje članov. Dirigira ga mladi goriški skladatelj Patrick Quaggiato. Milj-ski publiki se bo predstavil še PO Divača, ki je v minulem letu praznoval 55 let neprekinjenega delovanja. Trenutno šteje 40 članov, ki se trudijo, da bi iz leta v leto kvaliteta rasla. Zato se redno udeležujejo tekmovanj v domovini in zunaj nje. Revijo kraških pihalnih godb organizirata že sedemnajstič zaporedoma Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (Območne izpostave Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica). Da bo dogodek potekal v najlepšem redu, bo poskrbelo Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, ki skupaj z društvi s Hrvatinov in s Škofij prireja niz Dni slovenske kulture na tem območju. Pisateljica Evelina Umek v DSI Gost jutrišnjega večera v Peterlino-vi dvorani (začetek ob 20.30), ki ga prireja Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju z založbo Mladika, bo pisateljica Evelina Umek. O njenem bogatem knjižnem opusu in zadnjem romanu na tržaško tematiko s pomenljivim naslovom Zlata poroka ali Tržaški blues, bo govorila prof. Loredana Umek, ki je tudi avtorica spremne besede v omenjenem delu. V romanu Zlata poroka ali Tržaški blues Umkova pretresa stanje duha slovenske manjšine v Italiji in vse pojave globalizi-rane družbe, ki so z njo povezani, kot so narodno odpadništvo in odtujevanje lastnim koreninam. Z izredno občutljivostjo avtorica s psihološkega in družbenega vidika poroča o zlatoporočnem dnevu v življenju razširjene slovenske družine v Trstu. Pripovedni ritem je hiter, dramatičen, dialogi so učinkoviti in kar na mah pripeljejo do (ne)pričakovanega razpleta. Valentinovo malo drugače: predlog Magdalene Pahor Sv. Valentin, prvi pomladin. Zvrgo-lenje ptic in topli sončni žarki prebujajo misli in čustva, lahko pa tudi dejanja. Letos je valentinovo še posebno praznično, saj imamo razlog več za praznovanje in še eno obletnico, katere se lahko spominjamo in jo proslavljamo. Da ne bi vse ostalo pri starem, že nekoliko obrabljenem kalupu, bi lahko desetletnico odobritve zaščitnega zakona, vsaj v Trstu proslavili z vpisom svojih malih otrok v slovenske občinske oddelke jasli. Mislim, da si prav vsi malčki med tretjim mesecem in tretjim letom starosti zaslužijo to drobno pozornost. Celo tudi še nerojeni otročički, ki naj bi na svet privekali do 31. maja 2011, nam lahko pomagajo, da bomo bolj številni in da bomo še naprej in še bolj zaljubljeni v svoje mesto v zalivu. Od 14. do 25. februarja t.l. lahko otroke vpišete v rednem roku, po tem datumu pa le v izrednih primerih in pod izrednimi pogoji. Naj še podčrtam, da se obisku jasli svojega otroka lahko v vsakem trenutku odrečete, če bi bila vaša prošnja sprejeta in bi medtem že drugače poskrbeli za varstvo. Če bi dosegli odprtje novih oddelkov občinskih jasli s slovenskim učnim jezikom, za katere vlada veliko zanimanje tudi med ne-Slo-venci, bi se vsem pedagoškim delavcem ponudil nov poklicni izziv in delovna priložnost. AVSTRALIJA - Ciklon Yasi v Queenslandu Z naravo se nikoli ne gre igrati Zaskrbljeno pričakovanje v Cairnsu, nato beg in strašna noč - Ciklon pete stopnje je za vsakogar težka preizkušnja - V takih primerih je previdnost nujna Iz Avstralije, ki jo zadnje čase pretresajo naravne katastrofe, smo prejeli osebno pričevanje: Ze teden dni pred prihodom Yasija so nas po televiziji opozarjali, da bo hudo. Iz ure v uro smo spremljali njegovo premikanje in upali, da bo zavil spet proti odprtemu morju. Kmalu pa je bilo dovolj očitno, da ne bo nikamor zavil, in da bo v sredo ponoči butnil naravnost v Cairns. Govor je bil o ciklonu tretje stopnje, s sunki okrog 100 km/h. Takrat nas še ni skrbelo. Vsem znancem sem razlagala, da je za nas Tržačane taka jakost vetra del našega vsakdana. V ponedeljek so Yasiju nadeli četrto stopnjo in opozorila so iz ure v uro postala resnejša. Hiša, v kateri stanujem, je tipični t.i. "Queenslander', lesena in dvonadstropna, kakih 100m od obale. Ker so oblasti govorile o metru ali dveh vode, sem vedela, da bom v prvem nadstropju na varnem. Potem so informacije postale zaskrbljujoče. Premierka Anna Blight nam je v torek napovedala "uničujočo in smrtonosno" silo, ki bo s seboj prinesla šest do sedem metrov ciklonskega vala. Naenkrat se v leseni hišici nismo počutili nič več varno. S fantom sva rezervirala sobo v hotelu nekaj ulic dlje od obale in pripravila nekaj kovčkov z bistvenimi stvarmi. Oblasti so nas tudi opozorile, da bomo lahko več dni brez vode in elektrike ter ujeti v svojih domovih, zato smo vsi nakupili dovolj hrane za teden dni. V trgovinah z jestvinami so bile police kmalu prazne. Ostale trgovine in restavracije so polepile šipe z lepilnim trakom in izobesile napis, da bodo do nadaljnjega zaprti. V torek smo šli spat precej napeti, saj nihče izmed nas ni resnično vedel, kaj nas čaka. Naslednjega jutra nas je prebudil SMS. "To sporočilo pošilja Vlada Queenslanda. Ciklon Yasi se je okrepil in je sedaj pete, najvišje možne stopnje. Evakuacija vašega območja je sedaj obvezna. Potrebne premike morate opraviti do osmih zjutraj." Ura je bila pol osmih. S fantom sva se pogledala in v trenutku odločila, da morava čim prej zapustiti Cairns. V pol ure sva najela avto, vanj zbasala torbe z dokumenti, nekaj oblekami, hrano in pijačo, in že letela iz mesta. Priznam, da nisva verjela, da bova spet videla svoje stanovanje in vse stvari, ki sva jih pustila v njem. Ker se je ciklon premikal v smeri jugozahod, bi bilo najbolj pametno voziti proti severovzhodu, a kaj, ko iz Cairnsa ni cest v tej smeri! Na koncu sva izbrala edino cesto, ki vodi proti notranjosti vedoč, da ciklon izgubi večino svoje moči, ko potuje po kopnem. Vozila sva 300 km in se ustavila v majhnem kraju imenovanem Mt.Surprise, kjer sva najela še zadnjo sobo v hotelu. Kmalu je na vrata potrkala policistka, da naju popiše. "Da ne bomo kasneje zaman iskali ljudi tam, kjer jih ni," je razložila. Oblasti so dale jasna navodila o tem, da moramo vsi v času ciklona biti v najbolj varni sobi v stanovanju, po možnosti kopalnici, s sabo naj imamo svetilko, vodo in nahrbtnik z najnujnejšim. Tako sem v roku nekaj ur že tretjič odločala, kaj je najnujnejše. Priznam, da je bilo to početje razsvetljujoče. Koliko stvari imam, brez katerih bi lahko mirno živela naprej! V kopalnici sva si zgradila improvizirani bunker, v katerem bi bila varna tudi v primeru, da odnese streho. Ko sva enkrat uredila vse potrebno, je bilo treba samo čakati. Takrat me je začelo resno skrbeti za vse prijatelje, ki so ostali v Cairnsu. Veliko izmed njih živi na jadrnici, med njimi kar nekaj družin z otroki. Upala sem, da so vsi zapustili svoj plavajoči dom in se spravili kam na varno. Trenutek groze smo doživeli, ko je merilna boja, ki se je znašla sredi prihajajočega ciklona, izmerila 18 m vala. Pričakovali smo apokalipso. Na srečo nas je premierka kmalu pomirila, ko nam je povedala, da se je boja v ciklonu prevrnila na glavo in zato podatki niso več verodostojni. Sledila je precej nemirna noč, delno zaradi skrbi, delno zaradi močnih sunkov vetra. Vsekakor ne tako močnih, da bi morala zbežati v "bunker'.' Na- vsegodaj zjutraj smo po poročilih izvedeli, da je škoda bila bistveno manjša od pričakovane in predvsem to, da ciklon ni povzročil nobene žrtve. Res je, da je Koralni greben verjetno precej pripomogel k varovanju mesta pred orjaškimi valovi. Res je tudi, da je ciklon prizanesel tako Cairnsu kot mestu Towns-ville in udaril nekje na sredi, kjer je naseljenost precej redkejša. Kljub vsemu pa je vendarle zapihal z jakostjo 290 km/h, popolnoma porušil dve tretjini hiš v naseljih Tully in Cardwell in nametal na kup vse jadrnice v tamkajšnji marini. Če je kljub vsemu temu škoda samo materialna, je to zaradi izjemno dobrega upravljanja s strani oblasti. Marsikomu se je obvezna evakuacija tako velikega števila prebivalcev zdela pretirana. Osebno menim, da previdnosti ni nikoli preveč in da če je beg stotisočih rešil tudi eno samo življenje, se je splačalo. Midva sva se vrnila v nepoškodovani dom in relativno nepoškodovano mesto. Cairns je dan po ciklonu izgledal kot Trst po močni burji, s prevr-njenimi smetnjaki in polomljenimi vejami na cesti. Kljub temu pa se ne kesam, da sva prevozila 600 km, da bi se spravila na varno. In če bom še kdaj v življenju doživela prihod ciklona pete stopnje, bom prav gotovo naredila isto. Z naravo se ne gre igrati. Jasna Tuta / ŠOLSTVO Nedelja, 13. februarja 2011 7 Društvo slovenskih izobražencev Založba Mladika — Svojemu bogatemu knjižnemu — opusu je EVE LINA UNEK dodala nov naslov ZLATA POROKA ali TRŽAŠKI RLUES Avtorico in njeno delo bo predstavila prof. Loredana Umek Jutri na Valentinovo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 s pričetkom ob 20.30 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovanju z Q"0 ZADRUGO BONAVENTURA Bil JI J wen T Uli Včeraj danes MESEC SLOVENSKE KULTURE V Tlf POSEBNE PONUDBE ZALOŽBE MLADIKA in ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA -Bruno Volpi Lisjak = čupa - prvo slovensko plovilo in drevaki € 10,00 -Adi Daneu = belkant0 € 5,00 -Evelina Umek = malka gre v trst €10,00 -Borut Spacal = nočni cvet -spomini na očeta € 5,00 H ... In še marsikaj! Pričakujemo Vas v Tržaški knjigarni v Trstu in na Opčinah K Dom Jakob Ukmar PD Kolonkovec KD Ivan Grbec vabijo na Danes, NEDELJA, 13. februarja 2011 KATARINA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.18 - Luna vzide ob 11.59 in zatone ob 3.15 Jutri, PONEDELJEK, 14. februarja 2011 VALENTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb raste, brezvetrje, vlaga 92-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje C. OKLICI: David Stokelj in Giulia Gra-nello, Alfredo Indelicato in Ana Leonor Abadia Renteria, Alessio Guida in Maddalena Vulcani, Furio Bassani in Gaia Rizzetto, Andrea Batic in Elena Slyusarenko, Andrea Muscillo in Annalisa Hauser, Diego Porcelli in Desiree Del Pup, Piero Boldrini in Carlotta Ca-biati, Alan Ravalico in Roberta God-nich, Luigi De Stefano in Denisa Nico-leta Georgescu, Michele Apollonio in Paola Fonda, Giorgio Bignotti in Shar-la Kay Bond, Sergio Rados in Mariale- «H SODELUJEJO £4» • otroci osnovnih šol Ivan Grbec in Marica Gregorič-Stepančič ■ MePZ Kolonkovec, dirigent Alenka Cergol, • ŽPS Ivan Grbec, dirigent Marjetka Popovski • GOVORA: g. Dušan Jakomin o stoletnici natečajev novih pesmi v Skednju priložnostna misel Klavdij Palčič Danes, 13. februarja, ob 16. uri v domu Jakoba Ukmarja, Ul. Soncini 112 tizia Boldi, Davide Canu in Assunta Di Lauro, Nicolas Sciardis in Alessandra Iaccheo, Carlo Caris in Maria Cecilia Ribetti, Gianluca Bossi in Chiara della Torre, Massimo Fabris in Emanuela Tripaldi. d] Lekarne Nedelja, 13. februarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635308). Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Mas-cagni 2 (040 800002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino maschi«; 11.00, 12.45, 14.30, 16.20, 18.05, 20.00 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 10.50, 12.45, 15.10, 20.00 »Parto col folle«; 17.15, 19.30, 21.45 »Il discorso del Re«; 21.45 »Qualunquemente«; 15.10, 17.30, 22.00 »Immaturi«; 11.00, 13.00 »L'orso Yoghi«. FELLINI - 15.30, 17.00, 20.40, 22.15 »Rabbit Hole«; 18.30 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.15, 19.00, 20.40, 22.20 »Qualun-quemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30 »L'orso Yoghi«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Gianni e le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 17.00, 19.20, 21.40 »Moja neprava žena«; 21.00 »Mr. Joint«; 18.40 »Burleska«; 17.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.00, 16.20 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 13.40, 15.40 »Zlatolaska 3D«; 19.30, 21.50 »Dilema«. KOPER - PLANET TUŠ 11.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 10.50, 13.10, 16.05 »Zlatolaska«; 13.00, 16.10, 21.00 »Dilema«; 13.05, 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 18.15 »Burleska«; 20.45, 23.05 »Črni labod«; 18.30 »Čas lova na čarovnice«; 11.50, 16.40, 21.20 »Kraljev govor«; 20.00 »Jutranje veselje«; 11.10, 13.45, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 14.30, 19.10 »Jutri, ko se je začela vojna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Animals United«; 16.30, 18.20, 20.15 »Immaturi«; 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »L'orso Yoghi«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Burlesque«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; 15.30, 17.20, 20.30, 22.20 »Sanctum 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il truffacuori«; 11.00, 14.30, 16.00, 19.00 »I fantastici viaggi di Gulliver«. SUPER - 16.15, 17.50, 22.00 »Che bella giornata«; 19.30 »Biutiful«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine con-tro maschi«; Dvorana 2: 15.00, 16.45 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 18.30, 20.40 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 15.30, 17.40, 20.00 »Il discorso del Re«; 22.15 «Parto col folle«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Il truffacuori«; Dvorana 5: 18.10, 20.15, 22.15 »Immaturi«; 15.00, 16.30 »Animals United«. 0 Prireditve DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD Ivan Grbec vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture danes, 13. februarja, ob 16. uri v domu Jakoba Ukmarja v Ul. Soncini 112. Nastopili bodo otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepančič, zapela bosta MePZ Kolonkovec pod vodstvom Alenke Cergol in ZPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Popovski. O stoletnici natečajev novih pesmi v Šked-nju bo spregovoril g. Dušan Jakomin. Priložnostno misel bo podal Klavdij Palčič. âantAnna Impresa Trasporti Funeßri AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Day«. CINECITY - 10.55, 13.05, 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 19.55, 22.10 »Burlesque«; 10.50, 12.55, 15.10, 17.35, 20.00, 22.05 »Il truffa-cuori«; 11.00, 13.05, 15.10, 17.25, 20.00, 22.00 »Femmine contro Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu OBČINA DOLINA V SODELOVANJU S SKD VALENTIN VODNIK vabi danes, 13. februarja, ob 17.00 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na Prešernovo proslavo. Nastopajo: OPZ Fran Venturini, harmonikaš Marko Manin, tečajniki Studia Art, oktet Rožmarin iz Temnice (Miren-Ko-stanjevica), MOPZ Valentin Vodnik, priložnostna misel o Prešernu: župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: danes, 13. februarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja Prešernova proslava društev Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj in predstavitev zgoščenke Kar je, beži -uglasbene poezije Franceta Prešerna; torek, 15. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah Ljubezenski splet slovenske pesmi in poezije z zborom Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina ter reci-tatorja 3. letnika gledališke šole »Studio Art« Aleksander Sodja in Tjaša Matešič; sreda, 16. februarja, ob 20.00 v Zadružnem domu v Gropadi Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00 v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repen-tabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo ambot. Nastopa Kd Šavrini in anka Šavrinke. ZSKD IN JSKD Območne izpostave Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica vabijo na 17. revijo kraških pihalnih godb danes, 13. februarja, ob 17. uri v gledališče Verdi v Miljah (Ul. S. Giovanni 4). Nastopajo Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba in Pihalni orkester Divača. Sodelujejo DSMO Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave v kavarni Gruden: Adriano Boscarol »Dva gradova« v torek, 15. februarja, ob 18. uri. KD SKALA-SLOVAN priredita v sredo, 16. februarja, ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropadi Prešerno skupaj (večer ljudskih pesmi). Nastopajo: MePZ Skala - Slovan, skupina harmonikašev BeEsAs iz Rožne doline, ženska pevska folklorna skupina Stu ledi, dramska skupina iz Štandreža. KD FRAN VENTURINI vabi na Prešernovo proslavo v petek, 18. februarja, ob 19.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujejo: COŠ Mara Samsa Domjo, COŠ Ivan Trinko - Zamejski Ricmanje, Otroški vrtec Palčica Ricmanje, Mini OPZ Venturini in OPZ F. Venturini. SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje ob Dnevu slovenske kulture z gostovanjem MoPZ in dramske skupine SKD Kraški dom z Repentabra v soboto, 19. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v kulturni domu na Colu na ogled gledališke predstave B. Brechta »Malomeščanska svatba«, v režiji Gregorja Ge-ca. Predstavo bodo odigrali člani dramske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. SKD VIGRED vabi na Prešernov dan v nedeljo, 20. februarja, ob 19. uri v Štalci v Šempolaju, sodelujejo pevska skupina Vigred in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro Si-licone rap. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Corda-roli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040-212289, info@skladmc.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 26. februarja, ob 20. uri na večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). t Zapustil nas je Bruno Opeka Žalostno vest sporoča žena Ana Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 14. februarja, ob 13. uri iz ulice Costalunga v bazovsko cerkev. Pokop žare bo v ožjem družinskem krogu. Bazovica, 13. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Sočustvujejo z Ano brata in sestra z družinami ZAHVALA Anica Malalan vd. Vazzi Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Svojci Opčine, 13. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Carlo Gustin Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Padriče, 13. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Marija Purger Zahvaljujeva se vsem, ki ste nama bili ob strani. Posebno se zahvaljujeva župniku g. Metodu, KD Primorsko, darovalcem cvetja in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vesna in Bazilija Pogrebno podjetje Alabarda 13.2.2010 13.2.2011 Lidia Carli por. Furlan Z ljubeznijo se te spominjajo tvoji dragi 8 Nedelja, 13. februarja 2011 TRST / Prešerno skupaj 2011 Skd Tabor, Skd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa DANES, 13. februarja 2011, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja proslava s koncertom skupine TANTADRUJ KAR JE, BEŽI-uglasbene poezije Franceta Prešerna VABLJENI! Pobudo sta podprli: Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev % OBČINA DOLINA v sodelovanju s v - %. * ' SKD VALENTIN VODNIK ob Dnevu slovenske kulture danes, 13 . februarja, ob 17.00 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu 9 Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. V TAJNIŠTVU DTZ ŽIGE ZOISA je na razpolago zbornik Izvestje za dijake, ki so maturirali v šolskih letih 2008/09 in 2009/10. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi učitelje in starše, da se udeležijo predavanja »Splošno o specifičnih učnih težavah - Spregovorimo v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta UNESCO« na temo »Razvojna disleksija pri transparen-tnih jezikih: diagnoza in strategije pomoči« v ponedeljek, 14. februarja, ob 16.30 na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Predstavitev bo potekala vzporedno v slovenskem in italijanskem jeziku, vodita psihologinji dr. Valentina Fer-luga in dr. Ingrid Bersenda. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otro- Nastopajo: • OPZ Fran Venturini • harmonikaš Marko Manin • tečajniki Studia Art • oktet Rožmarin iz Temnice (Mlren-Kostanjevlca) • MOPZ Valentin Vodnik priložnostna misel o Prešernu: župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič Vljudno vabljeni ške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. S Izleti VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ¿i Čestitke Kam po bencin Loterija 12. februarja 2011 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 90 33 3 16 23 Cagliari 1 32 42 36 5 Firence 77 74 69 24 25 Genova 29 8 30 20 27 Milan 18 88 33 27 86 Neapelj 90 51 21 81 6 Palermo 19 90 57 86 39 Rim 53 37 46 42 40 Turin 34 2 64 33 63 Benetke 71 79 86 6 60 Nazionale 2 29 19 64 39 St. 19 1 3 19 23 61 78 jolly 36 Nagradni sklad 3.889.243,37€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.000.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 43 dobitnikov s 5 točkami 13.567,13 € 2.984 dobitnikov s 4 točkami 195,50 € 97.327 dobitnikov s 3 točkami 11,98 € Superstar 16 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami 33.309.07 € 13 dobitnikov s 4 točkami 19.550,00 € 493 dobitnikov s 3 točkami 1.198,00 € 6.442 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 35.157 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 70.615 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Počaščeni, da imamo med svojimi člani Prešernovega nagrajenca, čestitamo Miroslavu Košuti ob prejemu visokega priznanja. Narodna in študijska knjižnica Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm iskreno čestita pesniku Miroslavu Košuti ob prejemu Prešernove nagrade in mu vošči še veliko ustvarjalnih poletov. Vest o podelitvi najvišjega kulturnega priznanja, Prešernove nagrade, je navdala z zadovoljstvom in ponosom tudi slovenske in italijanske člane Skupine 85, ki ob tej priložnosti izrekajo najlepše čestitke Miroslavu Košuti □ Obvestila Draga NORA, danes slaviš svoj okrogli rojstni dan. Iz srca ti čestitamo, se ti zahvaljujemo za vse, kar si storila za nas. Lepo praznuj in pogumno naprej. Vedi, da te imamo vsi radi. Odborniki SKD Barkovlje. Naša kolegica dr. MAJA LA-PORNIK je postala predsednica SSG. Iskreno ji čestitamo vsi na DIZ Jožefa Stefana v Trstu. GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 13. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in založba Mladika vabita v ponedeljek, 14. februarja, v Peterlino-vo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev romana Eveline Umek »Zlata poroka ali Tržaški blues«. O avtorici in njenem delu bo govorila prof. Loredana Umek. Začetek ob 20.30. KRUT vabi v ponedeljek, 14. februarja, ob 17. uri na srečanje s kuharico Emilijo Pavlič z naslovom »Z zdravo hrano praznik vsak dan«. Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 14. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 15. februarja, ob 20.30 na ogled filma Hit poletja režiserja Metoda Pevca. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 15. februarja in v torek, 22. februarja, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRA-SJE - TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno v sredo, 16. februarja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Markom Sosičem in se z njim pogovarjali o književnosti, filmu, teatru in še o marsičem. AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSŠDI, ki bo v soboto, 19. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia); 338-3376232 (Boris). AŠD MLADINA vabi člane, ki bi se radi udeležili 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ob priliki 40-letnice ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 20. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 338-3376232 (Boris); 040213518, 348-7730389 (Ennio); 040220718, 338-6376575 (Sonia). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v soboto, 19. februarja, ter 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ki bo v nedeljo, 20. februarja. Obe tekmi bosta potekali v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 17. februarja na tel. št. 348-8012454 (Sabina). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV - ONLUS priredi v četrtek, 17. februarja, ob 17. uri v dvorani Baron-cini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo »Odgovornost avtokontrole kronične sladkorne bolezni«. (Zdravniški predpis tester-listkov (fasce) po veljavnem zakonu). Predavali bosta bolničarki Nevia Daris in Elisabetta Tommasi. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. februarja, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini in predvideva odobritev obračuna in proračuna za tekoče leto. KRUT - NATURA obvešča vse, ki bi se radi seznanili z osnovami refleksno-conske masaže in že prijavljene, da se bo začetni tečaj masaže stopal odvijal v soboto, 19. februarja, od 9. do 18. ure. Informacije in prijave na tel. 040360072, Ul. Cicerone 8/b. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA organizira v sredo, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešiti problem? Pogovorimo se skupaj!«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trsu, Ul. Mazzini 46. KRUT obvešča prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. št. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno S Poslovni oglasi PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO z vrtom v Devinu, tik pred portičem, s pogledom na morje. 333-6857422 GRADBENO PODJETJE IŠČE mladega geometra ali gradbenega tehnika za dela na gradbišču in v uradu. Tel.: 335-281253 CVETLIČARNA MAGDI V BOLJUNCU j e za Valentinovo odprta bodisi v nedeljo, 13., kot v ponedeljek, 14. februarja. Poleg cvetja vam ponuja tudi originalna darila za vašo ljubezen. povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored v sredo, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. ' . Mali oglasi DAJEM V NAJEM zaprto garažo blizu železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. NA OPČINAH ALI NA PROSEKU-KONTOVELU kupimo hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 040-213385. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom, v dobrem stanju. Tel. št.: 040228390. PRODAM STANOVANJE 75 kv.m, prvo nadstropje, lastno ogrevanje, v dobrem stanju, območje Rossetti/Ve-lesejem. Pokličite tel. št.: 347-1165890. PRODAM avto nissan terrano II, dizel, letnik 1999, 170.000 prevoženih kilometrov, 7 sedežev, kavelj za prikolico, 7.000 evrov. Tel. 320-0956170 ob večernih urah. IH Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu Nedelja, 13. februarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 9 Pod jahališčem Remuda v teku sporna regulacijska dela S kamnitim oklepom Potok spremenili v kanal Domačini in naravovarstveniki se sprašujejo, koga je mali vodotok ogrožal - Poseg vreden 90.000 evrov V Pevmi so v zaključni fazi regulacijska dela, s katerimi so s kamnitim oklepom spremenili Potok v pravi kanal. Poseg, ki ga opravlja podjetje Ceconi iz kraja Ovaro v Karni-ji, je z 90.000 evri financirala deželna direkcija za kmetijske, naravne in gozdne vire, projekt pa je že pred nekaj leti pripravil Vincen-zo Bordon, zdaj že upokojeni uslužbenec goriškega deželnega urada za gozdove. Poseg predvideva čiščenje bregov in utrjevanje struge od zidu pri prenovljeni hiši, ki stoji pri pevmskem spomeniku padlim v NOB, do sredine pevmskega naravnega parka. Z bagri so zgornji del struge spremenili v kanal z bregovi iz zemlje, pod ja-hališčem Remuda pa so zgradili nov betonski most. V tem predelu je regulacijski poseg najbolj korenit, saj so bregove utrdili z zacementiranimi kamnitimi bloki, kakih petdeset metrov Potokovega dna pa so prekrili s plastjo cementa. Dolvodno so še tri Po-tokove ovinke utrdili s kamnitimi bloki, z bregov pa so odstranili grmičevje. Za regulacijo potoka so se odločili na deželi, ne da bi se kaj dosti posvetovali z domačini, ki vedo povedati, da Potok ni ogrožal hiš niti ob največjih nalivih. Narasla voda je v nekaterih točkah zalila travnike ob strugi, škode pa ni povzročala. Za utrjevanje bregov in struge niso vprašali za mnenje niti rajonskega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje, saj bi jim drugače predsednik Lovrenc Persoglia in ostali svetniki predlagali, naj denar porabijo za nujnejše posege. Nad regulacijskim posegom se je zelo kritično izrekel predstavnik ribiškega okoliša št. 1 Walter Princi, za katerega so s cementiranjem bregov in struge hudo prizadeli naravni videz Potoka. »Med poletno sušo leta 2003 smo iz Potoka rešili 30 primorskih koščakov, potočnih rakov, ki so na seznamu zaščitenih vrst in ki jih v stroki poznajo z latinskim imenom Austropotamobius pallipes. Takrat smo ugotovili, da Potok naseljuje tudi pohra (Barbus balcanicus), sploh pa je vodotok bogat z makrobentosom, t.j. z malimi organizmi, kot so pijavke, maloščetinci, mehkužci in ličinke žuželk. Od predela, kjer se je regulacijski poseg začel, do izliva v Sočo je mulj, ki je nastal med utrjevanjem struge, po vsej verjetnosti povzročil smrt vseh organizmov, ki so živeli v Potoku,« poudarja Princi in se sprašuje, zakaj so se regulacijskega posega lotili v parku, kjer bi si morali prizadevati za obrambo naravnega okolja. Princi je o regulaciji Potoka govoril tudi med petkovim občnim zborom muhar-skega društva Čarnik, ki je potekal v Štma-vru. Ribiči so brez odstopanj soglašali s Prin-cijem, saj so tovrstne regulacije potokov zelo škodljive tudi za ribe. V cementiranih strugah ni primernih skrivališč za ribji živelj, ob vsakem deževju pa voda odteka veliko hitreje, saj na bregovih ni več dreves, ki bi delno ublažila njen tok. (dr) Kulturni center Lojze Bratuz, Krožek Anton Grejorčič, RTV Slovenija, KD Cedermac in Kinoatelje - Gorica vabijo na PROJEKCIJO FILMA PO ISTOIMENSKI POVESTI Franceta Bevka scenarij za film sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuš, režija Tugo Štiglic, pred predvajanjem filma bo spregovoril Marijan Bevk Kulturni center Lojze Bratuž PETEK, 18. februarja 2011, ob 20.30 Strugo Potoka so utrdili s kamnitimi bloki (desno); pod jahališčem Remuda so zgradili nov betonski most, gorvodno pa so z lesenim mostičem dokazali, da je beton povsem odveč (spodaj); pod betonskim mostom so dno vodotoka prekrili s plastjo cementa (desno spodaj) ZAŠČITA »Zamenjati izkaznice!« Poziv Igorja Gabrovca (SSk) »Neverjetno je, da goriška občinska uprava mirno prizna, da izdaja dvojezične osebne izkaznice z isto serijsko številko, kakor jo imajo tiste, ki jih izdajajo v italijan-sko-francoski različici v Dolini Aosta, ob tem pa nič ne ukrene. Normalno bi bilo, ko bi tako na Goriškem kot tudi v Aosti nemudoma preklicali veljavnost in istočasno zamenjali vse tiste dokumente, za katere obstaja utemeljen oz. dokumentiran sum, da nosijo ponovljeno serijsko številko. Nesprejemljivo je, da občina kot izdajatelj praviloma verodostojnih dokumentov počaka, da nastanejo problemi, nakar nič hudega slutečemu občanu preprosto svetuje, naj pač raje zaprosi za izključno italijansko izkaznico, s katero ne bo imel problemov.« Svoj komentar deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec tako nadaljuje: »Notranje ministrstvo v Rimu bo na vprašanje sen. Tamare Blažina lahko le ugotovilo, da je goriška pre-fektura seznanjena s problemom že vsaj od polovice oktobra lani, ko so se s tem v zvezi in zaradi prav tako še vedno nerešenih težav s pravilnim zapisovanjem šumnikov (č, š, ž) v uradnih dokumentih sestali z namestnico goriške prefektinje Glorio Sandro Alegretto strankin pokrajinski tajnik Julijan Čavdek, predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj in deželni svetnik Igor Gabrovec. Na oktobrskem srečanju v prostorih goriške vladne palače smo navedli konkreten primer goriškega Slovenca M.F., ki se je moral pred oblastmi zagovarjati, češ da ima v žepu ukraden oz. ponarejen dokument. Naposled se je vendarle izkazalo, da je bila osebna izkaznica iz Doline Aosta z natanko enako serijsko številko prijavljena kot izgubljena, naš rojak pa s tem seveda ni imel nič opraviti. Posebej nerodno je, ko se to zgodi v tujini in prizadeti državljan konkretno tvega, da ga kot osumljenca kratkomalo aretirajo. Prefek-turo smo pozvali, naj poskrbi, da se stvar ne ponovi. O vsebinah srečanja na prefek-turi so poročali tudi slovenski mediji.« »Skoraj štiri mesece kasneje še vedno ugotavljamo - zaključuje Igor Ga-brovec -, da se problem ni rešil in da ga, kar se razume, nihče ne rešuje. Nekako tako kot s šumniki v vseh javnih dokumentih. Lepa vizitka ob desetletnici izglasovanja zaščitnega zakona ... « ROMANS - IMR Delavec v komi Po petkovi nesreči pri delu Zdravstveno stanje 46-letnega Adriana Comellata, ki se je v petek ponesrečil med delom v podjetju IMR v Romansu, ostaja zelo resno. Delavec, ki je na zdravljenju v tržaški bolnišnici na Katinari, je bil včeraj v umetni komi, zdravniki pa se o prognozi niso izrekli. Na oddelku za intenzivno nego so moškega sprejeli v petek dopoldne, ko ga je rešilni helikopter pripeljal iz Romansa. Nesreča se je zgodila okrog 9. ure v tovarni IMR v Ulici Rivarossa, kjer izdelujejo stroje in naprave za livarne. Na delavca z bivališčem v Tržiču je padel okrog 500 kilogramov težak tovor. Moški je z viličarjem prekladal kovinske dele strojev, ki jih proizvajajo v obratu, eden izmed teh, ki ga je sestavljala tudi dva metra visoka in dva metra široka mrežasta struktura, pa je padel nanj. Comellato je hotel preveriti, ali je bil tovor pravilno pritrjen, pri čemer je kovinska struktura zgrmela nanj. Negiben je obležal pod težo tovora, sodelavci, ki jih je priklical hrup, pa so takoj poklicali na pomoč. Na kraju je posredovala rešilna služba iz Gorice, ki je za hudo ranjenega delavca zahtevala helikopter za prenos v bolnišnico na Katinaro. Comellatu je kovinski tovor močno poškodoval trebuh in medenico. GORICA - Nevarno odkritje med gradnjo vzpenjače Granate na griču Bellavite:»Zakaj župan Romoli ni obvestil občanov o njihovem odkritju?« »Še pred nekaj dnevi je inženir Vittorio Ranaletta trdil, da poteka gradnja vzpenjače na goriški grad po predvidenem časovnem planu in brez vsakršnih težav. Zdaj pa je prišel na dan z vestjo, da so med čiščenjem pobočja našli tri granate iz prve svetovne vojne, od katerih sta bili dve neeksplodirani. Zelo hudo je, da goriški župan Ettore Ro-moli o odkritju ni obvestil svojih občanov in s tem ogrozil njihovo varnost.« Tako pravi občinski svetnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite, potem ko so na griču nad Travnikom našli tri granate. »Ranaletta je poleg tega tudi pojasnil - kot da tega ne bi vedeli, da je bil goriški grad med prvo svetovno vojno tarča obsežnih bombardiranj, zaradi tega je zelo možno, da bodo na vojna sredstva naleteli tudi med izkopi zemlje, ki jih bodo opravili za gradnjo vzpe-njače,« razlaga Bellavite in opozarja, da je svojčas podjetje Luci zahtevalo, naj se poskrbi za iskanje vojnih ostalin na celotnem pobočju grajskega griča. »Ra-naletta je ljudi pozval, naj ne vstopijo v gradbišče vzpenjače, to pa bi moral storiti že pred dvema tednoma, ko so odkrili granate. Zaradi tega njegov poziv ni ravno verodostojen, zgleda namreč, kot da bi se občina bala, da bi se kdo s fotografskim aparatom odpravil na grič in dokumentiral še druge vojne ostali-ne,« pravi Bellavite in ugotavlja, da bi morala občinska uprava že pred dnevi opozoriti na nevarno prisotnost granat, tega pa ni storila. Nasprotniki vzpenjače se bodo ponovno sestali jutri na sedežu združenja Agesci. Med srečanjem bodo določili nadaljnje korake za zaustavitev gradnje vzpenjače, za katero so prepričani, da bo namesto pozitivnih učinkov na turizem negativno vplivala na občinsko blagajno. Po drugi strani se na občini pripravljajo, da bi javnosti predstavili načrt za vzpenjačo in pri tem izpostavili njegovo koristnost. Kulturni center Lojze Bratuž vljudno vabi na koncert Gianfranco Saletta v komediji J PC QUARTET Nicola Prlvato, Jan Sturlale, Marco Prlvato, Igor Cecchlnl, posebni gost J. Kyle Gregory y + 1 fty ■ 1.-P I Predstavljena bodo dela iz zgoščenke "LIBRA" Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 19. februarja 2011, ob 20.30 _ar" (CESARSKI NASLOVI) Kulturni dom v Gorici (Ul. I. Brass 20) Sreda, 16. februarja 2011, ob 20.30 ©comigo W 1,1 I |l F. -l |. r.- if Info in predprodaja vstopnic: Kulturni dom v Gorici - Ul. I. Brass 20 - Tel. 048133288 1 10 P etek, 11. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Proslava društev Jadro in Tržič ter Združenja staršev romjanskih otrok Voda in dvojezičnost vez med Laškim in Obalo Osrednji govornik je bil piranski župan Bossman - Peli otroci in starši ji f Dan kulture je v Tržiču potekal uspešno in prijazno. V petek zvečer se je v trži-škem gledališču zbralo skoraj tristo ljudi, ki so se odzvali vabilu društev Jadro, Tržič in Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca v Romjanu. Spored je potekal pod pokroviteljstvom tržiške občine in v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem. Prve so nastopile tri osnovnošolke, ki so zapele kitico Prešernove Zdravljice, nato se jim je pridružil številčen šolski pevski zbor, ki ga vadi in vodi Lucija Lavren-čič, na klavirju pa ga je spremljala Zulej-ka Devetak. S ponarodelo Barčica po morju plava in z živahno Čira čara so otroci osvojili občinstvo, ki ga je tik za aplavzom pozdravila tržiška podžupanja Silvia Altran. Posredovala je prepričanje, da predstavljata slovenska prisotnost in dejavnost obogatitev za območje Laškega. Povezovalca večera - v slovenskem jeziku Valentina Sivec in v italijanščini Pie-ro Donnini - sta nato v suvereno pripravljenem veznem tekstu nadaljevala svojo pripoved in predstavila film Trenutek reke ob diskretni klavirski spremljavi Angelice Minetto. Proizvod Kinoateljeja, konkretneje pa Nadje Velušček in Anje Medved, je po številnih predvajanjih v jesenskih mesecih doživel najmnožičnejše gledanje, kar dodatno opravičuje napor, sredstva in zasnovo snovanja, ki ni samo sebi namen ali omejeno na ozek krog filmskih navdušencev, temveč je blago takšne kakovosti, da postane osrednja točka Piranski župan Peter Bossman nagovarja občinstvo (levo), oktet zbora Starši Ensemble (desno), v dvorani tudi mali pevci iz romjanske osnovne šole _i altran Dneva kulture. Voda je bila iztočnica za prireditelje in v zvezi z njo so povabili za govornika piranskega župana Petra Bossmana. Tudi sam je podčrtal, da Tržaški zaliv v širšem geografskem kontekstu povezuje Laško z Obalo, s Sočo pa se povezava nadaljuje globoko na kopno. Druga pomembna postavka povezovanja dveh obmorskih stvarnosti je dvojezičnost, tista tržiška in ona piranska, glede prireditev pa na primer Primorska poje. Omenil je tudi skupen projekt, ki povezuje šolsko mladino pod dežnikom »miru in svobode«. Osnovna postavka pa so ustvarjalni ljudje, saj se je narod zgradil na njih. Za slovensko kulturo na italijanskem ozemlju so osnovnega pomena šole in družinska jedra. Očitno je, da so uspešna v vzgoji k sožitju in spoštovanju vseh. Spored je zaključil oktet - pet ženskih in trije moški glasovi - zbora Starši Ensemble z narečno pesmijo Damiane Ko-bal - za uglasbitev je poskrbela Silvia Pie-rotti -, s katero so že nastopili na reviji v Mariboru. Ne pripeti se prav pogosto, da v tem prostoru poslušamo zborovsko sestavo, ki ne posreduje izvedbo zgolj z glasom, temveč tudi z gibanjem, kar je vsekakor pravšnja pot za povezavo z občinstvom. Sredi njega je bila vrsta predstavnikov političnega in prosvetnega življenja: poleg že omenjene podžupanje še predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta, pokrajinska odbornica Mara Černic, tržiški odbornici Cristiana Morsolin in Paola Benes, župan slovenske občine Mi-ren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, podžupanja v Doberdobu Luisa Gergolet, šolska ravnateljica Sonja Klanjšček, pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič, pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Julijan Čavdek, deželni koordinator slovenske komponente Demokratske stranke Andrej Gergolet, pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomšič in predsednik goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov Dario Bertinazzi. Z vsem povedanim se opravičuje prvi stavek tega poročanja: bilo je prijazno in uspešno. (ar) Zapora na hitri cesti Zaradi gradbenih del bodo jutri ob 20. uri zaprli odsek hitre ceste med Gradiščem in Vilešem, sredi katerega bodo ponoči namestili pregrade za potrebe gradbišča. Vozniki bodo morali hitro cesto zapustiti v Gradišču, pri Vilešu pa bodo lahko ponovno za-vozili na avtocesto. Promet bodo sprostili v torek, 15. februarja, ob 6. uri. Nočejo hitre železnice Gradnji hitre železnice nasprotujejo Združeni komunisti in pripadniki Kritične levice, ki so prepričani, da gre za nepotrebno infrastrukturo. Zanjo bo treba porušiti več deset hiš - navajajo -, na stotine pa se jih bo znašlo v bližini tračnic. Kritični so tudi do stališča Demokratske stranke, ki podpira gradnjo hitre železnice do Ronk, a nasprotuje vrtanju predorov pod Krasom. Gherghetta začel kampanjo Enrico Gherghetta je začel volilno kampanjo za ponovno izvolitev na mesto predsednika goriške pokrajine; na voljo je njegova spletna stran www.enricogherghet-ta.it. Dal je tudi pobudo za odbor podpornikov njegove kandidature, ga poimenoval »II mondo nuovo« in do včeraj zbral preko 200 prijav. Poklon Lojzetu Bratužu V sredo, 16. februarja, poteka obletnica smrti Lojzeta Bratuža (1937). Na pobudo Sveta slovenskih organizacij se bodo na ta dan poklonili njegovemu spominu; zbrali se bodo ob 16.30 na glavnem goriškem pokopališču. Ključi Beniaminu Lo Reju Danes po maši ob 9.30 bo pred cerkvico sv. Duha v Gorici Claudio Bulfoni simbolično izročil ključe grajskega naselja Beniaminu Lo Reju kot zahvalo za zasluge v korist rajona. Umetnine v palači Zingraf Na Trgu Evrope pred novogoriško železniško postajo se bo danes ob 14. uri začel voden ogled umetniških del in družinskih dragocenosti v palači Zingraf - Coronini Cronberg. Ogled, ki bo trajal dve uri, bo vodila turistična vodička Evelin Bizjak. Za vstopnino in vodenje bo treba odšteti 10 evrov. (nn) Spomini Julijske krajine V mali dvorani gledališča Verdi v Gorici bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo spominov »Chiudere il cerchio 2 - Memorie giuliano-dalmate«; uvedel bo Rodolfo Ziberna. sovodnje - Jutri srečanje z Mitjo Jurnom Po sledeh in arhivih prve svetovne vojne Jutri ob 18. uri se bo v občinski knjižnici v So-vodnjah začel niz srečanj z avtorji. Gost prvega srečanja bo Mitja Juren s Peči, raziskovalec ter pisec številnih knjig in drugih zapisov o tragičnih dogodkih med prvo svetovno vojno. Veliki spopad izpred skoraj stotih let je močno zaznamoval Goriško, ki se je za dve leti in pol znašla v samem jedru najhujših bojev. Ti boji in nasploh prisotnost dveh vojskujočih se armad je na naših tleh pustila veliko sledi, ki jih požrtvovalni raziskovalci vneto iščejo, raziskujejo in v mnogih primerih vzdržujejo ter s opisujejo v raznih publikacijah. Med te nedvomno sodi tudi Mitja Juren, ki je odličen poznavalec teritorija na Krasu, ob Soči in ob Vipavi, za oblast katerega sta se armadi neusmiljeno spopadali in za katerega je padlo na tisoče vojakov. Od takrat je, kot rečeno, minilo skoraj celo stoletje, spomin na te krute dogodke pa je še ved- Rubije v vojnem obdobju 1915-16; na hišah in gradu se že vidni sledovi topovskega obstreljevanja, pa tudi železnega mostu preko Vipave ni več foto vip no živ in se med našimi ljudmi prenaša iz roda v rod. O bojih v Posočju je bilo napisano veliko knjig in vsaka izmed njih prinaša nova odkritja in nova spoznanja, ki prihajajo iz raznih virov, ki jih zgodovinarji in proučevalci preteklosti od časa do časa odkrijejo v tem ali onem arhivu. Srečanje z Mitjo Jurnom bo namenjeno prav tematiki temeljitega raziskovanja in obiskovanja arhivov, tudi takih, ki so bili še do pred nedavnim nedostopni. Obenem bosta predstavljeni tudi dve knjigi, katerih soavtor je prav Juren. Gre za knjigi »Debela griža 1915-16« in »Goriško mostišče 1915-16«. Obe publikaciji dopolnjuje tudi obsežno fotografsko gradivo, ki je temeljnega pomena za spoznavanje in razumevanje takratnega dogajanja. Večer bo uvedel Vili Prinčič, ki se bo o knjigah in njunem nastajanju pogovarjal z avtorjem. prva svetovna vojna - Knjiga Vasje Klavore Doberdob, slovenskih in madžarskih fantov grob Prevod knjige »Doberdob. Kraško bojišče, 1915-1916« predstavljen v Budimpešti Četrta knjiga Vasje Klavore, posvečena soški fronti, »Doberdob. Kraško bojišče, 1915-1916«, ki opisuje predvsem vojaško dogajanje v prvih šestih bitkah na Doberdobski planoti, je bila pred kratkim prevedena tudi v madžarski jezik. Predstavitev madžarskega prevoda je potekala 25. januarja v prostorih Inštituta in muzeja vojaške zgodovine v Budimpešti, organizirali pa so jo Ministrstvo za obrambo Republike Madžarske, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti in že omenjeni inštitut in muzej vojaške zgodovine. Knjiga, ki je v izvirniku izšla leta 2007, leto kasneje pa še v nemškem jeziku, bo zdaj tudi madžarskim bralcem razširila znanje o vojnem dogajanju ob Soči, kjer je trpelo in umrlo tudi veliko število madžarskih vojakov. Madžarski obrambni minister Csabe Hende je v svojem nagovoru na predstavitvi knjige, ki so se je udeležili številni veleposlaniki, vojaški atašeji v Budimpešti, visoki predstavniki madžarskih ministrstev in drugi pomembni gosti, povedal, da so se na soški fronti v prvi svetovni vojni skupaj bojevali slovenski, madžarski in vojaki številnih drugih srednjeevropskih narodov, ki jih družita skupna preteklost in prihodnost. Poudaril je tudi, da skoraj ni bilo madžarske družine, katere sorodniki ne bi trpeli ali padli v vojnih spopadih na soški fronti. Avtorju je zato izrazil hvaležnost za knjigo, ki je pomembna tudi za Madžare in ohranja spomin na padle madžarske junake. Avtor, upokojeni zdravnik in od leta 2004 podpredsednik Državnega zbora RS, ki ga zanimanje za zgodovino in zgodovinopisje spremlja že od otroštva in je že skoraj 20 let hišni avtor Mohorjeve založbe iz Celovca, njegove knjige pa so poskrbele za večje zanimanje za Vasja Klavora soško fronto v Sloveniji in v nemško govorečem prostoru, je izrazil zadovoljstvo in počaščenost, da je knjiga izšla tudi v madžarskem jeziku, saj Madžari ne prevedejo veliko slovenskih knjig. »Tu je šlo za nek zgodovinski del, ki je zelo zanimiv tudi zanje. V naši pesmi piše, da je Doberdob slovenskih fantov grob, ampak Doberdob je bil tudi grob mnogih mnogih Madžarov, tako da tukaj se ta zgodovina prepleta. Tako kot imamo mi ponarodelo pesem o Doberdobu, imajo tudi Madžari svojo,« je o tem, da je knjiga na Madžarskem deležna velikega zanimanja, povedal Klavora in dodal, da se je predstavitve udeležilo okrog 300 ljudi. »Konec koncev ni šlo samo za promocijo moje knjige, ampak tudi za promocijo Slovenije ravno v času, ko Madžarska predseduje Evropski uniji,« je sklenil avtor dela, ki se je na predstavitvi v Budimpešti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu izdaje knjige v madžarskem prevodu, še posebej pa prijatelju Gaborju Ova-riju z Inštituta in muzeja vojne zgodovine v Budimpešti, ki je z dragocenimi strokovnimi informacijami pomagal že pri nastanku knjige. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. februarja 2011 1 1 Katerina Citter z medvedkom Jako v Feiglovi knjižnici FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI Na vrsti poučni Drobižki Na sedmi otroški urici v Feiglovi knjižnici se je zbrala skupina malčkov, ki redno obiskujejo pravljična srečanja. Kako ujeti zvezdni utrinek je bil naslov zgodbe, ki jo je s pomočjo plišastih živalic pripovedovala režiserka na radiu Trst A Katerina Citter. Glavni junak je bil medvedek Jaka, ki si je želel prijatelja. Želja se mu je izpolnila ob čakanju na padec velikega rumenega lista na drevesu, ki je prispodoba zvezdnega utrinka. Jutri ob 17. uri bo nova pravljična urica. Martina Šolc bo pripovedovala drobni pravljici Metuljček Matiček in Pinka Polonka, ki spadata v zbirko pravljic Drobižki; gre za žuželke in druge male živali, ki živijo na istem vrtu. Vedenje drobižkov je zelo podobno vedenju malih otrok: lahko občutijo veselje in jezo, bolečino in nežnost, zavist in prijateljstvo. Svet drobižkov je svetel in pomirjujoč, poln domišljije in humorja. Zgodbice so tudi poučne. Drobižki so med seboj v najrazličnejših odnosih, včasih se prepirajo, a obenem odkrivajo, da so drugačni in se učijo te razlike sprejemati. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Na Oslavju sta 11.2.2011 Sonia in Ferruccio codermaz ut Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Femmine contro masc-hi«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 - 22.15 »Gianni e le donne«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.10 »In un mondo migliore«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 18.30 - 20.40 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 »Il discorso del re«; 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il truffa cuori«. Dvorana 5: 15.00 - 16.30 »Animals United«; 18.10 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Il discorso Gledališče oaauL SV. VALENTINA L Okrožni svet za Pevmo-Stmaver-Oslavje STMAVER - GORICA - NA SEDEŽU DRUŠTVA OKRAJ ZNARIŠČE, 4 - V OGREVANEM ŠOTORU Delovali bodo kioski z jedrni na žaru, vinom, pijačo in domačimi štrukiji Četrtek. 17. februarja 20.30 Odprtje razstave Moja mama kuha kafe Petek. 18. februarja 20.30 Tekmovanje v briškoli 21.00 Ročk večer s skupinama Radiourave in Antioksidanti Sobota. 19. februarja 18.00 Nastop otroških pevskih zborov 20.00 Ples z ansamblom Arena Nedelja. 20. februarja 10.00 Odprtje kioskov Toplo 14.30 Slovesna sv. maša imhlit>nif 16.00 Ples z ansamblom Brjar y V sodelovanju s: Turističnim društvom Solkan Župnijo sv. Maura in Silvestra Zvezo Slovenske Katoliške Prosvete, Civilno zaščito Občine Gorice SSG Trst, romantična komedija za valentinovo. V torek, 15. februarja, ob 20. uri (Katja Bucik) »Rdeči čeveljčki«, plesna predstava Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. fî Razstave del re«; 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il truffa cuori«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »La bellezza del soma-ro«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.00 »Le avventure di Sammy«. KOMIGO 2011: v sredo, 16. februarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici komedija »I titoli dell'imperatore« (Gorizia spettacoli in Gruppo teatra-le per il dialetto Gianfranca Salette); informacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 17. februarja, ob 20.45 »Daddy Blues«, nastopata Marco Columbro in Paola Quattrini; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 14. februarja, ob 21. uri »Ti sposo ma non troppo«, igrajo Gabriele Pignotta, Fabio Avaro, Cristiana Vaccaro, Ilaria Di Luca; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 13. februarja, ob 17. uri (Jacques Bricare) »Vsega je kriva država«, gostovanje Kulturnega društva Domovina. V ponedeljek, 14. februarja, ob 20. uri (Peter Quilter) »Dueti«, gostovanje Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici poteka predprodaja vstopnic za koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile, ki bo 3. marca ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj od 8.30 do 12.30 na tajništvu Kulturnega centra, v popoldanskih urah od 17. od 19. ure pri blagajni v atriju gledališča; informacije po tel. 0481531445, info@kclbratuz.org. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v ponedeljek, 14. februarja, ob 20.15 nastopajo Konkatedrala Kristusa Odre-šenika Nova Gorica, Simfonični orkester RTV Slovenija in Komorni zbor Ave; informacije po tel. 003865-3354013. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto revijo mladinskih in otroških pevskih zborov Zlata grla. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slo-vika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pričetek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481530412. S Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 327- KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ • ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ISKRIV« SMEH, m UsT|H VsEh Niz veseloiger ljubiteljskih odrov PROGRAM DANES -NEDELJA, 13. FEBRUARJA 2011, OB 17. URI Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Ray Cooney, ZBEZI OD ZENE , Režija: Jože Hrovat Predstava bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici 6884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet ob dnevu žena v soboto, 12. marca, v vilo Manin, Valvasone in Fagagno; informacije in vpisovanje po tel. 048173398 (trgovina pri Mili), tel. 048178000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). VELIKONOČNO POTOVANJE s KRUT-om v baltske prestolnice bo od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina; informacije na sedežu KRUTa, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. □ Obvestila V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic iz mišje perspektive«, posneti s tehniko came-re obscure. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORO-NINI CRONBERG v Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava »Dipingere in piccolo«; do 27. februarja od torka do nedelje med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro; danes ob 16. uri brezplačen voden ogled ob nakupu vstopnice. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 13. februarja, ob 11. uri odprtje razstave slik Domeni-ca Ripellina; do 3. marca. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ženske, ki bi rade preživele prijeten večer, naj se udeležijo praznika žena v soboto, 5. marca, od 19. ure dalje v kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu; zaradi organizacijskih težav nujna najava do 21. februarja pri Marti (tel. 347-2420204, 0481-21407). KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke, naj se javijo po tel. 338-7956855 (Erika) ali tel. 3407154993 (Lara) do 15. februarja. NAČRT ZA AKUSTIČNO KLASIFIKACIJO občine Sovodnje ob Soči bo občanom predstavljen v torek, 15. februarja, ob 19. uri v spodnji dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. PUSTARJI SKUPINE »ČERNA MIŽ-JERJA« iz Doberdoba organizirajo sejo, na kateri se bodo zmenili, kako koristiti prihranke iz leta 2009 v torek, 15. februarja, ob 20. uri v godbeni sobi v Doberdobu. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 0 Prireditve »PARLAR D'AMORE - GOVORITI O LJUBEZNI - von Liebe sprechen - Parler dAmour - Talk about Love«: prebiranje poezij bo danes, 13. februarja, ob 11.30 ob kipu Carla Michelstaed-terja v Raštelu v Gorici. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 14. februarja gostili Mitjo Jurna, ki bo predstavil knjigi »Debela griža - San Michele 19151916« in »Goriško Mostišče (19151916)«. Avtorja bo uvedel Vili Prinčič. Naslednji srečanji bosta 21. februarja z Vesno Guštin in 28. februarja z Miranom Košuto. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: v torek, 15. februarja, ob 20.30 bo Miha Kramli govoril na temo »Odvisni od?!« v domu »Franc Močnik« v Gorici. V GALERIJI 75 na Bukovju bo v torek, 15. februarja, ob 20.30 fotograf in profesor tehnike digitalne fotografije na beneški likovni akademiji Walter Cris-cuoli predaval na temo »Fotografija in eksperimentiranje«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 18. februarja, ob 18. uri Diego Zandel predstavil svoji knjigi »Testi-moni muti. Le foibe, l'esodo, i pre-giudizi« in »Il fratello greco«. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA 2011 bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30. Na sporedu bo otroška predstava »Medenka«, v kateri nastopata priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Golavšek. 0 Mali oglasi NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 3288872507. Prispevki Namesto cvetja na grob Maria Menisa darujejo Ivica in Darko Semolič z družinama ter Bruna in Dušan 75 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na Maria Menisa darujejo svojci 220 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na teto Malko Marušič darujejo nečaki Gianni, Berta, Maria, Jo-ško, Aldo in Marko 60 evrov za krvodajalce iz Doberdoba. Namesto cvetja na grob Leopolda Gri-lja daruje svakinja Marija Cotič por. Grillo z družino 25 evrov za VZPI Vrh in 25 evrov za KD Danica z Vrha. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Maria Zanet-ti vd. Moretto iz bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Albano Strin-garo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. JUTRI V ZAGRAJU: 11.00, Maria Vit-toria Casagrande vd. Tius (s tržiške-GA pokopališča) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Giovanna Mo-relli iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. 12 Nedelja, 13. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Urbani komercialni center »Lenuovevie« Trgovci pripravljajo pustna presenečenja Zaradi zaprtega razstavišča bo sejem Zelenih prstov potekal na Travniku? GORICA - V četrtek predstavitev Državnemu imenomoru posvetili knjigo V pustnem času bo stopilo v živo delovanje združenja trgovcev »Lenuovevie«, ki v obnovljenih in pešcem namenjenih ulicah goriškega mestnega središča snuje urbani komercialni center. Le-ta - so povedali predstavniki združenja, ki so se zadnjič sestali v petek - bo v kratkem dobil tudi svoj logotip. Razpoznavni znak komercialnega centra bodo na primer natisnili na promocijske »bannerje«, s katerimi bodo vsi sodelujoči člani združenja - trenutno jih je v ulicah Garibaldi, Mazzini, Marconi, v Raštelu ter na Travniku, trgu pred županstvom, Trgu Cavour in Trgu Sv. Antona okrog petdeset - opremili svoje izložbe. Prva večja pobuda, s katero bodo trgovci skušali poživiti goriški komercialni center na prostem »Lenuovevie« in vanj privabiti čim več obiskovalcev, bo potekala v pustnem času. Od četrtka, 3. marca, do sobote, 5. marca, bodo kupce v sodelujočih trgovinah čakala različna darila in presenečenja, ki jih bodo podrobneje predstavili javnosti v prihodnjih tednih. Skupne pobude nameravajo organizirati tudi med 1. in 3. aprilom, ko bi lahko na Travniku potekal sejem Zelenih prstov (»Pollice verde«). Tega namreč letos ne bodo mogli izpeljati na goriškem sejemskem razstavišču v Ulici Barca, ki ga obnavljajo (iz istega razloga bo odpadel tudi sejem Expomego), vendar omenja se možnost, da bi občina Gorica, sejemska družba Udine e Gorizia fiere in Trgovinska zbornica priredili šesto izvedbo pobude, ki je namenjena ljubiteljem vrtnarjenja in življenja v naravi, kar v obnovljenem mestnem središču. V tem primeru bi k poživitvi ulic in trgov prispeval tudi urbani komercialni center »Lenuove-vie«, ki se bo v kratkem tudi uradno predstavil mestnim upraviteljem in Trgovinski zbornici. (Ale) GORICA - Izložbe občinske palače niso več prazne Umetniška atrakcija Prvi dogodek posvetili Raoulu Cenisiju - »Naš cilj je ovrednotenje obnovljenih mestnih ulic« Umetnost Raoula Cenisija je včeraj za-žarela iz oken občinske stavbe v Ulici Garibaldi 7, kjer je občinska uprava »krstila« pobudo »Le Vie dellArte« (Poti umetnosti). Njen namen je poživitev obnovljenih ulic mestnega centra, kjer bo občina prirejala posebne kulturne dogodke. Prvega je občina posvetila Cenisiju, ki je bil med protagonisti posoškega futurizma. V izložbah oziroma oknih občinskega poslopja v Ulici Garibaldi, ki so bila doslej prazna, je na ogled šest Cenisijevih del, ki bodo v večernih urah tudi primerno osvetljena. »Danes odpiramo nenavadno umetniško galerijo. Cilj pobude "Le Vie dellArte" je ustvarjanje novih umetniških prizorišč v mestu ter ovrednotenje obnovljenih ulic mesta,« je povedal župan Ettore Romoli in poudaril, da bodo tudi prihodnje pobude posvečene goriškim umetnikom 20. stoletja. Slovesnosti sta se udeležila Cenisijeva hči Marina in občinski odbornik Antonio Devetag, ki je povedal, da je uprava nameravala prirediti podobno razstavo v Raštelu, »kjer pa se izložbe zaprtih trgovin počasi polnijo z novimi vsebinami«. Raoul Cenisi se je rodil v Šibeniku leta 1912. V Gorico se je priselil leta 1924. Tu se je izobraževal in se približal skupini fu-turistov, ki so bili aktivni na Goriškem. V tridesetih letih je v Gorici s svojimi likovnimi deli sodeloval pri vseh najpomembnejših razstavah, sredi štiridesetih let pa je bil s Cralijem in Marinettijem med predstavniki »drugega futurizma«. Umrl je v Gorici leta 1991. Osvetljena izložba s Cenisijevo sliko bumbaca Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Carducci) v Gorici bo v četrtek, 17. februarja, predstavitev knjige Mira Tassa »Un onomasticidio di Sta-to« (Državni imenomor), ki je izšla lani pri tržaški založbi Mladika. Ob tem dogodku bosta Inštitut za družbeno in versko zgodovino v Gorici in Mladika v sodelovanju z državno knjižnico iz Gorici ter inštitutom za kulturna srednjeevropska srečanja ICM priredila okroglo mizo z avtorjem Mirom Tassom, Liliano Ferrari, Pavletom Merku-jem, Borisom Pahorjem in Marino Rossi. Miro Tasso se študijsko ukvarja z obdelovanjem biodemografskih podatkov in razširjenostjo priimkov med jezikovnimi skupinami FJK in Veneta. V svoji knjigi obravnava nastop fašizma na ozemlju FJK in enega izmed pojavov, ki je imel dolgotrajne in dolgoročne posledice v tržaški pokrajini, to je brisanje slovenske prisotnosti s poitalijančevanjem slovenskih oziroma ne-italijanskih priimkov. Knjigo dopolnjujejo biografske oznake posameznih zgodovinskih osebnosti, ki so v romanu omenjene, izvirniki pisem, ki jih je avtor »reforme« priimkov Aldo Pizzagal-li lastnoročno napisal, in seznam 2.141 priimkov, kakršnega je Aldo Pizzagalli sestavil in objavil leta 1929 v knjigi »Per l'ita-lianita dei cognomi nella Provincia di Trie-ste«. Ocenjuje se, da je nasilna sprememba priimka prizadela vsaj 50.000 oseb v samem tržaškem mestu. Okrogla miza se bo začela ob 17.30, na njej pa bodo skupaj z avtorjem Mirom Tassom nastopili avtor spremne besede, pisatelj Boris Pahor, specialistka za rusko fronto in vojno ujetništvo v prvi in drugi svetovni vojni, zgodovinarka Marina Rossi, specialist za jezikoslovje in etnomuzikolog Pavle Merku ter Liliana Ferrari, ki predava zgodovino krščanstva in Cerkve na Tržaški univerzi. Za pisano druščino malčkov slovenske sekcije otroškega vrtca v Ulici Cervi v Ronkah je bilo zadnje delovno jutro pred novoletnimi prazniki pestro in slikovito. Ob prisotnosti in pomoči enega od staršev vsakega malčka, ki so sodelovali pri likovnem laboratoriju, so se otroci veselo lotili dela in ustvarili vsak svoj božični izdelek. Nevsakdanje dopoldne se je zaključilo, ko so malčki še zapeli za svoje starše in za prizadevne učiteljice. (ms) GORICA - Ciklus predavanj v režiji Dijaškega doma Šola za starše V četrtek bo na vrsti Suzana Pertot, izvedenka s področja razvoja večjezičnega otroka GORIŠKA - Manifestaciji »Če ne sedaj, kdaj?« Tudi v Krminu in Tržiču za dostojanstvo žensk Danes bodo pod geslom »Se non ora, quando?« (Če ne sedaj, kdaj?) v številnih italijanskih mestih potekale manifestacije v bran ženskega dostojanstva. Protestna shoda, na katera so vabljeni občanke in občani ne glede na politično pripadnost, bosta potekala tudi v Krminu in Tržiču. Krminski protest, ki bo potekal med 9.30 in 12.30, prirejajo na Trgu Liberta, v Tržiču pa bo manifestacija med 11. in 13. uro na Trgu Republike. Trži-ške organizatorke pozivajo udeleženke in udeležen- ce, naj s seboj prinesejo tudi budilko, saj je napočil čas, da se v Italiji »prebudijo vesti«. K udeležbi so vabljeni vsi, ki so naveličani ponižujočega odnosa do žensk, ki se čedalje bolj uveljavlja v italijanski družbi in so ga zadnji Berlusconijevi škandali ponovno potisnili v ospredje. Organizatorke krminskega in tržiškega dogodka so novico objavile na spletni strani Facebook, iz katere tudi izhaja, da se bodo mnoge Goričanke (in Goričani) udeležili osrednje deželne manifestacije, ki bo danes na Velikem trgu v Trstu ob 11. uri. Uvodno srečanje Šole za starše v Dijaškem domu V Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici je 27. januarja potekalo uvodno dvojezično srečanje v okviru projekta »Šola za starše - Odraščati skupaj z otroki«, ki ga prireja Dijaški dom v sklopu letošnjih novih pobud. Številno skupino udeležencev-staršev so vodile psihologinje, specializirane v družinsko-sistemskem pristopu, Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič. Prisotnim so prikazale najbolj pomembne faze v razvoju družine (nastanek para, rojstvo otroka, odhod otroka v vrtec in šolo, adolescenca, poroka otroka in fenomen praznega gnezda oziroma doma) ter omogočile skupno razmišljanje in oblikovanje novih pogledov na omenjene teme. Številna vprašanja in aktivno sodelovanje udeležencev so dokazali, da izbrane problematike v veliki meri zanimajo današnje starše, ki se vsakodnevno srečujejo z vse bolj zahtevnimi vzgojnimi problemi in dvomi. V četrtek, 17. februarja, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu bo na vrsti srečanje s tržaško psi- foto r.m. hologinjo-psihoterapevtko in strokovnjakinjo s področja psiholingvistike Suzano Pertot, ki že vrsto let raziskuje na temo dvojezičnosti, etnične identitete in vzgoje v narodnostno mešanem okolju ter objavlja raziskave in študije. Na četrtkovem predavanju bo obravnavala temo razvoja večjezičnega otroka v večjezičnem okolju in vlogo, ki jo pri tem odigravata družina in okolje; pojasnila bo tudi principe in strategije staršev, ki v vsakdanjem življenju uporabljajo dva jezika. V sredo, 2. marca, bo na programu srečanje na temo družine v obdobju adolescence, ki bo ravno tako potekalo v Kulturnem domu. Predavala bosta psiholog Matteo Lancini iz centra Minotauro v Milanu in slovenska psihologinja Zdenka Zalokar Divjak iz Novega mesta. Na srečanja, ki so brezplačna in ki se jih lahko udeležijo vsi zainteresirani starši, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu na tel. 0481-533495 (od 13. do 18. ure); osebje bo posredovalo dodatne informacije in koledarsko razporeditev srečanj in delavnic. POSEBN4 IZDAJA primorski M. dnevnik 9U Wf - L »to rt U 1> ¡11 Hll . Í1. moto H f/tf^/to, ííw*/«/« it nt v f« fi in (m/Zih-ii« i smo tu! DESET LET PO SPREJEMU ZAŠČITNEGA ZAKONA »Objektivno« in »subjektivno« Dušan Udovič Včasih se zdi, da smo Slovenci, bolj kot drugi, malce obsedeni od vsakovrstnih obletnic, kot da bi čutili potrebo, da nenehno postavljamo neke količke, da delamo takšne ali drugačne bilance in preverjanja. Tokrat je na vrsti naš zaščitni zakon, ki je sicer po datumu še dokaj svež. Deset let je relativno kratka doba, vendar za zakonsko besedilo dovolj dolga, da se malo zaustavimo in zamislimo nad tem, kaj smo s tem tako dolgo pričakovanim ukrepom dobili in kakšni so bili v tem desetletju njegovi učinki. Izraz »dobili« sicer zveni neustrezno, kajti zakon, znan pod suhoparno številko 38/2001 je sad zelo dolgega obdobja velikih prizadevanj in, lahko mirno rečemo, vztrajnega boja najmanj dveh generacij Slovencev v Italiji. V to, desetletja na vseh ravneh trajajočo bitko za emancipacijo naše skupnosti, je bilo skoncentriranih veliko življenjskih moči, terjala je zajetno investicijo poli- tičnega potenciala, kolikor smo ga premogli in ga še danes premoremo Slovenci v Italiji na več ravneh. Vsaj za štiri desetletja, tja od šestdesetih let prejšnjega stoletja do odobritve zakona v letu 2001 je bila ta zahteva prva na seznamu, kar velja za osrednje slovenske organizacije in stranke, v katerih so angažirani Slovenci. Potrebno je bilo trdno prepričanje, da moramo za ohranitev in razvoj naše identitete v Italiji doseči zaščitni normativ, ki bo preprečeval asimilacijo, nam vlil nove samozavesti in nas postavil ob bok tistim manjšinskim skupnostim, ki v evropskem prostoru uživajo, čeprav ne vse na enaki ravni, ustrezno zakonsko zaščito. Čemu tolikšna prizadevanja. Danes lahko nekdo poreče, pa saj bi lahko živeli tudi brez zaščitnega zakona. Res, ampak razlike so, in so bistvene. Zakon, kolikor lahko tudi nepopoln, postavlja neke osnovne zaščitne standarde, na katere se je danes vsekakor mogoče sklicevati, naj gre za javna sredstva za delovanje slovenskih ustanov, javno rabo jezi- Nedelja, 13. februarja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme ka, kulturo, šolstvo in drugo. V zavesti vseh, ki so si v preteklosti prizadevali za dosego tega cilja, je bilo trdno prepričanje - in dogajanja so to vedno znova potrjevala - da je manjšina brez temeljnega in po ustavi zajamčenega zaščitnega dokumenta nenehno izpostavljena tveganju, da v razmeroma kratkem roku opeša in izgine. In kot vemo, so si v preteklosti mnogi, zlasti v naših krajih, za ta cilj tudi vneto in glasno prizadevali,po-leg tega, da je tiha asimilacija opravila svoje. Ni odveč trditi, da je bilo izglasovanje zaščitnega zakona v italijanskem parlamentu za našo skupnost epohalno dejanje, za katerega so morale politične razmere zoreti zelo dolgo, a so naposled vendarle dozorele. Vse to je treba poudariti zlasti v odnosu do mladih ljudi, ki danes živijo v drugačnih razmerah, ko je zakon dejstvo, a njegovo izvajanje, kot se nasploh velikokrat dogaja z zakoni v tej državi, še vedno v veliki meri odprto vprašanje. Deseto obletnico zakona smo zato želeli na našem dnevniku zabeležiti z nizom pogovorov in informativnih reportaž, iz katerih naj bi izšla neka bilanca tega, kaj je od zakona uresničenega ali na poti uresničevanja in kaj zaostaja. Kajti pomembno je, da ne izgubimo izpred oči dejstva, da zakon ni enkraten in definitiven dosežek, temveč instrument, katerega učinkovitost je in bo odvisna od tega, v kolikšni meri je uporabljen. Pri tem igrajo bistveno vlogo politične okoliščine. V zadnjih dneh je več predstavnikov našega javnega življenja, ki so bili ali so še neposredno vpleteni v zgodbo o zakonu, potrdilo prepričanje, da je bil za odobritev zakona v italijanskem parlamentu dejansko ujet zadnji vlak. Takrat se je na začetku minulega desetletja iztekala mandatna doba leve sredine na čelu države, obenem pa je v Trstu šla k zaključku »iluministična« upravna faza Riccarda Illyja. To sta bili po splošnih ocenah okoliščini, ki ju nikakor ni bilo mogoče zamuditi. Nastop ere desnice na krajevni in vsedržavni ravni je potem napovedal, da bo uresničevanje zakona upočasnjeno, da se bodo pojavile ovire in nasprotovanja, kar je bilo vsekakor pričakovati. V takem položaju smo tudi danes, zato vsakršno ocenjevanje ne more mimo tega očitnega dejstva. In vendar, če pozorno sledimo vsemu, o čemer pišemo v dnevniku te dni v zvezi z zaščito, lahko ugotovimo, da je bilo glede na neugodno politično klimo storjenih veliko pomembnih korakov, morda ne eklatantnih, vendar otipljivih in opaznih. Predvsem je svoje delo, kljub težavnemu začetnemu mandatu zaradi neprestanih ovir in bojkotov opravljal Paritetni odbor, ki ima pri uresničevanju zakona ključno vlogo. Svoje delo nadaljuje tudi v današnjih, gotovo ne najugodnejših razmerah, v katerih vsekakor dosega pomembne rezultate. Različni so rezultati uvajanja zaščitnih norm v okviru javnih uprav. Gotovo je bila v prvi polovici minulega desetletja v prednosti Goriška, kjer sta pri tem odigrali odločilno vlogo občinska in pokrajinska uprava, obe levosredin-ski. Tam je bilo uresničenega več, obeti so bili spodbudni, a se je s prihodom desnice na oblast v goriški občini zopet vse upočasnilo. Na Tržaškem je kot po napovedih razlika med okolico in mestom, kjer je uresničevanje pravic kot jih nudijo po zakonu postavljena okenca zreducirano na minimum. Slovencem videmske pokrajine pa je zaščitni zakon z javnopravnim priznanjem te skupnosti prinesel velik premik, čeprav, kot vemo, tudi tam ne manjka težav. O vsem tem pišemo te dni, da si ustvarimo čim jasnejšo sliko, do kam smo prišli z uresničevanjem zakona in skušamo razumeti, kako naprej. Kajti pravice, ki so zapisane v zakonu, bi morale vse bolj postajati del našega vsakdana, naše prihodnosti. Iz vsega, kar smo objavili doslej, nedvoumno izhaja, da prihaja pri uresničevanju zaščitnega zakona do velikih zamud, nekatera pomembna poglavja manjšinskih pravic pa dobesedno sta-gnirajo. Za to je gotovo več razlogov a zanje lahko rečemo, da so nekateri objektivne, drugi pa subjektivne narave. Če med objektivne razloge lahko uvrstimo zlasti krajevno nadoblast desnice, od katere bi bilo iluzorno pričakovati, da bi kakorkoli spodbujala uveljavljanje manjšinskih pravic, moramo obenem ugotoviti, da se je splošna klima na krajevni ravni glede na preteklost dokaj spremenila. Nekdanja »visceral-na« nacionalistična nasprotovanja Slovencem so se na splošno umirila, poskusi uveljavljanja manjšinskih pravic so doživeli primere primitivnega odpora le v videmski pokrajini. V zadnjem obdobju je več odmevnih dogodkov, od tržaškega koncerta s tremi predsedniki do obiska slovenskega predsednika v Rimu dvignilo raven odnosov med Italijo in Slovenijo, zato je umestno upati v pričakovan pospešek tudi pri reševanju manjšinskih odprtih vprašanj. Do tu objektivne okoliščine, ki jim gre dodati še subjektivne. Odgovor na vprašanje, ali smo bili kot skupnost v zadnjem desetletju dovolj sposobni in opremljeni za uresničevanje zaščitnega zakona, je lahko, žal, samo negativen. V izrazu, da se pravic, ki jih določa zakon »premalo poslužujemo« in ga v teh dneh pogosto srečujemo v ocenah tako javnih delavcev kot posameznih pripadnikov naše skupnosti, tiči kritika in avtokriti-ka, za katero je treba poiskati razloge. Desetletnica zakona je lahko za to dobra priložnost, če ne bomo zapadli v pavšalno ocenjevanje in v vsakem primeru neproduktivno iskanje krivcev. Krivi smo namreč po malem vsi. Posamezniki, ko se nam »iz praktičnih razlogov« ali »pomanjkanja časa« ne da do slovenskega okenca, ko nam je bolj ali manj vseeno, če je prošnja v slovenskem ali italijanskem jeziku, ko mislimo, da navsezadnje ni tak greh, če nimamo dvojezične osebne izkaznice, ki jo zagotavlja zakon. In tako dalje. Če se pošteno ozremo na zadnje desetletje pa so daleč največji manko naše skupnosti neuresničeni izsledki in zaključki programske konference, za katere se zdi, da danes povsem pozabljeni samevajo v zaprašenih mapah ali na spletnih straneh. Ne pozabimo, da je bila konferenca sklicana takoj po odobritvi zaščitnega zakona, na njej je v svoji raznolikosti sodeloval tako rekoč ves intelektualni potencial naše skupnosti. Konferenca je v različnih fazah trajala leto ali dve, to je hotel biti naš optimistični vstop v tretje tisočletje, v desetletje, ki je prineslo odpravo meje in bi moralo biti polno zagonske energije za uresničevanje pravic iz pravkar odobrenega zakona. Vsi vemo, kako je potem šlo, življenje v manjšini se je po tolikšnih ambicijah po prenovi kmalu spet vrnilo na stare tirnice. Od vsega, kar je bilo tam povedano in sklenjeno, je bilo uresničenega malo ali nič, to je dejstvo, kot je nazadnje dejstvo, da smo iz želje po prenovi naredili frustracijo, značilno za neuresničene projekte. Konferenca je zaradi pomanjkanja volje, da bi izvajali njene zaključke, ostala na dnu kot potopljena ladja. Namesto da bi se okrepila, se je ko-hezijska sposobnost manjšine ošibila in je v bistvu šibka še danes. Zato se ni čuditi, če tudi za uresničevanje zaščitnega zakona ni bilo zadostne pozornosti, čeprav ne moremo reči, da medtem ni bilo rezultatov. Ampak zadovoljni s takimi razmerami nikakor ne moremo biti. Danes je seveda vprašanje, kaj narediti, da se to stanje izboljša. Bližnjic ali hokus-pokus receptov seveda ni, do kakšnih epohalnih resnic pa se menda tudi ne bomo dokopali, če bomo tako pometali z intelektualnim doprinosom, ki so ga ljudje iz naše sredine vendarle sposobni izraziti. Morda bi morali z zavoženo programsko konferenco narediti kot znameniti režiser Federico Fellini, ki je nekoč v pogovoru z novinarjem razkril dolgo čuvano skrivnost za uspehe svojih filmov. Povedal je, da so vsi njegovi najboljši filmi v bistvu nastali iz enega samega njegovega zavoženega mladostnega projekta, ki je kot ladja potonil na dno. Potem se je vse življenje vračal na ta relikt na dnu morja in iz njega črpal zamisli za nove projekte. In vemo, da je bil vsak izmed teh mojstrovina, ki je ostala zapisana v filmskih analih. Exempla trahunt. Ali po naše, dobri zgledi vlečejo. zaščitnega zakona 297 Nedelja, 13. februarja 2011 NEDELJSKE TEME / Predsednik Giovanni Gronchi je med obiskom v Trstu sprejel tudi predstavnike slovenske manjšine. Na sliki: Frane Štoka 1971 Predstavniki Slovencev predsedniku vlade Em Branko Pahor, Damjan Klavdij Palčič, Marko W Dušan Lovriha, Albin Š Avgust Sfiligoj, Drago Slovenski predstavniki pred srečanjem s parlamentarno komisijo na prefekturi v Trstu za izvajanje sporazuma o Osimu Plakat za manifestacijo na Travniku, avtor '■< Klavdij Palčič. Levo pogled na goriški Travnik na dan manifestacije. Slika Mario Magajna 1984 Vinjeta objavljena na dnevniku 30. decembra 1984 O 1984 r'ríTVSTT™1 ENOTNO Z, NASE PRAVICE GORICA 'Travnik, 20.maja 1984 ob 11 uri \ m / ah.^Ai ji- vfit-hn: /-ahjOh sp, fA3Eru Snjvf-hcfrv v iImiji Končno zaščita! Za zakon so glasovali senataiji vladne veČine in SKP Zadnji poskusi desnice, da zobstrukcijo prepreči odobritev Začenja se novo obdobje ■ H H i'--'"-■ i'ji'u J i ^ tafrit lbfl ir^iMfrr ^rfciA-ll ■IL-ll k M ■ilrf.IjTUliiJ p^nlteiiiTUpiM iupn r bJc- rsfca ripMpUnrilkp Mm p r«^ N M^iilBi, lili ur I-.II d lili Y|iili>liteiiiipui i n _ " 11 ■-i, ' «'-«i i-t si +■ j-ii h ■<"■■ i ar .n klM "UU tu UauMi»«iBAut iLl -I II |dll M u ^.inivf pilH.I.'M I u.i ■ p uU n li ib P- . l .L p ilir a . i k dal h _____fr»«" La trv tipte.IM m-„»wvu I- !■ ■. ¿■ri- ri#- —J U-J--'Vai r--4-ji'>-.>4-e. P-H _ ■ I...I-.I ..-i [L.... _ . ■ .j. _ 16 Nedelja, 13. februarja 2011 NEDELJSKE TEME Stroški za gnojenje so poplačani s povečanim donosom travniškega sena. Na pravilno gnojenih travnikih imamo namreč dva odkosa (v maju in juniju), na revnih travniških površinah pa le enega. Vrednost povečanja pridelave mrve zato daleč presega denarno investicijo za gnojenje z mineralnimi gnojili. / ZIMSKO GNOJENJE TRAVNOPAŠNIŠKIH POVRŠIN Tudi travniki potrebujejo pravilno nego Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Negi travnikov in pašnikov žal namenjamo v zadnjih letih čedalje manjšo pozornost, ker se je živinoreja, predvsem pa govedoreja, močno skrčila in je potreba po krmi vedno manjša. Glede na tržno uspešnost izredno kakovostnih kraških mlečnih izdelkov pa optimistično smatramo, da se bo živinoreja na Krasu ohranila in razvila, kar nas dodatno spodbuja k temu, da nudimo nekaj strokovnih napotkov v zvezi s to dejavnostjo. Te napotke namenjamo zimskemu gnojenju travno-pašniških površin, ker je to opravilo velikega pomena za pridelavo kakovostne mrve (sena). Poleg tega je vezano na košnjo travnikov, ki je zelo učinkovit način za ohranjanje kraške krajine, kar daje živinoreji dodatno vrednost. Številne analize nam kažejo, da je mrva, pridelana na kraških tleh, revna glede rudninskih elementov (predvsem primankuje fosforja) in beljakovin. Zato je zelo koristno gnojenje z mineralnimi gnojili, katerih pozitivne učinke lahko strnemo takole: povečanje proizvodnje kot posledica rastočih odmerkov dušika, ki je pomemben dejavnik rasti mnogih različnih rastlinskih vrst, ki sestavljajo travno rušo; izboljšanje kakovosti mrve, ki se izraža predvsem v višji vsebnosti beljakovin, kot najpomembnejših sestavin krme, fosforja ter drugih rudninskih elementov; povečanje hranilne ali energetske vrednosti mrve; večja odpornost travne ruše proti suši, ki nemalokrat nastopa v mesecu juniju in negativno vpliva na količino in kakovost drugega odkosa. Mnenja smo, da se, glede na izredno pozitivne, zgoraj omenjene učinke in relativno nizek strošek, gnojenje travnikov še vedno izplača, zato ga priporočamo. Pri tem pa se nam zdi umestno podčrtati, da tradicionalno gnojenje z organsko snovjo (gnojnico in gnojem), ki je med drugim podvrženo tozadevnim normativam, ne more zadostovati hranilnim lastnostim travne ruše. Upoštevati je namreč treba, da je vsebnost rudninskih snovi v gnoju zelo nizka ( 0,2 - 0,4%) in je potrebno več časa, da pride do mineralizacije organske snovi v obliko, ki je rastlinam dostopna. Hitrejše učinke dosežemo z mineralnim gnojenjem. Pri tem velja poudariti, da travniške površine, ki jih negujejo prejemniki prispevkov za okolje prijazen način kmetovanja, so podrvženi specifičnim predpisom, ki urejujeo gnojenje na teh površinah. V tem primeru morajo biti pozorni, da količine, ki jih navajamo ne presegajo njim dovoljenih. Upoštevajoč številne rezultate talnih analiz, ki nam potrjujejo slabo za-loženost kraških tal s fosforjem, ocenjujemo, da za kraške travnike lahko svetujemo sledeče odmerke mineralnih gnojil na hektar: 100 do 120 kg dušika in 80 do 100 kg fosforja. Kar zadeva kalij, so naša tla s tem elementom na-splošno dobro založena, zato je treba morebitne odmerke določiti od primera do primera. Okviren odmerek kalija je lahko, ob srednji založenosti tal s tem elementom, približno 70 - 80 kg na hektar. Ko pride po 2 - 3 letih v tleh do zadostne založenosti, navedene odmerke fosforja zmanjšamo na 30 do 40 kg na hektar. Odmerki so seveda prilagodljivi različnim parametrom, predvsem količini pridelane krme in razpoložljivosti organskih gnojil. Ob istočasnem gnojenju z gnojem (govejem, kokošjem ali prašičjem) ali gnojevko, je treba odmerke mineralnih gnojil ustrezno zmanjšati. Kar zadeva čas gnojenja je priporočljivo vnašanje celotne količine fosforja in (po potrebi) kalija ter polovice dušika ( 50 - 60 kg) ob koncu zime ali začetku pomladi, preostali del dušika pa v odmerku 25 - 30 kg po vsakem od-kosu. Tržišče nudi bogato izbiro rud-nindkih gnojil, ki lahko povsem zadostijo potrebam. Stroški za gnojenje so poplačani s povečanim donosom travniškega sena. Na pravilno gnojenih travnikih imamo namreč dva odkosa (v maju in juniju), na revnih travniških površinah pa le enega. Vrednost povečanja pridelave mrve zato daleč presega denarno investicijo za gnojenje z mineralnimi gnojili. Velja tudi poudariti, da bi bilo koristno razširiti gnojenje krmnih površin tudi na pašnike, saj se pri nas širi reja ovac, uspešnost katere je vezana tudi na razpoložljivost količinsko in kakovostno primerne krme, ki jo lahko ovca najde le na pašnikih, ki so zadostno založeni s hranili. KZ - Strokovni nasveti Pri rezi trte upoštevati fiziološka načela Večkrat smo že poudarili pomen, ki ga ima pravilna zimska rez vinske trte za pridelavo kakovostnega grozdja, kar je predpogoj za proizvodnjo dobrega vina. Ta princip so naši vinogradniki osvojili in se ga dosledno držijo. Glede na to, da v tem času opravljajo omenjeno rez, navajamo v strnjeni obliki osnovna fiziološka načela, ki se jih moramo držati pri izvajanju tega gojitvenega opravila, če želimo doseči bistvene cilje pridelave grozdja, in sicer : vzdrževati stalno rodnost; zboljšati kakovost pridelka z ustreznim razmerjem rasti in rodnosti; prilagoditi trto na izbrano gojitveno obliko. Omenjena načela so sledeča: - bujnost rastline je neposredno sorazmerna številu zelenih listov; - cvetni nastavek je v obratnem razmerju z vegetativno aktivnostjo rastline; - manj očes kot pustimo na rastlini, močnejši bodo poganjki, ki se iz njih raz- vijejo; - razvoj plodov je v obratnem razmerju z razvojem mladik na istem šparonu ali trsu; - razmerje med razvojem koreninskega sistema in nadzemnega dela mora bi- ti tako, da zagotavlja ustrezen pridelek in primerno bujnost rastline; - navpični položaj rozge pospešuje vegetativni razvoj, upognjeni pa rodnost; - vsi naravni ali umetno povzročeni vzroki, ki zavirajo pretok sokov po rast- lini, pospešujejo rodnost; - pri trti so rodna očesa na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega; obstaja- jo tudi izjeme, predvsem pri zelo rodnih sortah. Svetovalna služba KZ STROKOVNI NASVETI Čas za obrezovanje sadnih dreves Od sedaj naprej začnemo z obrezovanjem sadnega drevja. Z obrezovanjem oblikujemo krošnjo in vzpostavimo ravnotežje med zelenimi deli rastline in rodnostjo. Sadno drevo z redko in urejeno krošnjo daje večje in bolj kakovostne plodove, bolj odporno je boleznim, škodljivcem in burji. Zelo važno je, da poznamo nekaj teorije o fiziologiji drevesa. Po drevesu se pretakajo rastlinski sokovi: voda in mineralne snovi gredo iz korenin navzgor, sladkorji pa, ki se s fotosintezo tvorijo v listih, potujejo iz slednjih po vsej rastlini. Voda in mineralne snovi silijo navzgor v navpične veje. Bolj je veja navpična, bolj sili voda navzgor, zato veja bujno raste, vendar malo ali nič rodi. Obratno pa se po vodoravni veji pretaka malo vode in mineralnih snovi, več pa je sladkorja, ki se tvori v listih. Slednji pospeši tvorbo cvetnih brstov in torej rodnost. Zato vodoravna veja veliko rodi, vendar je zelo malo bujna. Najboljše ravnotežje med bujnostjo in rodnostjo ima diagonalna veja. Zelo važno je torej, da upoštevamo diagonalne veje. Če je navpičnih vej preveč, jih odstranimo ali jih upogibamo navzdol. Najvišji brst na poganjku je po navadi najbolj bujen. To lahko opazimo, če upognemo vejo v obliki loka. Iz brsta, ki leži na vrhu loka, požene najbujnejši poganjek. Ko odstranjujemo veje, moramo paziti, da to storimo ob osnovi. Tu se namreč nahaja nekak obroč, ki vsebuje naravne snovi katere pripomorejo, da se rana hitreje zaceli. Prav tako tudi krajšamo veje, in sicer vedno ob osnovi kake druge veje ali ob kakem brstu. Velika napaka je, če pustimo gol kos veje, brez vej ali listov na koncu. Po takem kosu veje se spomladi rastlinski sokovi ne pretakajo in se zato veja posuši. Tako vejo pogosto napadejo povzročitelji bolezni in škodljivci, ki lahko ogrožajo celotnemu drevesu. Po odstranitvi veje robove zgladimo z dobro nabrušenim nožem in rano premažemo s cepilno smolo, da se rana hitreje zaceli. Eno glavnih pravil obrezovanja je, da mlada drevesa obrezujemo zelo malo, le da jim vzpostavimo vzgojno obliko. Rastlina reagira na obrezovanje s tem, da tvori nove poganjke, hranilne snovi črpa iz korenin, ki se morajo pri mladi rastlini še okrepiti. Rastlino v polni rodnosti srednje obrezujemo. Odstranimo odvečne veje, redčimo krošnjo, predolge veje krajšamo. Starejšo rastlino pa dosti obrezujemo, da spodbudimo rast in s tem proizvodnjo zelenih delov. V glavnem velja pravilo, da bujno krošnjo malo obrezujemo, ne bujno in zelo rodno pa dosti. V primeru rastlin, ki izmenično rodijo, po obilni letini malo obrezujemo, po slabi letini pa dosti. Zelo važno je, da poznamo rodni les: slednjega redčimo, redkokdaj krajšamo. Rodni les se razvije po navadi na dvoletnem lesu. Različne sorte sadnega drevja imajo različne značilnosti: PEČKARJI so na mraz bolj trpežni, zato jih lahko obrezujemo nekoliko pred koščičarji. Pri pečkarjih je značilno, da imajo kratke rodne vejice, ki lahko rastejo tudi na starejših vejah. Če so rodne vejice pregoste, jih redčimo. Zverižni les odstranimo. Ker se rodne veje pri hruški hitreje starajo, jih bolj energično obrezujemo, kot jablane. Veliko sort KOŠČIČARJEVrodi na koncu enoletne veje. Zato je zelo važno, da slednjih ne krajšamo. Na splošno vej raje ne krajšamo, a jih odstranjujemo. Pri redčenju enoletnih vej pustimo na breskvi srednje bujne veje, ki so dolge 40 do 60 centimetrov. Pri breskvi moramo paziti, da se rodnost ne preseli preveč v višino. Zato moramo pustiti rodne vejice, ki so čim bliže deblu. Majski šopki so tipične kratke rodne vejice marelice, češnje, slive in nektarine, ki dobro rodijo. Zato jih večji del pustimo. Marelice režemo bolj v mladostni dobi. Češnjo pa zelo malo obrezujemo. OLJKO obrezujemo komaj od konca marca dalje. Pri oljki bo letos rodil tisti les, ki je zrasel lani. Zato bomo izrojene veje, posebno tiste, ki so zaradi teže pridelka nagnjene navzdol, odstranili in pustili eno srednje bujno mladico v bližini debla, ki bo letos rodila. Izredno važno je, da krošnjo redčimo, posebno v notranjosti, saj oljka potrebuje veliko svetlobe za dobro rodnost. OREH na splošno zelo malo obrezujemo in to le v prvih letih, da mu dajemo obliko. Za konec bomo podali glavne faze obrezovanja: najprej odstranimo bo-hotivke, ki rastejo navpično in niso rodne. Nato začnemo z rezjo večjih vej in postopoma preidemo na mlajše. Nato preidemo na redčenje vej po pravilih, ki smo jih opisali zgoraj. Najprej poiščemo glavne veje in redčimo vejice na njej začenši od zgoraj navzdol. Šele ko končamo eno vejo, preidemo na drugo. Krošnjo nižamo tako, da visoko vejo odrežemo ob odcepitvi kake nižje veje. Po možnosti naj veja, ob kateri odrežemo, raste navzven, da se krošnja širi. Sledi odstranjevanje izrojenih vej. Vedno moramo paziti, da je krošnja povsod enakomerno razredčena. Vedno najprej končamo na eni strani in šele nato začnemo na drugi strani. Odrezane veje odnesemo iz sadovnjaka, posebno, če so sadna drevesa napadle bolezni. Če pa so naše rastline zdrave, lahko veje zmeljemo s posebnim strojem in potrosimo po sadovnjaku. Rezila za obrezovanje naj bodo res dobre kakovosti, vedno dobro na-brušena in po možnosti tudi razkužena. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. februarja 2011 17 Na sliki Riga, glavno mesto Latvije POMEMBEN DOKUMENT KOMISIJE ZN ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Sprememba imena in priimka je nedovoljeno poseganje v zasebnost posameznika Odbor Združenih narodov za človekove pravice je pred kratkim sprejel pomembno odločitev, v kateri je ugotovil, da so latvijske oblasti, s tem, da so ime prebivalca Latvije izpisale v latvijski grafični obliki, kršile mednarodno konvencijo o političnih in državljanskih pravicah. Leonid Raihman oziroma Leonids Raihmans, prebivalec Latvije, je postopek na Odbor ZN za človekove pravice vložil 1. Junija 2007. Postopek je trajal več kot 3 leta, saj je odbor glede tega sprejel stališče 28. oktobra 2010. Raihman je ukrepom latvijskih oblasti, ki so spremenile njegovo ime in priimek, ugovarjal glede na tri načela človekovih pravic: zaščita manjšin, prepoved diskriminacije in samovoljno vmešavanje v zasebno življenje. Leonid Raihman je rusko govoreči Jud, rojen v Sovjetski zvezi leta 1959. Njegovo ime in priimek so sovjetske oblasti pravilno registrirale in svobodno ju je uporabljal do leta 1998, ki so ju latvijske oblasti spremenile v latvijsko obliko Leonids Raihmans. V januarju leta 1998 so mu namreč latvijske oblasti izročile potni list za nedržavljane (Raih-man namreč po razglasitvi samostojnosti Latvije ni prevzel latvijskega državljanstva), na katerem sta bila njegovo ime in priimek spremenjena v latvijsko obliko. Raihman trdi, da je njegov priimek star judovski priimek, da so se tako imenovali njegovi predniki in se mu ne namerava odpovedati. Proti samovoljnemu ukrepu latvij-skih oblasti se je Raihman že leta 2004 pritožil državnemu uradu za jezike, z utemeljitvijo, da je določilo, na osnovi katerega so mu spremenili ime in priimek v nasprotju z dvema členoma ustave, 91. členom, ki govori po prepovedi diskriminacije, in 114. členom, ki omogoča vsem državljanom ohranjevanje kultur- ne identitete. Skliceval se je tudi na določila konvencije ZN o človekovih pravicah in listine Sveta Evrope o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Vendar mu urad za jezike ni ustregel, češ da njegovi ukrepi niso obvezujoči za oblasti, ki so pristojne za izdajo potnih listov. Proti temu se je Raihman pritožil na upravno sodišče, ki je pritožbo zavrnilo, češ da ni pristojno za obravnavanje tega vprašanja; enako je naredilo drugosto- penjsko upravno sodišče in šele vrhovno sodišče je Raihmanu ustreglo z utemeljitvijo, da gre za upravni akt in se mora upravno sodišče izreči o pritožbi. Vsebinsko pa je imel Raihman manj sreče: ko je meritorno odločalo o zadevi je namreč upravno sodišče razsodilo, da je urad za jezik samo izvajal veljavno državno zakonodajo, ki določa, da je v Latviji dovoljena samo latvijska oblika imen in priimkov. Veljavnost tega zakona je potrdi- lo tudi latvijsko ustavno sodišče, ki je razsodilo, da je namen zakona o obvezni lat-vijski obliki imen in priimkov, da zajam-či demokratični sistem in da zaščiti lat-vijsko jezikovno integriteto. Raihman se je pritožil na drugostopenjsko sodišče, ki je zadevo poslalo v presojo ustavnemu sodišču. Slednje je ocenilo, da ne gre za poseganje v zasebnost, ampak samo za »prirejanje slovničnim pravilom latvijskega jezika«. To odločitev je potrdilo tudi vrhovno sodišče in s tem je Raihman dejansko izkoristil vse pravne možnosti, da v lastni državi doseže, kar je zahteval; to pa je pogoj za internacionalizacijo vprašanja pred odborom ZN za človekove pravice. V tej pritožbi je Raihman uvodoma napisal, da je pravilna pisava njegovega imena in priimka sestavni del njegove identitete. Tako poseganje v grafično pisavo imena in priimka je po njegovi oceni tudi nedovoljeno poseganje v njegovo zasebnost. Dodal je še, da tako napisno ime in priimek slabo zveni in ne ustreza ne ruskemu ne judovskemu imenu, pa tudi ne latvijskemu, kajti priimka Raihmans v Latviji sploh ni. Potni list s takim imenom in priimkom mu povzroča vsakodnevne težave, tako pri sklepanju poslov, pri bančnih transakcijah in pri kontrolah na mejah in na mednarodnih letališčih, prav tako pa mu povzroča hude moralne težave pri odnosih v judovsko-ruski skupnosti v Latviji. Raihman tudi poudarja, da je bil grobo diskriminiran v Latviji, kajti ostali prebivalci, ki pripadajo latvijski jezikovni skupnosti, so lahko ohranili svoje ime in priimek. Latvijske oblasti so torej z njim ravnale diskriminatorno v primerjavi z drugimi prebivalci. Tu je v pritožbi poudaril, da samo 58 odstotkov prebivalcev Latvije pripada latvijskemu narodu, kar pomeni, da je vel kot 40 odstotkov prebivalcev diskriminiranih. To velja v prvi vrsti za pripadnike ruske manjšine, ki sestavljajo 37,5 odstotka prebivalstva Latvije. Za kar 79 odstotkov latvijskih Judov je ruščina materni jezik; rusko govoreči Judi so torej pomembna narodna manjšina in za vsako manjšino je zelo pomembno, da njeni pripadniki lahko ohranijo svoje ime in priimek v izvirni obliki. Spreminjanje imen in priimkov je po njegovi oceni močan asimilacijski pritisk. Latvijske oblasti so tem stališčem ugovarjale. Najprej so ocenile, da niso v nobenem primeru kršile Raihmanove zasebnosti, češ da sta bila na 4. strani potnega lista njegovo ime in priimek izpisana tudi v izvirniku, predvsem pa z utemeljitvijo, da Raihman ni navedel, kakšno škodo naj bi zaradi tega utrpel v Latviji; če je imel težave na mejah in letališčih pa je treba to pripisati drugim državam in ne Latviji. Latvijske oblasti so tudi poudarile, da velja določilo o latvijski obliki imen in priimkov samo za uradne dokumente in ima Raihman vso pravico, da v zasebnih sikih uporablja svoje izvirno ime, če to želi. To pa pomeni, da ga država ni di-skriminirala. Prav tako latvijske oblasti menijo, da Raihman ni bil diskriminiran zaradi etnične pripadnosti, češ da določila o latvijski obliki imen in priimkov ve- ljajo za vse, katerim izdajajo potni list. V nadaljevanju latvijske oblasti ocenjujejo, da Raihmanu niso spremenili imena, ampak so samo njegovo ime priredili lat-vijskim slovničnim pravilom; sicer pa nobeno mednarodno določilo ne govori o tem, da bi bilo tudi ime sestavni del zasebnosti in v preteklosti ni bilo nobene odločitve, ki bi zadevala to vprašanje. Sicer pa pravica do zasebnosti ni neka absolutna pravica, ampak jo je treba vselej jemati v poštev v okviru širšega socialnega koncepta. Dodajajo še, da so enako ravnali z vsemi imeni in priimki ter da torej ne gre za nikakršno diskriminacijo, še najmanj pa za diskriminacijo narodnih manjšin. Na koncu pa oblasti še dodajajo, da Raihmanu nihče ni prepovedal rabe izvirnega imena in priimka v okviru njegove manjšinske skupnosti, torej v odnosih z rusko govorečimi Judi, ki živijo v Latviji. Komisija za človekove pravice je, potem ko je ugotovila, da pritožba ustreza temeljnim pogojem za vlaganje pritožb, uvodoma ugotovila, da je sprememba imena, potem ko ga je Raihman 40 let nemoteno uporabljal, dejansko kršitev pravic. Gre za samovoljno odločitev, ki je bila sprejeta na področju, ki sodi v sfero zasebnosti posameznika, saj sta ime in priimek sestavni del zasebnosti slehernega človeka. Oblasti tega ukrepa niso sprejele protizakonito, saj je temeljil na zakonu, ampak vprašanje je, v kolikšni meri je bilo to dejanje samovoljno. Tu je odbor opozoril, da sodijo med samovoljna dejanja tudi tista poseganja v zasebnost, ki so v skladu z veljavno zakonodajo. Zakon bi namreč moral biti v skladu z mednarodno konvencijo o človekovih pravicah in zato bi moral vsebovati vsaj izjeme za narodne manjšine pri določanju, da morajo biti vsa imena in priimki pisani v skladu z latvijskimi jezikovnimi pravili. Odbor je tu vzel v pretres dejstvo, da je bil v času Sovjetske zveze latvijski jezik podrejen ruščini in da je zato prizadevanje latvijske države za ohranitev in razvoj tega jezika povsem legitimen; ob tem pa je ocenil, da so težave, s katerimi se je moral soočiti Raihman, nesorazmerne glede na cilje zakona. Čeprav odbor priznava načelo, da posamezne države same določajo raven zaščite manjšin, kljub temu ocenjuje, da je prisilno spreminjanje imena in priimka, ki sta bila desetletja v rabi, vsiljen ukrep, ki presega prizadevanja za zagotovitev razvoja latvij-skega jezika v državi. Zato je odbor ocenil, da je treba določilo, po katerem ima vsakdo pravico, da si sam izbere ime in priimek, pojmovati tudi širše, v smislu, da nihče ne sme nikomur samovoljno spreminjati imena in priimka. Zato je odbor ocenil, da je ukrep latvijskih oblasti v nasprotju s 17. členom mednarodne konvencije o državljanskih in političnih pravicah, ki jo je Latvija ratificirala. S tem, da je odbor ugotovil to kršitev, je imel za nepotrebno obravnavanje kršitev določil o zaščiti manjšin, čemur se je tako izognil. Dodati je še treba, da je odbor sprejel ta sklep z večino glasov, dva člana odbora pa s tem nista soglašala in sta podala ločeno mnenje, ki osvaja stališča Latvije. Evropski parlament kritizira Kitajsko zaradi ukinjanja šol v tibetanskem jeziku Evropski parlament je na zadnjem zasedanju v letu 2010 ponovno razpravljal o stanju v Tibetu, kjer nameravajo kitajske oblasti uvesti v vse šole kitajščino kot prvi jezik in torej odpraviti pouk v tibetanskem jeziku, ki je eden temeljev ohranjanja jezika in tibetanske kulture v tej gorski regiji. Evropski parlament je v razpravi vzel na znanje, da je prišlo v zadnjem času do številnih demonstracij tibetanskih študentov, ki so proti temu ukrepu demonstrirali tudi v Pekingu. V stališču, ki so ga sprejeli v zvezi s tem vprašanjem, so uvodoma zapisali, da je svoboda identitete, kulture in vere eden izmed temeljev Evropske unije in njene zunanje politike. Vzeli so tudi na znanje stališče kitajske vlade, da namerava vzpostavljati dobre odnose z vsemi 56 etničnimi skupnostmi, ki živijo na njenem ozemlju. V nadaljevanju Evropski parlament ugotavlja, da je tibetanski jezik eden izmed štirih najstarejših in naj- izvirnejših azijskih jezikov ter je nadvse pomemben dejavnik tibetanske identitete, kulture in religije ter skupaj s tibetansko kulturo sestavlja neodtujljivi del svetovnega kulturnega izročila. Tibetanski jezik je pričevalec bogate zgodovinske civilizacije in nezamenljiv del identitete, kulture in vere Tibeta. Evropski parlament nato navaja nekaj splošnih načel, začenši z ugotovitvijo, da vsak jezik predstavlja socialne in kulturne značilnosti skupnosti, ki ta jezik govori, in je znanje tega jezika bistvenega pomena za razvoj kulture in za ohranitev družbenega tkiva. Dokazano je tudi, da je dvojezični pouk, kjer je materni jezik učni jezik, najučinkovitejša pot k dvojezičnosti, kar velja tudi za prebivalce Tibeta:šole s tibetanskim učnim jezikom so znane kot zelo kvalitetne šole. Sedaj pa se dogaja, da v osnovnih in srednjih šolah postopoma ukinjajo pouk v tibetanščini in namesto njega uvajajo pouk v kitajščini; tudi uradni dokumenti so marsikje na razpolago samo v kitajskem jeziku. Ta politika dejansko omejuje rabo tibetanskega jezika v šolah, kjer bodo vsi učbeniki, razen učbenikov za tibetanski in angleški jezik, izključno v kitajščini. Tu Evropski parlament opozarja, da je leta 2007 Kitajska, skupaj s 142 drugimi državami, podprla deklaracijo Združenih narodov o do-morodnih ljudstvih, ki med drugim daje domorodnim ljudstvom pravico do lastnega izobraževalnega sistema v njihovih jezikih, na način, ki je primeren za njihove kulturne in izobraževalne navade in tradicije. Poleg tega opozarja tudi, da veliko število mladih Tibetancev ne obvlada kitajščine v zadostni meri, da bi lahko na kitajskih šolah dosegli uspehe, ki so primerljivi z uspehi kitajske mladine. Na osnovi teh ugotovitev je Evropski parlament obsodil ukinjanje šol s tibetanskim učnim jezikom in njihovo nadomeščanje s šolami s kitajskim učnim jezikom, poudaril nujnost ohranjanja značilne kulturne, verske in jezikovne tradicije šestmi-lijonskega tibetanskega naroda in izrazil zaskrbljenost zaradi postopne marginalizacije tibetanskega jezika, kar ogroža tudi tibetansko identiteto. Gre za poskus razvrednotenja tibetanskega jezika: dvojezični pouk bo učinkovit samo, če bo tibetanščina učni jezik. Evropski parlament zato poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo 4. člen ustave Ljudske republike Kitajske in 10. Člen zakona o regionalnih avtonomijah, ki jamčita vsem narodom pravico, da sami izbirajo in razvijajo svoje jezike v pisni in ustni obliki. Poleg tega poziva kitajske oblasti, naj podpira resnično politiko dvojezičnosti, kjer se lahko vsi predmeti, vključno z matematiko in znanostjo, poučujejo v tibetanskem jeziku, obenem pa naj spodbujajo kitajsko prebivalstvo, ki se je naselilo v Tibetu, da se nauči tibetanskega jezika. Št. 129 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS 13. 2. 2011 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Založba Mladika Nova zbirka poezij Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute Pesnik Miroslav Košuta je tik pred svojim 75. rojstnim dnevom prejel veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Oba dogodka obeležuje založba Mladika z izdajo njegovih izbranih in novih pesmi v zbirki Drevo življenja. Avtorju iskreno čestitamo ... Ko da krošnja se razcveta, klije, rase, se prepleta z uročnimi obrazci in očmi, v vršičkih pa kipi iz gošče snežno belega zelenja, ko zažari širina - o žlahtna vezenina, čudežno drevo življenja. KD Sabotin Valentinovo v Štmavru V februarju je v Štmavru vedno veselo vzdušje. Iz hišnih kaminov se vije vonj po ravnokar pripravljenih štru-kljih, vaški poslastici, ki že veliko let spremlja praznik sv. Valentina. Nekoč je bil praznik le ob nedeljah, letos pa bo že tretje leto odkar so se pri kulturnem društvu Sabotin odločili, da bo praznovanje trajalo več dni. V četrtek, 17. februarja, bo na vrsti kulturni program, med katerim bodo odprli razstavo vzorcev kavnih mlinčkov Moja mama kuha kafe, ki jo je pripravil Zdravko Gruden, predstavil pa jo bo Branko Belingar. Nastopili bodo tudi domači moški pevski zbor pod vodstvom Nadje Kovic, igral- i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it SKPD F. B. Sedej Kulturni februar v Števerjanu V okviru praznovanja Dneva slovenske kulture poteka več pobud tudi med slovenskimi vaškimi društvi, ki delujejo na Goriškem. To je nadvse pomembno dejstvo, saj se tako čim bolj ka-pilarno posreduje pomembno sporočilo, ki je osnovni temelj slovenske zavesti. V tem smislu je SKPD F. B. Sedej iz Števerjana pripravilo lep kulturno-gle-dališki dogodek, ki je obenem tudi trenutek povezovanja med primorskimi in koroškimi rojaki. Gledališka skupina KPD Planina iz Sel pri Borovljah na Koroškem gostuje v Števerjanu že več let. Tokrat bo briško vas obiskala v petek, 18. februarja in v Sedejevem domu zaigrala igro Martina Dovjaka „Obisk", ki je bila prvič zaigrana 26. decembra 2009. Igro je režiral Franci Končan. Martin Dovjak se že več kot 25 let ukvarja z gledališčem. V prvi vrsti je aktiven kot amaterski igralec. Z leti pa si je prevzel še druge odgovornosti znotraj selske igralske skupine. »Obisk« je prvo besedilo, s katerim se Dovjak predstavlja javnosti tudi kot avtor. Besedilo nikakor ni avtobiografskega značaja, zajame pa situacijo, kot jo pogosto najdemo v odnosih znotraj koroške slovenske manjšine in verjetno znotraj vsake druge manjšine. Strast in prepričanje, poštenost in pokvarjenost, iskrenost in izdajstvo, to so okvirne točke, znotraj katere nastanejo napetosti, ki nas nenehno težijo in definirajo. Tudi »Obisk« se odigrava znotraj te razce- ke citer Nada Cej, Cvetka Ipavec in Sonja Bratina, pevka Darinka Drašček, Lili Kovačič s harmoniko in plesna skupina Ajda. V petek, 18. februarja, bo najprej na vrsti tekmovanje v briškoli z bogatimi gastronomskimi nagradami, nato pa večer rock glasbe s skupinama Ra-diowave in Antioksidanti. V soboto, 19. februarja, bodo ob 18.00 nastopili otroški pevski zbori, nato pa se bodo lahko vsi zavrteli z glasbo ansambla Arena. V nedeljo, 20. februarja, se bosta smeh in veselje razlegala daleč naokoli že dopoldne, saj bodo kioski odprti že ob 10.00. Ob 14.30 bo v štmavrski cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval domači župnik Marjan Markežič. Popoldne bo ples z briškim ansamblom Brjar. V petek, soboto in nedeljo bodo ponujali jedi z žara, vino, pijačo in seveda, domače štruklje. Šagro pripravljata kulturno društvo Sabotin in Okrožni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje, sodelujejo tudi Turistično društvo Solkan, Župnija sv. Mavra in Silvestra, Zveza Slovenske Katoliške Prosvete in Civilna zaščita Občine Gorica. Razstavo si bodo lahko obiskovalci ogledali čez cel vikend, saj bo odprta od 9. do 24. ure. Praznovanje bo potekalo na sedežu kulturnega društva Sabotin v Štmavru, v Okraju Znorišče 4, na dvorišču bivše osnovne šole in v ogrevanem šotoru. Acquafitness pri ŠC Melanie Klein Skrb za nosečnice, dojenčke in otroke so pri Študijskem centru Melanie Klein sklenili še dodatno obogatiti z novo in pri nas malo razširjeno dejavnostjo. Gre za rekreativno skupinsko vadbo v vodi, ki se izvaja pod strokovnim vodstvom v sproščujočem gibanju in ob prijetni glasbi. Vadba je primerna za vse starosti, njen temeljni namen pa je varovati in krepiti zdravje, izboljšati psihofizične sposobnosti, okrepiti vzdržljivost srčno-žilnega in dihalnega sistema, moč in koordinacijo. Poleg tega vzpodbuja večjo porabo energije in izkoristek maščob, kar pomaga pri uravnavanju telesne teže. Posamezne vaje so prilagojene posebnostim vodnega okolja in oblikovane tako, da se z njimi izkoriščajo različne lastnosti vode, poleg tega pa se upošteva zakonitosti gibanja v njej, s čimer hitreje dosegamo učinke vadbe. Posamezna srečanja trajajo največ petinštirideset minut. Program vadbe se začne z ogrevanjem, s katerim se razgibava celotno telo in se ga pripravi na osrednji del ure, ki je namenjen razvoju dinamičnih sposobnosti in krepitvi mišic. Vsaka vadbena enota se konča s sproščanjem, sploh pa je zadnji del ure posvečen raztezanju mišičnih skupin, ki so bile aktivne med telovadbo v bazenu. Tečaji se bodo začeli v kratkem, vodja programa Acquafitness pa je dr. Ambrož Peterlin. Informacije na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 3284559414. pljenosti, ki je doslej še ni bilo mogoče zaceliti. V središču drame je bolnik, ki proti koncu svojega življenja razmišlja o lastni življenjski poti in o neizrabljenih priložnostih. Ugotavlja, zakaj je postal tak človek, kot je. Skuša razčistiti razne odnose, ki se nekako odražajo v odnosu do obeh bratov, ki ga prideta obiskati. Drama nima običajne klasične zgradbe, razume se v prvi vrsti kot antidrama v stilu horizontalne dramaturgije, katere dramatičnost se izraža v njeni vsebini. Na začetku kulturnega večera bo član Dramske družine F. B. Sedej Nikolaj Pintar podal recital prešernovih poezij, kot poklon Prešernovi liriki ob dnevu slovenske kulture. Poleg omenjenega dogoda pa gre omeniti še, da je bilo v torek 8. februarja 2011, v sklopu TV Kocke slovenskega programa RAI (kanal RAI 3 bis), predvajanje gledališko figurativnega prikaza Povodni mož v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej. V nedeljo, 27. februarja ob 18:00 pa bo števerjanska dramska družina gostila dramsko skupino Jaka Štoka iz Pro-seka, ki bo izvedla igro „Malomeščan-ska svatba" (B. Brecht), v režiji Gregorja Geča. V Števerjanu se torej obeta bogat, razgiban in kulturno obarvan mesec februar, kar je seveda sad številnih pro-stovljnih naporov tamkajšnje vaške skupnosti. Kulturno-verski list Dom 14. februar 2001: enakopravnost Slovencev videmske pokrajine Prva stran najnovejše številke Doma prekliče pozornost na 10-letnico odobritve zaščitnega zakona, ki ga je 14. fe-brarja 2001 sprejel italijanski senat in ki priznava Slovence videmske pokrajine kot enakopravni in sestavni del skupnega slovenskega jezikovnega in kulturnega prostora. Doslej je v videmski pokrajini bilo uresničenih več zakonsko predvidenih točk, bodisi na kulturni, kot na ekonomski in šolski ravni. Med temi izstopa priznanje špetrske dvojezične šole. Odslej naprej pa bo treba pametno in dosledno uresničevati še druge točke, ki jih zakon ponuja v dobrobit, za rast in za ohranitev domače kulture. V svojem članku odgovorni urednik štirinajstdnevnika, Marino Qualizza, poziva ljudi, krajevne in cerkvene ustanove, naj si zavihajo rokave, da ne bi naše vasi umirale. Obenem podčrtuje, da je treba združiti moči, da bi dali nov in ploden kisik razvoju našega teritorija. V notranjih straneh Doma se, med drugim, govori: o nedavnem uspešnem nastopu Slovencev videmske pokrajine na sejmu turizma v Ljubljani; o natečaju »Naš domači izik«, ki so ga pred kratkim izvedli v Špetru in katerega namen je ovrednotiti krajevne govorice v Benečiji; Miha Coren podčrtuje, da bi bilo lepo, če bi bil izvoljen v parlamentu predstavnik Benečije, župan Tipane Elio Berra, pa trdi, da reforma gorskih skupnosti bo uničila Benečijo. Kulturni center Lojze Bratuž Film Črni bratje in vokalna skupina Perpetuum Jazzile Kulturni center L. Bratuž bo v naslednjih tedni gostil dva odmevna dogodka. V petek, 18. februarja 2011, bo ob 20.00 predvajanje filma Črni bratje, ki ga je posnel otroški in mladinski program Televizije Slovenija po istoimenski povesti Franceta Bevka, napisani leta 1952. Film temelji na dogodkih, ki so se odvijali v Gorici jeseni 1930. Scenarij za film sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuš, režiral pa ga je Tugo Štiglic. Projekcija spada v sklop prireditev občine Brda ob 80-letnici smrti črnega brata Mirka Brezavščka, prve mlade žrtve načrtnega fašističnega mučenja v Evropi. Pri prireditvi sodelujejo Krožek Anton Gregorčič, RTV Slovenija, Kd Če-dermac in Kinoatelje. V četrtek, 3. marca 2011 pa bo v veliki dvorani koncert skupine Perpetuum Jazzile, ki je največja slovenska pop in jazz vokalna zasedba. Letos bo dopolnila že 27. leto ustvarjanja. Repertoar Perpetuum Jazzile, izpod taktirke umetniškega vodje Tomaža Kozlevcarja predstavlja atraktivni izbor vokalne jazzovske in popularne glasbe. / ŠOLSTVO Nedelja, 13. februarja 2011 19 SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE - Pogovor s psihologinjama Valentino Ferluga in Ingrid Bersenda V iskanju orodja za odkrivanje učnih težav pri slovenskih otrocih Jutri bosta o specifičnih učnih težavah govorili na šentjakobski šoli - Predstavili bosta tudi raziskavo o razvojni disleksiji Če je otrok slaboviden, ima pravico do rabe očal, mar ne? Tako naj bi veljalo tudi za otroke s specifičnimi učnimi težavami, torej za otroke z disleksijo - težavo pri osvajanju veščin branja, organizaciji študija in spomina, z disgra-fijo ali disortografijo - težavo pri pisanju in z diskalkulijo - težavo pri računanju. Družba jih je predolgo enačila z otroki s splošnimi učnimi težavami (veliko jih namreč slabo bere, vendar je to posledica slabših jezikovnih sposobnosti, čustvenih ali družinskih težav ali okoljskih vplivov). »Nekaj čisto drugačnega pa so težave otrok z disleksijo pri branju in pisanju, saj te niso v razmerju z njihovimi sposobnostmi,« sta nam v en glas poudarili psihologinji Valentina Ferluga in Ingrid Bersenda. V v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta Unesco sta v lanskem šolskem letu med slovenskimi osnovnošolci opravili zelo zanimivo raziskavo o razvojni disleksiji pri transpa-rentnih jezikih, katere rezultate bosta predstavili jutri ob 16.30 v Kettejevi dvorani večstopenjske šole pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin 12). Srečanje pa bo nedvomno tudi enkratna priložnost za koristno spoznavanje specifičnih učnih težav in poglabljanje v nov zakon, ki jih končno priznava. Predstavitev, ki je namenjena staršem in učiteljem in vsem, ki jih problem specifičnih učnih težav zanima, bo potekala vzporedno v slovenskem in italijanskem jeziku. Od kod ideja o raziskavi V večji projekt, ki ga je financirala organizacija Unesco, se je leta 2009 vključila tudi Italija, pravzaprav univerza v San Marinu; pod njenim okriljem so strokovnjaki testirali tako italijanske kot slovenske otroke. »Tako je bilo: namesto da bi raziskavo opravili v Sloveniji, smo jo kar tukaj med našimi otroci, ki obiskujejo slovenske šole.« Pod vodstvom omenjene univerze oz. strokovnjaka za disleksijo Gia-coma Stelle sta Ingrid in Valentina januarja in februarja 2010 testirali 220 otrok iz didaktičnih ravnateljstev Sv. Jakob, Sv. Ivan in Devin-Nabrežina. Individualno - vsakega po dvajset minut - so testirali učence 1., 2., 3. in 4. razreda osnovne šole. Transparentni jeziki? Od leta 2003 potekajo v Evropi razne študije, ki se posvečajo primerjavi jezikov oz. se poglabljajo v vlogo pravopisnih faktorjev v procesu učenja branja v različnih jezikih. Sogovornici sta nam pojasnili, da jezike delimo v transparentne in ne-tran-sparentne: prvi imajo stalno razmerje med grafemi/črkami in fonemi/glasom (sem sodijo italijanščina, nemščina ali finščina, na primer), v drugih pa je razmerje med črko in glasom različno (med te uvrščamo angleščino ali francoščino). »To pomeni, da ko vidimo neko besedo, moramo upoštevati, da jo lahko preberemo drugače, kot je zapisana.« Slovenščina sodi nekam vmes, pravita sogovornici. »Vzemimo na primer besedi ura in miza - izgovarjamo ju tako, kot ju zapišemo. Če pa pogledamo besede pes, mera, tjulenj, njiva ali tema, vidimo, da je njihova izgovarjava različna.« Stopnja ortografske transparentnosti je torej odvisna od razmerja med črko in zvokom, se pravi od tega, kako pišemo in kako izgovarjamo, in od kompleksnosti strukture zlogov. »Če se povrnemo na besede pes, mera ali vpliv, vidimo, da kompleksnost strukture zlogov vpliva na hitrost in natančnost branja. Ko namreč otrok sreča te besede, bo morda bral bolj natančno, hkrati pa bolj počasno.« Ta dva faktorja vplivata na to, kako hitro se bo otrok naučil brati v enem ali drugem jeziku. www.primorski.eu1 Naši sogovornici (z leve) Valentina Ferluga in Ingrid Bersenda kroma Osvajanje branja je odvisno od jezika Raziskave so dokazale, da osvajanje branja ni odvisno od starosti otroka, ampak od transparentnosti oz. ne-transpa-rentnosti jezika. Na Danskem na primer, kjer gredo otroci v šolo pri sedmih letih, imajo malčki velike težave pri branju. To pomeni, da starejši otrok nima večjih kom-petenc pri branju od mlajšega. Razlike med jeziki pa vplivajo na področje specifičnih učnih težav. Dislektiki so na primer manj natančni pri branju in bolj počasni. » Pri njih šepa proces avtomatizacije ... Kakor da bi isto besedo, s katero se dopoldne srečajo v šoli, vedno znova prvič prebrali. To je seveda zelo utrudljivo.« Študije so torej dokazale, da sta proces dekodiranja in stopnja ortografske transparentnosti v jeziku med seboj zelo povezana in vplivata na to, kako hitro se bo otrok naučil brati, in na stopnjo njegovega fonološkega zavedanja (tega bo otrok težje osvojil pri ne-transparentnih jezikih). »Fonološko zavedanje je dobro, ko otrok v 1. in 2. razredu spozna dve črki kot enaki, ne glede to, ali mu jih predstavimo s pisanimi ali tiskanimi črkami. Otrok, ki dobro obvlada branje, ne bo imel težav pri razlikovanju velikih in malih črk.« Pri branju je treba upoštevati tako vizualno percepcijo (neko črko spoznamo, ker ima določene značilnosti) kot fonolo-ško zavedanje. Abecedni kodeks sestavljajo črke s tremi značilnostmi: oblika - vsaka črka ima določeno fizično obliko, ime - vsaka ima svoje ime in zvok - vsaka odgovarja enemu ali več zvokom (odvisno od tega, kje jo najdemo znotraj besede). Dva eksperimenta Ingrid in Valentina sta opravili dva eksperimenta. »Prvi je temeljil na črkah, ki smo jih razdelile v 10 kategorij na podlagi razmerja med vizualnim in fonološkim kodeksom oz zapisom (tiskane ali pisane črke).« Otrokom sta na računalniku najprej ponudili nekaj vaj za ogrevanje, na katere je moral vsak odgovarjati čim bolj točno, bolj kot čim bolj hitro. Sredi ekrana se je prikazal križ, ko je ta izginil, so se pojavili določeni znaki, otrok pa je moral s pritiskanjem na zeleni (pravilen odgovor) oz. rdeč (nepravilen) gumb odgovoriti na vprašanje vsake vaje. Najpomembnejša je bila 4. vaja, ki je vključevala črke. »Otroku so se prikazale črke: najprej tiskani črki z istim vizualnim in fonološkim kodeksom (A-A) nato črki z različnima kodeksoma (V-B), nato pisani črki (a-a) in tako dalje. Najtežja naloga, pri kateri so bili otroci zelo počasni pri odločanju, je bila tista s pisanimi črkami z enakim vizualnim kodeksom in z različnim fonološkim (n-u, b-d, f-t, c-č, s-š, k-h). Največ napak so naredili tam, kjer je bil vizualni kodeks različen, fonološki enak, črki pa sta bili ena tiskana, druga pa pisana (A-a, b-B, M-m).« Najlažje naloge so bile tiste, kjer so upoštevali le vizualni kodeks, najtežje pa tiste, kjer so morali upoštevati vizualni in fonološki kodeks ter različno pisavo - mentalna energija je pri teh znatno večja. Učenci 1., 2. in 3. razreda so opravili iste štiri vaje na računalniku. Pri četrti vaji, ki je bila najdaljša, so se morali spoprijeti z različnimi kodeksi, psihologinji pa sta preverjali, ali so pri tem uporabljali fono-loško oz. globalno branje. Ko so v eksperiment vključili tudi učence 4. razreda, je bila 4. vaja časovna vaja: psihologinji sta ugotavljali, kako hitro otrok spozna besedo "desna" ali "leva", pri tem pa merili hitrost in natančnost ter testirali globalno branje. Otrokom sta nato ponudili še nekoliko težjo vajo, v kateri sta bili besedi spačeni oz. zgrešeno napisani. »Otrok je moral prebrati besedo in razumeti, ali je zapisana pravilno ali napačno. Besedo je prebral s pomočjo globalnega branja in jo nato povezal s svojim semantičnim spominom.« Najtežja je bila 6. vaja, kjer sta bili besedi "desna" - "leva" spačeni in še zapisani z mešanimi tiskanimi in pisanimi črkami, kar je pomenilo še dodaten izziv znotraj iste besede. Otrok je videl besedo, vendar ni takoj ugotovil njenega pomena. Iskanje orodja za odkrivanje težav Pri prvem eksperimentu sta psihologinji opazovali, koliko je otrok spreten v fonološkem zavedanju jezika in pri kolikih letih naj bi obvladal to za- vedanje, ki je podlaga branja, obenem pa sta preverjali, ali bere hitro in dobro. Z raziskavo so pobudniki želeli najti primerno orodje za odkrivanje otrok, ki imajo težave s fonološkim zavedanjem. »Takrat lahko namreč sumimo, da bodo ti otroci razvili dislek-sijo.« V raziskavi sta Valentina in Ingrid podatke obdelali skupinsko, se pravi, da se nista zaustavili pri posamezniku. Želeli sta namreč ugotoviti, ali je lahko eksperiment uporabno orodje za diagnostiko in za odkrivanje težav med slovenskimi otroki. Raziskava se je naposled izkazala za hiter način pregledovanja otrok. »Dvajset minut sva posvetili vsakemu in takoj ugotovili, ali je otrok šibek pri fonološkem zavedanju in pri vizualizaciji, ali je počasen ...« Kar pa zadeva drugi eksperiment, je bil njegov cilj ugotavljanje otrokovega branja v različnih jezikih. »Predvsem v zadnji vaji, kjer sva predstavili besedi "desna"- "leva"s tiskanimi oz pisanimi črkami, sva razumeli, kdaj se otrok nauči dobro brati.« Sicer sta nam Ingrid in Valentina pojasnili, da morajo njune izsledke najprej preučiti na univerzi v San Ma-rinu, kjer bodo opravili nek širši pregled rezultatov in jih nato primerjali z izsledki ostalih študij po Evropi. Doslej opravljene raziskave so pokazale, da 4 do 5 odstotkov otrok trpi za disleksijo, njuna raziskava pa bi lahko hipotetično te podatke potrdila. No, pozitivno je že dejstvo, da je njuna prva raziskava, ki se posveča slo- venščini in branju, prva, ki povezuje di-sleksijo z značilnostmi jezika in preučuje, kako hitro se otrok na podlagi jezikovnih značilnosti nauči branja. Zakon, ki ščiti otroke 8. oktobra 2010 je italijanski parlament odobril zakon št. 170, ki uvaja nova pravila v zvezi s specifičnimi učnimi težavami na šolskem področju. Gre za prvo konkretno obliko zaščite otrok, ki imajo te težave, saj jih zakon končno priznava in jih opredeli, obenem pa pojasnjuje vlogo in nalogo šole, ki mora takoj ukrepati in seznaniti učitelje. Pomembno je, da se rizične otroke čim prej odkrije. Zakon se poglablja tudi v zaščito staršev, ki se na podlagi njega lahko odločajo za fleksibilen delovni čas, tako da pomagajo otroku doma, na primer. Obenem pa se normativ posveča sodelovanju med šolo, družino in specialisti. »Poudariti velja namreč, da imajo osebe z disleksijo normalno stopnjo inteligentnosti in da disleksija niposledi-ca znižane motivacije, nespodbudnega domačega okolja ali podobno. Te osebe zakon končno ščiti,« je dejala Valentina, Ingrid pa dodala, da otrok v trenutku, ko spozna svojo težavo, to tudi prizna, sošolci pa ga sprejmejo kot sebi podobnega. »Različen je le njegov način spominjanja in obdelave informacij, ki pa je lahko zanimiv tudi za sošolce.« Pravice otrok s specifičnimi učnimi težavami Zakon določa, da imajo otroci v obdobju celotnega izobraževalnega ciklusa pravico do uporabe fleksibilne didaktike, kar pomeni, da se jim priznava določene olajšave in pripomočke pri študiju. »Mednje na primer uvrščamo posebno preverjanje znanja. Za tistega, ki ima težave pri pisanju (disgrafija ali disortografija), bo veljalo upoštevati vsebino naloge in ne napak; pri pisnih nalogah bo imel dislektik na razpolago več časa; ko bo dobil slabo oceno pri pisnih nalogah, bo treba njegovo znanje dodatno ustno preveriti.« To velja tudi za maturo: dijaki bodo na izpitu lahko uporabljali računalnik, ki sam popravlja zgrešeno zapisane besede, posluževali pa se bodo lahko miselnih vzorcev, saj imajo težave s spominom in elaboraci-jo informacij. Šola bo lahko na podlagi zakonodaje omogočila otroku individualizirano metodologijo in strategijo dela, ki bo vsakomur omogočila dobro počutje v šoli, učno učinkovitost in seveda uspeh. Zakon namreč zagotavlja možnost uporabe instrumentov, ki posamezniku najbolj ustrezajo. Preventiva Z disleksijo se navadno strokovnjaki začenjajo ukvarjati na začetku šolanja, ko se težave začenjajo kazati. Čeprav je to težava, ki traja vse življenje, se posamezniki uspešno spopadajo z njo, če jo le dovolj zgodaj odkrijemo in obravnavamo. Ravno zato je pravočasna pomoč lahko odločilna, saj se otrokove težave lahko popravijo. »Koristne so lahko že določene vaje, kijih vzgojiteljica izvaja z vso skupino, saj nikomur ne škodijo.« Niso leni in brez motivacije Večkrat so dislektiki zapečateni kot leni in neinteligentni. Ko spoznajo svojo težavo in ugotovijo, da ni vezana na nesposobnost, pa pridobijo na sa-mopodobi in samozavesti. Okolje razume, kaj se z njim dogaja, starši in šola se otroku primerno prilagodijo, za to pa se morajo učitelji in vzgojitelji usposabljati in spoznati problem, zakon in pravice, ki jih ta predvideva. Sara Sternad 20 + Nedelja, 13. februarja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Kompas za sardino 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua im-magine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnev-nik/Focus 14.00 Variete: Domenica in -LArena 15.50 Variete: Domenica In -Amori 16.15 Variete: Domenica in... onda 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: Fuoriclasse 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Testimoni e protagonisti: Gianni Morandi 2.20 Aktualno: Cosi e la mia vita... Sottovoce V^ Rai Due ^ Rai Tre nacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere 1.45 Fuori orario -Cose (mai) viste u Rete 4 7.05 Nan.: Avvocato Porta 9.20 Dok.: Calabria - Dall'isola di Dino a Reggio Calabria 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktual- no: Pianeta mare 13.55 Aktualno: Donnaventura 14.45 Nan.: Suor Therese 16.35 Film: Django spara per primo (western, ZDA, '67, r. A. DeMartino, i. G. Saxson) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Film: Il comandante Florent -Legami di sangue (det., Fr., '04, r. M. Per-rotta, i. C. Touzet) 23.30 Šport: Contro-campo 1.25 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Nan.: Le regole dell'amore 10.30 Film: Fermati, o mamma spara (kom., ZDA, '92, i. S. Stallone) 12.45 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Talent show: Amici (v. M. De Filip-pi) 0.30 Aktualno: Terra! 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.00 Variete: Striscia la domenica O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes Weekend 7.20 Aktualno: Art Attack 9.00 Nan.: Karku 9.25 Game show: Social King 10.20 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.55 Garmisch Partenkirchen: SP v smučanju, smuk (Ž) 12.20 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che...apettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Nan.: Il Puma 19.55 Variete: Crazy parade 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS -Unita anticrimine 21.45 Nan.: Castle 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 1.50 Vremenska napoved 7.00 Nan.: La vita secondo Jim 7.45 Risanke 10.45 Film: Scooby-Doo - L'isola degli zombi (ris., ZDA, '98) 11.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Nan.: Sms - Squadra molto speciale 14.15 Film: Alice nel paese delle meraviglie (fant., ZDA/V.B., '99, r. N. Willing, i. R. Coltrane, W. Goldberg) 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.05 Aktualno: Geo&Geo 7.35 Nan.: La grande vallata 8.25 Film: Toto, Vittorio e la dottoressa (kom., It., '57, r. C. Mastrocinque, i. Toto) 10.10 Nan.: Agente Pepper 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere, Rac-conti di vita, Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Ki-limangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presa diretta (v. R. Iacona) 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'alma- napoved 16.55 Film: Space Chimps - Mis-sione spaziale (ris., ZDA, '08, r. K. DeMic-co) 17.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: E.T. L'extraterrestre (fant., ZDA, '82, r. S. Spielberg, i. H. Thomas, D. Barrymore) 19.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.25 Film: Librarian - Alla ricerca della lancia perduta (akc., ZDA, '04, r. P. Winther, i. N. Wyle, S. Walger) 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Variete: Saturday night live 1.35 Film: Fandango (kom., ZDA, '85, r. K. Reynolds, i. K. Cost-ner) ^ Tele 4 7.00 Aktualno: A casa dell'autore 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.25 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 9.30 Dok.: Splendori d'Italia 10.35 Variete: Mukko Pal-lino 11.00 Dok.: Borgo Italia 11.30 Šport: Ski magazine 12.00 Dok.: Italia magica 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Do-menica e sempre domenica 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.55 Variete: Camper Magazine 14.15 Dok.: L'Italia da scoprire 14.50 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.35 Dok.: Cavallo... che passione 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fo-togrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik in športne vesti 22.30 Film: Fuga nel tempo (kom., '52, r. I. Reis, i. D. Niven, T. Wright) 0.10 Talk show: A tambur battente 1.20 Film: Testimone ocu-lare (kom., '88, r. P. Schneider, i. C. Applegate, T. Bledsoe, B. Bloom) La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 0.15 Dok.: La7 Doc 11.30 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Jag - Av- vocati in divisa 17.00 Film: I morituri (voj., ZDA, '65, i. M. Brando, Y. Brynner) 19.05 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.15 Dnevnik 0.25 Aktualno: InnovatiON 1.05 Film: La legge e legge (kom., It./Fr., '57, i. Toto) (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.50 Ris. nan.: Ani-malija 10.15 Pustolovščina v gozdu, 1. del 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! 14.30 Alpe-Donava-Jadran 15.00 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Flego 15.40 Športne novice z An-žetom Bašljem 15.50 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmi-dom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 NLP - razvedrilna odd. 18.10 Prvi in drugi 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Spet doma 21.45 Branko, življenje v teku - portret tenorista 22.35 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.15 Mini serija: Sherlock 0.50 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 6.301.05 Zabavni infokanal 7.30 Skozi čas 7.50 Globus (pon.) 8.25 Turbulenca - Izob.-svet. odd. 9.15 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.00 12. Državno tekmovanje citrarjev v komornih skupinah, koncert nagrajencev, 1. del 10.40 Garmisch Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, smuk (Ž), prenos 12.10 Lynx magazin - odd. Tv Koper (pon.) 13.05 Planet šport 13.40 Vikersund: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos 15.55 Fort Kent: SP v biatlonu, skupinski start (M), prenos 16.55 Škofja Loka: Košarka (M), zaključni turnir pokala Spar, finale, prenos 18.50 Magazin v alpskem smučanju (pon.) 19.25 Podgorica: Rokomet, tekma lige prvakinj: Budučnost - Krim, prenos 21.00 Žrebanje lota 21.10 SP v biatlonu, zasledovalno (Ž), posnetek Fort Kenta 22.00 Nad.: Junak našega časa 22.55 Na utrip srca 0.15 Nad.: Nujni primeri (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Tedenski pregled 8.30 Dokumentarna oddaja 10.20 21.05 Žarišče 12.0016.40 Na Tretjem... 13.30 Poročila TVS1 14.15 Dok. odd.: Dosje organizacija TIGR 17.30 Poročila TVS1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.50 Zrcalo tedna 22.15 Dok. odd.: Izginjajoči moški Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.15 Tednik 14.45 »Q« -trendovska oddaja 15.30 Sredozemlje 16.00 Smuk (ž), povzetek 17.00 Potopisi 17.45 Vsedanes - Svet 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Koncert: resna glasba 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.00 0.15 Videostrani, Tv prodajno okno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 2. Evropski večer Lojzeta Peterleta 2010-11, gostje: mag. Ksenija Ramovš, dr. Jože Ramovš in dr. Božidar Voljč 21.30 Koncert skupine Malibu 22.30 Veliko platno 23.20 Velenje, mesto rocka: Big Addiction pop Pop TV bojevniki (ris.) 10.25 Športni magazim 11.20 Slastna gospodična (dok. serija) 12.05 Mamice na preizkušnji (dok. serija) 13.05 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 13.55 Film: Afera v župnjišču (drama, ZDA, '05) 15.35 Življenje ni šala (krim. nan.) 16.30 Film: Kenguru Joey 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Asterix na olimpijskih igrah 22.10 Eli Stone (hum. nan.) 23.05 Film: Ljubljena Jane 1.20 Plovba v Avstralijo (dramska serija, VB, '05) 2.40 24UR, ponovitev, Novice A Kanal A 8.05 V dolini orlov (dok. odd.) 9.05 Dino-topija (pust. serija) 9.55 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 10.25 Superman (film) 11.55 Nova Heidi (mlad. serija) 12.25 Šola za deskarje (drem. serija) 12.55 Princ z Bel Aira (hum. serija) 13.25 Merli-nove pustolovščine (pust. nad.) 14.20 Peklenski teden (hum. nan.) 14.50 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.20 Film: Lažni invalid (rom. kom.) 17.10 Šef pod krinko (akc. nan.) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 Skrita kamera 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Dan za trening 22.10 Film: V orlovem gnezdu 1.55 Balkan Inc. (krim. nan.) 1.55 Kralji (dram. serija) 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.05 Radovedni Jaka (ris.) 9.35 Ris. serija: Alien Force 9.25 Medved Rupert (ris.) 9.35 Ben 10 (ris.) 10.00 Bakuganski RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Ce-cilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z Zoranom Božičem, avtorjem monografije Slovenska literatura v šoli in Prešeren; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Proslava ob Dnevu slovenske kulture iz Kulturnega doma v Trstu; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: Placido Domingo, 70 let; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 13.05 Arsove spominčice in Evroradijski koncert; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V začetku prihodnjega tedna boste začutili neko novo energijo, zaradi katere boste bolj produktivni in domiselni na delovnem mestu. Zelo boste vztrajni na vseh področjih. BIK 21.4.-20.5.: Ne verjemite vsega, kar vam povedo, saj vas to lahko spravi v neprijeten položaj. V pogovoru s sodelavcem bodite pozorni na njegove besede in ne jemljite vsega dobesedno. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu boste brez prave volje in zelo pesimistični. Motivirajte se in se za konec tedna sprostite v družbi prijateljev ali družine. Dobro se naspite. RAK 22.6.-22.7.: S prijatelji «« boste v prihodnjih dneh preživeli več časa skupaj, kar vam bo dobro delo, saj boste med njimi sproščeni in vedno nasmejani. Radi boste v središču pozornosti. y^ LEV 23.7.-23.8.: Prihodnje (^^r obdobje bo za vas bolj mirno in sproščeno, lahko se boste več ukvarjali s seboj. Privoščite si miren konec tedna in se posvetite svojim potrebam. DEVICA 24.8.-22.9.: Topli in ^^ sončni dnevi močno vplivajo na vaše počutje, zato boste polni pozitivne energije, delovnega zagona in dobre volje. Včasih se boste zelo pikolovski. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu se bo vaše počutje izboljšalo, predvsem zato, ker se boste lahko po dolgem času spet dobro naspali. Na delovnem mestu boste imeli manj težav. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Sprememba na delovnem mestu ali v šoli vam ne bo všeč, zato boste hoteli, da bi bilo vse po starem. Zapomnite si, da je novost lahko dobra. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu se ne boste dobro počutili, trpeli bodo tudi odnosi med vami in vašo družino. Za konec tedna si vzemite prosto. KOZOROG 22.12.-20.1.: Lepo in toplo vreme bo dobro vplivalo na vaše počutje, zato boste v prihodnjih dneh zelo produktivni in dobro motivirani za delo. Obveznosti boste končali prej, kot ste si zamislili. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjih dneh se lahko zgodi, da boste svojeglavi, zato vas lahko na delovnem mestu doleti sankcija. Za konec tedna si oddahnite od napornega delovnika in pojdite na izlet. RIBI 20.2.-20.3.: Če se ne boste pravočasno lotili dela, počasi ne boste več mogli slediti obveznostim in kmalu bodo vaši dnevi precej stresni in naporni. Mars vas bo napolnil z energijo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1B. februarja 2011 21 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo: Ansambel Slovenija 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre calfe, i. S. Stone, B. Connolly) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Heat - La sfida (det., ZDA, '95, r. M. Mann, i. Al Pacino) 21.50 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. S. Mignucci) 21.10 Film: Ex (kom., It., '09, r. F. Brizzi, i. C. Bisio, S. Orlando) 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Rai Educational - Rewind 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Protestantesi-mo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 1120.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: L'isola dei famosi (v. S. Ventura) 23.45 Dnevnik 0.00 Aktualno: Glam - Essere e ap-parire 0.45 Glasb.: Ritratti musicali 1.15 Dnevnik - Parlament Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.25 Film: Il codice del silenzio (krim., ZDA, '85, r. A. Davis, i. C. Norris, H. Silva) 1.10 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resničnostni show: Grande fratello (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora, sledi Agora Bronto-lo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario Italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La caduta - Gli ultimi giorni di Hitler (dram., Nem., '04, r. O. Hirschbiegel) 23.50 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori ora- u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Beautiful Joe (dram., ZDA, '00, r. S. Met- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. februarja 2010) Vodoravno: pogreb, prst, otrobi, otor, otep, carina, logotip, čik, Otokar, at, parameter, Meryl, linija, sipa, oo, jamar, Moretti, slatina, Imatra, D. P., ti, Onan, LEB, Erinija, Azi, enote, kolonije, A. R., netopir, avemarija, Akan, da, tok, sonda; na sliki: Meryl Streep. Mala križanka, vodoravno: 1. Boris, 6. opera, 7. rezon, 8. ura, 9. Taras, 12. P. T., 13. Ni, 14. Aeda, 16. hrana, 18. okraj, 19. Raisa. 6.00 Nan.: La strana coppia 6.35 Risanka 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Extreme dating - L'amore a tutti i co-sti (akc., ZDA, '03, r. L. David, i. D. Sawa) 11.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSY - NY 23.00 Nan.: Fringe 0.45 Film: Adrenalina (fant., vV > \ FIJíNCSt ZDA, '97, r. A. Pyun, i. C. Lambert) 2.35 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.05 Dnevnik 7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.55 Variete: Camper Magazine 12.45 Dok.: Wild Adventure 13.10 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Rivediamoli 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Musa TV 19.10 Aktualno: Italia economica e Prometeo 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai no-stri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Udinese a giochi fatti 21.45 A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogram-mi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Monte-citorio 23.40 Nogometna tekma: Padova -Triestina Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv: Črni bratje 21.00 In line hokej: Emok.si Mufloni - Piščanci Postojna (pon.) pop Pop TV La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Cinque setti-mane in pallone (pust., V.B., '62, r. I. Allen, i. R. Buttons) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'in-fedele 23.45 Dnevnik, sledi N.Y.P.D. 7.20 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 TV prodaja, Reklame 9.20 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.4018.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 15.55 Sebična ljubezen (dramska serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Film: Ohcet bo in pika 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Vitez za volanom (fant. serija) 0.05 30 Rock (hum. serija) Jr S|ovenija 1 ^ Kanal A 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna 7.009.05 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris.: Prihaja Nodi - Bodi kar si, Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.30 Besedi na sledi - Dane Zajc 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 18.35 Risanke 16.10 Otr. odd.: Nočko - Prebrisano kmečko dekle 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Pogled na... 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.35 Glasbeni večer (t Slovenija 2 6.30 0.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.10 Gremo na smuči (pon.) 9.40 Garmisch Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, smuk (M) za su-perkombinacijo, prenos 11.25 Sobotno popoldne 13.40 Garmisch Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, slalom (M) za super-kombinacijo, prenos 15.05 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.35 Podoba podobe (pon.) 16.25 SP v alpskem smučanju: superkom-binacija (M), posnetek iz Garmisch Par-tenkirchna 17.25 Nad.: Stara nergača (pon.) 18.00 Alpe - Donava - Jadran (pon.) 18.30 Prvi in drugi (pon.) 18.55 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo 19.25 Univerza 20.00 Peklenski izbor 20.50 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna 21.45 Bleščica - odd. o modi 22.15 Film: Zatočišče 23.50 Dok.: Pokopano v morju (pon.) Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 12.15 Tedenski pregled 8.00 Novice 9.00 Novice 11.15 Tedenski izbor kronike 11.30 Gledalci razpravljajo 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Portret Ivana Omana - Kmet iz zmin-ca 15.30 Poročila Tvs1 16.15 Slovenija in Evropa 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Aleksandrinke - Daleč od oči, daleč od srca Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Koncert koralnih napevov 16.10 Vesolje je... 16.10 SP v alpskem smučanju, smuk 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione -magazin 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika ^ Tv Primorka 9.00 Videostrani, Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 11.05 23.30 Tv prodajno okno, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Kultura 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 6.559.30 Družina za umret (hum. serija) 7.30 ŠKL, Športni magazin 8.30 11.05, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.0015.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.30 23.40 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.00 16.10 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: V njeno obrambo 15.05 Nora Pazi, kamera! 17.05 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Večna uspešnica 21.40 Film: Ubila bom Billa 2 0.35 Film: Carlitina skrivnost RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 6. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z Zoranom Bozičem, avtorjem monografije Slovenska literatura v šoli in Prešeren; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 He-vreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: baletno tekmovanje v Sežani; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremen- ska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Lon-domat - Matjaž Ambrožič o dogajanju v Londonu; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evro-radia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 13. februarja 2011 DNEVNE NOVICE / EGIPT - Po koncu 30-letne vladavine Hosnija Mubaraka Vojaški vrh zagotavlja odprtje poti v demokracijo Vojska ostaja zavezana vsem mednarodnim pogodbam - Zadovoljstvo v Izraelu KAIRO - Po odstopu predsednika Hosnija Mubaraka se je praznovanje na ulicah Kaira in po vsem Egiptu nadaljevalo vse do jutranjih ur. Egiptovska vojska, ki je prevzela oblast, je medtem že sprejela prve ukrepe za normalizacijo razmer. Med drugim je zagotovila, da bo utrla pot demokratično izvoljeni civilni vladi in spoštovala vse mednarodne sporazume. Vrhovni svet egiptovskih oboroženih sil je v luči prvih ukrepov, ki kažejo na to, da se razmere v Egiptu po odstopu predsednika Mubaraka normalizirajo, zagotovil, da bo utrl pot izvoljenim civilnim oblastem, ki bodo zgradile svobodno demokratično državo. Sedanja vlada bo opravljala svoje delo, dokler ne bo prisegla nova, kar se bo zgodilo po »mirni tranziciji«, so sporočili v izjavi, ki jo je predvajala državna televizija. Vojska tudi ostaja zavezana »vsem regionalnim in mednarodnim pogodbam«, s čimer je posredno potrdila, da bo zgodovinski mirovni sporazum z Izraelom iz leta 1979 ostal nedotaknjen. Včerajšnja izjava je najbolj jasno sporočilo vojske o njenih namerah po odstopu Mubaraka, ki je državo vodil 30 let. Vojska je sprejela tudi druge ukrepe. Med drugim je ukazala skrajšati policijsko uro in prepovedala sedanjim in nekdanjim članom vlade potovanje v tujino brez dovoljenja. Kot je povedal predstavnik letališča v Kairu, ki ni želel biti imenovan, obstaja seznam sedanjih članov vlade kot tudi nekdanjih članov Mubarakovega režima, ki ne smejo zapustiti države brez dovoljenja državnega tožilca ali vrhovnega sodišča oboroženih sil. Povedal je še, da se minister za informiranje Anas el Fiki, katerega prtljaga je prispela na letališče, ni vkrcal na letalo za London, potem ko je slišal za prepoved. »Namen teh ukrepov je preprečiti ljudem iz prejšnjega režima, da bi pobegnili,« je pojasnil. Policijsko uro, ki jo je Mubarak uvedel 28. januarja in je doslej veljala od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj po krajevnem času, so sedaj skrajšali in velja le še od polnoči do 6. ure. Da se razmere v Egiptu počasi normalizirajo, kaže tudi napoved, da naj bi se v sredo ponovno odprla borza v Kairu, ki je bila zaprta od 30. januarja. Državna radio-te-levizija pa je po odstopu Mubaraka objavila, da bo odslej poročala pošteno in nepristransko in da bo njeno vodilo resnica. Zaradi pristranskega poročanja zlasti v zvezi z demokratičnimi prizadevanji v državi je bila namreč deležna Mladi protestnik v mirnem pogovoru s prav tako mladim vojakom dan po odstopu predsednika Mubaraka ansa ostrih kritik, saj je demonstracije opozicije prikazovala, kot da jih usmerjajo sile iz tujine. Na ulicah egiptovskih mest so tisoči Egipčanov do jutranjih ur slavili odstop Mubaraka, ki se je v petek po 18 dneh ljudske vstaje umaknil z oblasti. Vojska pa je nato začela odstranjevati barikade okrog kairskega trga Tahrir, kjer so potekali glavni protesti. Tanki so se umaknili na rob glavnih cest, ki vodijo do trga, prostovoljci pa so pomagali vojakom pri odstranjevanju kovinskih ovir, bodeče žice in zažganih razbitin avtomobilov. Iz sveta še naprej prihajajo odzivi na dogajanje v Egiptu. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je to državo pozval, naj po odstopu Mubaraka izvede legitimne volitve in zagotovi spoštovanje verskih pravic. Poudaril je še, da je močan demokratičen Egipt pomemben dejavnik v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, pri čemer je dodal, da bo Rusija še naprej igrala aktivno vlogo za pomoč temu procesu. Kitajska je izrazila upanje, da se bo v Egipt hitro vrnila stabilnost in da bodo ki-tajsko-egiptovski odnosi ostali zdravi in stabilni. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je pozdravil zagotovilo egiptovske vojske glede mirovnega sporazuma med državama. »Dolgoletni mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom je dal znaten prispevek obema državama in je temelj miru in stabilnosti na celotnem Bližnjem vzhodu,« je poudaril Netanjahu. (STA) ITALIJA - Po polemiki o odhodu iz Turina Marchionne in Berlusconi o prihodnosti Fiata v Italiji RIM - Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne se je s predsednikom Johnom Elkannom včeraj v palači Chigi sestal z italijanskim premierom Silviom Berlusconijem in z nekaterimi ministri svoje vlade. Marc-hionne jim je zagotovil, da bo italijanski avtomobilski koncern ohranil sedež v Turinu, in potrdil, da je Fiat pripravljen investirati napovedanih 20 milijard evrov v posodobitev proizvodnje v Italiji. Kot je po dveurnem srečanju sporočila Berlusconijeva vlada, je Marchionne potrdil načrte Fiata o nadaljnjem razvoju proizvodnje v italijanskih tovarnah Fiata. Po teh načrtih bodo v Italiji povečali proizvodnjo avtomobilov s 650.000 na 1,4 milijona avtomobilov letno. »Fiat je multinacio-nalni koncern, ki raste po vsem svetu, vendar pa bo ohranil italijansko srce,» je zatrdil minister za industrijo Romani. Berlusconi, ki je pohvalil Fiato-ve načrte, pa je izrazil pripravljenost vlade, da zagotovi najboljše pogoje za povečanje konkurenčnosti italijanske avtomobilske industrije. Koncern Fiat je leta 2009 stopil v hudo zadolženi ameriški Chrysler. Januarja letos je svoj delež v Chryslerju povečal na 25 odstotkov, do konca leta pa bi ga lahko povečal na 51 odstotkov. Marchionne je pred dnevi v ZDA dejal, da bi se Fiat in Chrysler lahko združila v roku dveh ali treh let, nato pa bi glavni sedež iz Turina preselili v Detroit. Njegove izjave so v Italiji povzročile veliko razburjenje, saj so sindikati pred kratkim pristali na strožje pogoje dela v tovarni Mirafiori in sprejeli delo ob sobotah, v več izmenah in s krajšimi odmori, da bi proizvodnjo ohranili v Italiji. Napolitano ne izključuje predčasnih volitev RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj prvič odkrito namignil na možnost predčasnih volitev. Kvirinal sicer upa in pričakuje »nižje tone« v zelo ostri polemiki med Silviom Berlusconijem in milanskimi sodniki, če do tega ne bo prišlo, pa je možnost volitev spomladi kar verjetna in vse bližja. Palača Chigi previdno pozdravlja predsednikove besede, vodja poslancev Berlusconijeve stranke Fabrizio Cicchitto pa vztraja, da so vsega krivi milanski tožilci, češ da vodijo pravo obrekovalno kampanjo proti ministrskemu predsedniku. Palestinci kmalu na volitve RAMALA - Palestinske oblasti so sporočile, da bodo predsedniške in parlamentarne volitve na palestinskih ozemljih pred septembrom. Novico so sporočili po sestanku izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ki jo vodi predsednik Mahmud Abas. Odbor se je odločil začeti priprave na predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo najpozneje septembra. Gibanje Hamas se je na odločitev o pripravi volitev odzvalo zavrnilno, kajti Hamas »ne bo priznal teh volitev ali izidov, ker povečujejo delitve in ne bodo služile interesom palestinskega naroda«. Mušaraf pred sodnike ISLAMABAD - Pakistansko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega predsednika Perveza Mu-šarafa v zvezi z atentatom na opozicijsko voditeljico Benazir Buto leta 2007. Sodišče v Ravalpindiju je Mušarafa, ki že od umika z oblasti leta 2008 živi v Londonu, pozvalo, naj se 19. februarja osebno zglasi na sodišču. Pakistansko tožilstvo Mu-šarafu očita, da je vedel za načrte ta-libanov, vendar ni storil ničesar, da bi preprečil uboj Butove, da ni poskrbel za ustrezno varovanje nekdanje premierke, ki je umrla 27. decembra 2007 v atentatu med predvolilnim shodom v Ravalpindiju v bližini Islamabada. V Iraku nov krvav napad na romarje v avtobusu BAGDAD - V samomorilskem napadu na avtobus s šiitskimi romarji v bližini iraškega mesta Samara severno od Bagdada je bilo včeraj ubitih najmanj 27 ljudi, še 20 pa jih je bilo ranjenih. Napadalec, ki je imel za pasom razstrelivo, je bil v avtobusu, ki je romarje peljal do dveh glavnih mošej v bližini Samare. Med ranjenimi naj bi bilo veliko žensk in otrok. ITALIJA - Več kot 4000 pribežnikov iz Severne Afrike Rimska vlada razglasila humanitarno krizo na Lampedusi RIM - Italijanska vlada je včeraj razglasila humanitarno krizo na otoku Lam-pedusa, kamor je v minulih dneh prispelo skoraj 3000 pribežnikov iz Severne Afrike, v pretežni meri iz Tunizije. Ravno pred tunizijsko obalo se je včeraj zaradi prena-trpanosti preklal čoln, pri čemer se je en človek utopil, enega pogrešajo, deset pa so jih rešili. Italijanske oblasti so medtem organizirale ladje in letala, ki priseljence vozijo na Sicilijo in na celino (tudi v sprejemni center v Gradišču na Goriškem), saj je sprejemni center na Lampedusi zaprt. Notranji minister Roberto Maroni je opozoril pred grozečo humanitarno krizo in izrazil bojazen, da bi se med begunci lahko skrivali teroristi, ki bi izkoristili zmedo po ljudski vstaji v Tuniziji. Zunanji minister Franco Frattini pa je pozval EU, naj sprejme nujne ukrepe za zajezitev vala beguncev, in se zavzel za sodelovanje z novo tunizijsko vlado v iskanju rešitve. Sprejemni center na Lampedusi so zaprli po sklenitvi sporazuma z Libijo leta 2009, po katerem se je pritok pribežni-kov drastično zmanjšal. ARABSKI SVET - Po zgledu Egipta Protesti tudi v Jemnu in v alžirski prestolnici ALZIR - Petkov odmevni odstop egiptovskega predsednika Mubaraka je včeraj vnovič spodbudil opozicijske protestnike v Alžiriji in Jemnu, ki so se zbrali na protivladnih demonstracijah. V alžirski prestolnici Alžir se je zbralo več tisoč demonstrantov, ki so želeli s protestnim shodom izraziti željo po spremembi režima predsednika Abdelaziza Bouteflike in po demokraciji. Ob začetku sicer prepovedanega shoda, ki je potekal ob okrepljeni navzočnosti varnostnih sil, je prišlo do nasilja med protestniki in policijo, več demonstrantov pa so aretirali. V središču jemenske prestolnice Sana pa se je zbralo več tisoč protest-nikov, ki so pozivali predsednika Alija Abdulaha Saleha, ki je na oblasti že tri desetletja, naj sledi zgledu egiptovskega kolega Mubaraka in odstopi. »Po Mubaraku je na vrsti Ali!« je vzklikalo kakih 4000 protestnikov, večinoma študentov. Protestniki so se iz središča prestolnice napotili proti univerzi v Sani in pri tem vzklikali »Ali, odidi, odidi!« in »Ljudje si želijo padca režima«. Po navedbah očividcev so protesti izbruhnili potem, ko je prišlo do spora med skupino študentov, ki so skušali izobesiti protivladni napis, in podporniki vladajočega Splošnega ljudskega kongresa, ki so to skušali preprečiti. Na ulicah Sane se je sicer že v petek zvečer zbralo na tisoče ljudi, ki so praznovali odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Več sto jih je tudi poskušalo priti do egiptovskega veleposlaništva, vendar so jim varnostne sile to preprečile. Ze v začetku februarja se je na protestu v Sani, ki so ga poimenovali »dan jeze«, zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so zahtevali predsednikov odstop. Da bi pomiril protestnike, je Saleh takrat napovedal, da ne bo še enkrat kandidiral in da bo zamrznil načrte za spremembe ustave, ki bi mu omogočile, da bi ostal predsednik do smrti. (STA) Tunizijski pribežniki čakajo na vkrcanje za premestitev v Porto Empedocle ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu / ŠPORT Nedelja, 13. februarja 2011 23 MILAN - Milan in Napoli sta si pred današnjimi tekmami v A-ligi spet pridobili lepo prednost, ki je konkretna in psihološka obenem. Milan je z dobro predstavo povsem nadigral Parmo, ki resnici na ljubo na San Siru ni nikoli ogrozila zmage Allegrijeve čete. Končni izid je bil 4:0. Svoj prvi gol v Milanovem dresu je zadel fantazist Antonio Cassano, ki je bil včeraj med boljšimi na igrišču. Izstopal je predvsem s podajami. Dobro je podala Ibrahimovicu in ostalim soigralcem. Črno-rdeči so sicer po-vedli po golu Seedorfa v 8. minuti. Drugi gol je zadel Cassano (v 17.), nato je še dvakrat mrežo Parme zatresel Robinho (v 61. in 66. min.). Parma tokrat ni imela protiorožja. Crespo, Amauri in Giovinco so bili brez moči. Nesta in Thiago Silva sta jih dobro pokrivala in jim pustila zelo malo manevrskega prostora. Milanov trener Allegri se lahko mirno pripravi na torkovo prvo tekmo osmine finala lige prvakov proti Tottenhamu. »Cassano me je presenetil. Igral je požrtvovalno tudi brez žoge. Mislil sem, da bo zdržal največ eno uro, ne več,« je bil zadovoljen Allegri z nastopom Cas-sana. Še večjo injekcijo samozavesti predstavlja za Napoli zmaga proti Romi (2:0), prva po osemnajstih letih na rimskem Olimpicu. Vse večji junak Mazzarijevega moštva je Urugvajec Cavani, ki je dosegel oba gola, prvega sicer iz enajstmetrovke. Roma, ki je na domačih tleh v letošnji sezoni izgubila le v ligi prvakov proti Baslu, se po tem porazu dejansko odpoveduje Parma na tleh v Milanu boju za vrh lestvice. Ranierijevi igralci so ustvarili le eno priložnost za gol (Vučinič), v obrambi pa se je poznala odsotnost Mexesa in Burdissa. Prvi polčas je bil izenačen, v drugem delu pa je bil poplačan večji pogum gostov. Prvi zadetek je padel v 4. minuti, ko je Juan zrušil Hamsicka v kazenskem prostoru, Cavani pa je (s kančkom sreče) poslal žogo v mrežo z bele točke. V 32. minuti je na igrišče stopil tudi Totti, po šestih minutah pa je Cavani podvojil in tekme je bilo konec. VRSTNI RED: Milan 52, Napoli 49, Inter 44, Lazio 42, Palermo in Udinese 40, Roma 39, Juventus 38, Cagliari 32, Chievo 31, Fioren-tina in Bologna 29, Genoa 28, Samp-dria 27, Parma 26, Lecce 24, Catania 23, Brescia 22, Cesena 21, Bari 14. DANES: ob 12.30 Palermo - Fio-rentina, ob 15.00 Bari - Genoa, Brescia - Lazio, Cagliari - Chievo, Catania - Lecce, Cesena - Udinese, Samp-doria - Bologna, ob 20.45 Juventus -Inter. Jezni Reja RIM - Edi Reja je v Rimu vse bolj v težavah zaradi prevelikih apetitov tamkajšnje strokovne javnosti in navijačev. »Ne razumem vedno nabitih pušk proti mojemu Laziu. V povratnem delu smo dosegli toliko točk kot Milan in točko manj od Napolija. Res je, da nismo v najboljši formi, toda rezultati še vedno niso slabi,« se je pred tekmo v Brescii jezno branil strateg iz Ločnika, ki še ni hotel sprejeti ponudbe kluba o obnovitvi pogodbe. APrimorski ~ dnevnik RAGBI Polom Italije v Angliji LONDON - Italija je včeraj proti Angliji odigrala eno najslabših, če ne najslabšo tekmo, odkar nastopa v Pokalu 6 narodov. Končni izid 59:13 je italijanske navdušence ragbija popeljal nazaj v preteklost, skoraj deset let nazaj, ko je Italija bila prava pepelka v tem športu. Varovanci trenerja Malletta so zdržali pičlih 15 minut. Odtlej je Anglija prevladal na igrišču in je kar osemkrat položila žogo na tla v italijanskem prostoru za zadetek. Prava nerešljiva uganka za italijansko obrambno vrsto je bil 24-letni Chris Ashton, ki je dosegel kar 4 zadetke in je srečanje končal z okrvavljenimi ustnicami. 26. februarja čaka sedaj Italijo na rimskem Flaminiju srečanje z Walesom. Če trener Mallett želi obdržati mesto na klopi italijanske reprezentance, si ne more privoščiti novega poloma. FORMULA 1 - Nemški voznik formule 1 Nick Heidfeld je z najhitrejšim časom na testiranjih v španskem Jerezu močno povečal svoje možnosti, da bi se vrnil v karavano formule 1 in v prihodnji sezoni svetovnega prvenstva vozil v moštvu Lotus Renault namesto poškodovanega Poljaka Roberta Kubice. Drugi čas današnjih testiranj je dosegel Španec Fernando Alonso (Ferrari) pred sedemkratnim svetovnim prvakom Nemcem Michaelom Schumacherjem (Mercedes) in Britancem Lewisom Hamiltonom (McLaren). SKOKI - Svetovni rekorder Norvežan Johan Remen Evensen in nekdanji svetovni prvak v poletih Avstrijec Gregor Schlierenzauer (oba po 498,6 točke) sta si razdelila zmago na prvi tekmi svetovnega pokala v Vi-kersundu. Edini slovenski finalist Robert Kranjec (225/185 m; 385,9) je končal na devetem mestu. NOGOMET - V Padovi nepričakovana zmaga Salvionijevih varovancev Za Triestino prepotrebna doza kisika Odločilen gol je dosegel Marchi v 87. minuti - Padova zamudila vsaj dve 100-odstotni priložnosti - Stanje na lestvici zaradi neugodnih izidov le za odtenek boljše Padova - Triestina 0:1 (0:0) STRELEC: v 43.dp Marchi PADOVA (4-3-1-2): Cano; Crespo, Trevisan, Cesar, Renzetti; Bovo, Italiano (27.dp Ronaldo), Gallozzi; El Shaa-rawy (21.dp Di Nardo); Ardemagni (21.dp De Paula), Vantaggiato. Trener: Calori. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 6,5; DAmbrosio 6, Cottafava 6,5, Malago' 6, Longhi 6; Antonelli 6 (33.dp Bariti), Gerbo 6,5, Gissi 6, Miramontes 5,5 (24.dp Taddei 6); Testini 6, Della Rocca 6 (40.dp Marchi 7). Trener: Fantini (Salvioni). SODNIK: Doveri iz Rima 6,5; OPOMINI: Italiano, Crespo, D'Am-brosio, Renzetti, Taddei. Neverjetno! Triestina se vrača iz Padove s celotnim izkupičkom, kar je bistvenega pomena za nadaljevanje prvenstva Tržačanov - zaradi neugodnih izidov na drugih igriščih bi bil neodločen izid skoraj enak porazu - a v domačem taboru si morajo po včerajšnji tekmi gristi nohte in še kaj, saj so zamudili vsaj dve do tri izredne priložnosti. Triestini se je torej v Padovi nasmehnila tista sreča, ki ji je ob drugih priložnostih obrnila hrbet. IZBIRE - Trener Padove Calori je po dolgem času znova lahko zaupal sredino igrišča izkušenemu Italianu, medtem ko se je v napadu odločil, da bo nadebudni El Shaarawy imel nalogo si kaj izmisliti za dvojico napadalcev Vantag-giato-Ardemagni. Salvioni je moral tekmo spremljati s tribune, saj je bil diskvalificiran. Na klopi ga je nadomeščal trener vratarjev Fantini. V bistvu je bila v primerjavi s tekmo proti Empoliju edina neprisiljena zamenjava v napadu, kjer je Della Rocca zamenjal Marchija, medtem ko je Gerbo prevzel mesto poškodovanega Lunardinija. O TEKMI - Triestina je začela zelo organizirano v obrambi. Kljub temu, da Padova razpolaga z zelo kakovostnimi napadalci, so bili branilci Triestine vselej zelo pozorni in ofsajd zanka je B-ligaAtalanta - Siena 0:0, Crotone - Albinoleffe 0:1, Empoli - Ascoli 1:0, Frosinone - Cittadella 1:1 , Modena - Reggina 1:2, Padova - Triestina 0:1, Pescara - Varese 1:0, Piacenza - Grosseto 4:0, Portogruaro - Livorno 2:0, Vicenza - Sassuolo 1:1, jutri ob 20.45 Novara - Torino Atalanta 26 15 6 5 32:18 51 Siena 26 13 10 3 41:21 49 Novara 25 13 9 3 45:21 48 Varese 26 11 10 5 31:17 43 Reggina 26 10 8 8 31:28 38 Empoli 25 8 12 5 29:23 36 Padova 26 8 11 7 38:31 35 Livorno 25 9 8 9 34:33 35 Pescara 25 9 8 8 27:26 35 Torino 25 9 8 8 29:31 35 Vicenza 26 10 5 11 28:31 35 Grosseto 26 8 7 11 26:34 31 AlbinoLeffe 26 8 7 11 32:42 31 Crotone 26 6 12 8 24:28 30 Modena 26 6 12 8 27:34 30 Cittadella 26 6 10 10 29:33 28 Sassuolo 26 7 7 12 27:31 28 Piacenza 26 6 10 10 35:40 28 Portogruaro 26 7 7 12 24:37 28 Triestina 26 5 11 10 20:31 26 Ascoli (-6) 26 7 9 10 26:33 24 Frosinone 26 5 9 12 25:38 24 PRIHODNJI KROG: 18.2 ob 20.45 Grosseto - Empoli, 19.2. ob 15.00 Albinoleffe - Padova, Ascoli - Portogruaro, Cittadella - Vicenza, Livorno - Novara, Reggina - Atalanta, Sassuolo - Crotone, Siena - Piacenza, Torino - Pescara, Triestina - Modena, 21.2 ob 20.45 Varese - Frosinone. brezhibno delovala, tako da sta se Ar-demagni in Vantaggiato večkrat znašla onkraj obrambne vrste Tržačanov. Ob tem je vezna vrsta redno priskočila na pomoč branilcem, tako da domačim nogometašem ni uspelo se nevarno približati Colombovim vratom. Seveda je največji problem Triestine napad in s tega vidika so običajne pomanjkljivosti prihajale na površje tudi v Padovi. Trie-stina je sicer v uvodnih minutah dvakrat zapretila, najprej s Cottafavo, ki je po podaji Miramontesa streljal mimo vrat, nato v 10. minuti s strelom od daleč An-tonellija. A to je bilo tudi vse, kar je Trie-stina naredila v prvem polčasu. Od 10. minute dalje je nekaj poskušala narediti le Padova, čeprav brez pravega prepričanja oziroma neučinkovito zaradi tokrat solidne obrambe gotov. Najprej je z glavo zapretil Ardemagni, ki je prisilil Colomba na poseg. V 35. minuti je Ardemagni podal do Vantaggiata, čigar strel pa je švignil mimo vrat. Najnevarnejša je bila Padova v 42. minuti igre. Vantaggiato je s skoraj nemogočega položaja poskušal streljati, zadel je prečko in žoga se je nato odbila v igrišče, tako da je Triestini uspelo braniti začetni 0:0 vse do odmora. Po začetni terenski prevladi Pa-dove je Triestina v drugem polčasu pritisnila. V 58. minuti je Della Rocca zaključil lepo akcijo, ki se je razvila na desni z dvojico Antonelli-Longhi, a Cesar je gotov gol rešil s tem, da je žogo s hrbtom preusmeril v kot. Dve minuti kasneje je Cano dvignil nad prečko Te-stinijev strel. Po vstopu na igrišče dvojice De Paula-Di Nardo so se stvari znova spremenile, saj je Padova povsem ra- Dragocen zadetek za Triestino je dosegel Marchi zorožila Triestino. V 74.minuti je Di Nardo zapravil priložnost, ko mu ni uspelo preusmeriti v prazen gol podaje Renzettija, sedem minut kasneje pa se je Vantaggiato le izognil ofsajdu -skupno so se domači igralci kar 16-krat znašli v nedovoljenem položaju! - se podal v protinapad, a nepričakovano streljal mimo vrat. Darila Padove je Trie-stina izkoristila v 87. minuti, ko je Marc-hi sredi kazenskega prostora lepo zaustavil žogo, prelisičil branilca in zadel v polno. KLJUČNI TRENUTEK - Celo bolj kot gol Marchija sta bili ključni minuti, ko je domača ekipa zgrešila dve enkratni priložnosti. Najprej z Di Nardom pred praznim golom, nato z Vantaggia-tom, ki je imel pred sabo na stežaj odprta vrata. JE ŠLO - Obramba je zdržala celih devetdeset minut in le vstop sveže dvojice De Paula-Di Nardo je spravila v težave branilce Triestine, ki so drugače delovali zelo organizirano. Top: Marc-hi za odločilen gol, a tudi Cottafava, ki je odlično vodil obrambo. NI ŠLO - Večji del tekme se je Triestina v bistvu odpovedala fazi napada in se skoraj izključno posluževala dolgih podaj v globino. FIop: Mira-montesu na levi ni nikoli uspelo pre-igrati nasprotnika. Iztok Furlanič 2 4 Nedelja, 1B. februarja 2011 ŠPORT / SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU - Moški smuk Guay prvič zmagal na velikem tekmovanju Južnotirolec Christof Innerhofer tokrat tretji - Andrej Šporn na 6. mestu GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Devetindvajsetletni Erik Guay, osvojil je prvo medaljo na velikih tekmah, je drugi Kanadčan zapovrstjo, ki je dobil prestižni smuk na svetovnem prvenstvu, potem ko je to leta 2009 uspelo Johnu Kuceri, ki letos zaradi poškodbe - lani si je zlomil levo nogo - manjka. Švicar Didier Cuche, ki je pred tem slavil v Kitz-buhlu in Chamonix ter bil drugi v Wengnu se je moral, podobno kot na SP pred dvema letoma, zadovoljiti s srebrom, Italijan Christop Innerhofer pa je po zmagi na superveleslalomu osvojil še svoje drugo odličje v Garmischu. Avstrijci so prvič na dosedanjih štirih tekmah na SP ostali brez odličja, saj je nji- ŽENSKI SMUK Tina Maze o nastopu pred tekmo GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Tina Maze je bila po prespani noči dan po slavju srebra na superkombinaciji alpskih smučark trdno odločila, da bo nastopila tudi danes na smuku, ko pa ji je žreb namenil ne ravno najboljšo številko 29, je bila znova slabe volje. Po napovedih naj bi se namreč po hladnem jutru začele temperature naglo dvigovati, zato bo Tina nastopila le, če bo proga dovoljevala dober nastop. »Včeraj mi je takoj po kombi-nacijskem smuku povedala, da Kandahar ni tak 'bav bav', kot je sprva kazalo. Proga ji postaja vse bolj všeč. Malo jo je poznala že z veleslaloma z lanskega finala svetovnega pokala. S trenerjem Liviom Magonijem smo analizirali kombinacijski nastop Tine na smuku. Rezerve so, vemo tudi, kje,« je povedal vodja ekipe Andrea Massi. Italijo bodo zastopale ambiciozna Elena Fanchini, Nadia Me-righetti, Johanna Schnarf in Verena Stuffer. Erik Guay med zmagovitim spustom ansa hov najboljši predstavnik Romed Baumann na četrtem mestu bron zgrešil za 34 stotink. Dokazal sem, da zmaga na super-veleslalomu v sredo ni bila slučajna in da zam smučati tudi na mehkejšem snegu,« je bil srečen po bronu Innerhofer, ki je kolajno osvojili v povsem drugačnih okoliščinah kot v sredo, saj so včeraj tekmovali ob osmih stopinjah Celzija, v sredo pa je bila proga Kandahar skoraj vsa poledenela. Nenavadna toplotna inverzija je organizatorje včeraj celo prisilila, da so odpovedati današnji zadnji trening smuka moške superkombinacije pred jutrišnjo tekmo. Junak v slovenskem taboru pa je bil Andrej Šporn, ki je ugnal kar nekaj vrhunskih smukačev in za zgodovinskim slovenskim smukaškim odličjem ter tretjim mestom zaostal za sekundo in osem stotink in pristal na 6. mestu. Tri stotinke za njim je bil na svoji zadnji veliki tekmi tudi avstrijski zvezdnik Michael Walchhofer (7.). «Šesto mesto je vrhunski izid, uspela pa mi je zelo napadalna vožnja. Pred startom sem so počutil bolje kot na prvem treningu, vendar kot na vsaki dru- TRST - Na prefekturi gi tekmi v svetovnem pokalu. Nisem delal večjih napak, pač pa manjše prek celotne proge. Zavoj tik ob zaščitni mreži mi je odlično uspel, potem pa sem zapeljal na grbino, vrglo me je in sem ostal brez prave hitrosti. V zgornjem delu pred merjenjem vmesnega časa se mi je prav tako pripetila manjša napaka, na ravnini sem se tudi preveč nagnil in tu se vse pozna še bolj, pa tudi pred zadnjim skokom bi bil lahko boljši. Brez teh napak bi lahko tudi zmagal, počutim se dovolj samozavestnega in prepričanega vase. Danes sem bil še bolj na meji, kot običajno. Tri ali štiri zavoje sem bil zelo blizu odstopa in sem na srečo padel šele v cilju,» je povedal Šporn, ki jemlje proti-bolečinske tablete, saj ima zlomljeno kost v zapestju in natrgano vez. Vse to bo poskušal urediti v prihodnjih dnevih pri zdravniku Matjažu Turelu. Guay, ki ima le tri zmage v pokalu, je tudi na SP dokazal, da mu prizorišča v Garmischu zelo ležijo, saj je leta 2007 tu dobil smuk, lani pa je na finalu pokala s superveleslalomsko zmago potrdil osvojitev malega kristalnega globusa. To ni uspelo Jermanu. Prav v Garmischu je 23. februarja leta 2007 slavil prvo slovensko smukaško zmago v pokalu, vendar na povsem drugi progi. Norvežan Aksel Lund Svindal, svetovni prvak leta 2007, je bil v zgornjem delu ves čas na drugem ali tretjem mestu, v zadnjem delu proge pa je imel premajhno hitrost in se je moral zadovoljiti s petim mestom, čeprav ni delal velikih napak. Številni smukači so po cilju padli in močno zadeli ob zaščitno blazino. Tretje uvrščeni Didier Cuche je vstal šele po nekaj minutah ob pomoči zdravnikov. Padla sta tudi »azzurro« Werner Hell in Norvežan Aksel Lund Svindal. Padel je tudi Slovenec Andrej Šporn (na sliki zgoraj), vendar je bil po nekaj sekundah znova na nogah. »Preveč je bilo tekmovalcev, tudi najboljših, ki so padli v cilju. Ta je bil vsaj za 50 m prekratek. Videti je dolg 150 m, vendar je mogoče zavirati šele na slabi polovici. Z veliko hitrostjo sem priletel v blazine in čutim bolečine v mečni mišici, s katero sem udaril ob smučarski čevelj,« je Šporn pojasnil številne padce. Izidi Moški smuk: 1. Erik Guay (Kan) 1:58,41; 2. Didier Cuche (Svi) +0,32; 3. Christof Innerhofer (Ita) +0,76; 4. Romed Baumann (Avt) +1,10; 5. Aksel Lund Svindal (Nor) +1,42; 6. Andrej Sporn (Slo) +1,84; 7. Michael Walchhofer (Avt) +1,87; 8. Johan Clarey (Fra) +1,94; 9. Beat Feuz (Svi) +2,06; 10. Ambrosi Hoffmann (Svi) +2,07; 11. Klaus Kroll (Avt) +2,17; 12. Silvan Zurbriggen (Svi) +2,34; 13. Steven Nyman (ZDA) +2,39; 14. Peter Fill (Ita) +2,40; 15. Bode Miller (ZDA) +2,42 ..; 17. Andrej Jerman (Slo) +2,75; 19. Rok Perko (Slo) +3,09; 30. Gašper Markič (Slo) +4,58. DANES: ženski smuk, 11.00. JUTRI: moška superkombinacija, 10.00 in 14.00 Praznik Azzurrov Podelili 80 priznanj in nagradili zmagovalce likovnega natečaja v spomin na E. Lippota p P 11 ■ /S..,., «v 4 J / - m J ■ Ki ■jL Na tržaški prefekturi je bil včeraj tradicionalni praznik deželnega odseka združenja Azzurri d'Italia, ki mu predseduje Marcella Skaba Bartoli. Med nagrajenimi športniki velja omeniti ko-talkarico Tanjo Romano in tržaškega pilota Freccie Tricolori, ka-petana Piercarla Ciacchija, pa tudi rolkarico Matejo Bogatec, atleta Diega Cafagno, judoistko Eliso Marchio, skakalko v vodo Noe- mi Batki, veslača Micheleja Zerialija in rokometaša Jana Radoj-koviča. Skupno so podelili 80 priznanj športnikov, ki so državni dres oblekli v lanskem letu. Podelili so tudi priznanja za literarni natečaj v spomin na novinarja Ezia Lippota. Srečanja - gostitlej je bil prefekt Alessandro Giacchetti, so se udeležili tudi žive legende športa Nino Benvenuti, Abdon Pamich in Dino Meneghin. KOŠARKA Za Acegas Aps usoden drugi polčas Paffoni Omegna - Acegas Aps TS 74:63 (13:14, 34:30, 56:44) Acegas Aps: Raspino 13, Moruzzi, Busca 7, Benfatto 12, Colli, Maiocco 7, Magro 12, Scutiero 2, Coronica 8, Contento 2. Trener: Dalmasson. Tržaški košarkarji Acegasa Aps so v go-steh - v A-ligi amaterjev - izgubili proti Ome-gni, ki ima po sinočnji zmagi 28 točk na lestvici (Acegas ostaja z 22 točkami sedmi na lestvici). Varovanci trenerja Eugenia Dal-massona so se v prvih dveh četrtinah enakovredno borili z gostitelji, ki so bili nato v drugem delu boljši. Košarkarji Omegne so izstopali z natančnimi streli izza šestih metrov. Acegas Aps je po prvi četrtini vodil za točko. Pred odmorom so domačini poved-li, četudi so Dalmassonovi igralci igrali zbrano. Začetek tretje četrtine ni bil pozitiven za goste, ki so v uvodnih minutah zabeležili pasivni »break« 7:1 in nato še 13:5. V začetku zadnje četrtine je Raspino zmanjšal zaostanek na -10 točk (56:46). Omegna je nato z natančnimi meti pospravila zmago pod streho. Trener tržaške ekipe Dalmasson je tako ocenil nastop svojih varovancev: »Ponovile so se težave pri metih na koš. Predvsem v drugem polčasu smo bili skrajno nenatančni. Žal je koncentracija padla in nismo se uspeli več pobrati na noge.« Znana finalista TURIN - Montepaschi Siena in Bennet Cantu sta današnja finalista državnega košarkarskega pokala. Siena (Kaukenas 18 točk) je v prvi polfinalni tekmi z 80:76 premagala Montegranaro, s tem pa nanizala svojo 17. zaporedno zmago, če štejemo tudi prvenstvene nastope. Siena je bila stalno v vodstvu, nikoli pa si ni priigrala visoke prednosti, ker ji v napadu ni šlo najboljše od rok, izvrstna pa je bila v obrambi. Cantu pa je v drugem polfinalu premagal Air Avellino. Končni izid je bil 82:65. V SLOVENIJI - V finalu jubilejnega dvajsetega zaključnega turnirja pokala Spar v Škofji Loki se bosta pomerila Helios in Union Olimpija. Domžalčani so v polfinalu prepričljivo premagali Elektro z 82:61, Union Olimpija pa je bila boljša od Zlatoroga s 85:73. ROKOMET Uspešno gostovanje za tržaške rokometaše Rapid Nonantola - Pallamano TS 24:31 (12:15) Pallamano TS: Modrušan, Zaro; Ra-dojkovič 3, Oveglia 2, Anici 3, Pernich 1, Na-doh 6, Di Nardo, Carpanese 2, Lo Duca 6, Leone 2, Visintin 6. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so v drugem krogu povratnega dela prvenstva A1-lige v go-steh zanesljivo premagali zadnjeuvrščeno ekipo Nonantolo. Gostitelji so v uvodnih minutah povedli z 2:0, nato pa so varovanci trenerja Marca Bozzole z delnim izidom 5:0 prvič »zbežali« nasprotniku. Po nekaj minutah so vodili tudi za pet golov prednosti. V drugem delu so se Tržačani razigrali. Vedno so vodili za tri gole in proti koncu dosegli tudi maksimalno prednost osmih zadetkov. »Na dan je prišla predvsem boljša fizična priprava naše ekipe. Težave ima le Jan Radojkovič, ki zaradi študijskih obveznosti (obiskuje fakulteto za šport v Ljubljani) ne trenira redno,« je dejal predsednik tržaškega kluba Giuseppe Lo Duca. Ostali izidi: Meran - Parma 29:25, Sas-sari - Cassano 27:30, Romagna - Casalgran-de 37:22. Vrstni red: Pressano in Pallamano TS 33, Romagna 27, Meran 24, Cassano 18, Sassari 15, Emmeti, Ferrara, Casalgrande 12, Nonantola, Parma 3. ODBOJKA - A1-liga: Trentino - Mo-dena 3:0 (18, 17, 21); 1. DOL, moški: Kropa - Salonit Anhovo 1:3 (Orel 8 točk); ženske: Aliansa - Hit Nova Gorica 3:1, Sloving Vital - Luka Koper 3:0. Smučarski odsek SPDG čestita Mateji ob izrednem uspehu no prvenstvu Slovenije zo učitelje smučarskega tečaja 3. stopnje / ŠPORT Nedelja, 13. februarja 2011 25 NOGOMET - Vnaprej igrana tekma promocijske lige NOGOMET Kriška Vesna prekinila Jsesft zmagoviti niz Ponziane Ponziana - Vesna 0:1 (0:1) Strelec: Gulič v 33. min. iz 11-m Ponziana: Daris, Casalaz, Lic-ciulli, Centazzo, Magnani, Scocchi, Zanuttig (od 76. Di Gregorio), Gian-neo (od 84. Cheber), Muiesan, Spinelli, Bernabei (od 60. Boatto). Trener: A. Zanuttig. Vesna: Carli, Cheber, Dalle Aste, Gulič, Pin, Degrassi, Kerpan (od 85. Monte), Pipan (od 91. Leone), Cano, La Fata, J. Čok (od 73. Ronci). Trener: Massai. Izključena: Magnani v 89. in trener Zanuttig v 90. min. Borbena tekma, malo živčna, ne najlepša igra, ampak z visokim ritmom. Kriška Vesna je v gosteh pri še do včeraj drugouvrščeni Ponziani dosegla (tudi s kančkom sreče) zelo pomembno zmago. Z novimi tremi točkami je Vesna v pričakovanju današnjega kroga dohitela četrtouvrščeni HOCKEY IN LINE Polet končno! Polet ZKB Kwins - Asiago Vipers 8:4 (4:1) Strelci: Poloni, Fajdiga 3, G. Cavalieri 3, J. Ferjanič. Polet: Gallessi, Fajdiga, S. Kokorovec, Montenesi, Berquier, Fabietti, Cavalieri, De Iaco, Siro-nich, Ferjanič, Poloni. Trener: Aci Ferjanič. Na openskem Pikelcu so se letos prvič veselili. Poletovci so osvojili prve tri prvenstvene točke. »Žal prepozno,« je dejal kapetan Samo Kokorovec in utemeljil zakaj: »Zmagati bi morali že prvo tekmo povratnega dela prvenstva. Če bi igrali tako, bi imeli nekaj točk več na lestvici in bi se lahko še potegovali za obstanek.« Poletovci so igrali zbrano in pametno. Tvegali so malo ali nič ter dobro branili. Po petem golu je sicer moral De Iaco z igrišča zaradi kazni kar pet minut. Kljub temu so »konji« igrali s srcem in zdržali pritisk gostov. »S taktiko 1-1-2 smo zmedli nasprotnika in razigrani Aleš Fajdiga je prestregel celo vrsto packov,« je še dodal Kokorovec. Ostali izidi: Padova - Milano 24 Quanta 11:6, Arezzo - Civitavecchia 4:3, Ferrara - Monleale 8:3. Vrstni red: Padova in Edera 34, Milano in Ferrara 28, Civitavecchia in Arezzo 27, Vicenza 17, Asiago Vipers 12, Monleale 11, Cittadella 10, Polet ZKB Kwins 3. Caporiacco, ki bo igral v gosteh proti Villesseju. Ekipa kriškega društva je tudi prekinila dolgo enajst krogov trajajočo pozitivno serijo tržaške ekipe (pet zaporednih zmag v zadnjih krogih). Na tržaškem Ferriniju je prvi strel proti vratom v 13. minuti sprožil Vesnin napadalec Cano. Vratar je odbil žogo v kot. Dve minuti kasneje sta poskusila najprej La Fata in nato znova Cano. V 23. minuti je sreča obrnila hrbet Ponziani. Bernabei je lepo in močno streljal proti vratom, žoga pa se je odbila najprej od prečke in nato od vratnice. Edvin Carli se je oddahnil. V 33. minuti je Jan Čok izsilil najstrožjo kazen. Po podaji s kota se je z lobom skušal izogniti branilcu, ki ga je podrl. Sodnik je brez usmiljenja pokazal na belo točko, s katere je bil uspešen Saša Gulič. Vratar Daris je bil skoraj na žogi, ki pa je zatresla mrežo. Drugi polčas je bil pričakovano bolj živčen. Ponziana, ki je odlična ekipa, je pritisnila na plin, Vesna pa se je urejeno branila. Po desetih minutah je bil znova nevaren nekdanji Krasov igralec Bernabei, Vesnin vratar pa se ni pustil presenetiti. V 62. minuti je Ponziana imela najlepšo priložnost za izenačenje. Boatto se je znašel sam v malem kazenskem prostoru, streljal in Carliju je uspelo ubraniti nevarno žogo. Gostitelji so še naprej napadali. V 72. minuti se je Gianneov prosti strel odbil od prečke. Zadnje minute so bile napete. Nogometaši Ponziane so v dveh primerih zahtevali najstrožjo Tako so se Vesnini nogometaši veselili po zadetku Saše Guliča kroma kazen. Sodnikova piščalka je ostala nema. Delivec pravice je medtem kot za stavo dvigal rdeče in rumene kartone. Po petih minutah podaljška so se v Vesninem taboru veselili pomembne zmage. Massaievi igralci so včeraj igrali zelo zbrano in borbeno. Pohvalo si zasluži vsa ekipa. Na sredini igrišča pa je levji delež prispeval Saša Gu-lič. Pretekel je kar nekaj kilometrov in prestregel celo vrsto podaj. IZJAVI PO TEKMI: Trener Vesne Andra Massai: »V prvem polčasu smo igrali dobro. V drugem delu je odlična Ponziana pričakovano pritisnila in nam povzročala precej preglavic. Z borbeno igro in tudi s kančkom sreče smo na koncu odnesli domov tri pomembne točke. Pohvalil bi res celo ekipo, ki je igrala s srcem.« Marjan Babuder, trener vratarjev Ponziane: »Vesna je igrala zelo zbrano, pa tudi mi smo igrali dobro, le da nismo uspeli zatresti mreže. S sojenjem nismo bili prav nič zadovoljni. Bolj pravičen bi bil neodločen izid.« Jan Grgič boljša od Romansa Pro Romans - Juventina 0:1 (0:1) Strelec za Juventino: Secli v 2. min. Juventina: Mainardis (Furios), Petriccione, Iansig, Tran-goni, Giannotta (Favero), Sellan, Radovac, Morsut, Palermo, Stabile (Pantuso), Secli. Trener: Tomizza. Pred včerajšnjim goriškim derbijem, so bili v taboru Juven-tine upravičeno optimisti. Varovanci trenerja Tomizze so namreč tudi na povratni tekmi slavili zmago. Edini zadetek je padel že po samih dveh minutah igre, ko je vratarja gostiteljev premagal Sec-li. Po golu sicer Juventina ni igrala najbolje. V drugem polčasu pa se je slika bistveno spremenila. Štandrežci so prevzeli vajeti igre v svoje roke in so si priigrali kar nekaj lepih priložnosti. Najbolj nevarna sta bila Radovac in Pan-tuso, vendar žoga ni hotela v mrežo. Zmaga Juventine je povsem zaslužena, predvsem zaradi prikazane igre in pristopa v drugem polčasu. Med posamezniki bi tokrat omenili Trangonija, saj je v drugem polčasu na sredini igrišča igral zelo umirjeno in premišljeno in je tako ekipi vlil novega elana. Ostali izid: San Daniele -Martignacco 6:0. NOGOMET - Huda poraza Zarje Gaje in Primorja v 2. amaterski ligi Na robu živčnega zloma Vzhodnokraško moštvo: malodušje in kar tri izključitve - Primorje pobralo iz svoje mreže kar pet žog Roianese - Zarja/Gaja 2:0 (0:0) Zarja/Gaja: J. Grgič (od 37. min. Val-ditara), V. Križmančič, Berni, G. Križ-mančič, Missi, Franco (od 60. min. Mar-kovič), Marchesi, Kariš, De Mattia (od 65. min. Asselti), Bečaj, Bernobi, trener La-calamita. Rdeči karton: v 75. min. Asselti, v 80. min. Bečaj in v 90. min. Missi. Če je bilo stanje Zarje/Gaje pred včerajšnjim krogu še kar kočljivo, se je to po zasluženem porazu na Opčinah proti Roianeseje močno poslabšalo. In ne samo zaradi kočljivega položaja na lestvici, temveč predvsem zaradi vzdušje ali malodušja, ki vlada v ekipi. To je bilo jasno videti na včerajšnji tekmi: igralci so preveč napeti, živčni. Res je, da je bil včerajšnji sodnik zelo nezanesljiv, da so morali kar trije igralci predčasno v slačilnice zaradi rdečega kartona, pa je znak, da v moštvu nekaj ni v redu. In to se seveda odraža na tekmah. Med predsednikoma Kriška šampionka v skirollu Mateja Bogatec, ki je v petek v Ljubljani prejela Bloudkovo plaketo, v družbi predsednika valde Republike Slovenie Boruta Pahorja (desno) in predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Janeza Kocijančiča. (FOTO KRIŽMAN) Ekipa je včeraj proti Roianeseju predvajala počasno in raztrgano igro, mnogo je bilo napak tako na sredini igrišča kot v obrambi, napad pa je bil povsem neučinkovit, saj je ekipa v teku vsega srečanja le dvakrat resneje ogrozila domačega vratarja, ko je v 82. minuti Marchesi poslal žogo za las mimo vra-tnice in ko je Vito Križmančič nekaj minut pozneje z udarcem od daleč zadel prečko. Če dodamo še, da se je v 37. minuti resneje poškodoval koleno vratar Jaš Grgič, ki so ga morali pospremiti z igrišča, potem je treba to tekmo čimprej pozabiti in si zavihati rokave, kajti položaj na lestvici postaja že zaskrbljujoč. Že v prihodnjem krogu čaka združeno ekipo težko gostovanje v Podgori, nato pa derbi s Primorjem. Kronika včerajšnje tekme je precej skopa. V prvem polčasu je bila igra medla in resnih priložnosti za gol na obeh straneh ni bilo. Proti koncu polčasa pa so imeli gostitelji zelo zrelo priložnost, da bi povedli, ko je domači napadalec sam stekel proti vratom Zarje/Gaje. Vratar Grgič pa je drzno posegel zunaj kazenskega prostora, pri tem se je resno poškodoval in je moral zapustiti igrišče. V vratih ga je zamenjal Valditara. Roia-nese je povedel že v 8. minuti drugega polčasa po akciji s kota in po napaki obrambe Zarje/Gaje. Nekaj minut zatem je domače moštvo zadelo vratnico. Gostje pa niso reagirali, kazalo je, kot da so se predali usodi in v 74. minuti so prejeli še drugi zadetek, spet po napaki obrambe. Medtem so si gostje nabirali rumene kartone kot za stavo in v zadnjih desetih minutah so si prislužili rdeči karton po vrsti Asselti, Bečaj in Mis-si. V teh minutah so tudi gostitelji ostali v desetih, ki pa so brez težav ohranili vodstvo dveh golov in zasluženo zmagali. Po tekmi je bilo razočaranje med številnimi navijači in odborniki Zarje/Gaje več kot očitno. Splošno mnenje je bilo, da bo treba čimprej nekaj ukrepati ... (lako) Sistiana - Primorje 5:1 (3:0) Strelec za Primorje: Percic v 77. min. Primorje: Zuppin, Pulitano (Sic-cardi), Udina, Kovacic, Zidarich, Ferro (Pedarra), Čok, Colasuonno, Percic, Aiel-lo (Tommasi). Trener: Makivič. Primorje je v gosteh doživelo visok poraz. Končni izid nedvomno kaže, da se je v proseški enajsterici nekaj zataknilo in da bo treba čimprej odkriti razloge za tako visok poraz. Po 20 minutah je bilo srečanja dejansko že konec, saj je Sistiana vodila že s 3:0. Varovanci trenerja Makiviča so igrali zelo nepovezano, obramba je bila izredno raztresena, tako da so se napadalci Sistiane s preveliko lahkoto znašli sami pred vratarjem. V drugem polčasu so se igralci proseškega društva nekoliko zdramili in popravili svojo igro, čeprav je do novega zadetka prišla znova enajste-rica Sistiane. Na polovici polčasa pa je Percic z zadetkom le kronal trud gostov, a kaj ko je Sistiana le minuto pozneje dosegla še peti gol in tako dejansko zapečatila zmago. VČERAJ ŠE - Elitna liga: Tolmez-zo - Gemonese 0:0, Fincantieri - Mon-falcone 3:0; 1. AL: Isontina - Staranzano 0:0, Ronchi - Fogliano/Turriaco 0:1; 2. AL: Cormonese - Piedimonte 1:0; 3. AL: Pro Farra - Poggio 2:0. MLADINCI Kras zašel v začarani krog Kras Repen - Treviso 1:2 (1:2) Strelec: Visca Kras: Zetto, Papapico (Gobbo), Pečar, Latin, Zeriali, Visca (Rossone), Fron-zo, Damato (Ridolfi), Martini, Carli, Nar-dini. Trener Kragelj. Rdeči karton: Latin Kras se mora rešiti začaranega kroga izenačenih in izguljenih tekem. Za prebiti led in dvigniti moralo morajo mladinci nujno osvojiti tri točke. »Zadovoljen sem bil z igro, toda ne z rezultatom » je po tekmi dejal Goran Kocman. In res je, Kras je v zadnjih sobotah pokazal lepo igro, ki pa se ne usklajuje z rezultati. Tokrat sta obe ekipi stopili na igrišče zbrano in zagrizeno. Prvi so povedli gostje. Po dolgi visoki podaji je bočni igralec z natančnim vole-jem, iz bljižine 18 metrov, premagal domačega vratarja Zetta. Takoj za tem so Krasovi mladinci reagirali in po visoki podaji iz desnega kota je bil pred vrati usoden Visca. Nato so imeli mladinci še nekaj priložnosti za gol. Pred dvojnim sodnikovim žvižgom pa je Treviso še enkrat zatesel mrežo. V drugem polčasu so bili domači bolj agresivni in tudi sojenje se je spremenilo. Kras bi namreč zaslužil dve enajstmetrovki, ki jih sodnik ni dodeljil. Več je bilo tudi rumenih kartonov in v 30. min drugega polčasa še izklučitev obrambnega igralca Latina. Kras je z možem manj skušal na vse načine prebiti obrambo nasprotnika do konca tekme. Trener Kragelj je tokrat vključil v igro tudi dva naraščaj-nika, ki bosta morda v prihodnji sezoni igrala za mladince. IZJAVA PO TEKMI: Alessandro Gobbo (navijač Krasa): » V dugem polčasu so fanjte igrali boljše, čeprav jih je malo oviralo sojenje. Nasprotnik se nam je solidno upiral in branil rezultat. Pohvalil bi trenerja in pomožnega trenerja, ki si veliko prizadevata za obe ekipi.« (MiP) Ostali izidi: Belluno - Sanvitese 2:2, Montebelluna - Concordia 3:0, Porde-none - Opitergina 2:0, SandonaJesolo -Tamai 3:0, Torviscosa - Union Quinto 1:0, Unione Venezia - Chioggia 5:0. Vrstni red: Pordenone 45, Unione Ve-nezia 37, Montebelluna 36, Union Quinto, Concordia 34, SandonaJesolo 31, Kras, Belluno 29, Opitergina, Treviso 28, Sanvitese 21, Tamai 13, Torviscosa 11, Chioggia 9. Prihodnji krog (26.2.): Union Quinto - Kras. DEŽELNI MLADINCI - Izida: Mug-gia - Pro Gorizia 1:0, Zaule - Sistiana 2:2. LJUBITELJI - Izid: Sovodnje ljubitelji - Domio 3:3. / 26 Nedelja, 13. februarja 2011 ODBOJKA DEŽELNA C-LIGA - Moška skupina za napredovanje Sloga Tabor ni dovolila presenečenja V Repnu proti Soči brez zastojev - Za obstanek: Val dobro začel, Sloga brez osvojene točke 11—ilSS Sloga Tabor Televita - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:14, 25:17, 25:10) Sloga Tabor Televita: A. Peterlin 8, Cettolo 5, Slavec 8, Nigido 6, V. Kante 20, Veljak 2, Privileggi (L), M. Peterlin 0, Fer-mo 2, Riolino, M. Kante. Trener: Lucio Bat-tisti Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje: I. Černic 9, J. Černic 2, M. Černic 4, M. Devetak 1, M. Juren 4, Valentinčič 6, Kragelj (L), E. Juren 0, Škorjanc 0, I. Deve-tak. Trener: Andrej Berdon Tretji letošnji derbi med slogaši in So-čani so spet prepričljivo slavili varovanci trenerja Battistija. Domači odbojkarji so na splošno igrali zelo dobro in v glavnem malo grešili (8 napak na servisu in prav toliko v ostalih elementih). Njihova premoč je bila še posebno očitna na mreži, kjer so bili v napadu in bloku precej boljši od Soče, svojo nalogo pa so si olajšali že z agresivnim servisom, s katerim so večkrat spravili v težave sprejem nasprotnikov in dosegli tudi 10 asov (med temi jih je kar 7 dosegel Vasilij Kante, zelo dobro pa je servi-ral tudi Ambrož Peterlin). Nasprotno je Soča le v prvi polovici drugega seta z začetnim udarcem preprečila Slogi Tabor, da bi nemoteno gradila igro, medtem ko je imel večji del tekme domači podajalec Veljak dokaj enostavno nalogo in je lahko natančno zalagal vse svoje napadalce. Slogaši so v prvem setu takoj poved-li 9:2, do konca seta pa so svojo prednost z zelo zbrano igro še povečali. Sočani so se sicer borili, a so bili proti razigranim domačinom brez moči. Začetek drugega seta je obetal, da bo srečanje postalo bolj izenačeno. Varovanci trenerja Berdona so se nekajkrat izkazali v obrambi in poostrili svoj servis, slogaši pa so v tem delu zagrešili nekaj več napak. Od 12. točke dalje pa je domača ekipa spet prevladala na igrišču in z visokim ritmom igre nadaljevala tudi v zadnjem nizu. Z uspešnimi servisi, bloki in napadi je Sloga Tabor povedla 13:3, Sočani pa so šele tedaj osvojili svojo prvo točko (ostale so bile sad napak Sloge). Z nekaj zaporednimi bloki je Soča svoj zaostanek znižala na sedem točk (14:7), nato pa je bilo tekme kmalu konec. Tjaša Gruden Skupina za obstanek Val Imsa - Buia 3:1 (23:25, 25:21, 25:15, 25:21) Val Imsa: Lavrenčič 0, Ombrato 22, Farfoglia 11, Masi 11, D. Nanut 4, Cutuli 5, Plesničar (L), S. Faganel 7, Fedriga 1. Trener: Robert Makuc. Valovci so začeli povratni del s ciljem, da v skupini za obstanek osvojijo vse tek- me, čeprav se jih smola drži tudi v tej fazi prvenstva. Že tako okrnjeno ekipo bo kmalu zaradi operacije zapustil tudi Danjel Nanut (manjkal bo vsaj en mesec), precej oddaljena pa je tudi vrnitev na igrišče Daniela Faganela. Začetek tekme proti Buii je bil težaven. Gostje so presenetili z zelo dobrim servisov, njegova glavna »žrtev« pa je bil Om-brato, ki je bil v tem elementu prav posebno nerazpoložen. Povrh tega nikakor ni šlo od rok niti korektorju Lavrenčiču, ki je imel sicer težave z bolečinami v zapestju. V petih napadih ni dosegel niti točke. Buia je vodila že od vsega začetka (6:1), imela je tudi osem točk prednosti in je uvodni set povsem zasluženo osvojila. Trener Makuc je od drugega seta dalje spremenil postavo. Ombrato je prevzel mesto korektorja, Stefano Faganel pa je nadomestil Lavren-čiča. Ukrep se je še kako obrestoval. Faga-nel je odlično je sprejemal, Ombrato pa je napadal učinkovito. Val je tako odločno prevzel niti igre v svoje roke in zmaga ni bila več pod vprašajem. Od polovice tretjega seta do konca tekme je na centru (namesto Nanuta) igral Fedrigo in dobro opravil svojo nalogo. Sloga - Volley Club 1:3 (25:18, 17:25, 24:26, 23:25) Sloga: Bertali 13, Devetak 3, Dussich 19, Ilic 12, Romano 4, Rožac 10, Guštin, Pečar, Žerjal. Trener Ivan Peterlin Boj za obstanek med C ligaši se za Slogaše ni začel najbolje, saj so na domačih tleh klonili pred tržaškimi vrstniki brez osvojene točke. Res je sicer, da je bil v igri viden napredek, da so prikazali marsikatero lepo akcijo, kar pa je, žal, lahko le zelo skromno zadoščenje, saj ostaja dejstvo, da so ostali praznih rok. Začetek je bil sicer zelo obetaven, saj so Slogaši svoje nasprotnike presenetili z zelo agresivno igro, ostrim servisom, ki je Volley Clubu večkrat onemogočil gradnjo in prvi niz je povsem zasluženo pripadel našim odbojkarjem. V drugem je bila slika povsem različna, Slogaši so precej popustili predvsem v sprejemu, nasprotnik pa je odlično izkoristil svoj potencial na mreži (za Volley Club igra na primer tudi bivši Va-lovec Spinelli) in set osvojil brez večjih težav. Prava tekma se je začela v tretjem ni- zu, v katerem je sicer dobro kazalo Sloga-šem, ki so vodili tudi za pet točk (21:16) in bili v vodstvu praktično do konca. V veliki zmedi, ki je nastala v končnici tudi zaradi nekaterih spornih sodniških odločitev (sodnica je bila sploh stalno zelo negotova, oškodovala je obe ekipi, žal pa našo v najbolj ključnih trenutkih), so gostje znali ohraniti mirnejše živce, izkoristili Slogine naivne napake in set spravili pod streho. Tudi zadnji je bil izenačen, Volley Club je bil, razen redkih trenutkov, v prednosti dveh ali največ treh točk, Slogaši so izenačili pri 22:22 in 23:23, naprej pa ni več šlo in naši odbojkarji so se morali pač sprijazniti s porazom brez osvojene točke, ki bi si jo, po prikazani igri, prav gotovo zaslužili. (INKA) NA GORIŠKEM Pestro v različnih kategorijah Olympia Terpin - Torriana 3:0 (25:16, 25:13, 2517) Olympia Terpin: J. Hlede 6, Vizin 15, Mucci 5, Komjanc 10, Blasig 4, Vogrič 0, D. Hlede 0. Olympia je brez težav zmagala proti ekipi iz Gradišča, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Nasprotniki so zelo mladi, saj večina igralcev pripada letnik 1995 in za naše je bila tekma zgolj dober trening. V vlogi podajalca je ponovno dobro igral Hlede in na korektorskem mestu se je izkazal Vizin, ki je bil s 15. točkami najboljši napadalec tekme. Zelo uspešna sta bila tudi centra Komjanc in Mucci, ki sta lahko več igrala tudi v polju zaradi odsotnosti libera. Soča Lokanda Devetak - Libertas San Giovanni 0:3 (22:25, 12:25, 16:25) Soča: Černic, Čevdek, I. in T. De-vetak, Juren, Tomšič, trener Jelavič. Okrnjeni sočani so morali priznati premoč bolj izkušenega nasprotnika. V prvem setu so bili Jelavičevi varovanci bolj zbrani, nato pa so popustili in nasprotnik je imel lahko delo. UNDER16 ŽENSKE Minerva Millenium - Soča 3:0 (25:8, 25:13, 25:13) Soča: Berlot, Celikovič, Černic, Co-tič, M.in S. Devetak, Lupin, F. Malič, Mo-setti, Peressini (L), Selini, trener Berdon. Proti močnim nasprotnicam, ki so bile resda pretrd oreh, so sočanke prehitro vrgle puško v koruzo. UNDER12 MEŠANO Na Goriškem Pieris - Val Bensa 1:2 (27:25, 17:25, 18:25) Val Bensa: E. in I. Antoniutti, Gren-dene, J. in M. Gergolet, Bensa, Podveršič, Prešerne, Kobal, Lavrenčič, Montrone, Ferletič. Mladi valovci so zmagali tudi v svojem drugem nastopu. Tokrat so se pomerili z leto ali dvema letoma starejšimi dekleti (v ekipi je bil en sam fant). V prvem setu so že vodili s 23:18, vendar so nato set nerodno izgubili. V nadaljevanju so se otresli treme in prepričljivo osvojili naslednja dva seta. Na igrišče so stopili vsi. Val Arcobaleno - Libertas Capriva 3:0 (25:11, 25:7, 25:19) Val Arcobaleno: Canzian, Černic, Frandolič, E. in S. Gergolet, Jarc, Ocret-ti, Perdec, Tosolini, A. in G. Violin. Tudi dekleta so spet zmagala. Tokrat so gladko odpravile moštvo s Ko-privnega. Razlika med ekipama je bila velika, mlade valovke pa so pokazale še dodaten napredek v igri, saj so tokrat čimbolj doslednemu igranju s tremi dotiki dodale še enoročni napad, ki jim je kar uspeval. Goriziana/Villesse - Soča 2:1 (20:25, 25:21, 25:21) Soča: Butkovič, Černic, T. in S. Co-tič, Petruz, Persoglia, Sardoč, Tomšič. Trenerja: Cotič in Stubelj. Sočanke so se dobro upirale in se enakovredno borile proti solidni ekipi iz Vileš. Trenerska dvojica Cotič-Stubelj je bila na koncu zadovoljna z igro in s pristopom svojih varovank. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. DEŽELNA D-LIGA - Olympia Ferstyle premagala neugodni tržaški CUS Injekcije samozavesti in strupa V ženski D-ligi zelo neobetavna poraza Bora Kmečke banke in Kontovela na domačih tleh Olympia Ferstyle - Cus TS 3:1 (25:14, 25:18; 20:25, 25:8) Olympia Ferstyle: Komjanc 17, Ter-čič 17, Pavlovič 13, Peršolja 11, F. Hlede 4, Capparelli 2, Brotto 0, Sanzin 0, Vizin 0, Polesel (L). Trener: Zoran Jerončič Odbojkarji goriške Olympije so v uvodnem srečanju drugega dela prvenstva premagali vseučeliščnike iz Trsta, ki so v svoji skupini zasedli drugo mesto na lestvici. Gostje so se izkazali za solidno ekipo, ki je vse do sedaj prikazala najučinkovitejšo igro v obrambi in obenem razpolaga z najboljšim liberom. Z druge strani pa je zelo pomankljiva v napadu, kar ji preprečuje, da bi lahko ciljala na visoko uvrstitev ob koncu sezone. Varovanci trenerja Jerončiča, kljub ne preveč blesteči igri, so vsekakor ohranili zadovoljivo stopnjo zbranosti, ki jih je privedla do treh pomembnih točk. Na svoj račun sta tokrat prišla blokerja Peršolja in Pavlovič, ki sta se izkazala tako v napadu kot v bloku. Nekoliko je pešal sprejem tako, da se je moral organizator igre Hlede še dodatno truditi pri podajanju napadalnih žog. Prvi niz je potekal vabsolutni premoči gostiteljev, ki so gostom prepustili le 14 točk, od katerih so jih sami prispevali kar 9. V drugem nizu so gostje povedli na 1:5, ko je moral trener Jerončič poseči po tehničnem premoru. Prejeta odločitev je očitno obrodila svoje sadove, kajti so domačini negativno razliko kmalu nadoknadili in brez težav osvojili tudi drugi niz. Začetek tretjega niza je bil sličen prejšnjemu le, da tokrat tržaški gostje se niso pustili presenetiti in so ga v vsem zaslužno tudi osvojili. Domači igralci so se zavedali pomembnosti četrtega niza tako, da so bili od vsega začetka pazljivejši in si kmalu priigrali odločilno prednost. V tem nizu je bil še posebno učinkovit krilni napadalec Luka Terčič. (J.P.) ŽENSKA D-LIGA Bor Kmečka banka - Virtus 0:3 (15:25, 15:25, 24:26) Bor Kmečka Banka: Pučnik 8, Vo-dopivec 9, Grgič 3, Cella 4, Kneipp 1, Del-la Mea 9, Hauschild (L), Costantini 5, Mi-loševič, Zonch. Trenerka: Betty Nacinovi Borove odbojkarice so odločilni del prvenstva začele na najslabši možen način. Proti mestnemu tekmecu Virtusu so izgubile zelo gladko, predvsem pa so zaigrale zelo apatično in vajeti igre prepustile svojim nasprotnicam, ki se jim za zmago ni bilo treba posebno naprezati. Bolj izenačen je bil le zadnji niz, v katerem je imela naša ekipa tudi zaključno žogo, a jo je zapravila z zgrešenim udarcem. Nato je Virtus brez večjih težav dosegel še zadnji dve točki in tako zasluženo slavil. Plave so tokrat premalo ostro servi-rale, v sprejemu in obrambi pa niso bile dovolj dinamične. Slabše kot po navadi je deloval tudi blok. Borovke morajo na ta poraz čim prej pozabiti, od naslednje tekme dalje pa bodo morale igrati veliko bolj borbeno, saj bodo sicer rezultati težko ugodnejši. (T.G.) Kontovel - Grado 1:3 (20:25, 22:25, 25:23, 22:25) Kontovel: Micussi 5, Zuzič 6, Anto-gnolli 1, Cassanelli, Štoka 3, Lisjak 11, Bu-kavec 14, Kapun (L), Balzano 13, Rudes, Za-vadlal, Starc 0. Trener: tanja Cerne. Kontovelke so prav gotovo pričakovale boljši začetek drugega faze, v kateri bo za obstanek potrebno doseči veliko zmag, treba pa je reči, da so igralke iz Gradeža pri Bri-ščikih zmagale tudi v prvem delu prvenstva. V prvih dveh setih je igral Kontovel slabo. Dekleta so bila živčna, precej je bilo napak, ki jih ponavadi ne delajo. V drugem setu je Grado vodil že z 19:13, ko so Kontovelke končno reagirale in se jim približale na dve točki (21:19, 23:21), žal pa jim preobrat ni uspel. Dobra igra s konca drugega seta je vsekakor pozitivno vplivala na njihovo razpoloženje, tako da so tretji set končno začele tako kot je treba, zlasti na mreži. Žal se jim je po visokem vodstvu z 20:13 zataknilo, ne pa toliko, da ne bi seta osvojile. Četrti set je bil zelo izenačen. Grado je sicer vodil s 15:11, Kontovelke pa so ga pri 20. točki ujele in celo povedle z 22:20. Kazalo je dobra, tedaj pa jim ni šlo več od rok, nekaj zmede je vnesla tudi rahla poškodba podajalke Antognolli-jeve (ki je sicer igrala do konca), predvsem zaradi napak Kontovela pa je borbeni Grado dosegel odločilni delni izid 5:0 in se tako veselil pomembne zmage. / ŠPORT Nedelja, 13. februarja 2011 27 KOŠARKA - Na gosotvanju državne C-lige v Codroipu Jadran Qubik zamudil priložnost Codroipese - Jadran Qubik Caffe 71:64 (11:20, 30:35, 43:45) Jadran Qubik: Ban 26 (4:5, 8:14, 2:4), Tommasini 8 (-, 4:11, 0:1), Oberdan 7 (4:4, 0:1, 1:2), Slavec n.v., Marusič 17 (2:4, 6:8, 1:1), Franco (-, -, 0:5), Florid-na, Bernetič 0, Malalan 6 (2:2, 2:7, -), Cohen, trener: Vatovec. Jadranovi košarkarji so na gostovanju v Codropiu zamudili lepo priložnost za zmago. Tekma je bila podobna prvi proti temu nasprotniku na Opčinah. Jadran je vodil tri četrt tekme, popustil pa v zadnjih petih minutah. V prvem polčasu je bil Jadran nesporni gospodar, gostitelji pa so zaostanek zmanjšali šele tik pred odhodom v slačilnice. Razpoložena Ban in Marusič sta polnila nasprotnikov koš, pomemben doprinos pa je v napadu dal tudi Tommasini. Gostom se je v nadaljevanju tekme obrestovala zelo agresivna in nekajkrat nekaznovana obramba, priključek pa jim je uspel šele v zadnji četrtini. Do izida 55:55 v 35. minuti sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nato pa so vajeti igre prevzeli gostitelji, ki so jim uspeli nekateri »nemogoči« meti za tri točke (4:8). Sodnika, ki sta v zadnji četrtini sprva v samh dveh minutah dosodila Codroipu kar štiri osebne napake, Jadranu pa nobene, sta nato skrila piščalko v žep in jo iz njega potegnila šele zato, da sta dosodila nekaj nerazumljivih osebnih napak jadranovcem. V tem delu srečanja je Jadran izgubil kar Matteo Marusič se je izkazal pet žog, gostje pa so jih prav toliko pridobili. Kljub temu je Jadran še v zadnji minuti zaostajal za tri točke, na koncu pa je moral priznati premoč Codroipa, pri katerem so bili naposled pri metu razpoloženi prav vsi igralci (28 točk v zadnji četrtini), česar pa žal ni mogoče zapisati za jadranovce. Cohen v 11 mi- kroma nutah igre ni prišel do meta, Franco je imel izkupiček 0:5 za tri točke, Slavec pa ni stopil na igrišče, tako da je bilo vse breme napada na ramenih Bana in Ma-rusiča. Če bi Jadran tudi v zadnjem delu tekme igral vsaj približno tako kot prej, se mu zmaga zagotovo ne bi mogla izmuzniti. ATLETIKA Ruzzier četrti na Dunaju Na tekmovanju Vienna indoor gala na dunajskem Prater-ju je lonjerski atlet Fabio Ruzzier na dvoranski tekmi za člane v hitri hoji na razdalji 3 kilometrov zasedel odlično 4. mesto. Z vrhunskim časom 10:57,32 je zmagal 27-letni Matej Slovak Toth, sicer zmagovalec lanskega svetovnega pokala na razdalji 50 km v Mehiki. Slovaški zmagovalni oder sta dopolnila Patrik Spevak (12:00,66) in Peter Tichy (12:45,48). Ruz-zier je na 4. mestu dosegel čas 14:00,72, za dobri sedem stotink sekunde ni uresničili cilja, da bi hodil pod 14 minutami, bil pa je prehlajen. Ruzzier je bil edini med veterani, ki je na tekmi nastopil v boljši skupini s člani in ne v slabši, v kateri so tekmovali samo starejši hitrohodci. Skupno je na Dunaju nastopilo 24 atletov. KOŠARKA - V deželni C-ligi konec zmagovitega niza Radenske Servolana nadigrala Bor Hitri gostitelji, predvidljivi gostje - Breg doživel nepričakovan poraz v Vidmu - Zmagoviti met ni šel skozi obroč Servolana - Bor Radenska 85:71 (24:16, 38:26, 61:46) Bor Radenska: Bole 2 (-, 1:3, 0:2), Ma-donia 18 (-, 6:7, 2:3), Crevatin 2 (-, 1:2, 0:2), Štokelj 9 (4:4, 1:2, 1:2), Babich 5 (-, 1:2, 1:3), Burni 7 (-, 2:4, 1:4), Medizza 4 (-, 2:4, -), Za-nini 10 (6:10, 2:6, 0:1), Pipan 3 (3:4, 0:1, -), Fumarola 11 (5:5, 3:9, 0:3), Pertot in Gal-locchio nv. Trener: Boban Popovič. SON:21; PON: Štokelj (40); SKOKI: 22 ( 13 v obrambi, 9 v napadu) Servolana se je Boru Radenski oddolžila za poraz iz prvega dela, ko je nastopila okrnjena. Sanje plavih o 11 zaporedni zmagi so se razblinile že po samih 4 minutah (10:4). Glavni razlog za poraz je slaba igra v napadu in premehka obramba. Žoga ni krožila, tako da so bili napadi plavih počasni in predvidljivi. Večkrat so metali iz neizdelanih položajev, kar pa smo sinoči predvsem pogrešali je bila igra pod košem. Fumarola in soigralci so se s težavo prebijali pod koš in tudi odbite žoge so bile lahek plen obrambe Servolane. Gostitelji pa so predvajali hitro igro, ki je spravila v hude težave borovce. Ser-volana je nedvomno dokazala, da je upravičeno na prvem mestu in predvsem, da ima v svojih vrsta centra, ki je pravi luksus za to kategorijo. Srb Vujovič je namreč predstavljal pravo nerešljivo uganko za plave in je na koncu dosegel 24 točk (7:10 za 2 točki in 10:10 pri prostih metih). Treba je tudi dodati, da sodniški par ni bil na ravni tekme in je predvsem Servolani dopuščal res grobo igro, Pozzeccu pa, da je na parketu delal kar je želel. Vsekakor to ne more biti izgovor za poraz svetoivanske peterke. CBU - Breg 76:73 (20:23, 41:38, 66:54) Breg: Bozic 4 (-, 2:3, 0:2), Grimaldi 3 (1:2, 1:3, 0:3), Ferfoglia 23 (14:16, 3:6, 1:5), Samec 7 (1:1, 3:9, -), Giacomi 20 (6:6, 4:8, 2:5), Moschioni 0, Semec 9 (5:6, 2:3, -), Vi-sciano 7 (1:2, 3:4, -), Schillani in Visintin n.v. Trener: Krašovec. SON: 20. Brežani so na drugem zaporednem gostovanju na Videmskem ostali praznih rok. Pepelka prvenstva CBU, sicer mladinska vrsta Snaidera, je Brežanom pripravila neprijetno presenečenje. Vzrokov za poraz je veliko. Varovanci trenerja Krašoveca so tokrat nastopili brez Richterja, ki se mudi v Cremoni na preizkušnji pri tamkajšnjem prvoligašu, Grimaldi in Moschioni sta naletela na res črno soboto, sodniška dvojica ni bila ravno naklonjena Brežanom, vendar kljub vsemu, kot je izjavil ob koncu srečanja trener Tomo Krašo-vec, so za poraz krivi sami, saj niso izkoristili svoje večje izkušenosti. Breg je celo imel met za zmago, vendar je žoga končala izven obroča. »Običajno ne komentiram sojenja sodnikov, vendar sta bila tokrat delilca pravice iz Pordenona res obupna. Dosodila sta nam več kot 20 korakov in kaznovala sta nas s številnimi nepravični tehničnimi napakami,« je izjavil trener Krašovec. DEŽELNA D-LIGA Villesse - Kontovel 90:94 (22:19, 45:40, 65:66, 80:80) KONTOVEL: Paoletič 11 (2:4, 3:7, 1:3), Križman 19 (5:5, 7:14, -), Gantar 5 (1:2, 2:3, 0:1), Švab 9 (3:7, 3:5, -), Lisjak 14 (10:14, 2:5, -), J. Zaccaria n.v., Šušteršič 18 (3:4, 3:8, 3:6), D. Zaccaria 9 (0:2, 3:7, 1.1), Regent 3 (1:2, 1:5, -), Hrovatin 6 (2:3, 2:4, 0:1), God-nič (-, 0:2, -), trener Brumen. SON: 29. Pon: Križman (39), Lisjak (40). Kontovelci so se morali pošteno potruditi, da so le po podaljšku premagali zadnjeuvrščeni Villesse. Gostitelji so bili v prvem polčasu boljši, po drugi strani pa so Kontovelci lagodno igrali v obrambi, saj so dopustili domačim košarkarjem, da so dosegli kar 45 točk. V tretji četrtini je Villesse povedel za 10 točk, na srečo pa se je tedaj razigral Pavel Križman, ki je dosegel nekaj pomembnih košev, tako da so Konto-velci nadoknadili ves zaostanek in nato celo sklenili četrtino s točko prednosti. V nadaljevanju pa je Villesse spet povedel za 10 točk. Kontovelci niso popustili in z boljšo igro v obrambi ter večjo učinkovitostjo v napadu izsilili podaljšek, ki je bil zelo razburljiv. Še 52 sekund pred koncem je Kon-tovel vodil z 87:85 ter nato s Šušteršičevo trojko povedel na 90:85. Gostitelji se niso dali in zmanjšali razliko na 2 točki. V zadnjih akcijah pa je Paoletič s prostimi meti zagotovil svoji ekipi težko, a zasluženo zmago. Od posameznikov bi tokrat omenili Križmana, ki je bil z 19 točkami najboljši strelec ekipe, in Danjela Zaccario, ki je imel 15 skokov, od teh kar 9 v napadu in tri pridobljene žoge. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Sokol - Salesiani Don Bosco 74:52 (23:12, 47:24, 58:42) SOKOL: Piccini 5, Umek 7, Rogelja 17, N. Sossi 10, Vitez 18, Guštin, Trampuž 2, Malalan, Sedevčič 10, Semolič 5. Trener Emili. 3 točke: Umek 2. SON : 12. Sokol je povsem zasluženo premagal trejteuvrščeno ekipo "salezijancev", osvojil tretjo zaporedno zmago in novi pomembni točki v boju za končnico prvenstva. Nabrežinsko moštvo je nastopilo v dokaj okrnjeni postavi (brez Hmeljaka, Vi-dalija, Jana Sossija in Hrovatina), kljub temu je bila njegova zmaga prepričljiva in razveseljivo je tudi to, da se forma vseh igralcev vzpenja. Emilijevi varovanci so igrali od začetka do konca tekme zbrano v obrambi in učinkovito v napadu. Že po prvi četrtini so si priigrali 11 točk prednosti, ki so jo ob koncu polčasa povečali na 23. To vodstvo so v glavnem ohranili tudi v drugem delu tekme. Za novi točki je zaslužna vsa ekipa, od posameznikov pa bi predvsem omenili Primoža Rogeljo, ki je dosegel 17 točk in imel kar 12 skokov (9 v obrambi in 3 v napadu). Zelo požrtvovalen v obrambi je bil tudi Piccini (7 skokov), medtem ko se je v napadu solidno odrezal Kevin Se-devčič. (lako) KOLESARSTVO Trofeja ZSŠDI letos spet spremenjena Letošnja 35. kolesarska trofeja ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 6. marca, bo pod silo razmer potekala po spremenjeni progi, saj je cesta, ki iz Lovca (Bošket) vodi proti sv.Ivanu že dalj časa zaprta zaradi usada, dela na njej pa so še daleč od konca. Katera bo alternativna proga, da bi dosegli primerno dolžino dirke, bodo organizatorji KK Adria razkrili na tradicionalni tiskovni konferenci, ki bo v četrtek, 24. februarja v športno-kulturnem centru v Lonjerju ob 18. uri. Tudi letos so glavni pokrovitelji dirke Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Trst, Zveza zadružnih bank FJK in ZSŠDI. JUTRI 100-letnica SPDG na Športelu Gosta jutrišnjega Športela (TV Koper-Capodistria, 22.30) sta predsednik in podpredsednik Slovenskega planinskega društva Gorica Marko Lutman in Loredana Prinčič, spregovorila pa bosta tudi o letošnjih pobudah ob 100-letnici društva. S kamerami so se mudili na nogometnih tekmah Ponziana -Vesna in Sovodnje - Esperia ter na odbojkarskem derbiju Sloga Tabor - Soča in odbojkarski tekmi Našega praporja proti ekipi Club regione. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me Domači šport Danes Nedelja, 13. februarja 2010 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Padovi: San Paolo Padova - Kras Repen 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Esperia; 15.00 v Miljah: Muglia -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Nabrežini: Aurisina - Mladost DEŽELNI MLADINCI - 10.30 v Križu: Vesna - Ronchi NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -Cgs NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Audax U8 - 9.00 v občinski telovadnici v Repnu: turnir v organizaciji NK Kras KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - UBC ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Sloga MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Club Regione 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Poggivolley UNDER 18 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Rozzol: Virtus - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 9.30 v Trstu, Campi Elisi: Brico center Muggia - Sokol Bar Igor; 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Azzurra - Breg UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Trstu, Rozzol: Virtus -Kontovel; 18.00 v Trstu, Trg Papa Giovanni XXIII: Azzurra B - Sokol Železnina Terčon UNDER 13 MEŠANO - 9.30 v Trstu, Ul. Carli: Coselli Blu - Sloga Barich Jutri Ponedeljke, 14 februarja 2011 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Standrežu: Juventina - San Giovanni ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 na Opčinah: Sloga Barich - Bor ZKB UNDER 13 MEŠANO - 18.00 v Trstu, Ul. Svevo: Svevo - Kontovel; 18.00 v Koprivnem: Capriva -,Olympia Corsi 13 Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme Zamejskega smučarskega prvenstva 2011, ki bo v soboto, 19. februarja, ter 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ki bo v nedeljo, 20. februarja. Obe tekmi bosta potekali v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 17. februarja na tel. št. 348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSŠDI, ki bo v soboto, 19. februarja, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia); 338-3376232 (Boris). AŠD MLADINA vabi člane, ki bi se radi udeležili 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ob priliki 40-letnice ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 20. februarja, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 338-3376232 (Boris); 040213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 3386376575 (Sonia). SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo potekalo v soboto, 19. februarja 2011 v kraju Forni di Sopra. Prijave na spletni strani info@skdevin.it, ali pa na tel.št. 335 8180449 (Erika) SK DEVIN vabi vse svoje člane in tekmovalce na društveno tekmo v kraju Forni di Sopra v nedeljo, 20. februarja 2011. Možen je avtobusni prevoz. Odhod avtobusa ob 6.30 s Trga v Nabrežini. Prijave na info@skdevin.it ali pa na tel.št. 335 8180449. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo 27. februarja. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. www.primorski.eu1 v oci 28 Nedelja, 13. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 1030 A MOSKVA -15/-110 cib ivi SKOPJE - -6/11 v „„ATENE ^ ,.8/15 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Anticiklonsko območje, ki je v zadnjih dneh vztrajalo nad Italijo, se postopoma slabša. Danes bo šibka hladna fronta prešla Alpe, v torek pa bodo v vseh plasteh ozračja pritekali « vlažni jugozahodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.28 Dolžina dneva 10.18 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.59 in zatone ob 3.15 Nad severnim Atlantikom je ciklonsko območje, še eno ciklonsko območje pa je nad vzhodno Evropo. Nad Skandinavijo pa je anticiklonsko območje. Fronta se zadržuje nad srednjo Evropo in Balkanom. Od zahoda doteka nad naše kraje vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.53 najnižje 1 cm, ob 6.50 najvišje 34 cm, ob 14.07 najnižje -52 cm, ob 20.42 najvišje 23 cm. Jutri: ob 1.46 najnižje -4 cm, ob 7.31 najvišje 41 cm, ob 14.35 najnižje -61 cm, ob 21.11 najvišje 31 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .280 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................70 Cerkno................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............130 Piancavallo............50 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............110 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . .70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -2/2 TRBIŽ O 0/8 O -2/3 KRANJSKA G. CELOVEC O -2/3 O1-5 TRŽIČ -2/4 O KRANJ o-2/3 S. GRADEC CELJE -1/4 O MARIBOR o-2/2 PTUJ O M. SOBOTA O-3/2 O 1-3 LJUBLJANA 1/5 POSTOJNA O-2/5 KOČEVJE REKA 6/10 N. MESTO 0/5 O ___ ZAGREB 1/4 O ^NAPOVED ZA DANES Od obale vse do Predalp bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, v Alpah pa pretežno oblačno, le v notranjosti Karnije in na Trbiškem bodo sicer možne večje razjasnitve. Ponekod se bodo lahko pojavljale rahle padavine, predvsem na vzhodnem pasu, nad 1000 metrov pa rahel sneg. Danes bo oblačno, ponekod bodo rahle padavine, v severni Sloveniji deloma kot rahel sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 2 do 5, na Primorskem okoli 10 stopinj C. iS TOLMEČ O 1/10 TRBIŽ O -2/8 O -3/3 KRANJSKA G. VIDEM O 2/11 O PORDENON 3/10 ČEDAD O 3/10 ¿S CELOVEC O -2/4 O TRŽIČ -1/4 GRADEC -2/4 O -1/3 S. GRADEC CELJE 0/4 O MARIBOR O-1/2 PTUJ O M. SOBOTA O-1/1 O N. GORICA O KRANJ O ^ LJUBLJANA 1/5 POSTOJNA O 2/5 KOČEVJE O ' ČRNOMELJ N. MESTO 0/5 O ZAGREB 1/4 O -N ' s REKA 7/11 Od obale vse do Predalp bo povečini zmerno oblačno vreme, v Alpah pa pretežno oblačno, le v zgornji Karniji in na Trbiškem bodo sicer možne večje razjasnitve. V najhladnejših urah bodo lahko nastale meglice in megla, predvsem na spodnji ravnini in ob morju, kjer se bo po vsej ^erjetnosti pojavljal rahel ali droben dež. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v torek bo pretežno oblačno. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji se bodo pojavljale manjše padavine, predvsem v torek v notranjosti Slovenije deloma tudi kot rahel sneg. Dopis iz pariza - Glasbenik Etienne Sibille Glasba, tako zelo raznolika in nepoznana PARIZ - Glasba je del življenja: spremlja nas v vsakdanu in ob pomembnih dogodkih, toda kakšen odnos imamo do nje, koliko jo poznamo? Še prevečkrat je delitev žanrov hierarhična, ker naj bi bila klasična glasba na najvišji stopnički, etnične glasbe pa na najnižji. Toda obstajajo glasbeniki, ki so si zadali cilj, da bodo predstavili raznolikost tega sveta. Med njimi je Etienne Sibille, ki s svojimi otroškimi predstavami odpre vrata v svet glasbe najmlajšim. »Vse se je začelo s projektom, s katerim sem predstavil zgodovino jazza gojencem glasbene šole; takrat sem igral v jazz skupini, na šoli pa sem učil tubo in pozavno. Otroci večinoma poznajo le tisto, kar jim ponuja televizija, toda to je le kaplja v morju. Odločil sem se, da jim bom pokazal bogastvo glasbenega sveta in vsako leto pripravil novo predstavo; trenutno jih imam na programu šest: Zgodovina jazza, Odkrivajmo glasbe sveta (ki vključuje tri predstave, Evropa, Avstralija in Afrika, Azija), Zgodba o malem Lucu, glasbeniku rudarske godbe in zadnja, Skoraj resnično, za katero sem naredil glasbila iz odpadnih materialov. Teme predstav sem izbral glede na šolske programe, tako sem imel več možnosti, da jih ravnateljstva sprejmejo. Odprtost do tovrstnih programov je odvisna od posameznika oziroma ravnateljstva. S svojimi predstavami sem prepotoval celo Francijo in gostoval v Maroku in Španiji; v tujini gostujem v francoskih centrih.« »Za vsako predstavo je potrebno veliko dela: prava tema, zgodba, prijagojena starostim otrok, in seveda nabava glasbil. Nekatera sem kupil na potovanjih, veliko sem dobil na internetu; po spletu sem izbrskal trgovino v Nemčiji, ki je specializirana za stara evropska glasbila. V svoji predstavi o evropski glasbi sem se osredotočil na stara glasbila, ki jih niti odrasli ne poznajo. In tako, čeprav je predstava za otro- ke, tudi odrasli, ki spremljajo najmlajše, ostanejo in sodelujejo. Omenil sem stara evropska glasbila, naj naštejem nekatera: saqueboute (srednjeveška pozavna), serpent (leseno basovsko trobilo v obliki kače), alpski rog in dude. Alpski rog so uporabljali pastirji za komunikacijo, zvok lahko potuje po več kilometrov in imeli so kode. Rog je glasbilo, ki ga najdemo po vsem svetu, od Tibeta do Avstralije. Tu mislim na dižiridu, narejen iz evkalipta, ki so ga izvotlili termiti. Po legendi, je naš prednik, ko je nekega dne zakuril ogenj, na plamen vrgel tudi evkaliptovo deblo, a ko je videl, da so v njem termiti, je močno pihnil vanj. Iz votlega debla se je razširil zvok, termiti pa so se spremenili v zvezde. Tovrstne legende vedno vpletem v svoje zgodbe oziroma predstave. Da bi otroci dobili čimbolj jasno podobo predstavljenih glasbil, se poslužujem tudi videa in na koncu predstave lahko sami zaigrajo na nekatere instrumente. Glede glasb sveta predstavim poznana glasbila, kot so djembe ali dižiridoo, ali manj poznana kot so inžožo ali isigubuse (tolkala).« Vsaka etnija, vsaka kultura je razvila svojo glasbo in posebna glasbila. To je neverjetno pisan, toda slabo poznan svet. Če bi hoteli kaj več izvedeti o Etiennovih predstavah, poglejte na www.etiennesibille.com. Jana Radovič