GOSPODARSTVO CENA LIR 30 Pošt. plač. vfgot. SREDA, 16. SEPTEMBRA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Ladova in Milan QQs bosta prehitela ^ Št črv se brani in hoče živeti. Zakaj 1‘ 1 rst s' skoraj 3UO.OOU prebivalci ne t)| ai v sebi novih življenjskih sil, tla Premagal gospodarsko krizo in se ranil pri življenju, vsaj skromnem, Piegn, že. v novih političnih razmerah ne ''•timi le pridobiti starega mesta med ve- evropskimi pristanišči. Po ^a*'Jans^em nacionalističnem tisku to^to naletimo na staro geslo, odkri-ai' lepo zavito, ki naj kot rešilno raviio pomaga trstu iz gospodarske krgate in naj zlasli učinkuje na rimske I 0ge- tj lede na njegovo zemljepisno o-f” na s*tra.ni meji Italije in daleč j,, ••alijanske sredine, naj bi Trstu bi-Poverjena vloga branika italijanstva ea »vdirajočo slovansko poplavo«, rst v tej vlogi naj Rim, če treba tudi aarnimi injekcijami »a fond perdu« •Petno vzdržuje pri življenju. Sicer pohištvo Trsta lahko zadobi tudi videz ^'atikomunističnega ognjišča, da bi v •egovern jmenu |a2e trkali na vrata S(i eriSkega strica Sama, čigar blagajne s te strani najbolj dostopne. Ko bi l^-opiia ugodna priložnost, bi Trst ko prešel tudi v ofenzivo po že iz-"•cnih fašističnih poteh proti vzhodu, ‘tli in z nami večina Tržačanov ima-s l' glede poslanstva Trsta in sredstev, j. ^aterimi naj si mesto zagotovi svojo °i'0en°st, drugačne pojme. Svojo iz-.. a'i;) ugodno zemljepisno lego na vra-j,a v srednjo Evropo, Podonavje in "‘kan, pa tu(jj SVoje stare zveze in “jPtavanje razmer v teh važnih evrop-? a Predelih naj Tržačani izkoristijo a Ovajanje plodonosne posredniške °§e v trgovini in gospodarstvu sploh temi predeli in Italijo ter čezmor-j^Pfi deželami, zlasti ob Sredozemlju Pa Srednjem vzhodu. Seveda ne zadostuje za dosego te-ttanrena stare zveze, ki jih čas ne-sPttljeno trga. Svoje stare pojme, ki a sloneli na pridobljenih izkušnjah in v.Uciiju, morajo Tržačani prilagoditi no-UP Političnim in gospodarskim raz-z /‘PPj ki sta jih ustvarili v tržaškem •edju zadnji dve vojni in še revolu-a Pri našem neposrednem sosedu. Aa vse to je poleg dobre volje potre-,^'P Peposreden stik z novim svetom, r 'krati tudi sistematično proučevanje Vlh razmer in vzrokov, iz katerih iz-raJo te politične, gospodarske In so-la}Pe spremembe. ( kaj storimo v Trstu, da bi ohranili adicionalne zveze z zaledjem in do-t Plavali svoje poznavanje, na primer ^tziner v Jugoslaviji, ki je za tržaško r kavino, za pomorstvo in gospodarski v *vPj sploh tako velikega pomena. Za zdrževanje neposrednih stikov in za PPčevanje razmer v katerikoli deže-1 ja nujno potrebno znanje jezika, ki a v njej govorijo. kako je v Trstu v tem pogledu? Ne jejo niti Vanščine, ne srbohrvaščine ne pouču- Piti na eni italijanski šoli v Trstu, Pa na italijanskih gospodarskih šo- ^ ■ Za pojme italijanskih nacionalistov 'P ti dajejo še vedno ton kulturne 11 življenju v Trstu — bi bil pouk ^venskega jezika na italijanskih sred-l'P šolah v Trstu nekaj nezaslišanega. akaj pa so naši sosedje Jugoslova-' lahko premagali vse predsodke in v^isleke kt starih časov in uvedli ob-v ieP pouk italijanskega jezika v slo-Pskih šolah na Koprskem. Zakaj je , Primer posebno odposlanstvo sindikaliste °dno: VePiji °v iz Padove nedavno preučevalo se med delavci in podjetji v Slo- Stavimo, da bodo prej uvedli j““R srbohrvaščine v gospodarske šo-Vev Ladovi ali Milanu kakor v Trstu. . JPo. da v tržaških knjigarnah pro-s, 1p čedalje več italijansko-srbohrvat-. P slovnic, odkar se ugodno razvija Ij^ieipska izmenjava med Italijo in j, k°slavijo; te slovnice naročajo tudi ^notranjosti Italije. Tečaji srbohrvat-ipzlka, za katere je dalo pobudo st 'erisko gospodarsko združenje v Tr-0,,’ sn bili lansko leto izredno dobro Iskani. Tržaška javnost torej čuti po-i Pa po znanju slovenskega in srbo-Gatskega jezika in si sama pomaga, kor ve in zna. Popolnoma upraviče- stva se vprašuje, zakaj se šolska obla- ne zmenijo za to živo potrebo in it |.a-l ne uvedejo vsaj v gospodarske •lanske šole pouka slovenščine in ^hrvaščine. težaška javnost pričakuje, da se bo Pčne naša univerza zganila in svoje ll ' Programe vskladila s poslanstvom r sta- kakršnega zahtevajo dejanske ^ztnere ;n njCgove resnične koristi. sti gospodarska fakulteta bi morala So Je slu®atelje navajati k proučevanju ^a?PUtlarskih in socialnih razmer v tr-Po -111 7aIec'ju in j im seveda ustvariti ^Soje za takšen študij. Doslej je na h r 1 0 Jugoslovanskem gospodarstvu te _roS°v te fakultete izšla samo ena ki !!? ■‘'•u^i.ia izpod peresa profesorja, S||.bl ga bili zaradi tega skoraj progla-Vse za nekakšnega revolucionarja. Vrh ta, ®a so v lanskem šolskem letu na tej u'teti sploh odpravili srbohrvaščino Svetovni boj za avtomobilski trg Ameriška industrija v ofenzivi s srednjimi tipi - Mednarodno sodelovanje med tovarnarji Avtomobilske tovarne se vneto pripravljajo na bližnje jesenske avtomobilske razstave, izmed katerih bo prva v Frankfurtu od 17. do 27. septembra. Podjetja tekmujejo, da bi si pridobila še vedno malo izkoriščeni evropski trg, kjer obstajajo še velike možnosti za prodajo avtomobilov, čeprav bi človek mislil, da je trg tu že nasičen. Borba med raznimi tvrdkami postaja še ostrejša, ker je že v veljavi carinska zveza SET (Skupnega evropskega trga). V tej zvezi se vodi ostra konkurenca zlasti med nemškimi in francoskimi tovarnami, ki izdelujejo avtomobile po zmernih cenah. Angleška avtomobilska industrija se je že pripravila na to konkurenčno borbo in pred nekaj tedni sta tvrdki Morris in Austin vrgli na trg avtomobil BMC 850, ki ga bo v Italiji izdelovala tovarna Innocenti, in ki bo verjetno stal nekaj manj kot ostali avtomobili z isto močjo. Na frankfurtski avtomobilski razstavi bo seveda imela levji delež nemška avtomobilska industrija, ki je lani dosegla pravi rekord (1,495.256 izdelanih avtomobilov). Njena proizvodnja se je v prvih letošnjih mesecih povečala za 20 odstotkov. Nemške tovarne so se vrgle na izdelavo novih, modernejših avtomobilov; večno iziemo dela tovarna Volkswagen, ki bo tudi tokrat pustila nespremenje- no obliko svojega znanega ljudskega avtomobila. Ta velika tovarna je dosegla v prvih mesecih tega leta nov rekord: izdelavo 3000 avtomobilov na dan. Posebnost prihodnje nemške proizvodnje je izdelava avtomobilov s 750-1100 kubiki. Predvidevajo, da bodo že letos izdelali komaj polovico avtomobilov z manjšo silo v primerjavi s preteklim letom. Vedno manj je namreč ljudi, ki si hoče preskrbeti male Goggomobil, Isette in podobna vozila. Gospodarska blaginja je povzročila tudi večje povpraševanje po dražjih avtomobilih. Na frankfurtski razstavi bo tovarna Mercedes-Daimler prikazala svoje nove modele, ki so precej različni od dosedanjih. Lepe limuzine bodo postale še bolj komodne in z modernejšo obliko, čeprav ne bodo opustile v glavnem dosedanje oblike, ki so prinesle tovarni sloves in uspeh. Tudi tovarna Opel-General Motors bo prikazala nekaj novih vozil. Znana »Rekord« bo predstavljena v novi obliki, s štirimi vrati in s povečano silo, 1700 kubikov. Novost pa bo nova limuzina te tovarne s 1200 kubiki. »Kapitaen« s 2605 kubiki pa bo popolnoma prenovljena in bo tudi estetično prava luksuzna limuzina. Avto-Union, tovarna, ki je v zadnjem času prišla v last Mercedes, bo vrgla na trg avtomobil DKM 750 »Junior« z dvotaktnim motorjem in s štirimi komodnimi prostori. Pravijo, da bo to vozilo imelo tako ceno, da bo v območju SET lahko konkuriralo francoskim in italijanskim ljudskim vozilom. Po uspehu, ki ga je dosegla tovarna Lloyd z vozilom »Alexander«, bo prikazala na frankfurtski razstavi novi avtomobil z 960 kubiki. Druge , i....-,, iii.il,,.- 11 •-n 11 ...'•! kot prost predmet! Namesto da bi toliko govorili, pisarili in teoretizirali o novem poslanstvu Trsta v okviru Skupnega evropskega trga, ko nimamo ni-kakšne stvarne podlage za napovedovanje neke posebne vloge v tem okviru, lotimo se rajši dela iz izhodišča na trdnih domačih tleh, ki nas vežejo s sosedi, čeprav je bila vmes potegnjena nenaravna politična meja. tovarne bodo razstavile v glavnem modele, ki imajo le malo sprememb v primerjavi s tistimi, ki so jih izdelovali doslej. Nekaj pa se vidi v nemški avtomobilski proizvodnji. Skupni evropski trg jo je vzpodbudil, da prične konkurirati na tem carinskem območju tudi italijanski avtomobilski industriji, posebno kar zadeva estetike vozila. Zato so se nekatere nemške tovarne obrnile na turinske risarje, da so ti izdelali osnutke novih karoserij. Nemci trdijo, da bo izmed vseh evropskih avtomobilskih jesenskih razstav frankfurtska prinesla največ novosti. Ni več daleč dan, ko bomo tudi v Italiji videli vrsto avtomobilov nemške izdelave; saj bodo njihove cene padale iz leta v leto zaradi znižanja carin. m. w. Ameriške tovarne gradijo srednje avtomobile Američani niso slepo posneli majhnih evropskih avtomobilov, ki močno konkurirajo ameriški avtomobilski industriji v sami Ameriki, ,pač pa so se odločili za izdelavo srednjih avtomobilov, ki so gibčnejši in nekoliko cenejši od dosedanjega povprečnega ameriškega vozila. Takšne vrste avtomobilov imenujejo »compact car«. Tri veli- ke tovarne so te dni postavile na trg takšna vozila, in sicer Fordova tovarna »Falcon«, General Motor’s Chevrolet »Corvair« in Crysler »Valiapt«. Ta nova vozila so si precej podobna. V njih je prostora za 6 potnikov, medtem ko prevažajo majhna evropska vozila lahko samo 4 do 5 potnikov. Nova vozila so lažja od dosedanjih povprečnih, in sicer približno za 1000 funtov (1 funt 0,45 kg) in tehtajo 2305 2600 funtov, Fordov . Falcon je za 1500 funtov lažji kakor dosedanji Fairlane. Po konjskih močeh so motorji novih ameriških avtomobilov za 90-100% močnejši kakor evropska majhna vozila. Ker so lažji, porabijo tudi manj bencina, in sicer prevozi Fordov Falcon 30 milj z enim galonom bencina (galon 4,54 litra). Novi tipi ameriških vozil so seveda cenejši kakor dosedanji, Falcon bo stal približno 200 250 dolarjev manj kakor dosednji tipi. Njegova cena znaša 1950 dolarjev. Corvair, ki ga izdeluje tovarna General Motor’s Chevrolet, stane 1810-1920 dolarjev. Računajo, da bodo prihodnje leto prodali v Ameriki 1,750.000 do 2,000.000 takih avtomobilov (compact cars) ter u-voženih majhnih evropskih atvomobi-lov. Med 7 milijoni avtomobilov, ki jih bo prevzel prihodnje leto ameriški trg, bo približno 500.000 uvoženih avtomobilov. Letos bodo prodali v Ameriki približno 6,5 milijona novih vozil. Novih avtomobilov tipa compact car bodo prihodnje leto prodali 750.000 do 1,000.000. Na koliko prebivalcev en avto? Največ avtomobilov imajo Združene države severne Amerike; tam pride en avto — všteti so tudi tovorni avtomobili in avtobusi — na dobra dva, ali natančneje na 2,5 prebivalca. Sledijo švedska (6,7), Anglija (8,5), Francija (8,7), Belgija z Luksemburgom (10,6) in Zahodna Nemčija (13,4). Kakšno je razmerje v Sovjetski zvezi, nam nj znano. V Italiji je konec leta 1958 krožilo 1,836.536 avtomobilskih vozil, to je eno na 27,4 prebivalcev, in je bilo med njimi 1,421.297 osebnih avtomobilov ali eden na 35,4 prebivalcev. Če bi smeli presojati premožnost prebi- valstva samo po tem, koliko avtomobilov kroži v neki deželi, bi bili naj-premožnejši v Italiji Piemontezi, katerih poglavitno mesto je Turin; pri njih pride namreč eno vozilo na 16,2 prebivalcev, oziroma, če štejemo samo osebne avtomobile, na 20,8 prebivalcev. Sledijo (v oklepaju je zaradi lažje orientacije navedeno tudi najvažnejše mesto v deželi); Lacij (Rim — 18,2 — 21,6), Aostanska dolina (Aosta — 18,7 — 25,8), Lombardija (Milan — 19,5 — 24,6), Ligurija (Genova — 20,6 — 25,8), Emilija in Romanja (Bologna — 21,9 — 32,3), Toskana (Florenca — 25,6 — 33,0), Furlanija in Julijska krajina (27,3 — 33,5). Sicilija je še kar na dobrem mestu (42,7 — 52,3); daleč zadaj pa sta v Južni Italiji Kalabrija (70,5 — 92,9) in Bazilikata (99,5 — 140,2). V Jugoslaviji je bilo registriranih na dan 30. 9. 1958, oziroma ( v oklepaju) na dan 31. 12. 1957: potniških avtomobilov 28.398 (21.570), avtobusov 3.910 (3.419), tovornjakov pa 28.482 (25.763), od tega v Sloveniji potniških avtomobilov 7.440 (5.123), avtobusov 531 (450) in tovornjakov 4.435 (4.077). V Sloveniji sami je prišlo potemtakem eno avtomobilsko vozilo na približno 125, en osebni avto pa na približno 200 prebivalcev. V devetih mesecih od konca leta 1957 do konca sepetembra 1958 se je znatno dvignilo stanje motociklov, in sicer od 26.424 na 37.649 v celi državi, oziroma od 9.188 na 13.058 v sami Sloveniji. Povpraševanje po motornih vozilih pa nenehoma narašča. Prav tako narašča v Jugoslaviji domača proizvodnja, ki se je pred nekaj leti šele začela. Tako so izdelali tovornjakov v prvem letu proizvodnje 1950 — 826, leta 195-3 pa 4.089, avtobusov leta 1951 — 36, leta 1958 pa 671, osebnih avtomobilov leta 1955 — 760, leta 1958 pa 2.598, motociklov pa leta 1956 — 3.421, lani pa 8.202. Zaradi primerjave naj tudi navedemo, da je bilo leta 1938 registriranih v Jugoslaviji 13.561 osebnih avtomobilov, 943 avtobusov, 4.286 kamionov in 7.661 motociklov. Kupčija z avtomobili v ZDA V prvi polovici letošnjega leta so razpečali v Združenih državah 3,080.681 novih avtomobilov; med njimi je bilo 289.443 vozil tuje proizvodnje. Od domače proizvodnje je šel najbolj v denar Chevrolet s 755.628 vozili in Ford s 733.946 vozili. V prvem polletju so si sledili po vrsti Pontiac, Plymouth, Oldsmobile, Rambler, Buick, Mercury, Cadillac in Dodge. Med uvoženimi avtomobili je bilo prodanih največ vozil znamke Volk-swagen (54.3,13 vozil), potem po vrsti znamke Renault, angleški Ford, Opel, Simca, Fiat (19.608 voz.), Hillman, Trlumph, Vauxhall in švedska Volvo. Za celo leto 1959 predvidevajo strokovnjaki, da bodo prodali skupno kakih šest milijonov novih avtomobilov domače in kakega pol milijona tuje proizvodnje. Naraščajoči uvoz zadaja ameriški avtomobilski industriji vsekakor skrbi. Pred kratkim je predložil neki poslanec ameriškemu kongresu zakonski predlog, po dopolnilnim davkom v višini 7,50% na vrednost, in sicer vrhu 8,50 % carine, ki je sedaj v veljavi. Zakonski osnutek še ni prodrl. AVTOMOBILI RENAULT ZA BOLGARIJO. Francoska državna tovarna avtomobilov Renault je podpisala pogodbo z Bolgarijo za dobavo 1400 avtomobilov tipa Dauphine. Oktobra bodo dobavili že 280 vozil. Meseca avgusta je tovarna Renault izvozila v ZDA 10.000 svojih avtomobilov. Tudi Nemci znajo biti včasih duhoviti. Takole je karikaturist lista »Die Deutsche Zeitung« (Miinchen) prikazal sestanek med Eisenhowerjem in nemškim kanclerjem Adenauerjem v Bonnu. Eisenhovver je Adenauerju vrgel de- V zadnjih letih opažajo, da popotniki čedalje manj uporabljajo ladje, zato pa tem bolj letala. Tako je pripotovalo v Italijo leta 1956 z ladjo 264.096, z letalom pa 409.457 turistov; lani se je razmerje spremenilo v korist letalskega prometa tako, da je število »ladijskih« turistov zdrknilo na 238.544, »zračnih« pa naraslo na 520.918. Skoro enak pojav so zabeležili tudi v drugih državah. Kljub temu pa se hočejo plovne družbe za čezoceanski promet še nadalje kosati z letalskimi družbami in nočejo vreči puške v koruzo. Prav te dni je začela obratovati na Severnem Atlantiku nova nizozemska 38-tisoč-tonska potniška ladja »Rotterdam«; francoske ladjedelnice gradijo 55-ti-sočtonsko »Leonardo da Vinci«. Britanska družba Ounard bo nadomestila obe »kraljici« (tipa Queen) z dvema novima potniškima ladjama, od katerih bo imela vsaka po 80.009 ton, Italija pa namerava zgraditi dve 40.000-4onski ladji, ki naj bi nadomestili oba »grofa« (tipa Conte). Predsednik državne ustanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina ENI-AGIP inž. E. Mat-j.i jc napovedal, da bo to državno podjetje postavilo iz Genove naftovod do Švice in dalje do Miinchena v Južni Nemčiji. Pravzaprav bo imel naftovod v Nemčiji dva kraka, izmed katerih bo eden končal v Miinchenu, drugi pa ob Renu v Porurju. Ob koncu teh dveh krakov bodo zgradili velike petrolejske čistilnice. Inž. Mattei je vse to napovedal na mednarodnem kongresu o ogljikovodikih v Piacenzi, kjer so govorili tudi o drugih velikih naftovodih, med temi tudi o naftovodu od Marseilla do Rena. Dodal je, da bo naftovod iz Genove zelo koristil italijanskemu gospodarstvu. O teh načrtih smo svojčas v »Gospodarstvu« že poročali. Prvi del naftovoda bo potekal iz Genove do mesta Aigle v Švici, odtod bodo speljali naftovod do nemške meje. Tu se bo razcepil, in sicer pojde en krak do Miin-chena, drugi pa v Porurje. Zmogljivost naftovoda bo v Nemčiji dosegla 8 milijonov ton na leto. Gornjeitalijanska industrijska središča bodo povezali z naftovodom, ki pojde iz Genove v Švico ter bodo prejemala iz njega 3 milijone ton petroleja na leto. Rafinerija v Aiglu v Švici bo porabila letno 2 milijona ton nafte. Zmogljivost naftovoda severno od Genove bo znašala okoli 12 milijonov ton. Inž. Mattei je tudi razložil, kakšne koristi bo imela Genova od novega naftovoda. Vsako leto bo prispelo v Če- belo kost, da bi jo glodal in vsaj nekaj časa miroval. Ta kost je Eisenho-werjev obisk v Bonnu pred prihodom Hruščeva v Ameriko. Eisenhovverjev obisk in njegova izjava, da Amerika ne bo pustila Nemcev na cedilu v sporu z Rusi sta močno utrdila položaj že precej dolgo govorijo, da se bodo v Ameriki lotili gradnje dveh su-peratlantikov, ki naj bi vožnjo iz Amerike v Evropo in obratno zelo pocenila. Zato je vzbudila pozornost vest, da je ameriška pomorska družba Sea Coast Transatlantic Lines Inc. iz New Yorka zaupala izgradnjo teh veleladij nemškim ladjedelnicam Deutsche Werft v Hamburgu; baje je bila pogodba že podpisana. Gre za uresničitev načrtov znanega ameriškega hotelirja Horaca B. Cantorja: vsak izmed obeh superatlantikov naj bi imel 90.000 BRT; posadka bi štela 1.350 oseb, potnikov pa bi lahko sprejel 6.000 in jih namestil v 2.750 kabinah. Vsi prostori bi morali biti opremljeni s klimatskimi napravami (avtomatičnim ogrevanjem in hlajenjem zraka) in s sodobnimi pridobitvami, kakor z radiom, televizorji itd. Kljub temu naj bi vožnja čez Atlantik v eno smer, t. j. iz Hamburga v New York ali nazaj, ne stala več ko 35.000 lir. Vozila pa bi ladja z brzi-no 34 vozlov, t. j. 64 km na uro. novo okoli 400 petrolejskih ladij s to-nažo po 130.000 ton. Inž. Mattei je iz Piacenze odletel v London, kjer se je sestal s predstavniki angleških finančnih krogov. ŽIVAHEN PROMET V GENOVI V avgustu jc priplulo v genoveško pristanišče 729 ladij za skupno 1,828.576 čistih ton. Blagovni promet je zabeležil skupno 1,350.671 ton, to je povprečno 43.560 ton na dan. Te številke pomenijo znatno napredovanje v primerjavi s prejšnjim mesecem. Narastlo je zlasti natovarjanje blaga namenjenega v Sovjetsko zvezo, v pristanišča ob Črnem morju, ob reki La Plata in na Kitajsko. Blagovni promet po železnici in s tovorniki je dosegel skupaj 547.066 ton v smeri proti Genovi, 125.303 pa v nasprotno smer. Potniški promet v pristanišču je dosegel 53.959 oseb, to je znatno več kakor v juliju (v avgustu povprečno 1741 oseb, v juliju 631). Povečanje števila turistov je pripisati zlasti raznim pomorskim izletom, ki jih razne potovalne agencije prirejajo vsako leto. Višek takih potovanj je navadno septembra. Zaradi tega pričakujejo, da bo potniški promet v tem mesecu še višji kakor rekordni promet v avgustu. Kako živahen je pomorski promet v Genovi, nam povedo naslednji podatki: dne 10. sept. je priplulo v genoveško pristanišče 30 ladij; iz njega je odplulo 24 ladij. V samem pristanišču je menjalo pristan 28 ladij. Zahodne Nemčije. Sicer je zadnja nota, ki jo je dr. Adenauer poslal Hru-ščevu v odgovor na sovjetsko svarilo, bolj spravljiva; pravi namreč, da je vprašanje razorožitve važnejše, kakor so spori za ozemlja. »PRI VIPAVCU«. V Piranu nameravajo odpreti gostišče »Pri Vipavcu«, kjer bodo točili vipavsko vino po 140 dinarjev liter. Na trgu v Piranu prodajajo kmetje vino po 100 dinarjev. nn r n — /"“N j Ti n u L Oj te punčke/ Dolgo sem mislil, da samo Jugoslovani kupujejo v Trstu mnogo nepotrebnih reči. Tisti dan pa so stopili v openski tramvaj štirje potniki, med njimi tudi ženske, ki so govorili neko avstrijsko narečje. Nič nenavadnega, saj je bila turistična sezona na višku; tujci se radi peljejo do Obeliska, od koder je krasen razgled na Trst in ves Tržaški zaliv. Po obleki in vedenju sem presodil, da morajo biti nekakšni mehaniki ali drugi obrtniki, kakršnih je med turisti vedno več. Nekaj nenavadnega pa je bilo, da je vsak imel s seboj veliko, a lahko škatlo, ki je ni bilo mogoče zriniti ne na polico ne med noge. Poznam te škatle iz lepenke s sinjimi okraski. Punčke so v njih, seveda ne žive, pač pa iz klobučevine in celuloida ali plastike, kakršne prodajajo pri Rdečem mostu v Trstu. Jugoslovani, pravzaprav Jugoslovanke, se pulijo zanje. (Nekega dne sem opazil dve Hrvatici iz Istre, ki sta se prodajalki priporočili, naj jima rezervira dve, dokler se ne vrneta z zamenjanim denarjem). Hvala bogu, da tudi Avstrijci kupujejo te punčke in puščajo v Trstu šilinge za takšne res življenjske potrebščine ... Zgodba še ni končana. Nekaj dni pozneje sem stopil v Portorožu na ljubljanski avtobus. Kmalu privleče neka ženska veliko škatlo enake velikosti in enako pobarvano, kakor jih prodajajo ob Rdečem mostu v Trstu. Z njo vzbuja pozornost še posebno, ker ne ve, kam bi jo stisnila, saj bi se punčka v prtljažnem predalu lahko zdrobila. V Izoli stopi v avtobus druga bolj preprosta ženska z enako škatlo! Je to mogoče? Tudi ta punčka bo romala v Ljubljano, in sicer po precej dolgem ovinku iz Trsta v obmejnem prometu v Izolo ali Portorož in od tod v Ljubljano. Verjetno potujeta ti dve še dalje od Ljubljane. Vidite, dragi trgovci, ki iščete v listih modre nasvete, kako bi svoje podjetje čimbolj vpeljali. Lotite se prodaje punčk ob Rdečem mostu. Davkar vas bo tam pustil pri miru in kupec ne bo od vas zahteval jamstva za kakovost blaga. Ne morem vam povedati, kje bi lahko punčke nabavili. Ne vem, kje so ti presrečni tovarnarji, ki so zadeli prav ta artikel. Vem pa, da stanejo zdaj samo 1800 lir, a poprej so stale 3000 lir. Očitno gre to blago tako od rok, da so tovarnarji lahko znižali ceno ali pa menjali surovino. Na tem primeru se učite! Za svojo trgovino izberite vedno blago, s katerim matere lahko ustrežejo svojim malčkom ali kakršnikoli modi. Takšni so časi. V družinah gospodarijo danes malčki in njihove kaprice, ki so navadno močnejše kakor njihovi razvajeni želodčki. — Ib — 73 zunjjtutin Žena je oseba, ki pobrska na koncu predala v omari in izvleče možev robec, ki ga ni tam. Biti brez neke reči, ki lsi jo želiš, je nujni pogoj za srečo. Ko si neko osebo obvaroval pred možnostjo, da zagreši napako, si ji preprečil, da bi razvila lastno pobudo. (John Erskine) Med vsemi lažnjivci je najbolj uglajen in prepričljiv spomin. (Olis Miller) ^JUCiODRVO - RUDNI K” U BEOGRADU Trg Republike broj 3-V. Telefoni: 21-794 5, 6. Generalni direktor: 27-846, 29-181 Tekuči račun kod Jugoslovanske banke za spoljnu trgovinu broj 101-31 — 1-71 Pretstavništva : ZAGREB, Kaptol 21 - Telefon 37-483 SARAJEVO, Jug. Nar. Armije 43 - Tel. 35-04 LJUBLJANA, Gradišče 4 - Telefon 21-214 RIJEKA, Delta 4 - Tel. 34-81, 27-75 Stovarište: SMEDEREVO, Dunav obala Esportazione legnami e prodotti del legno in tutto il mondo. Izvoz : REZANE GRADJE LIŠČARA, REZANE GRA-DJE ČETINARA, DUŽICA HRASTOVIH, CELU-LOZNOG DRVA, OGRIJEVNOG DRVA, UGLJA SUMSKOG I RETORTNOG, ŠPERPLOČA I PA» NEL PLOČA, FURNIRA, PARKETA, SANDU-KA, BAČAVA, STOLICA IZ SAVIJENOG DRVA, NAMJESTAJA RAZNOG DRVE GALANTERIJE, TANIN EKSTRAKTA, SPORTSKIH ARTIKALA. POSJETITE NAŠU IZLOŽBU NA ZAGREBAČ-KOM VELESAJMU, PAVILJON BR. 5, STANC BR. 68. Po vrnitvi inž. Ferdinanda Innocentija iz Venecueie, kjer se je pogajal za gradnjo velike železarne ob reki Orinoco, smo zvedeli, da bodo njegove tovarne izdelovale v Italiji avtomobile »British Motor Corporation«, in sicer kar več modelov. Med temi bo tudi vozilo »Austin A 40«, ki ga vidite na sliki. Karoserijo je narisal Italijan Farina. Vozilo je opremljeno s Aeilindrskim motorjem (948 ccm), ki ga more pognati do največje hitrosti 115 »ran na uro. Dolgo je 3,60 m in široko 1,51 m. Na Angleškem ga prodajajo v štirih barvah. Poraba goriva: 6-7 1 na 100 km. Nattovod iz Genove v Švico io Nemčijo Z LADJO ALI LETALOM? Iz Hamburga v New York za 3S.OOO lir CttUtUl F0NDATA NELI9I2 TRST - UL. TORREBIANCA, 30 - TLLEF. 23-019 plašči, maziva in goriva UL. ZONI A, 9 - TELLI. 31-559 potrebščine za šport, industrijo in doni UL. VALDIRIVO, 33 . '1ELEF. 31559 igrače, oblačila in sanitarne potrebščine MIRAMARSKI DREVORED, 273 - TELEF. 28-310 obcestna postaja za vse potrebe avtomobilistov Bogata zaloga gume in plastike za: INDUSTRIJO AVTO ŠPORT HIGIENO MLADINO MORJE GOZD GOSPODINJSTVO MARCHI GOIIMA - EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA KUHE ..CONTINENTAL” Mednarodna trgovina VISOKI OBISKI Pomen zagrebškega velesejma je hotel predsednik Tito poudariti s svojo prisotnostjo pri otvoritveni svečanosti in s tem, da si je podrobno ogledal razstavljeno blago. Sejem si je prve dni ogledal tudi podpredsednik Izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki se je zadržal na sejmišču ves dan. Po ogledu sejma je podpredsednik v svoji izjavi naglasil, da je jugoslovanska industrija močno napredovala ne samo po količini svojih izdelkov, temveč tudi glede njihove kakovosti. Na sejmu je jugoslovanskim tovarnam dana možnost, da primerjajo svoje izdelke z izdelki iz tujine. Tako bo mogoče odpraviti pomanjkljivosti, ki se tu pa tam morda pokažejo pri izdelkih. Takoj o-pazimo — je dejal podpredsednik — da si tuji razstavljavci čedalje bolj prizadevajo, da bi svoje izložbe opremili prav s tistimi izdelki, ki jih Jugoslavija iz lela v leto najbolj potrebuje. Vidni so tudi obilni sadovi sodelovanja med raznimi podjetji. Končno je podpredsednik izrazil mnenje, da je bolje izpopolnjevati posamezna podjetja, ki naj med seboj sodelujejo, kakor da podjetja združujemo. V Jugoslaviji ni še preveč podjetij. Zato naj skušajo manjša podjetja kolikor mogoče stopati po lastni neodvisni poti. ITALIJANSKI DAN Na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu so Italiji posvetili dan 11. septembra, že prejšnjega dne je bil v prostorih Trgovinske zbornice LR Hrvatske sestanek predstavnikov Ita-lijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko-italijanske zbornice v Beogradu. Posvečen je bil poglobitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Iz Milana je prispel predsednik prof. Teani v spremstvu glavnega tajnika Di Salvia, iz Beograda pa predsednik zbornice inž. Kneževič, podpredsednik Rankovič in tajnik Zoričič, a iz Trsta v imenu tržaške delegacije njen predsednik dr. Vatta, podpredsednik Dušan Košuta in tajnik dr. Maurel. Sestanka se je poleg tega udeležilo več ravnateljev podjetij, ki trgujejo v obmejni trgovini na Tržaškem in Goriškem. Ob tej priložnosti je italijanski minister za zunanjo trgovino Del Bo • imel tiskovno konferenco. Naj omenimo še, da je sestanku prisostvoval z jugoslovanske strani tudi predsednik komiteja za zunanjo trgovino Ljubo Babič. Ko je minister Del Bo v glavnih potezah orisal ugoden razvoj italijamsko-jugoslovanske trgovinske izmenjave, so mu navzoči jugoslovanski novinarji postavili nekatera vprašanja. Tako je predstavnika radia Koper zanimal razvoj obmejne trgovine, o kateri je minister Del Bo dejal, da se razvija ugodno. Drugi novinar je vprašal, kako je s trgovinsko izmenjavo med južnimi predeli Italije in kraji cfo jugoslovanski obali. Minister je naglasil, da je razvoj te izmenjave odvisen od pobude krajevnih činiteljev pa tudi od splošnega gospodarskega razvoja v Južni Italiji, za ta razvoj so še potrebn’ kapital! tudi iz tujine. Z italijanske strani so sestanku prisostvovali tudi glavni ravnatelj zavoda Istituto per 11 Commercio Estero Groja, nadalje minister Notarangeli in italijanski poslanik v Beogradu Cavalletti. Naslednjega dne, ki je bil posvečen Italiji, so si italijanski in jugoslovanski gostje ogledali italijanske izložbe. v italijanskem paviljonu jim je bil prirejen koktail. v kinodvorani na starem sejmišču so zvečer prikazali najnovejši italijanski film »Tutti innamorati«. MINISTER DEL BO ZA POSPEŠITEV IZMENJAVE Minister za zunanjo trgovino Dino del Bo se je na zagrebškem velesejmu zadrževal zlasti v jugoslovanskih paviljonih, kjer so razstavljeni izdelki tež. ke, električne in kemijske industrije. Ti izdelki so ministra toliko bolj zanimali, ker se v zadnjem času razvija italijansko - jugoslovansko sodelovanje zlasti na tem področju. Minister Del Bo se je ob tej priložnosti sestal tudi s predsednikom Komiteja za zunanjo trgovino Lj. Babičem. Na sestanku sta gospodarstvenika razpravljala o poteku trgovine med Italijo in Jugoslavijo ter o možnostih za povečanje izmenjave. Na tiskovni konferenci je italijanski minister posebno opozoril na nove pojave, ki so važni za nadaljnji razvoj trgovine in gospodarskega sodelovanja med obema državama. Italijanska industrija potrebuje nove trge in zato skuša Italija čim bolj razviti trgovino z vsemi državami. Na drugi strani ne nastopa Jugoslavija na zunanjih trgih samo s kmetijskimi pridelki, temveč se na njih čedalje bolj uveljavlja jugoslovanska industrija. Ako hoče Italija po večati svoj izvoz v Jugoslavijo, mora omogočiti Jugoslaviji, da si s povečanim izvozom svojega blaga v Italijo nabavi potrebna sredstva za nakup italijanskega blaga. Minister je napovedal, da obišče italijanska delegacija poslovnih ljudi v novembru Jugoslavijo. PUBLIKACIJE ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Tudi letos je uprava zagrebškega velesejma izdala »Revijo izvoznikov in uvoznikov Jugoslavije«, ki je po vrsti četrta; ker praznuje zagrebški velesejem letos 50. letnico svijega, obstanka, je temu dogodku dan v reviji še poseben poudarek. Revija je okusno in prav luksuzno opremljena; prinaša tudi krajše in ilustrirane sestavke o trgovinskih izmenjav Jugoslavije z raznimi deželami, med temi tudi z Italijo. Velik del revije je posvečen turizmu in naravnim lepotam Jugoslavije, ki so prikazane s krasnimi podobami. Tisk je večbarven. — Modni razstavi v okviru velesejma je uprava posvetila posebno številko »Modne revije«. Letos je katalog s spiskom industrijskih in trgovinskih podjetij izšel v dveh knjigah. Poleg tega izdaja uprava informacijski bilten. Ob 50. letnici je razpisala tri nagrade (75.000, 50.000 in 25.000 din) za najboljše časnikarske sestavke in tri (25.000, 15.000 in 10.000) za najboljše fotografije. Tomos - Citroen Tovarna TOMOS iz Kopra je sklenila s francosko tovarno avtomobilov »Citroen« sporazum, po katerem bodo v koprski tovarni montirali avtcmobde vrste »2 CV«. Poročajo, da tovarna Tomos ni kupila patenta, ampak da se bo sodelovanje s francosko tovarno razvijalo po drugi poti. Tomos naj bi proizvajala določene dele vozila, ne da bi pri tem sprejela posebnih finančnih obveznosti. Poročajo tudi, da se je tovarna Tomos v tej zvezi pogajala tudi s francosko tovarno Renault, vendar je izbrala avtomobil znamke Citroen zaradi pripravnosti tega vozila, ki se z lahkoto giblje tudi na neasfaltiranih in drugorazrednih cestah. Glede cene so krožile govorice, da naj bi vozilo stalo okoli 450.000 dinarjev. Opazovalci trdijo, da bo cena gotovo višja, in to na podlagi cene v Franciji. Tamkaj stane vozilo »2 CV« okoli 640.000 deviznih dinarjev. JČesni trg V zadnjih tednih je bil tržaški tranzitni trg nekoliko bolj živahen . kakor sicer. V prvi vrsti je treba pripisati o-/.ivitev večjemu zanimanju na Srednjem vzhodu zet mehak rezan les in uvozu v države ob Perzijskem zalivu in na Bližnjem vzhodu. V glavnem gre za les iz Romunije in deloma tudi za les iz Podonavja. Egipt in Sudan se še vedno malo poslužujeta tržaškega pristanišča. Nekoliko bolj živahna pa je trgovina z Libijo, Tunizijo in Marokom. V Alžirijo so v zadnjih tednih odpre-mili nekaj več lesa kakor v preteklosti, vendar je šlo le za začasen pojav. V Avstriji niso cene popustile. V poslovnih krogih zatrjujejo celo, da bo verjetno v kratkem nastopila podražitev lesa. Trgovci vsekakor že zdaj nočejo popuščati v ceni. Lesa na žagah je prav malo in je verjetno, da bodo cene oktobra nekoliko poskočile. Cene jugoslovanskega lesa so ostale neizpre-menjene na povprečni višini 37 dolarjev za blago fob jugoslovanska pristanišča. To velja za vrste »Opiata«. Za vrsto »Bau\vare« pa navajajo ceno 39 dolarjev. Čeprav se je v zadnjem času razpoložljivost z lesom v Jugoslaviji nekoliko povečala, ni mogoče reči, da bi bilo na trgu dovolj jugoslovanskega lesa. ZA POVEČANJE IZVOZA JUGOSLOVANSKEGA LESA V ITALIJO Kakor poročajo iz gospodarskih krogov v Italiji, bo italijanska delegacija na prihodnjem zasedanju mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora za les, ki se začne na Bledu 17. septembra, zaprosila jugoslovanske izvoznike, da povečajo izvoz lesa in lesnih izdelkov v Italijo. Od leta 1953 do 1953 je delež lesa na jugoslovanskem izvozu v Italijo padel od 51,2 na 28,5%. Pred šestimi leti je bila Jugoslavija na prvem mestu med državami, k so izvažale les in lesne izdelke v Italijo. Danes je na prvem mestu Avstrija, s katero je trgovinska bilanca italijanska neuravnovešena in izkazuje iz leta v leto večji primanjkljaj. Trgovinska bilanca z Jugoslavijo pa dovoljuje znatno povečanje jugoslovanskega izvoza v Italijo. Prav na to se bodo sklicevali člani italijanske delegacije na zasedanju ob Blejskem jezeru. Po dogovorih med Italijo in Jugoslavijo bi morala Italija uvoziti do 140.005 kub. m. mehkega rezanega jugoslovanskega lesa. V resnici pa vse od leta 1956 dalje znaša izvoz jugoslovanskega lesa v Italijo povprečno nekako polovico tega kontingenta. ŠVICARSKI KAPITAL ZA ITALIJANSKO LESNO INDUSTRIJO. Švicarji so nedavno naložili v neko industrijsko podjetje za predelavo lesa v Modeni 200 milijonov lir. SVET PORABI VEDNO VEČ VOLNE V Avstraliji so se zopet pričele dražbe volne. Na teh dražbah so cene poskočile za 10-20%, različno po^ vrstah. Na trgu so prevladovale Japonska, Anglija in Sovjetska zveza. Nakupile so velike količine. Svetovna poraba volne je med drugim tromesečjem tega leta skoraj v vseh važnejših državah napredovala približno za 10% v primeri s prvim tromesečjem tega leta in za 21c/t v primeru z istim tromesečjem lanskega leta. Potrošnja napreduje zlasti v Združenih ameriških državah in v Franciji. Proizvodnja v Južni Afriki bo dosegla letos 315-320 milijonov funtov, to je 3-8 milijonov več kakor v tem času lanskega leta. MEDNARODNI SEJEM V BOCNU Letošnji mednarodni sejem v Bocnu so odprli 12. septembra. Odprt ostane do 23. sept. Letos razstavlja okoli 1600 razstavljavcev iz 19 držav. Lani je bilo na sejmu zaključenih za 12 milijard lir kupčij. Računajo, da bodo letos kupčije še bolj živahne. VEČ ŽIVINE IZ JUGOSLAVIJE Ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dovoljenje za uvoz 6000 dodatnih govejih glav iz Jugoslavije. Dovoljenje, po katerem je bil kontingent povišan od 25.000 na 31.000 glav goveje živine, je treba izkoristiti do 31. marca 1960. Dodatni kontingent je določen čez tržaško carinarnico (4000 glav), go-riško (1000) in carinarnico v Bariju (1000 glav). Kam z vinom? Opazovalci računajo, da bo letošnja trgatev v Italiji vrgla sicer nekoliko manj kakor v letu 1958, vendar pa bo vseeno kar precej grozdja. Pri tem nastaja vprašanje, kam z vinom, ki je še ostalo od lanske proizvodnje. Vlada je že pred časom dovolila izredne olajšave za predelavo odvečnega vina v alkohol. Te olajšave veljajo do 15. septembra. Čeprav poročajo, da gre vino od posameznih vinogradnikov po določeni ceni kar zadovoljivo od rok, ni pričakovati, da bodo predestilirali vse preostalo vino lanske trgatve. Določena cena je 390 lir za stot/stop in ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je izjavilo, da ne bo dovolilo znižanja te cene, kakor so pričakovali trgovci. Ti so namreč zahtevali, naj ministrstvo zniža določeno minimalno ceno na 370 Ur stot/stop. Kljub zastoju, ki ga je povzročila ta zahteva trgovcev, je bilo doslej predelano v alkohol 1,5 milijona stotov vina. Dosti lanskega vina je zlasti še v Srednji in Južni Italiji, pa tudi na Siciliji. Prav v teh predelih pa kaže letos, da bo trgatev vrgla znatno manj kakor lani. Neugodne vremenske razmere so namreč pospešile razvoj trtnih bolezni. To velja zlasti za Apulijo, Sicilijo in Sardinijo. CENE NA PIRANSKEM TRGU. Izredno toplo vreme je zadržalo v Piranu še mnogo turistov, domačih in tujih. Zato so tudi cene na trgu trdne in precej visoke. Grozdje prodajajo po 60-80 dinarjev za kg; to je navadno vinsko grozdje in ne namizno, ki ga v okolici Pirana premalo gojijo. Fige prodajajo po 30-40 dinarjev (svoj čas so bile cene mnogo višje), hruške po 60, jabolka po 50 (ne posebno okusna), breskve okoli 100 dinarjev, mandeljne po 130 dinarjev, čebulo po 50 dinarjev, paradižnike okoli 30, korenje po 60 in fižol po 80 dinarjev. ŽIVAHEN OBMEJNI PROMET Agencija »Italija« poroča, da je meseca avgusta dosegel mali obmejni promet po videmskem sporazumu na tržaškem področju zelo visoke številke. Na 21 blokih so zaznamovali 509.000 prehodov. Višek je bil dosežen v avgustu 1957 s 644.000 prehodi. Največji promet je bil 15. in 16. avgusta, ko je prestopilo mejo v obeh smereh 64.700 ljudi. Zelo veliko prehodov je bilo tudi 25. avgusta, za »Večer italijanskih popevk« v Kopru, ki so ga prenešali po televiziji. Samo na bloku pri Škofijah je prestopilo mejo v 24 urah okrog 20.000 ljudi. Odkar je začel veljati videmski sporazum, je 17 milijonov ljudi prestopilo mejo samo na Tržaškem področju. Tudi mednarodni promet s potnimi listi med Jugoslavijo in Italijo je presegel vse prejšnje viške ter se povzpel letos v avgustu na 327.000 prehodov. Lani avgusta je bilo s potnimi listi le 227.000 prehodov. Lunik II. spremlja Hruščeva Nekaj dni pred odhodom Hruščeva v Ameriko — Hruščev je odletel v torek — so Rusi pognali svojo največjo raketo (Lunik TI.) na Luno. Lunik je udaril ob Luno samo nekaj minut poprej, kakor so napovedali sovjetski u-čenjaki. Prijatelji in nasprotniki Sovjetske zveze priznavajo, da je to izreden dogodek v človeški zgodovini. Seveda ne more biti slučajno, da so ruski učenjaki izbrali prav trenutek, ko se je Hruščev pripravljal na pot v Ameriko za svoj drzen poskus. Tudi ne more biti slučajno, da bo Hruščev podaril Eisenhowerju prav takšno sovjetsko zastavo, kakršno je Lunik ponesel na Luno. Lunik je očitno postal simbol ne samo sovjetske znanosti, temveč tudi sovjetske moči. Hruščev se v Wa-shingtonu hoče pogajati obdan s slavo sovjetskih učenjakov. Sicer se za Lunik zanimajo tudi ameriški generali. Najbolj jih zanima, s kakšnimi pripravami so sovjetski znanstveniki tako točno vodili raketo na Luno; saj bi prav s takimi pripravami lahko vodili tudi sovjetsko vojno raketo z atomsko bombo naravnost na New York ali na Washington. Zadnji del rakete, ki je udaril na Luno, je tehtal okoli 1500 kg. Takoj po izstrelitvi je raketa letela s hitrostjo 11,200 km na sekundo. Luna je oddaljena od Zemlje 380.000 km. * v Drzna denarna preobrazba v indonezlfl Indonezija je izvršila nenavadno denarno preobrazbo, ki je , zbudila doma in na tujem veliko pozornost. Z ene strani je bila močno znižana vrednost denarja, z druge pa je bil denar zadržan za veliko državno posojilo. Vrednost bankovcev po 1000 in 500 rupij je bila zmanjšana desetkrat; tako veljajo ti bankovci zdaj 100 in 50 rupij. Vrednost manjših bankovcev in drobiža je ostala neizpremenjena. Vloge zasebnikov, družb in raznih civilnih in vojaških ustanov, ki presegajo vrednost 25 tisoč rupij, so bile zamrznjene do 90% vloženega zneska, se pravi, da bodo lastniki razpolagali prosto samo še z 10% svojih vlog. Dovoljene izjeme so le redke in se nanašajo na socialna in verska združenja. Zamrznjene (blokirane) vsote bodo uporabili za podpis državnega posojila, s katerim hočejo o-zdraviti gospodarstvo in ki bo znašalo okoli 2 milijardi rupij. V mednarodni trgovini so bili odpravljeni takoimenovani »certifikati« (potrdila) za uvoz, a hkrati je bil ustavljen uvoz luksuznega blaga. Poleg te-, ga je bil močno zvišan uradni tečaj rupije, in sicer bo po novem uradnem tečaju treba plačati za 1 ameriški dolar 45 rupij, namesto 11,40 rupije kakor doslej. Poleg tega je bil doslej v Jugoslovanska industrija na višini vštric z drugimi evropskimi industrijami Te dni se je vrnila v Italijo delegacija italijanskih gospodarstvenikov, ki si je ogledala III. mednarodni sejem tehnike v Beogradu. Ob tej priliki naglasa italijanski tisk, da je bilo letos na beograjskem sejmu zaključenih za 155 milijard dinarjev kupčij, kar predstavlja 20% več kakor med lansko prireditvijo. Zanimanje za sejem se izraža tudi v številu obiskovalcev, ki jih je bilo letos nad 700.000. Podtajnik ministrstva za trgovino sen. Giovanni Spagnolli, ki je vodil italijansko delegacijo, je ob vrnitvi v Italijo izjavil, da je razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo nadvse zadovoljiv. Pohvalil je upravo beograjskega sejma za odlično organizacijo in delovanje delegacije za Italijo, ki je poslovala v sklopu sejma. Sen. Spagnolli je izrazil željo, da bi se gospodarsko sodelovanje med sosednima državama še bolj utrdilo; to je tudi želja vseh jugoslovanskih poslovnih ljudi, s katerimi je podtajnik prišel v stik na beograjskem sejmu. MNENJE PROF. TEANIJA Prof. Teani, predsednik Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu, je poudaril važnost jugoslovanskega izvoza tudi za Italijo. Dejal je, da si je na sejmu pazljivo ogledoval vseh 598 jugoslovanskih izložb, in da je po tem ogledu potrebno spremeniti gledišče o vzajemnem dopolnjevanju gospodarstev Jugoslavije in Italije. Prof. Teani trdi, da ni mogoče več imeti jugoslovanskega gospodarstva za komplementarno z italijanskim. To je veljalo še pred meseci, danes in v bližnji bodočnosti pa prav gotovo ne več. Jugoslovanska industrija se je uvrstila z industrijo v drugih evropskih državah in v Italiji. Zaradi tega nima več smisla razpravljati o komplementarnosti jugoslovanskega gospodarstva, Italija naj v bodoče posveti vse svoje sile strokovnemu sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji in naj pomnoži svoj izvoz strojev in industrijskih j iUITOMOIOB | IMPORT . EXPORT PREDSTAVNIŠTVO .« nadomestne dele italijanskiii, ■eatn« aemskik, {(leskih in ameriških artomobiler ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje TRiESTE-TRST, Via Udinc 15 TELEFON 30-157 -30-198 — MM IN ZLATARNA - l/hihal} Hatal - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 99-881 Dr« najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vso priliko .VISTA' TRST, Ul. Cardacci 15, tal. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. veljavi tečaj 30,28 rupije za 1 dolar, K I so ga uporabljali pri izvozu. Vprašanje je zdaj, ali bo s tem pom ustavljena inflacija in utrjen*11 vrednost valute. Podobno razvrednoti nje vrednosti valute je Indonezija 'z 1 vedla že leta 1952. Tedaj je postavi|z I nov uradni tečaj, in sicer 11,40 rupCej za dolar namesto 3,80 rupije za dolri' I Hkrati je zmanjšala za polovico vre111 nost vsega denarja, drobiža in banko' I cev, katerih vrednost je presegala d': I rupiji in pol. Tedanja finančna Pie”[ obrazba ni dosegla svojega namena, keI I ji niso sledili drugi gospodarski ukt I pi, s katerimi bi lahko poživili indot^l zijsko gospodarstvo. Za presojevalk I položaja je značilno dejstvo, da je lar pred zadnjo denarno preobrazb31 stal na prostem trgu 140-160 rupij, ^ I nija meseca celo 220 rupij. Iflabledi/ifi hoteti be ptipobjočcift Hotel COLOMB1A Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-^'; II. kategorije. • Sedemdeset poštev | Vse hotelske udobnosti. Enopostelii11:1 sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne 0 2200-2600 (davki in postrežba vklj111 ceni). oprem .v FLRJ. Glede samega sejma je tudi prof. Teani poudaril smotrnost letošnje prireditve in številno udeležbo italijanskih podjetij. Lani so italijanska podjetja sklenila za 1,5 milijarde lir kupčij, letošnji posli pa naj bi znatno presegli ta znesek. Drugi član delegacije Giuseppe Briotti, ki je predstavljal Zvezo industrij cev (konfindustrijo), je z zadovoljstvom poudaril uspeh, ki so ga bili deležni italijanski filmi, ki so jih snemali v italijanskih industrijskih podjetjih. Jugoslovanski poslovni ljudje in obiskovalci beograjskega sejma so imeli priliko, da si v filmu ogledajo najsodobnejše načine industrijske obdelave. G. Briotti je mnenja, da je predvajanje takšnih strokovno dovršenih filmov odlično propagandno sredstvo in da bo vsekakor treba še povečati to dejavnost na prihodnjih prireditvah. Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-*^ (Plazza Uniia) III. kategorije. — ^ polnoma obnovljen. Vse hotelske 3 i dobnosti. Enoposteljne sobe od j do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 2500 (davki in postrežba vključen11 j Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - ^ 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in 13 pla tekoča voda, centralna kurja'’3. J telefon v sobah. Dvigalo. Cene od I Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 I1! kategorije. — Vse hotelske udobnos® Enoposteljne sobe od 875 do 1100 I® j dvoposteljne od 1700 do 2200 (da'341 in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 2^ do 46. — Priporočamo obiskovale31-1 svoje obrate: kavarno, restavracij1 j in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kalegorija A. Razpolag8 100 udobno opremljenimi sobanU, partmani, sobami s toplo in mrzlo ^ j kočo vodo, telefonom, restoranorn domačo in tujo kuhinjo, kavarno, I# rom, salonom za bankete in konfete5 ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine! IIMIIll!llilll!IIII!ll|lll!|||ia|||||||l)||||}|||f||[|t||j|||t|>1|i|||||!,l(||||||l||{|t||l!ltllH,!11 | J štel »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — uREDf11 ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa tel. 38-933. — CENA: posamezna vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. ^1 NAROČNINA: letna 850 lir, pollet''a( 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarst'’3'j št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 5‘ din, polletna 300 din; za ostalo in^j zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se P11 ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENI^’ Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, te rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OO^ SOV: za vsak m/m višine v širini ellE ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 P Odgovorni urednik; dr. Lojze Beri® Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Grapbis« v Trstu. t 1 V # Škocjanske jame vas vabijo gglad jamo oh; 8, 10, 12, 14, 16 in 18. uri. Gostinski obrati: »H IS BI IR« v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialiteta ter domača vina M&tel BLED, tel. št. 222, 246 odprt vse leto, nudi cenjenim gostom prijeten oddih. Termalno kopališče^ (stalna temperatura 23° C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, izleti v bližnjo in daljno okolico, lastna izletniška točka na letališču Lesce Bled> alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja, izbrana vina. V juniju in septembru stane pelni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2500 din. Za obisk se priporoča uprava hotela. Hotel TURIST (ox Sv. Nikola]) ANKARAN PARK HOTEL-Bled Naj večje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino in plesni dvorani. Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej. Motel J£rim - (03led Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej. HOTEL & ESPLMDE Opatija — tel. 375 otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukupno 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specija-litete. farno nekaj minut od (Trsta! najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Hotel CENTRAL portorož 2 dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 317 postelj HOTEL PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim kon-flortom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obziren subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj. Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in vveekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu |e odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples. TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za putovanje po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije! Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode ,DONAT’, .STVRIA’ in rogaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate Žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku Črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravillnih kopelih in fizikalno terapijo. Restavracija in kavarna v PORTOROŽU Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka, godba do J. ure zjutraj. HOTEL (ir Sil 01) Koper Pristna Istrska vina, domače in tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu. HOTEL jfTcfrOpOl PIRAN z depandanso »R0T0NDA« ; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališč«, 220 postelj. Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotenih, kjer boste vse*J stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din. Motel 99Jezera" 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din. Hotel POD VOGLOM z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, izven sezone od 530 do 900 din dnevno. Slovenski dom Rogaška Slatina (A kat.) telefon št. 8 z depandansami LJUBLJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja In udobnosti za 6asa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred In po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din. Najlepše in .najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hotel Soča Neboder Rijeka- SušaK Dl. Proieierskih brigada, 1 Telefoni: Uprava: 28-80 Portir: S4-21 Uar-31 Hotel sa 128 krEveta topla i hladna tekuča voda u svim sobama, svaka druga soba kupatilo i l/V. C. centralno grijanje i liftovi, restoran prvorazredni sa domačom i internacionaluo01 kuhinjom, prolazni pension za grupe i pojudince, moderna kavana na 14 katn prekrasen vidik na Rijeba i okolicn bar - danzing do 3 u jutro veliko zabavište i terasa posiaga prvorazredna cijene umjerene 1 \ ( C \ \ s \ t f l r t r r s š ( E 1 1 ] 1 I I ] MT0PREP0Z i i Cunja Rihard TRST Strada del Frinli 289 telefon 35-379 ] i s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. _ Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda In druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoni (julij In avgust) od din 900 do 1110— Pristno kuhinjo in poznano vina ter tolidna postrežba. Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Kouknrenčao cene I PO Svctt) TlIrALlJAMSKA DRŽAVNIKA NA PO-0tl * TURČIJO. V torek popoldan sta Janf0'3*3 v Turčijo predsednik itali-p',,S ve vlade Segni in zunanji minister la a' Vrneta se že v petek. Odpotova-dor v Carigrad, kjer je poletni se-turške vlade. VOLITEV V SAN MARINU. Vo- ji0 e ,v neodvisni republiki San Mari-|; ’ Kl je obdano od italijanskega ozem-SQ'S° se zaključile takole: 44,22% gla-Cj I ^rščanska demokracija, 15,97% so-c:a,ni demokrati, 26% komunisti in so-V ‘st* in PSS (ločeni socialisti) 13,81%. de ®Ze'nern zboru bodo imeli krščanski de] rati verjetno 27 sedežev, socialni jn p^rati 9, komunisti in socialisti 18 socialisti) 8 sedežev. Nalite Va*' 50 zlastt socialisti nasproti vo-s0 v letu 1955. Na izid glasovanja 0^'*no vPlivali glasovi 700 Sanma-vai. V’ ki žive v Ameriki in so glaso-1 Pismeno. PROTI NADŠKOFU MAKA- 9tPe Porod>lil1» ki so jih prejeli no, ris^' listi, se je na Cipru začelo Plen talno gibanje KEM, ki ima na-Ve]i Vr?ei nadškofa Makariosa ter raz-čijo Vit' sP°razum m,ed Grčijo in Tur-?ar g'era pohod proti Bonnu, da bi Id arji protestirali proti vladni politi-siol^de premogovne krize. Predsednik se Guttermuth je izjavil, da bi ia Pohoda lahko udeležilo 200.000 ru-iji:JeV| vendar so njihovo število om> “ na 70.000. l|Sov' ^nf ' bode Stf; s|«na PROGRAM NEMŠKIH SOCIA- Na kongresu nemške sociali- sbergu, bo predložen nov program . ke. V tem je rečeno, da sociali- stranka ni več »stranka delav-razreda«, temveč »stranka Ijud- Ibr " tem Pr°gramu ne bodo socia- W Zabtevali več podržavljenja premo-temveč se bodo zadovoljili z bud-'Si ,. nadzorstvom vlade nad podjetji, j0 1 utegnila politično izkoriščati svo-t^č. Potrebna je svobodna konfe-]j0 Ca- a planiranje samo v primerih, j0 Se Pokaže potreba. Socialisti odbi a-^delovanje s komunisti. Obsojajo u abo atomskega orožja in zahteva-v sra?-°rožitev. Nemčija naj se združi lo ubodi. Ta program razumejo opa-lci kot preobrat na desno. IM nERIŠKI KATOLIČANI, VATIKAN dii, 'tfilSK HRUŠČEVA. Bolonjski kar-\- a Lercaro je ob prihodu v New fe s in tudi pozneje na tiskovni kon-Caerict v nadškofijskem dvorcu v Chi-dal glede obiska Hruščeva v Ame-ltatV-^ave’ ^1 so vznemirile ameriške ial lcane. Med drugim je Lercaro de-Ij^" tako poroča 1'Europeo — da Za-^ ae more od potovanja Hruščeva v Og er'ko ničesar pridobiti, pač pa uteg-pr ^nugo zgubiti. Po njegovem mnenju stavlja sestanek med Eisenhovver- ktn pa ln Hruščevom izdajstvo nasproti K. dom pod sovjetsko vladavino. Ne v 'er.t ameriški škofje, kakor nadškof k djvagu mons. A. Meyer in bostonski lj . 'Pal R. J. Cushing so javno podpr-atchnala Lercara glede te njegove BfVe; toda večina ameriške duhovščl-0dnh kardinalom Spellmanom na čelu (lnj rava Eisenhowerjevo politiko. Te ški Pvispel v Rim pomožni ne\vyor-pja sk°f J. Pernicone, ki naj bi po Spel-ktn °Vem naročilu opozoril vatikanske Pri , da ne ' " ' “ ----- “‘gledišču, yaf:a' L’Europeo je‘mnenja, da so v <%■ nu mnenja glede tega vprašanja dob 3 "l'3!'0 so 113 Primer mnogi o-v«.avali potovanje poslanca La Pira v J^kvo, drugi zopet ne. Vsekakor so Spo*ikanu mnenja, da bi ^e, da ne bi bilo koristno vztrajati vja(jgledišču, ki ga ne želi ameriška . atikanu mnenja, da bi morebitni razum med Hruščevom in Eisenho-ša lern ne smel zadevati verskih vpra-1 ln položaja Cerkve. S[“Lenin« na atomski pogon, ru- 0 Ogradili ledolomilec Lenin, ki pic-pl .da atomski pogon. Ladja je že za-prva iz ladjedelnice na Nevo. To je ^rj,a civilna ladja na atomski pogon. so že prej zgradili podmor-na atomski pogon, trgovske ladje Novih 270 metrov Koprske obale Blagovni promet, ki je bil do konca letošnjega avgusta opravljen v vseh 3 pristaniščih (Kopru, Izoli in Piranu) Slovenskega Primorja, je znašal nad 42.000 ton in je bil, v glavnem po zaslugi nove operativne obale (135 m) v Kopru, za 10,5% večji kot v istem času lani. V podjetju »Pristanišča-Koper« izjavljajo, da bo lanski promet letos dosežen konec tega meseca ali najkasneje v začetku oktobra. Nedavno je tukajšnjo javnost razveselila vest, da se bo gradnja pristanišča nadaljevala v prihodnjem letu. Dogradili bodo nadaljnjih 270 m operativne obale, tako da je bo vsega 400 m. Zaradi doslej pridobljenih gradbenih izkušenj je ta gradbena naloga za podjetje »Pristanišča-Koper« vsekakor izvedljiva. Ob novi operativni obali, kjer je vedno bolj živahno, napreduje gradnja velikega tranzitnega skladišča, na nasuti ploščadi ob novem nasipu Koper-Ankaran pa si je podjetje »Slovenijales« uredilo velika odprta skladišča za rezan les in postavilo prostrano lopo za končne lesne izdelke. Slovenska izvozna podjetja (Slovenijales, Slovenija-sadje in druga) kažejo za izvoz oziroma uvoz čez Koper vse večje zanimanje. F. M. JAPONSKE LADJE V KOPRU Prejšnji teden sem bil priča nenavadnemu prizoru v Kopru, vsaj meni se je zdel nenavaden: Z »Belvedera« sem proti večeru ugledal neko ladjo srednje velikosti, ki se je mirno približevala koprski luki. Preden je pristala ob novi obali, so jo mornarji, ki jim je pomagal majhen jugoslovanski vlačilec, z nenavadno veščino obrnili, da bi pri odhodu laže izplula. Moram reči, da je prava umetnost, ki so jo pokazali mornarji pri pristajanju še bolj povečala iradovednost. Od kod prav za prav ladja in mornarji? Mladina okoli mene jo je takoj prepoznala: verjetno prej po zastavi kot po naipisu. Bila je japonska. Mladina se ladji ni prav nič čudila. Verjetno torej ni bilo prvič, da je japonska ladja pristala v Kopru. V resnici sem pozneje zvedel, da pristajajo japonske ladje v Kopru razmeroma pogosto, prevažajo namreč z Atlantika ribe za konserviranje v tovarnah v Izoli. — LT — ITALIJANŠČINA V ŠOLAH NA KOPRSKEM V Piranu so te dni odprli italijansko gospodarsko (trgovsko) šolo s štirimi letniki. V Kopru, Izoli in Piranu pa se bo začel pouk na triletnih gospodarskih tečajih z italijanskim učnim jezikom. Posebna komisija pripravlja na; črt za dvojezičen pouk v šolah na Koprskem. Ta program se bo začel izvajati v šolskem letu 1960-61. Letošnje šolsko leto naj bi bil podoben pouk samo priprava za izvajanje tega načrta. Italijanščino bodo na Koprskem poučevali na slovenskih in mešanih šolah. Uvajanje dvojezičnega pouka se bo začelo prihodnje šolsko leto, in sicer v prvem razredu osnovne šoie. Za letošnje leto bodo v mešane šole uvedli dve-urni dvojezični pouk, istočasno bodo v otroških vrtcih uvajali dvojezično konverzacijo. Na slovenskem učiteljišču v Kopru bodo uvedli poučevanje italijanskega jezika po 6 ur na teden. Na gimnaziji bo italijanščina nadomestila francoščino. Dvojezični pouk bodo uvedli samo na slovenskih šolah, medtem ko bo pouk na italijanskih šolah samo v italijanščini. — • — RAZSTAVA NA SREDNJI ŠOLI Slovenska nižja srednja šola v Trstu je priredila razstavo grafičnih del učencev in učenk. Občinstvo je vabljeno, da si ogleda razstavo vsak dan od 9. do 12. ure v ulici Frausin 14 (Ulica delle Scuole Nuove). Razstava bo odprta do 19. septembra. A A A MASLO IZ ZDA V ITALIJO Združenje Itallatte iz Rima je zapro silo Ministrstvo za zunanjo trgovino za dovoljenje za uvoz večje količine masla iz Združenih ameriških držav. Ministrstvo je združenju, ki predstavlja 31 tvrdk s tega področja, dovolilo, da uvozi za 2,5 milijona dolarjev ameriškega masla. Multura in življenje LEP USPEH SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA Krajevni olimpijski odbor CONI je v okviru olimpijskega dne razpisal med srednješolci natečaj za najboljše risarske izdelke športne vsebine. Vse nagrade, določene za dekliško višješolsko skupino, so prejele dijakinje slovenskega učiteljišča v Trstu, in sicer Vera Žerjul, Majda Pertot in Lidija Ferfo-Ija, pohvalo pa Gabrijela Orel in Darinka Terčič. Razen tega so dodelili Veri Žerjul prvo nagrado za njeno grafično upodobitev življenja v telovadnici. Predloženih je bilo 265 risb dijakov vseh slovenskih in italijanskih šol Tržaškega ozemlja. Razsodiščno komisijo so sestavljali priznani italijanski slikarji. Gre za velik uspeh slovenskega učiteljišča in risarske šole akademskega slikarja Avgusta Černigoja. Naj tudi omenimo, da je ob koncu šolskega leta prejel naš dijak Klavdij Palčič grafično nagrado (20.000 din.) na natečajih mladinske revije »Mlada pota« v Ljubljani. DELO SNG IZ TRSTA Slovensko narodno gledališče v Trstu je zdaj na turneji po raznih krajih Primorske. Njegovi člani bodo nastopili s 25 predstavami v Braniku, Ajdovščini, Vipavi, Šempasu, Prvačini, Solkanu, Medani, Tolminu, Bovcu, Kobaridu, Cerknem, Idriji in Anhovem. Na sporedu sta igri, ki sodita med naj- pa se šele gradijo. Ameriški admiral Hyman Readscover je izjavil, da mu je podpredsednik Sovjetske zveze Kozlov povedal, da je tudi Sovjetska zveza pričela graditi podmornice na atomski pogon, SOVJETSKA ZVEZA PRIPOROČA SPRAVO. Vse kaže, da je napetost med Kitajsko in Indijo zaradi obmejnega vpada kitajskih čet na indijsko ozemlje nekoliko popustila. Sovjetska zveza s\eluje azijskima državama, naj se pobotata. Sovjetsko poročilo pravi, da so sovjetski odnosi s Kitajsko prijateljski in zavezniški, toda Sovjetska zveza je tudi v dobrih odnosih z Indijo. boljše storitve našega poklicnega gledališča v pretekli sezoni, to je Pepelka in Pekel je vendar pekel. SMRT MED SLOVENSKIMI UMETNIKI Komaj se je poleglo sočutje, ki ga je med nami vzbudila vest o smrti Mare Samse, sta prišli iz Ljubljane sporočili, da sta tam izdihnila Pavel Goba in Karel Putrih, prvi v 72. letu starosti, drugi v 49, letu. Pavel Golia si je pridobil poseben sloves kot mladinski dramaturg. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Karel Putrih je sodil med vidnejše kiparje na Slovenskem. Študiral je pri prof. Španjelu in Kafki v Pragi. Bil je tudi docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Uspešno je razstavljal v raznih evropskih kulturnih središčih. Nam vsem je še v spominu njegova zadnja razstava v Trstu v Galeriji Scorpione, ki jo je priredil skupaj s slikarjem Rikom Debenjakom. JUGOSLOVANSKA GRAFIKA V BENETKAH Ves avgust so v Benetkah razstavljali jugoslovanski grafiki. Prireditev je bila zamišljena kot povračilo za razstavo italijanske grafike, ki je bila lani v Ljubljani. Omenimo samo vidnejše slovenske udeležence beneške razstave: Janez Bernik, Riko Debenjak, Božidar Jakac, Vladimir Makuc, Miha Maleš, France Mihelič, Marjan Pogačnik, Oton Postružnik, Marij Pregelj, Ivo Šubic, Karel Zelenko. Reprezentativen katalog so pripravili v založbi beneške občine. Pri njem so sodelovali Zoran Kržišnik, Ljerka Menaše in Giorgio Trentin, Uvod zanj je napisal sam izredni komisar beneškega mesta dr. Girolamo Speciale. BORIS PASTERNAK (sovjetski pisatelj) piše zdaj dramo o položaju ruskega kmeta v zadnjem stoletju. Pravi, da bo delo končal v šestih mesecih. Pasternak, ki je zaslovel v svetu s svojim »Dr. Živago«, se je po dolgem času pokazal v javnosti, ko je prisostvoval koncertu newyorške filharmonije, ki ga je vodil Bernstein. z zgodovine jeseniške železarne ^edni dne 4. decembra i888 po odobritvi Drioritptmh Hplrvr nrlnhril tnHi “j*1 občni zbor delničarjev je po Ufadn; Dač ■i° nove železarne po predloženih 'rt'h in proračunih. le? je nastala sedanja jeseniška že-Deii na’ zadnji člen v verigi večstolet--razvo dahni in 'adrske in tehnične koncentracije, s|(j ' razvoja železarstva v zgornji sav-pjpdolini in prvi pomembnejši uspeh di, , del ju c Pantzu to ni bilo všeč, toda n.e- Dun UC1 za Jesenice sla odločala na telju J3 °n in Noot. Tehničnemu ravna- ihm kritika je samo še pripomogla, "orna Ulegov položaj v podjetju popol-gra ,a . uslabel. že ob samem pričetku je zašel v spore z gradbenimi Pfo in z novimi člani uprave. Za-Villh J® za upokojitev, in ker po pra-s tn --------- pokojninskega dru- štVa‘ takratnega _ nameščencev podjetja ni imel pra- 'lCg ,4 u° pokojnine, ker ni bil za d-elo govPOs°ben, je pri obravnavanju nje-žival V'0ge nastalo v upravnem svetu I llt>r ln° Prerekanje. Ljubljanski člani I 6ovaVe 80 Lii' proti temu, da se nje-I zadeva reši z odpovedjo in odprav- I Pitio T a resi z oaI I Dio ’ ‘)rez Pokojnine, a dosegli so sa-prei,[0, da je Pantzu bila priznana do -(jj. Ica neobvezna mesečna nagrada v vanrnV višini. Tako je izumitelj izdelo-Hi j;a teromangana v plavžu in prizna-pravoristrukter žičnih transportnih na-lež Zagrenjen in z občutkom nehva-bQ ^st' Podjetja zapustil aktivno služ-f,ri Kranjski industrijski družbi. Na isti seji upravnega sveta dne 23. marca 1889, ki je obravnavala Pantzo-vo zadevo, je bil sprejet v službo kot njegov naslednik strojni inženir Avgust Trappen, sin vvestfalskega indu-dustrijca, kateremu je bil Vogel poveril dobavo raznih strojev za nove jeseniške obrate. Avgust Trappen je služboval potem na Jesenicah kot tehnični ravnatelj do leta 1915. NOVA SREDSTVA IN ZVIŠANJE DELNIŠKE GLAVNICE Gradbena akcija je navzlic povezavi podjtLa s tvrdko Vogel & Noot kmalu zašla v finančne težave, ker so realni investicijski izdatki močno presegali odobrene proračune, a dotlej izdane prioritetne delnice niso zadostovale za kritje izdatkov. Šele tedaj je tvrdka Vogel & Noot stopila na plan in s svojimi sredstvi in s sredstvi poslovnih prijateljev zagotovila prevzem prvih tisoč prioritetnih delnic in s tem zvišanje delniške glavnice za pol milijona goldinarjev. Nato sta pa bila kooptira-na v upravni svet aprila 1889 iz nove skupine delničarjev Hugo Noot in dr, Alexander Peez. Toda finančnih sredstev za izvedbo vseh načrtov je bilo še vedno premalo in zato je 24. marca 1890 redni občni zbor delničarjev na predlog Dunajčanov obenem s povišanjem glavnice na 3 milijone goldinarjev spremenil družbena pravila v tem smislu, da je prejšnja omejitev glasovalne pravice na 25 glasov bila odpravljena, kar je Nootu in njegovim prijateljem odprlo pot do popolne nadvlade v družbenem notranjem ustroju, Z NOVO JESENIŠKO ŽELEZARNO SE PRIČENJA VZPON PODJETJA Prva martinska peč na Savi je med tem pričela obratovati meseca marca 1890, v naslednijih mesecih so pa šli v pogon tudi valjarniški obrati. Dovo- ljenje za obratovanje je izdalo radovljiško okrajno glavarstvo 14. avgusta 1890. Po pogodbi z železniško upravo je kmalu zatem železarna dobila svoj lastni industrijski tir do jeseniške p -staje. Novi obrati so obsegali malo martin-sko peč za 10 ton vložka, valjarno za pločevino in za valjano železo, žično valjarno, žičarno in žebljarno, livarno in mehanično delavnico. Obratovanje je v začetku bilo povezano s težavami, deloma zaradi nedostatkov novih naprav, deloma pa zato, ker delavstvo novega načina dela še ni bilo vajeno. Tako se je prvo leto obratovanja z novimi napravami zaključilo pri železarni z izgubo, ki jo je pa kril boljši do nos gozdne posesti in ljubljanskega parnega mlina, tako da je občni zbor delničarjev dne 24. novembra 1890 po dolgih suhih letih zopet lahko odobril izplačilo dividende. Toda na predlog Dunajčanov dividenda ni bila odmerjena v enaki višini na vse dotlej izdane delnice. Sklenjeno je bilo, da se na prioritetne delnice izplača po 25, a osnovne delnice pa le po 5 goldinarjev. Šele tedaj so stari kranjski delničarji povsem spregledali in razumeli spretno igro dunajske skupine. Toda odpor, ki so ga hoteli uveljaviti proti nadaljnjim diskriminacijam, ni imel uspeha. KONCENTRACIJA ŽELEZARSTVA Koncentracija gorenjskega železarstva je z izgradnjo jeseniške železarne stopila v novo fazo. Iz Tržiča so se tedaj preselili na Jesenice delavci iz nekdanjih tamkaišnjih železarskih obratov, ko je v Tržiču bila ustanovljena predilnica in so prejšnja obratovališča bila preurejena v stanovanja. Dr. O. (Nadaljevanje sledi) Kako odpraviti brezposelnost NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Avala, odhod 10. oktobra. — Ošine — Indonezija — Daljni vzhod: Avala 10. oktobra, Radnik 15. oktobra. — Severna Kitajska — Japonska: Avala 10. oktobra, Radnik 15. oktobra. — Severna Evropa: Rijeka 25. septembra. — Severna Afrika: Makedonija 17. septembra, Rijeka 25, septembra, Srbija 10. oktobra. — Severna Amerika: Makedonija 17. septembra, Srbija 10. oktobra. — Perzijski zaliv: vis 16. oktobra. — Južna Amerika: Treči maj 28. oktobra. ZAKLJUČENO TEKMOVANJE POLETNIH PIJAČ Trgovinska zbornica je zaključila svoj razpis tekmovanja za poletne pijače, s katerimi je hotela vzpodbuditi proizvodnjo in potrošnjo takih pijač v Trstu. Razsodišče je izbralo pet najboljših razstavljavcev, ki bodo dobili posebne nagrade. Tekmovanja se je udeležilo 54 proizvajalcev in po prvem izboru jih je ostalo le 16. Nagrade bodo podelili 20. septembra. V razsodišču so bili predstavniki Trgovinske zbornice, Centra za gospodarski razvoj, Zveze potrošnikov in Italijanske zveze za reklamo. Priobčujemo še pojasnilo publicista Draga Godine k njegovemu znanemu predlogu za odpravo brezposelnosti, ki ga je najprej objavil v našem listu in nato še v drugih. Svoje mnenje o tem predlogu smo povedali že tedaj in danes bi bilo odveč, ko bi ga ponovili. Z današnjo objavo zaključujemo to polemiko. Radi bi s&mo še dodali svoje obžalovanje, da se v naši sredini, ki ima vendar tudi teoretično izobražene gospodarstvenike, ni našel nihče, ki bi skušal znanstveno zavzeti gledišče nasproti nenavadnemu predlogu g. Draga Godine, pač pa se je naša sredina omejila na kavarniške kritike. Ta molk je znamenje brezbrižnosti za javna vprašanja in za bodočnost današnje družbe. (Pripomba uredništva). Uredništvu »Gospodarstva« Nihče ne zahteva povišanja plače zaradi denarja samega, ampak zalo, da bi si s povišano plačo mogel kupiti več življenjskih potrebščin, torej več blaga. Kdor zahteva povišanje plače, zahteva torej bistveno več blaga. Zato se tistim, ki zahtevajo povišanje plače, ne more odgovoriti, da je njihova zahteva neizvedljiva, ker ni denarja; neizvedl i-va bi bila le, ako ne bi bilo blaga. Blaga pa ne manjka, saj so vse zaloge polne blaga, ki bi ga trgovci zelo radi prodali, potrošniki pa še rajši kupili. Kako naj se ustreže enim in drugim, je naloga, ki jo moramo rešiti, ako hočemo premostiti gospodarsko krizo. Po mojem mnenju bi bila najboljša rešitev sledeča; Za odpravo brezposelnosti je potrebno, da Banca dTtalia vse tiste, ki izplačujejo plače, pokojnine in podpore, zalaga 7. denarnimi vsotami, ki so potrebne za zvišanje plač, pokojnin in podpor in ki jih ne bo treba povrniti, ker mora ta denar ostati v obtoku, kjer ga je danes premalo za nakup vse proizvodne; to povzroča zastoj v trgovini in proizvodnji in zaradi tega tudi brezposelnost. Saj je vendar vsakomur jasno, da je sedanji način višan a plač, pokojnin in podpor popolnoma brezuspešen, ker se vzporedno z višanjem plač, višajO tudi cene blaga. Pojasnila na pripombe časnika »II Corriere di Trieste« z dne 3. septembra k zgornjemu predlogu. Pripomba, ki izhaja iz naslova »Pro-posta ufficiale« alla Banca dTtalia je očividno ironična in ostane seveda brez odgovora. »Vendar dvomimo — čitam dalje — da bi voditelji B. dT. postali pristaši njegovih teorij«, Jaz prav nič ne dvomim, ampak sem prepričan, da ne bodo nikoli postali moji pristaši ne oni ne njih gospodarji. Nisem tako naiven, da bi se nanje obračal, ker mi je znano, da oni in njih gospodarji lu-di brez povišanja plač prekrasno živijo, pač pa je moj predlog naslovljen na tiste, ki delajo s premajhnimi plačami, ali pa so brezposelni s smešnimi podporami in ki nujno potrebujejo u-spešno povišanje plač. Kar zadeva teorijo samo, sem prav zelo hvaležen dnevniku »II Corriere di Trieste«, da je v glavnem pravilno in- formiral svoje čitatelje, vendar moram ugotoviti, da nisem n.koli trdil, da je mogoče vse gospodarske krize odpraviti s tiskanjem bankovcev, ker bi tako zabredli v inflacijo. Moj predlog velja samo za sedanjo krizo in sploh ne govori o tiskanju bankovcev, ki j.h Banka dTtalia že mnogo let neprenehoma tiska. Iz mojega predloga je razvidno, da je brezplačen denar potreben samo za višanje plač, ne pa za plače same. Ako se n. pr. povišajo plače za 15%, bi morala banka dati brezplačen denar na razpolago samo za lo 15 zvišanje. Sicer pa dela Banca dTtalia kakor tudi vse druge državne banke starega sistema to že davno, samo s to razliko, da namesto da bi izdajala, denar brezplačno, ga izdaja v obliki posojil. Po mnenju tržaških gospodarskih krogov — piše C. di T. — je moja teorija ekscentrična. No, pa naj bo ekscentrična ali prismojena, moje mnenje pa je, da je današnji gospodarski položaj, ko moramo stradati pri polnih skledah, naravnost bedast. Kaj čakajo ekono-misti, ki niso ekscentrični, da nam povejo, kako naj napravimo konec temu bedastemu položaju, kako naj blago, ki čaka na odjemalce, spravimo v dotik s praznimi želodci, kako naj odpravimo nadprodukcijo, brezposelnost in krizo? Kako naj preprečimo novo vojno? Draga Godina NAŠE SOŽALJE V Barkovljah je umrl Ivan Pertot, v Boljuncu Jordan Zobec, v Cerovljah J»sip L«giša. H ee O a x m a o a z TRST, Ulica Coroneo 45 GORICA, Corso Italia 24 — Tel. 26-43 izvozi razni biciklistički materija!, bicikle, bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore i automobile, radioaparate, šivate mašine i razne druge predmete za široku potrošnju. splošna trgovska KOPER Izvoz-uvoz vseh arNklov po tržaškem sporazumu. Izvoz: drv, vseh vrst lesa in lesnih izdelkov, goveje živine, konj in mesnih izdelkov, perutnine, jajc in vseh kmetijskih proizvodov. Uvoz: vseh artiklov široke potrošnje, rezervnih delov, reprodukcijskega materiala, tehnične opreme in potrebščin za obrtnike jA&n&acUict’ < - IMPORT - KAPORT vseli vrst. lesn. trdita goriv in strojev zn lesno Industrijo tkist sinile* : ul. Cleeroue S/II > Telefon: »i I < irt rofec :i0214 IVaša /.ai/aroualiiii;u uslanavljena leta II12H 11. IIMIHHl, Trst Ul. Glieija II Tel. 27512 e. M. UH & FIGLIO UVOZ - IZVOZ !*]LlJTOVWrK in IZDfTLKOV Trst, Porto Industriale - Zault TEL. 99-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE CENTR0TEXTIL £«. TRIESTE - TRST CORSO CAVOUR, 3 - TEE. 37-272 riMll U JjCVKJ [1110 met. od Željez. slanice) „SILIA" COSSI ALFONZ Magazin cnglcstuh i domačih štofbva mušhili i ženskih, hišnih ugrtača i ostalih vimenih tkanina P0SJETI0CI TRSTA GORICA Prilikom l/ušeg dolaska u Trst, nosietitc naš magazin mušhili i ženskih štnfuva, hišnih ngrtaiin, bunde, heda, čara pa, nuj/lona i | drugih potrebština. Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 mini: ni.i.iDiiž.ii!! usluga imz/i i tnuniiiAi iiudjitu i ubjehitu sij i CLfauUd uiamMta Telefon 14 i 35 Pretstavništvo: Beograd, Maršala Tita IB Telefoni s 21-192, 21-492, 20-257 Proizvodi : • TERETNA VOZILA OD 5 TONA PA NA VIŠE, SA JEDNIM 1 DVA DIFERENCIJALA SA STANDARDNOM I TRANBUS KABIN OM I KIPER UREDJAJEM. • AUTOBUSE ZA GRADSKI, PRIGRADSKi. MEDJUGRADSKI I TURISTIČKI SAOBRACAJ. • SPECIJALNA I KOMUNALNA VOZILA Sav asortiman FAP-ovih vozila možete pregledati na Zagrebackom sajmu TRŽNI PREGLED 9¥eStmi KMEČKE ZVEZE Kaj pa naše vino? Italijanski trcjj Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je mehka pšenica izboljšala kvotacije za 50-100 lir pri stotu za navadne vrste, za boljše pa do 200 lir glede na prejšnji teden. Letošnja proizvodnja je znašala 85 milijonov stotov, t. j. 5 milijonov manj kot so predvidevali. Cene ječmena, ovsa in rži se niso še ustalile. Na trgu s koruzo prevladuje ponudba, cene so popustile 50 do 100 lir pri stotu. Bolj živahno je na trgu z vinom, vendar so cene ostale v bistvu neizpremenjene. Trgovanje z oljem je precej živahno. Večje povpraševanje je po finejših vrstah olivnega olja. Tudi semensko olje in olje iz zemeljskih lešnikov imata dobre cene. Čeprav se je potrošnja mesa povečala, so cene ostale skoraj neizpremenjene; živinorejci namreč v tem času praznijo svoje hleve, ker se približuje zima. Med živino za rejo je največje povpraševanje po molznih kravah. Trg s prašiči je zelo živahen. Cene masla so še vedno krepke. Tudi sir se dobro prodaja, zlasti vrsta grana, ki se je podražila za 20-30 lir pri kg. Pravtako so se zvišale cene mehkega sira. Kvotacije surovih kož so se izboljšale zaradi ugodnih razmer na mednarodnem tržišču. ŽITARICE PIACENZA. Mehka pšenica proizvodnje 1959: fina 6200-6300, srednje vrste 5900-6000, navadna 5700-5800; koruza proizv. 1958: fina 5100-5200, navadna 4750-4850; oves letošnjega pridelka 4500 do 4800; pšenična moka 1959 tipa »00« 7400-7600, tipa >4)« 7000-7200, tipa »1« 6500-6700; koruzna moka lanskega pridelka fina 6450-6550, navadna 5300-5500; otrobi 4100-4300. VERCELLI. Oluščeni riž: navaden 10.300-10.800; Maratelli 11.500-12.000; R. B. 11.700-12.200; Rizzotto 11.200-11.700; Arborio 13.500-14.000. ŽIVINA LUGO. Krave krajevne vrste 320 do 415.000 lir par; breje krave 400430.000 par; krave s teletom 450-600.000 par; voli krajevne vrste 420-500.000 par; junice in junci 2-3 leta stari, 5 stotov težki 330-350.000 par; krave breje prvesnice 180-210.000 glava; telice, 3 stote težke 88-92.000 glava; molzne krave 120 do 230.000 glava. Klavna živina: voli, 6 stotov težki I. 285-340 lir kg, II. 250-280; krave I. 6 stotov težke 270-330, II. 250-270; junci, 5 stotov težki I. 330-395, II. 290-330; telički I. 450-580, II. 350-440. Prašički za rejo 15-25 kg 440-505 lir kg, nad 25 kg 410450; suhi prašiči 360 430; debeli prašiči za rejo 100-150 kg 305 do 315, nad 150 kg 315-325. Vprežni konji 100-130.000 glava; konji za zakol I. 250 do 270, II. 220-250; žrebeta za zakol 360-370; vprežni mezgi 60-70.000 glava; mezgi za zakol 180-200, II. 140-160; vprežni osli 40-50.000 glava; osli za zakol I. 150-170 lir kg, II. 120-140; ovce 210-230; jagnjeta 470490 lir kg. KRMA MANTOVA. Seno majske košnje z namakanega travnika 1900-2000; otava 1800-1900; detelja I. košnje 1400-1500, II. košnje 1300-1400; pšenična slama stlačena 800-850; kombinirana krma za molzne krave 5050-5150; kombinirana krma za pitanje prašičev 5150-5250; koruzne pogače 4250-4350. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Cene za kg: maslo iz smetane 840-870, maslo II. 790-820, III. 780-790, IV. 760-780; sbrinz svež 480-500, 3 mesece star 560-590; provolone svež 470-490, 3 mesece star 560-580; grana svež 510-530; zimska proizvodnja 1958-59 680-700; majski proizvod 1958 740 do 770; zimski proizvod 1957-58 800-850; emmenthal svež 490-530, 3 mesece star 560-580; italico svež 420 430; taleggio svež 350-370. OLJE FIRENZE. Cene za kg f.co Firenze: olivno olje extra do 1% kisline 675-695, do 1,50% kisline 655-675, do 2,50% kisline 625-655, do 4% kisline 610-625; dvakrat rafinirano tipa »A« 535-540, tipa »B« 475-505; semensko olje I. 348-355; olje iz zemeljskih lešnikov 375-380. PERUTNINA IN JAJCA MILANO, živi piščanci extra 800, I. 650-700, II. 600 640; zaklani piščanci I. 850-950; madžarski zmrznjeni piščanci 400-550; žive kokoši 530-620; zaklane kokoši 800-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 550-650; inozemske zmrznjene kokoši 400-550; žive pegatke 730, zaklane 850-950; živi golobi 700, zaklani 850 do 950; žive pure 550-580; zaklane pure 850; inozemske zmrznjene pure 450-550; živi purani 500-570, zaklani 650; žive race 350-450, zaklane 500-550; zaklane gosi 400-450; živi zajci 390, zaklani s kožo 450-500, brez kože 480-560; danski zmrznjeni zajci 580-600. Sveža jajca I. 34-35, navadna 30-32; VALUTE V MILANU 2-9-59 14-9-59 Dinar (100) 80,— 84,— Funt. šter. 6000,— 5875,— Napoleon 4450.— 4400,— Dolar 619,50 620,20 Franc. fr. (100) 125,10 124,90 Švicarski fr. 143,54 143,41 Avstrijski šil. 23,09 24,01 Funt šter. pap. 1737,75 1737,— Zlato (gram) 703.— 705,— BANKOVCI V CURIHU 14. septembra 1959 ZDA (1 dol.) 4,31% Anglija (1 funt šter.) 12,06 Francija (100 fr.) 0,867 Italija (100 lir) 0,695 Avstrija (100 šil.) 16,70 CSR (100 kron) 14,00 Nemčija (100 DM) 103,20 Belgija (100 fr.) 8,50 švedska (100 kron) 82,50 Nizozemska (100 fl.) 114,00 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 5,10 Egipt (1 funt šter.) 8,30 Jugoslavija (100 din.) 0,59 konservirana jajca 25; inozemska sveža jajca 17-28 lir jajce po teži. ZELENJAVA IN SADJE MILANO. Suh česen 115-130 lir kg; ohrovt 40-50; korenje 40-50; čebula 25 do 30; svež fižol 60-90; cikorija 40-60; solata endivija 90-150; melancane 40-70; krompir majestic 28-30, bintje 27-30; paradižniki 35-40; paprika 40-60; rumena paprika 70-90; peteršilj 70-80; zelena 60-100; bučice 80-120. Smokve 60-80; jabolka I. 70-90, II. 30-60; hruške navadne 70-90, extra 100 do 110; breskve extra 90-120, navadne 30-70; grozdje Isabella 55-80; grozdje moškat 50-60; limone 80-100, II. 50-70. VINO MILANO, črno piemontsko vino 10-11 stop. 530-560 lir stop/stot, 11-12 stop. 560-590; Barbera 12-13 stop. 640-660; mc-škat 13-13.500 stot; Oltrepo pavese 10- 11 stop. 530-560; Mantovano črno 9-10 stop. 440-460; Valpolicella in Bardolino 10,5-11,5 stop. 510-530; Soave belo lili,5 stop. 540-560; Raboso 10-11 stop. 460470; emilijsko 10-11 stop. 460-480, 11 do 12 stop. 480-520; črno sladko vino 12 stop. 6800-7200 lir stot; Romagna belo 9-10 stop. 420-440; Romagna črno 420 do 440; Toscana Chianti 12 stop. 360 lir pletenica, toskansko navadno 10-11 stop. 440460 lir stop/stot; Aretino belo 10-11 stop. 440-460; Barletta extra 14 15 stop. 460-490; Barletta navadno 13-14 stop. 430460; Sansevero belo 11-12 stop. 420 do 440; sladko vino iz Brindisija 7800 do 8000 lir stot; maršala navadna 12.500 lir stot; vermut iz Piemonta 14.000; vermut v steklenicah 230 250 steklenica. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 10 kg 135-145 lir kg, v škatlah 5 kg 140-150, v škatlah 1 kg 150-160, v škatlah % kg 150-170, v tubah 200 g 4345 lir tuba, v tubah 100 g 30-32. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1959 v V preteklem tednu so cene surovinam na mednarodnih trgih splošno popustile, le nekatere vrste blaga so se za malenkost okrepile. Prav malo sta napredovala cin in sladkor, medtem ko so cene kavčuka in kave ostale v glavnem neizpremenjene. Popustile so cene bakra, bombaža, volne in pšenice. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 11. sept. nazadovala od 192 5/8 na 190 stot. dolarja za bušel, proti izročitvi v septembru; cena koruze je popustila od 118 5/8 na 117 5/8 stot. dolarja za funt. Poročila o ameriškem pridelku pšenice so ugodna. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja napredovala od 3,04 na 3,10 stotinke dolarja za funt. Čeprav je napredek neznaten, pomeni vendar preobrat v dosedanjem razvoju. Na Kubi je zbudila pozornost vest, da bo Francija kupila 100.000 ton kubanskega sladkorja. Čeprav ni bila ta vest še potrjena, je vplivala ugodno na tečaj sladkorja. Vsi poizkusi, da bi dosegli sporazum glavnih pridelovalcev kave na sestanku študijske skupine v Washingtonu, so bili zaman. Južnoameriškim predlogom za ustalitev cene se upirajo zlasti Afričani. V New Yorku je cena v pogodbi »M« ostala neizpremenjena pri 45,90 stotinkah dolarja za funt. Kakao je v New Yorku nazadoval od 34,45 na 34,03 stot. dolarja za funt. VLAKNA V New Yorku je cena bombaža v tednu do 11. sept. nazadovala od 33,10 na 33 stot. dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Po zadnjih cenitvah je pridelek bombaža v Ameriki dosegel 14 milijonov 678.000 bal, medtem ko se je cenitev pred enim mesecem glasila na 14.815.000 bal. Mednarodni posvetovalni odbor za bombaž ceni svetovni prebitek (preostanek) bombaža 1. avgusta letos na 17 milijonov bal, medtem ko je lansko leto znašal 18,4 milijona bal. Po letu 1953 naj bi bil ta preostanek od prejšnjih let najnižji. V Združenih ameriških državah znaša 8,9 milijona bal, medtem ko je v Evropi izredno majhen. Cena volne je v New Yorku v tednu do 11. sept. nazadovala od 133 na 131 stot. dolarja za funt. Cena je najprej popustila v Londonu, nato še v New Yorku. V Roubaixu (Francija) je cena popustila od 1430 na 1395 frankov za kg. KAVČUK V New Yorku je oena vrste latex RSS št. 1 ostala neizpremenjena pri 40 stot. dolarja za funt; v Londonu pa pri 31% do 31% penija za funt. KOVINE Cena elektrolitičnega bakra je v Nevv Yorku popustila od 31,55 na 31,25, čeprav so ameriški tovarnarji povišali ceno za 1,50 dolarja pri funtu, tako da je njihova cena dosegla 31,50 stot. dolarja. Tovarnarji opravičujejo ta sklep s stavkami v čezatlantskih deželah. To povišanje ni vplivalo na borzo, ker so zaloge bakra še velike. Tudi v Londonu je cena popustila, in sicer od 236 na 233 funtov šterlingov za tono, proti takojšnji izročitvi. Cena činu je v New Yorku v tednu do 11. sept. napredovala od 101,25 na 101,50 stot. dolarja za funt. Cene svinca je v New Yorku o- sodih 130-140 lir kg, v škatlah 10 kg 150-160, v škatlah 5 kg 155-165, v škatlah 1 kg 165-175, v škatlah 500 g 175 do 185, v tubah 200 g 4547 tuba, v tubah 100 g 31-33; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 100-110 lir škatla, v škatlah 500 g 55-60. KOŽE TORINO. Surove kože: krave do 30 kg z repom 340-380 lir kg, nad 30 kg z glavo in parklji 340-360; voli 30 40 280-300, nad 50 kg 260-280; teleta 4 kg (kvadrat) 1100-1150, 4-6 kg 1075-1150, 6-8 kg (z repom) 830-960, 8-12 kg 820-850, 12-20 kg 620-640, 20-26 kg 480-510. Konjske osoljene kože 280-300. Surove osoljene kože: ovni 3,54 kg 190-210, kože 12-14 kg za ducat 650 695; kozlički 30 do 32 kg za 100 kož 1800-1900; jagnjeta 55-70 kg za 100 kož 900-1000, 80-105 kg 800-900. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa 500 765 lir stot; cement tipa 350 655 lir; gašeno apno 410-460; živo apno 4600-5400 lir kub. meter; rečni pesek in gramoz 700 do 800 lir kub. meter; polna opeka tipa UNI 26x13x6 cm 9250-9375 lir 1000 opek; dvoprekatni votlaki 26x13x6 cm 8500 do 9000; šestprekatni votlaki 26x13x8 cm 9125-9250; votlaki za zunanje stene, dvoprekatni 26x26x13 cm 28.500, večprekat-ni 28.675-29.000; strešniki marsejskega tipa, 15 kom. na kv. meter, 3 cm debeli 19-20 lir strešnik. VREČE ROVIGO. Trg je precej aktiven, cene so v rahlem porastu. Vreče iz jute 120x70 cm 800-830 g, 270-280 lir kg; isto 700-730 g 270-280, 450480 g ista cena; vreče za krompir 300-330 g 290-300 lir kg; rabljene vreče za krompir L in II. izbire 120-125 lir vreča; rabljene vreče za otrobe 100-105 vreča; vreče za umetna gnojila 120x70 cm 470-475 g 270-280 lir kg ali 140-143 lir vreča; vreče iz papirja 50x100 cm 50-55 lir komad. stala neizpremenjena pri 11 stot. dol. za funt; ravnotako cinka St. Louis pri 11 stot. dol. za funt; Antimon Laredo pri 29 stot. dol. za funt; lito železo pri 66,41 dol. za tono, Buffalo pri 66,50, staro železo povprečni tečaj 40,83 (40,50 teden prej) dolarja za tono. živo srebro 225-228 (teden prej 234-236) dolarjev za steklenico. Cena barvastih kovin v Zah. Nemčiji v nemških markah za 100 kg dne 11. sept.: cin Duisburg 960-970; svinec osnova New York 9. sept. 120,04, osnova London 81,77-81,86; cink osnova East St. Louis 9. sept. 101,57, osnova London 99,62-100,20; svinec v kablih 58-59; aluminij za prevodnike 225-227. Sladkor postaja vedno dražji Sredi julija je cena surovega sladkorja na mednarodnem trgu znašala 2,55 stot. dolarja za funt ter je tako dosegla najnižjo ceno po zadnji vojni. Pred dobrim tednom pa je po dolgem času nazadovanja nastal preobrat in cena je pridobila 3 stotinke pri funtu. Končno je dosegla 3,14 stotinke dolarja za funt, to je po mesecu februarju najugodnejša cena. Zdaj se suka okoli 3,10 stot. dolarja za funt. Londonski izvedenci izražajo upanje, da bo cena še napredovala in da bo sredi jeseni dosegla 3,25 stotinke dolarja, to je najnižjo stopnjo v okviru mednarodnega sporazuma o sladkorju. Junija meseca so nekatere države izvoznice v smislu navodil Mednarodnega sveta za sladkor skrčile izvoz. Med velikimi nakupi je treba omeniti tudi sovjetski nakup 170 tisoč ton kubanskega sladkorja, ki ga bodo Kubanci začeli izvažati meseca novembra. Ta kupčija je spodbudila tudi druge države uvoznice, ki so se bolj začele zanimati za sladkor. Vse to je ugodno vplivalo na ceno. Poleg tega je suša v Evropi neugodno zavrla rast sladkorne repe. Tako da ni letos mogoče pričakovati dobre letine. Verjetno bo ta za 10% nižja kakor lanska. Prav ta okolnost je vplivala tudi na Sovjetsko zvezo, da se je odločila za velik nakup na Kubi. Računajo, da bo prihodnje leto Evropa uvozila 1 do 1,5 milijona ton več sladkorja, kakor ga je letos. VEČ POZORNOSTI V EGIPTOVSKI ZUNANJI TRGOVINI Financial Times poroča iz Kaira, da | namerava egiptovska vlada odpraviti [ pristojbino na izvoz bombaža in na no- ) vo urediti zunanjo trgovino, ki naj bi postala bolj prožna. Namen novih u-krepov naj bi bil tudi ta, da bi se pospešila trgovinska izmenjava z zahodnim svetom ter bi se zmanjšal vpliv vzhodnih evropskih držav na razvoj egiptovskega gospodarstva. V prvem letošnjem polletju je vrednost bombaža, Id ga je Egipt izvozil v vzhodnoevropske države, dosegla 4/7 vsega izvoza bombaža. MOST ČEZ SAVO V ZAGREBU Prve dni septembra so v Zagrebu izročili prometu jekleni most čez Savo. Most, ki so ga začeli graditi leta 1954, je eden največjih v Jugoslaviji. Dolg je 372 metrov, širok pa 20 m. Po 14 m širokem cestišču se lahko srečajo po štiri vozila naenkrat. Ob straneh cestišča je na razpolago pešcem 3 m širok pločnik. Most je stal približno 2 milijardi dinarjev. PO MEDNARODNEM VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI Kaj tudi v Sloveniji imajo vinsko trto? Kaj je budi tamkaj tako dobro vino kot tukaj? Takšna vpraianja slišimo pogosto iz vrst naših ljudi. Takšna pojmovanja kažejo, kako površno poznamo matično zemljo, prav tako površno kot poznajo naše kraje, ljudi in njih življenje Kranjci in Štajerci, čeprav prirejajo izlete v Trst. Z zgornjega kota Trsta ne moremo prodreti v stvarnost našega podeželja. Naš človek ima šibke vezi s Slovenijo. Kvečjemu se vozi do Ljubljane. Tod pa ne vidi trte. Tja dalje proti severovzhodu pa po njegovem mnenju ni zanjo pogojev. Kdor pa pozna Štajersko, takšno mnenje pomiluje, češ: Pojdita v Slovenske Gorice in prehodite jih od Maribora vzdolž jugoslovansko avstrijske meje do onkraj Ljutomera! Samo nizko gričevje s povprečno nadmorsko višino 150-200 m se postopno pogreza v smeri proti vzhodu v prekmursko ravnino. Tod se trta radi talnih razmer (lapor, lega) in ugodnega podnebja dobro počuti. Tudi Haloze (južno od Dravsko ptujskega polja) in Bizeljsko (severno od Brežic) ji zelo prijajo kot prijajo tudi orehu, kostanju in koruzi, ki spremljajo vinsko trto. Ves vinski pridelek Slovenije se ceni na 630.CC0 hi (25.0CO hektarov vinogradov) ali nekako 15 kratni pridelek na Tržaškem. Tod gojijo vsakovrstne sorte vinske trte: od sort za kakovostna (kvalitetna) bela vina (sauvignon ali p0 naše sovinjon, laški rizling, renski rizling, burgundec, traminec i. dr.), srednje kakovostna in šibka bela vina, enako tudi za črna vina. Razen na štajerskem se pečajo z vinogradništvom tudi po Dolenjskem, kjer je okrog 70C0 hektarov vinogradov. Iz tega sledi, da je ta panoga za Slovenijo zelo pomembna in v nekaterih predelih glavni vir dohodkov. Vinogradništvo zaposluje okrog 7 odstotkov delovne sile, ki je danes ne morejo nikjer drugje zaposliti. Zaradi povoljnega podnebja so slovenska vina izvrstne kakovosti in lahko uspešno tekmujejo z najboljšimi evropskimi vini. Sloves teh vin v tujini so utrdile razstave vin v Angliji, Franciji in že petič na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Mednarodna ocenjevalna komisija je nedvomno nepristransko ocenila razstavljena vina iz raznih držav našega planeta. že petič so vina iz Slovenije odnesla najvišje priznanje in se tako uvrstila na prvo mesto kakovostnih vin. To pa je glede na velik napredek nekaterih evropskih dežel —-kakovostnem vinarstvu (Francija, Italija, Nemčija i. dr.) velikega pomena, zlasti, ker se vzorci vin ne ocenjujejo po alkoholni stopnji in slaji, ampak po ubranosti vina, oziroma po pravilnem razmerju njegovih snovi. 81 jugoslovanskih in 60 inozemskih proizvajalcev je razstavilo 500 vzorcev vin. Od 146 zlatih, 329 srebrnm in 29 bronastih medalj je prejela Jugoslavija 76 zlatih, 195 srebrnih in 17 bronastih; od vseh 76-zlatih jih je odnesla Slovenija 48. Okolica Ljutomera je dala najboljši pridelek. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so bili na sejmu vzorci kraške črnine (terana) in kako je bila ocenjena. To bi bilo nekakšno merilo za nadaljnjo proizvodnjo te na svetu edinstvene in zdravilne pijače. Država se zaveda gospodarskega pomena te kmetijske stroke in jo skuša s sodobnimi ukrepi dvigniti na čimbolj donosno stopnjo. Napredek je že opazen na državnih in zadružnih ter tudi na privatnih gospodarstvih, ki v proizvodnji sodelujejo z zadrugami. Niso redki primeri dviga pridelka na lOo in več hi na hektar (povprečnica je 30-35 hi). Se razume, da vzporedno z vinogradništvom gre tudi izboljšanje kletarstva, ki igra glede kakovosti vin nad vse pomembno vlogo. Odličen vinogradnik in odličen kletar, v isti osebi sta poroka tudi za odlično vinsko kapljico. Naj pa mimogrede dodamo, da je kletarstvo Slovenije, posebno Štajerske neprimerno boljše od tukajšnjega, v tem bo menda precej krivde, če v naših krajih, ki vendar ustvarjajo za proizvodnjo kakovostnih vin odlične pogoje, ne pridelujemo še boljših vin. Ce bi vinogradniki Skrbeli za izbrana sortna vina, pripravili in negovali vinograd, kot je to danes nujnost ter vkletili in negovali pridelek tako, da bi imel vse pogoje za dosego čim višje kakovostne stopnje, bi se tudi naša vina mogla kosati s kakovostnim Štajercem. Neki jugoslovanski vino-log je ob neki priliki rekel piscu teh vrst; Vaše razmere so mi znane, kljub prirodnim nedostatkom imate prednosti, ki pa jih ne vidite in ne znate vrednotiti. Pisec je na to pristavil: To dejstvo ima svoj vzrok v naši usodi, v naši zgodovini; ta nam ni bila nikoli tako naklonjena, da bi nas bila pripravila in nam posredovala možnosti, da bi bili mogli bolje videti in oceniti svojo zemljo. Upati je, da bo do tega le prišlo in bomo tudi mi še bolj ponosni tudi na vinski pridelek. j. f. Veter in sonce proti kmetu Zadnja burja je na Tržaškem, Krasu in po Vipavski dolini napravi)1 veliko škodo. Prizadela je grozdje ',l vse kar je še na polju. Sonce pripe^ ter za vetrom še bolj suši zemljo. ” se je tako izsušila, da so se v neka1" rih krajih mlada drevesa posušila. ^ dje se ne razvija kakor bi se sicer- Vinski pridelek bo povprečno src1 nji, kjer ni posebno razsajala toča. *8 velja za naše kraje, pa tudi za Vipa' sko in Koprsko. Vinogradniki tožiP' da se je zarod zaradi deževnega. ^ mena osul. Vina je še precej po klt’% in še posebno na Koprskem, ker je ^ la lanska letina izredno dobra. Kro^ pir se je v nekaterih krajih nabrek* in bo verjetno gnil. Na srednjem Vipa' skena gre vino po 35 do 60 din za lil£) (brez davka, ki je že odbit), pač t kakovosti. Ceno vina na drobno so ^ koliko znižali, da bi pospešili poti'0'' njo. ŽITNA LETINA V ITALIJI SLA®1 Po uradnih podatkih, ki seveda ')) niso dokončni, cenijo letošnji pridslet pšenice v Italiji na okoli 85 milijon0' stotov. To je približno toliko, kolik01 znaša italijanska potreba po žitu. La1" je bilo toliko mehke pšenice, da je ®f stalo vprašanje, kam z njo.’ Mnogo ‘f bilo tudi govora o tem, da bo treba ' bodočih letih znatno skrčiti površin" zasejano s pšenico. Letošnji pridelek P1) je opozoril oblasti na nevarnost, ki )l' še vedno predstavljajo slabe letine i" to kljub vsem novim načinom obdel° vanja zemlje in zaščitnim sredstvoi" * * * JUGOSLOVANSKI VAGONI Zl ZSSR. Konec avgusta so v Tovad1 vagonov v Kraljevu začeli z gradflj1 tretje serije p0 100 železniških va?f nov, ki jih je naročila Sovjetska za. Posamezni voz, za prevažanje rovega petroleja ima nosilnost 50 Doslej je tovarna izročila Sovjet S15 zvezi 250 enakih vagonov. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L. A. GORIZI ANA S0SIZM - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRST, Ulica Cicerone 8 - Telefon 38 136 37-725 Telegram IMPEXP8RT - TR1ESTE U E A Ž A; l/SAKOliRSTEAl LES, DRUA ZA RERJAEU, 6RARREAII MATERIAL IZEAŽAi TEHSTIL, K0L0AIIALAI0 HLAG0 IM RAZMOERSTME STROJE Uperira po tržaškem in goriškem spurazumu Specializirano podjetje za makovrstne kompenzacije »FRUCTAL" djdouSema IZVAŽA : naravne sadne sokove, kompote, alkoholne pijače, sirupe, predvsem malinovec, paradižnikov koncentrat in marmelade. P-Ufto-h-ocama naie IcuaLtetine iedeilce. URARNA IN ZLATARNA J { Tf V A (f UL. BATTISTI 13 TEL. 96-306 Ure najboljših znamk zlatnina srebrnina lepi darilni paketi OBIŠČITE NAS HOTEL IN RESTAVRACIJA fURLAN REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne. Gondrand" TRST - TRIESTE, VIA CARDUCCI 10 Telefon; 36-757 in 61-401 Telegrami : GONDRANO - TRIEST6 PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽiVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proeecco) s hlevi za počitek živih živali CJuGe- /jrtimVf/ffio BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE 11. L10ŽAR TRST - ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo enakovrstne prevezo za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cono ngodno muiM mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb; Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA žrtava fašizma 10 Telefoni; 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale; Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave; Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! m JUGOLINIJA _ RIJEKA Poštanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220 1100 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos .-dresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Arne rike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana Iraka, Malaje, Indonezije. Hon Konga, Sjeverne Kine i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobližc obavijesti dobit čete kod našeg zastopnika u Trstu "HORD 3DRIA”, V. Gortoluzzi & Co. Piazza Unca degli flbrnzzi 1 - Tel. 37-613, 29 828 Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! mmmm del corso TRIESTE - TRST - CORSO ITALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Velika izbira površnikov in loden. Dežni plašči iz najlona od 6.700 lir naprej za moške in ženske “Obiščite nas s polnim zaupanjem I Toullta Sit A JOŽEF uvo z IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi le s, jamsk les in les za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Trans-Triesle dei FJli Carli & C, Societa in nome collettivo TRIESTE-TRST V. Deneta 3 - Tel- 38-82? 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in' dustrije in rezervne dele. — Vse vrsta gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. KMEČKA BANKA r. sc. z o. j. , GORICA Dlica Morelli 14 - Telefon 22-06 Banka pooblaščena za posle k zunanji trgovin! U«t»novlJ*nai l«t« 10OO Ribarič Ivan uvoz ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 24.8 2.9 14.9 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 101.V« 192.3/, 191,- Koruza (stot. dol. za bušel) • • UB-Vs 119-78 114.3/, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 30. 33,- 33,— Cin (stot. dol. za funt) .... . . 103. 102.37 102 37 Svinec (stot. dol. za funt) . . 12.80 12.80 12.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 11. 11.-' 11,— Aluminij (stot. dol. za funt) 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. ssa funt) 74,- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) .... . . 33 10 33.25 32 90 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 228.— 228,— 223,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 37,— 36,— 36,— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 231.7* 237.7, 229.3/, Cin (funt šter. za d. tono) . . 793.— 792.7* 793.7* Cink (funt šter. za d. tono) - - 8S.7s 86.7* 86.3/8 Svinec (funt šter. za d. tono) . . 73.7, 71-74 70.78 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . '482. 482,- 486,—