Lelo XIV
V.b.b.
Dunaj, dne 4. aprila 1934
Šl. 14.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC", j	I 7~, nfllitilm	I lzhaia',sako sredo- ~ Posamezna številka 15 grošev,
KUgenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	Lidi IIUIIIIIIU9	N Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S —g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I flflCnnHarctlfn id flMClfflin I Za Jugoslavijo
Polititno in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. I gUdllUUClI d IVU III |ll UdVClU I četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Narodu, kar le njegovega!
Osrednji odbor političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem je z ozirom na novo vstajajoče razmere v državi sklenil, da skliče dne 28. marca zbor političnih zaupnikov in da se na tem zboru potrdi stališče slovenske manjšine na Koroškem k sodobnemu položaju v državi. Omenjenega dne so se zbrali v Celovcu zastopniki iz 50 občin naše dežele.
Predsednik političnega in gospod, društva poslanec dr. Petek je po kratkem pozdravu podal sledeče izčrpno poročilo: Že izza postanka države sta obstojali v Avstriji dve politični smeri: smer vodje krščanski h-socialjev dr. Seipla in smer voditelja avstrijske socialdemokracije dr. Bauerja. Socialisti so izrabljali demokratično ureditev države v svoje strankarske cilje, dosledni linškemu programu so stremeli za nasilnim prevratom v državi. S terorjem ceste so obvladali politični položaj celo desetletje tako dolgo, da je končno postal docela nevzdržen in neznosen. S političnim prevratom in nastopom Adolfa Hitlerja v Nemčiji so se zavedli svojega poslanstva in dr. Seiplove zamisli krščanske države tudi krščanski socialci, ki so dotlej z vsemi ostalimi državnimi stranKami dvomili o življenski zmožnosti samostojne Avstrije. Ko je razvoj dovedel do viška, so vzeli usodo države v svoje roke in ji iz svojega programa začrtali novo smer: Nova Avstrija bodi neodvisna, katoliška, stanovska in nemška. Idejni nositelj novega gibanja je postala domovinska fronta (Vater-landische Front), njen realni faktor razne bbrambne organizacije Heimwehra, Sturm-scharen i dr. Na teh osnovah se gradi novo državo.
Mi koroški Slovenci nimamo n i k a k e-ga povoda, da ne bi iskreno pozdravljali rojstva nove Avstrije. Narodna manjšina smo in od prvega začetka stojimo na stališču samostojne, neodvisne države. To svoje stališče smo zastopovali tudi v dobi, ko so življensko zmožnost države zanikale vse ostale stranke v dežele in državi in smo za to svoje mnenje želi le posmeh in zaničevanje. Naše kulturno življenje raste iz verske in narodne zavesti. Na svoji zemlji, ki
Dokument.
Deželna vlada je pod štev. 24.054—1/34/V izdala k ljudskemu štetju med drugim sledeče navodilo:
Dodatek k navodilu števnim komisarjem.
.Jezikovno pripadnost določuje glasom točke 13 uradnega pojasnila stanovanjske liste oni iczik, h katerega kulturnemu krogu se vprašani smatra pristojnega.14 — Jezikovno pripadnost določuje torej izključno čut (Gefiihl) vprašanega, ne pa kaki objektivni znaki pokoljenja, maternega jezika, večje ali manjše znanje kakega jezika, izobrazba i. dr.
Rubriko 14 stanovanjske liste »Jezikovna Pripadnost" se torej izpolni edino le na podlagi svobodnih, od nikogar vplivanih podatkov vprašanega ali njegovega postavnega zastopnika. Vsako kakršnokoli vplivanje ali poizkus, da bi vprašani navedel drugo jezikovno pripadnost kot jo želi sam, pomeni prestopek paragrafa 28 predpisov o ljudskem štetju in ga mora števni komisar naznaniti okrajni oblasti. Svobodno danih podatkov ne sme nihče pre-
jo ljubimo kot svoj materni jezik in svojo narodnost, živimo in gospodarimo in dajemo državi, kar od nas zahteva. Naša politika ni bila nikdar politika barantanja, zapeljevanja ali neodločnosti. Zato se nove Avstrije, ki hoče povdarjati svoj neodvisni, katoliški in sta-novsko-gospodarski značaj zamoremo samo veseliti.
S polno upravičenostjo pa smemo zato tudi od nove države in domovinske fronte, ki je nikakor ne odklanjamo, zahtevati, na nam iz svojega programa in v smislu kanclerjevih besed povodom beljaškega zborovanja zajamči našo narodno samobit. Tudi zanaprej hočemo ostati zvesti svojemu jeziku in svoji narodnosti, kot manjšina hočemo nepretrganih kulturnih stikov z materinskim narodom v Jugoslaviji, v ljudskih in srednjih šolah hočemo pouka v maternem jeziku in narodnem duhu, ohraniti končno hočemo iniciativnost tudi v gospodarskih vprašanjih našega dela dežele. Državi, ki nam hoče zajamčiti našo narodno samobit in naše narodne pravice, ki izvirajo iz božjega in naravnega prava, hočemo dati na razpolago svoje duševne moči, svoja gmotna sredstva in, če treba, tudi naše sile v njeno obrambo.
Z žalostjo moramo beležiti slučaj o p r i-liki županskih volitev v Bekštan-j u pri Beljaku, ko sta nemška nacionalna lista „Freie Stimmen" in »Bauernzeitung" s potvorbo dejstva in lažjo udarila po naših odbornikih v občini, ki so na seji nastopili z znaki domovinske fronte.
Glede ljudskega štetja stojimo pred nerazumljivim dejstvom, da se jezikovne pripadnosti ni več tolmačilo niti po občevalnem jeziku kot pri zadnjem štetju leta 1923, marveč po nekem meglenem čutu ali čustvu, o katerem ne oblast in ne komisarji in ne poedinci nimajo nikake prave in enotne predstave. Tako štetje ne more na noben način služiti kot podlaga k obravnavam manjšinskihzadevnaKoroškem. —
Izčrpni referat so vzeli navzoči zaupniki z glasnim pritrjevanjem na znanje. Sledeča debata je dokazala popolno složnost mnenj, nakar je predsednik zborovanje zaključil z zahvalo za udeležbo.
gledati. — Celovec, 23. februarja, za dež. glavarja Leer 1. r.
Dodatku dodajamo svojo pripombo: Jezikovno pripadnost je določeval pri tokratnem štetju izključno samo čut in ne materinščina. Kdor tega svojega čuta ni izrazil ali ni vedel izraziti, sb mu števni komisarji pomagali s svojim „čutom“. Torej bo rezultat ljudskega štetja glede jezikovne pripadnosti izrazil k večjemu „čute“ raznih števnih komisarjev, ne pa štetega ljudstva.
Jugoslavija in rimska konferenca. Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je v senatu drugič zavzel stališče k sklenjenemu sporazumu Italije, Avstrije in Madžarske. V svojem govoru je naglasil, dà sta’Jugoslavija in Mala zveza pripravljeni za sodelovanje na gospodarski organizaciji srednje Evrope, vendar se mora najti širša podlaga in omogočiti sodelovanje vseh prizadetih držav. — Izgleda nadalje, da je glede ureditve Podonavja dosežen načelni sporazum med Francijo in Italijo, kar bi pomenilo no pritegnitvi Nemčije k sodelovanju de-
ì jansko ublažitev politične napetosti v Podonavju in pričetek gospodarskega ozdravljenja.
Spor med Poljsko in Češko. Zaradi poljske manjšine v Tešenu, ozemlju češke Šlezije, je vstal oster spor med Poljaki in Čehi. Spor je dovedel do aretacije nekaterih v Čehoslovaški j bivajočih Poljakov. Iz tiska obeh držav je i posneti, da sta državi pripravljeni medsebojni spor poravnati, da pa poravnavo otežkočuje zunanje-politični položaj obeh: prijateljska pogodba med Poljsko in Nemčijo ovira poglobitev in utrditev prijateljstva obeh slovanskih držav. — Zadržanje Poljske vznemirja tudi Francijo, vsled česar se je francoski zunanji minister namenil v Varšavo, nakar bo odpotoval še v Prago in Bukarešto.
»Glasovanje" v Italiji. Zadnjo nedeljo v marcu so v Italiji »volili" zastopnike v stanovske zbornice. Deset milijonov volilcev je glasovalo za Mussolinijevo listo, proti njej le okoli 15.000. Inozemski listi pripominjajo, da je bilo glasovanje sploh odveč.
Stanovska država najde posnemalcev. Tudi v Švici in na Češkem je vedno glasneje čuti glasove po preureditvi javnega življenja v stanovskem smislu. Švicar Etter pripominja: Prehod v poklicno-stanovsko ureditev države pa pomeni delo cele generacije, ki se bo morala šele vzgajati v novem duhu. S peresom se stanovske države ne ustanavlja. Evropa se duševno presnavlja in tem valovom se ne ubrani nobena država.
In v domači državi: Minuli teden so se na Dunaju sestali deželni glavarji ter prisostvovali ministrskemu svetu, ki je obravnaval novo ustavo. Pokazalo se je, da se tudi zastopniki dežel strinjajo z ustavno reformo, s čemer so odstranjene vse ovire. — Glede volitve zveznega prezidenta je kancler izjavil angleškim časnikarjem, da bodo vse tri zbornice, v katerih bodo zastopani vsi stanovi, postavile po dva kandidata. Od teh 6 kandidatov bodo volili prezidenta župani vse države. Župani pa bodo izvoljeni po stanovih svojih občin. — Listi poročajo, da je dosežen sporazum med domovinsko fronto in Landbundom, ki se ji bo takoj po svojem razpustu pridružil. — Pričakuje se imenovanje kneza Štarhemberga za voditelja vseh oboroženih formacij, v kolikor ne bodo v najkrajšem času razpuščene.
Ustava zvezne države Avstrije.
Osnutek bodoče državne ustave je bil minuli teden izročen javnosti. Osnutek predvideva bistveno reformo dosedanjega javnega življenja. Najvažnejša njegova točka je, da zakonodajna zastopstva ne bodo sestavljena na podlagi splošnih volitev. Parlamentarni sistem političnih strank bo odpravljen. Kako se bodo nove zbornice in novi sveti sestavili, ali bodo člani teh imenovani ali voljeni na podlagi stanovskih volitev, osnutek ne omenja. Značilno za novo ustavo je še, da razlikuje posvetovalne in zakonodajne organe.
Posvetovalni organi so: 1. Državni svet, ki bo sestojal iz 40 do 50 članov in ga bodo tvorile neodvisne, odlične osebe, katere bo imenoval zvezni prezident. 2. Zvezni kulturni svet, ki bo sestavljen iz 30 do 40 zastopnikov cerkva in verskih družb, šolstva in prosvete, znanosti in umetnosti. 3. Zvezni gospodarski svet, ki ga bo tvorilo 70—80 zastopnikov gospodarskih stanov in sicer: kmetijstva in gospodarstva, industrije, obrti, trgovine in prometa, denarstva in posojilništva, prostih poklicev in javne službe. 4. Deželni svet, v kate-
rem bo vsaka dežela zastopana po 2 članih in sicer po deželnem jjlavarju in finančnem referentu.
Zakonodajni organ je zvezni zbor (Bundestag). V zveznem zboru bo 20 poslancev državnega sveta, 10 članov zveznega kulturnega sveta, 20 zastopnikov zveznega gospodarskega sveta in 9 poslancev deželnega sveta.
Kako se bo sklepalo zakone: Zvezna vlada bo izdelala zakonski osnutek in ga predložila v razpravo posvetovalnim organom in sicer zakonske osnutke kulturne vsebine kulturnemu svetu in gospodarske vsebine gospodarskému svetu. Seje, v katerih se bo razpravljalo in posvetovalo o zakonih, ne bodo več javne. Po odobritvi bo izdelala vlada zakonski predlog in ga predložila zveznemu zboru. Zvezni zbor postave ne bo mogel več spremeniti, marveč le odobriti ali odkloniti. Državni proračun bo predložen neposredno zveznemu zboru. Novi ustavni osnutek predvideva tudi uvedbo ljudskega glasovanja, ki se bo vršilo na željo zvezne vlade v slučajih, da zvezni zbor kak nujen zakonski predlog odkloni in če bo šlo za načelno odločitev o kateremkoli vprašanju zvezne postavodaje.
Zvezni p rezident bo imel odslej pravico, da vlado imenuje in odpokliče. Te pravice posvetovalni in zakonodajni organi ne bodo več imeli. S tem je avtoriterni značaj vladanja izrecno povdarjen.
Nova ustava ne bo spremenila v bistvu samostojnosti dežel. Dežele bodo imele svoje deželne zbore, ki bodo sestavljeni na stanovski podlagi. Deželna postava bo določala število deželnozborskih članov v posameznih deželah. Člani bodo iz gospodarskih in kulturnih deželnih zbornic.
Enako ali slično bodo urejene tudi o b-č i n e, ki torej ne bodo več sestavljene iz odbornikov političnih strank, marveč iz zastopnikov posameznih stanov v občinah. O tem bodo podrobneje odločevali deželni zbori. Po novi ustavi bo nadalje možna združitev posameznih občin v občinske zveze in sicer iz gotovih namenov, tako za ohranitev prometnih sredstev, za oskrbo ubožnih i. dr. Te občinske zveze bodo nadomeščale okrajna zastopstva ali glavarstva.
Zvezna vlada bo imela tudi pravico, da v gotovih slučajih sklepa zakone odredbe n i m potom. Zvezni prezident bo za slučaj potrebe lahko spremenil člene nove ustave. Na mesto dosedanjega ustavnega in upravnega sodišča pride nove sodišče, ki bo skrbelo, da upravna oblast ustave in postave ne bo kršila.
Spremeni se tudi dosedanji naziv države, ki se bo imenovala ne več republika, mar-
M	PODLISTEK ~f
S. Srienc:
Lojze, dobri pastir.
Bilo je v tistih dneh, ko je smrt ždela za vsakim oglom, ko so topovi grmeli ob Dravi od Rožeka do Spodnjega Dravograda. Da, v tistih črnih dneh je bilo, ko je koroški brat sovražil koroškega brata, ko so matere preklinjale svoje sinove in sinovi svoje očete. Tedaj je bilo, ko se je Koroška prebudila in ozelenela črez noč in se zagledala v rudečo zarjo na nebu. Zaščemelo je sonce v očeh, povesila je pogled. Toda na tleh svo se svetile kaplje krvi, dragocene človeške krvi. Čudno je spreletelo tedaj našo zemljo. Zabolelo jo je in vsa tisočletna otožnost se je vzbudila v trenutku. Razjokala bi se bila tedaj naša zemlja v krčevitem plaču in z njo bi bila plakala vsa njena zgodovina. Vendar tedaj ni bilo časa za jok : pokale so puške po Korotanu in ljudstvo se je navadilo te žalostne pesmi, kot se navadi otrok jezika svoje matere.
Le tedaj so ljudje v zoni zatrepetali, če so slišali mrtvaški zvon. Vedeli so: krogla ga je ubila. In še nekaj so vedeli: otrok je še bil. Saj tedaj zrelih fantov ni bilo. Vsi so trohneli tam ob Soči ali daleč v Galiciji. Tam čakajo vstajenja.
Tako se je bližala velika noč, tista nemirna ' velika noč, o kateri nisi vedel, ali jo boš še doživel ali ne.
Tam nad Dravo leži vas. Znana je po slovenski Koroški. Pridno ljudstvo gospodari tod.
več zvezna država Avstrija. Podrobnejšega o sestavi stanovskih ni znanega. Nova ustava stopi v veljavo najbrže potom sklepa parlamenta, ki se snide za to slednjo priliko in nato sam razreši.
Uvodno besedilo nove ustave bo:. V imenu vsemogočnega Boga, od ka,te-rega izvira vsa pravica, sprejme avstrijsko ljudstvo to ustavo.
1 DOMAČE NOVICE ||
Iz davne zgodovine.
j. š.
Slovenska zemlja je jako bogata starin iz prazgodovinske dobe, t. j. iz tistih časov, o katerih nam zgodovina sama ne poroča ničesar.
V	ono megleno preteklost spada že rimska doba, v kateri je Rimljan oblastno stopal po naših krajih, gradil velike naselbine, delal ceste in vodovode.
Pred Rimljani so bili po sedanji slovenski zemlji naseljeni drugi narodi. Bili so na nižji stopnji omike nego njih nasledniki. Poznali niso še železa, izdelovali so vse orodje iz brona. A raziskovanje starin nas vodi v še bolj oddaljeno dobo: privede nas do ljudstva, ki celo brona ni poznalo toliko kolikor poznejši rodovi. Sulice in sekire, nože in kladiva so klesali iz kamna in iz živalskih kosti. Le tu pa tam so imeli kak predmet ali kako drobnjavo iz brona, dokaz, da so tisti prvotni Stanovniki naše domovine bili na najbolj prvotni stopnji omike, ki jo sploh pozna zgodovina človeštva.
Sledov iz te najdalnejše dobe je dovolj: ljubljanska okolica, barje, je bilo nekoč jezero. Na tem jezeru je imel svoje domove priden in zanimiv rod. V boju pred sosedi in zvermi si je postavil domove na vodi. Vanjo so zabili kole, nanje pa postavili svoje koče. To so bile stavbe na koleh. Verjetno je nadalje, da je bila tudi dolina okoli Hodiš nekoč pokrita z vodo. Tudi tod se je našlo znana stavbišča na koleh.
V	še daljšo dobo nazaj pa spadajo pebivalci naše zemlje, katerih najdišča so odkrili v ol-ševski gori nad Bel(*~0 prazgodovini, ko so ljudje stanovali celo še v jamah, vemo pa najmanj.
Kjerkoli so zasledili ostanke stavb na koleh, so našli tudi razne predmete, ki so jih rabili tedanji prebivalci. Najdenj ostanki so jako različni predmeti: izdelki človeške kosti in razni rastlinski plodovi.
Orodje in orožje tedanje dobe je bilo izklesano iz kamna ali izdelano iz kosti. Največ orodja je iz jelenovega roga. Sekire so razne oblike, natančno prevrtane za držalo in dobro izbrušene, kladiva z enakimi luknjami, ostra bodala, igle, šivanke, ki spominjajo na sedanje
Kraj vasi, skrito med sadnim drevjem, leži gospodarstvo na Trati. Na trdnih vežnih vratih čitaš 19+G-Ì-M+B+20.
Torej bred štirinajstimi leti je bilo. ko je stopil Tratnik, gospodar te hiše, na krstnico popoldne pred hlev in odrinil zapah.
„Pojte na pašo v božjem imenu!" je moledoval in je kropil s težko desnico žegnano vodo med svojo drobnico, ki je na krstnico popoldne smela prvič iz staje ven v zelenečo reber. «Sveti Anton vas varuj garjavosti in zemlja, ki vsa blagoslovljena dehti v velikonočnem vstajenju v novo rast, vam bodi rodovitna!"
Počasi se je gnetla drobnica skozi vrata in veselo bleketala v sončni popoldan. Na čelo se ji je postavil velik oven, katerega je gospodar še posebej pobožal: «Koštrun, le skrbno jih vodi"
«Tra — ra — ra . ..“ — «Lojze, ne trobi preveč I Danes je krstnica, Gospodov dan!"
Zadnje ovce so prihajale iz staje. Tratnik je tudi te poškropil. Hvaležno so se ozirale živali za svojim gospodarjem. Že je hotel zapreti vrata, ko je kot zadnje priskakljalo za materjo še drobno jagnje v nežno belem kožuhčku. Tratniku se je nehote zasmejalo srce ob pogledu na drobno stvarco, kako pogumno stopic» za ostalo čredo. „Cicek, moj mali Cicek!" se je skušal prilizovati Lojze. Jagnje pa je zvonko zableketalo in v smelih skokih odskakljalo za materjo med ostalo drobnico.
„Le skrbno pasi, Lojze! Kakor boš pasel danes, tako celo leto. Poženi naravnost gor v reber. Tam je najbolj zeleno!"
čevljarske krivce, brusi iz peščenca. Kamenega orodja je bilo dokaj manj kot koščenega. Nekaj sekir, kladiv, dlet, nožkov, žag in sulic so pač našli. Našli so tudi veliko kamenov za mletje pa bruse in oslice, ki so služile za brušenje sulic in nožov. Tedanji ljudje so se odlikovali z lončeno robo. Posodo so izdelovali s prosto roko, a znali so ji dajati lepo, okroglo obliko. Mnogo loncev in skled ima lične ročke, večina ima lepe okraske, vrezane z iglo v ilovico, črte in kroge; celo križ je dostikrat videti.
Kako je torej bilo z življenjem, ko poznamo glavne ostanke, najdene iz stare dobe. Na kopnem človek ni bil varen napadov sovražnikov in zveri. Zato se jim je umaknil na jezero in si postavil domove na koleh. Zaradi večje varnosti je zgradil celo vas. Moški so hodili v boj in na lov, ženske pa so skrbele, za dom. Krmile so domačo živino, pripravljale jedi in narejale tudi obleko, večinoma iz živalskih kož. Rokodelci so tesali leseno orodje, izdelovali čolne, vezali splave iz posamičnih debel ter narejali posodje in orožje. — Tisočletja so minula in kako velikanski razvoj se je medtem dovršil.
Drava (Prihod novega župnika). Zadnji pravi župnik pri nas je bil č. Luka Wucherer, ki je došel v župnijo leta 1859 in jo oskrboval 20 let. Od leta 1879 je bila upravljana nekaj časa od upokojenega duhovnika g. Jožefa Jereb večinoma pa od sosednjih župnikov v Skoči-dolu oziroma na Pečnici. Lani šele je hotelo škofijstvo župnijo razpisati. Tako smo dobili v osebi č. Alojzija Mlinarja po 55 letih zopet lastnega dušnega pastirja. Došel je med nas v petek, dne 16. marca, in bil slovesno sprejet. Dekleta so okusno okinčala cerkev in župnišče. Med zvenenjem zvonov so se farani zbrali pred cerkvijo, ko je došel novi pastir. Pozdravila ga je požarna bramba, g. učitelj v imenu občine, šolskega sveta in vodstva, g. Katnik, cerkveni ključar, v imenu mož iz fare, g. Rutar v imenu pevcev in fantov, Pavla Katnik za žene in dekleta. Devet učenk je deklamiralo slovenske in nemške dobrodošlice. Pevski zbor pa je zapel pozdravno pesem. Šaljivo se je nato novi g. župnik zahvalil. Sledila je zahvalna slovesnost v cerkvi in sklenila redko slavje. Na mnoga leta!
Loga ves (Občinsko gospodarstvo in drugo). Tukajšnji občinski svet sestoji po izključitvi 5 soc. dem. mandatov le iz 11 zastopnikov in sicer 10 Slovencev in 1 landbundovca. Dne 18. t. m. je ta odbor imel sejo, pri kateri so bili odobreni računi za 1933 in se je sklenil proračun za leto 1934. Najvišji izdatki v letu 1933 so za uboge. Za te se je izdalo nad 12.000 šil., kar znaša nad 100% doklad na reahie davke. Nato pridejo šole, posebno veliko stane občino šola v Vrbi. Manj se je izdalo za ceste.
Lojze je veselo zaukal. Oče je gledal za njim in solza mu je kanila črez lice: «otroče, brezskrbno ukaš, ne veš še, da teče kri na tej i zemlji, ki ti je tako draga in se ti smeji iz duše v dušo. Dete, bodi zvesto tej zemlji in božji blagoslov bo s teboj celo življenje pri setvi in žetvi in kadar pride ura združitve, ko bodo izročili tvoje bežno telo posvečeni zemlji!"
Dolgo je še Tratnik strmel za čredo in njenim varuhom, dokler se ni poskrila med grmičevjem rebri. Le še Lojzetova pesem mu je udarjala na uho:
«Jaz sem Jezusov pastir,
Ovčice rad pasem, če preti jim divja zver, risanko nabašem ...“
«Dober dan, Tratnik! Kam ste namenjeni?" Tratnik je planil pokonci. Duhovni gospod Tomaž je stal pred njim, moleč mu svojo belo desnico v pozdrav. «Hvaljen Jezus" se je tedaj iztrgalo otroško ponižno iz prsi močnega moža.
«Gledam za Lojzetom, kako pase drobnico zgoraj v zeleni rebri. Danes je prvič na paši in je vsa razposajeno nagajiva."
«In Lojze? Ga boste pustili v šole? Priden in marljiv je, vsem šolarjem v vzgled in spodbudo." Tam za Grabštanjem je tedaj zagrmel top.
«Ali mislite, da bodo šolani rešili zemljo, podedovano od naših pradedov?" Med tem je krčevito zamahnil v smer, kjer jo neprestano grgralo kot razburkano morje.
«Črez Trato ne bo šel nihče v mesto. Tam je prekletstvo in smrt. Zemlja pa pomeni blagoslov in življenje, vstajenje in upanje vsem, ki so
pota, upravo in drugo. Za tekoče leto se je sklenilo 130% občinske doklade; torej se je breme znižalo za 20% v primeri z lani. Naši posestniki bodo pa še to težko plačali, ker imajo še za lani na občinskih dokladah zaostanka 15.000 šil. Ostali dnevni red so tvorile razne prošnje za podpore, katere je moral občinski svet vsled težkega položaja davkoplačevalcev, razun najpotrebnejšega prosilca, zavrniti. Moramo pač štediti, ker je že vse izčrpano. — V fari smo imeli tudi smrt. Dne 22. p. m. smo ob veliki udeležbi pokopali Katarino Strauss, Rezicevo mater v Dobu. Rajna je bila do smrti zvesta svoji veri in svojemu narodu. Pevci so ji zapeli poslovilno pesem. Rezicevi družini iskreno sožalje, rajni pa večen mir!
Dobrla ves (Gospodarsko delovanje krajnega kmetijskega odbora [Gauausschuss] v zimski sezoni). Na svečnico je bilo letno zborovanje kmetijskega odbora, udeležba je bila srednja. Govoril je ravnatelj kmetijske šole pri Hoprijanu g. Pavlik o raznih dnevnih gospodarskih vprašanjih s osebnim^ ozirom na slabi gospodarski in finančni položaj kmetov. Priporočal je pridelovanje stročnin kot graha, boba in soja-fižola. Te stročnice se rabijo za nadomestilo dragih umetnih krmil za prašiče, ki jih kmet danes ne more več kupiti. Posebno še, ker so cene plemenskim in pitanim prašičem tako padle. Priporočal je tudi napravo manjših gnojnih jam, manjših zato, ker s subvencijami ni več računiti. Glede gnojil je priporočal, naj se predvsem rabi domači gnoj, katerega naj se skrbno pripravi, in gnojnica. To je najdragocenejše gnojilo in se ga še vse premalo ceni. Umetna gnojila so sicer priporočljiva, vendar predraga za današnje cene kmetijskih pridelkov. — Isti dan popoldne se je vršilo enako zborovanje v Kazazah, ki je bilo bolj slabo obiskano. — V svečanu smo imeli tudi tečaj za prašičjerejo, katerega se je udeležilo okrog 30 gospodinj, katerega pa je motil tedaj razglašeni preki sod. — Dne 9. marca se je vršil še sadjerejski tečaj, na katerem je referirai g. Kolprat. Udeležba je bila povoljna. Šolsko vodstvo je poslalo na tečaj učence kmetijske nadaljevalne šole. Dopoldne je bila teorija, popoldne pa praktičen pouk na Samostanskem sadnem vrtu.
Šmihel pri Pliberku. (Čebelarski shod.) Sredi marca smo imeli pri Šercerju dobro obiskan čebelarski shod, katerega sta posetila znana naša čebelarja g. Prušnik in Vegel iz Železne Kaple. V domači besedi sta govorila iz svoje bogate čebelarske prakse in prinesla polno upoštevanja vrednih izkušenj. Hitro so minule poučne popoldanske ure, po živahnem razgovoru je predsednik tuk. podružnice g. Pečnik dobro uspeli shod zaključil z zahvalo požrtvovalnima govornikoma. Priporočali bi ju še drugim podružnicam.
ji otroško udani in ji služijo ne le z razumom, temveč tudi s srcem !“
Župnik je poznal Tratnika. „Tod je sleherna beseda zastonj", je takoj ugotovil, voščil blagoslovljeno ajelujo in odhitel proti podružnici na griču.
Moral je mimo Železne rebri, kjer je pasel njegov najboljši učenec, Tratnikovo drobnico. Stari duhovni gospod je v globokih požirkih srkal pomladanski zrak in se veselil vstajenja v naravi. Hiteč preko polja je blagoslavljal žita in travnike, metulje in ptiče pod nebom in vse, kar se je gibalo na tleh in slavilo svojega Stvarnika.
Kakor v cerkvi se mu je zazdelo in začel je premikati ustnice:
„Naj slavi zemlja Gospoda,
naj ga hvali in poveličuje na veke,
Slavite Gospoda vsa Gospodova dela, Hvalite in poveličujte ga vekomaj!"
In Tomaž se je ozrl še v daljavo, kjer je 3epel Obir, odet kakor nevesta v belo tančico.
Slavite Gospoda vse naše gore, slavita Gospoda rosa in slana, slavita Gospoda srež in zmrzlina, slavite ga led in sneg, morja in reke, slavite Gospoda vse zveri in živina, slavite Gospoda človeški otroci!"
In ni se mogel več premagati sivolasi starček, solze so mu ulile in zaihtel je kot otrok. Sklonil se je globoko, zajel perišče zemlje in jo s spoštovanjem pritisnil na ustnice: „Bodi blagoslovljena in s teboj vsi Tvoji otroci, katere rediš s svojimi sadovi!	(Se nadaljuje.)
Hodiše. Že ob jesenskem deževju se je j pokazalo na hodiškem jezeru, da voda ne more odtekati, kakor bi bilo treba. Letos se kaže isto. Vsled zadnjega dežja in taljenja snega je jezero tako narastlo, da kakor v jeseni spet sega do deželne ceste tudi tam, kjer so sicer še med jezerom in cesto travniki. Vzrok temu je edino dejstvo, da voda ne more dovolj hitro odtekati. Zato bi bilo prav, da se občina pobriga za poglobitev odtoka, kar je tem lažje, ker je struga, ki bi jo bilo treba izčistiti, zelo kratka.
Globasnica. Pri zadnji povodnji je tudi pri globaških potokih voda na mnogih krajih prestopila bregove. Sredi noči je vdrla v razna poslopja in zjutraj so nekateri kmečki domovi v Globasnici, Mali vesi in Štebnu zgledali kakor otoki v jezeru. Škoda je jako občutna in najbolj prizadete priporočamo državnim oblastem, da jim priskočijo na pomoč. —Kljub prihajajoči vigredi naša srca niso najboljše razpoložena: Ozimna žita slabo kažejo, zlasti rž je vsa skoroda uničena. Kako naj plačujemo davke, ko bomo morali stradati kruha?
Skočidol (Razno). Začetkom marca smo pokopali 86 letnega Janeza Petrič. Nad 20 let je vlival svinec v Bleibergu. Na vprašanje, kako da je mogel doseči pri takem težkem delu tako visoko starost, je jedrnato odgovoril: Drugi moji sodelavci so po navadi jemali s seboj na delo žganje, jaz pa le mleko, oni so že vsi zdavna pod drnom, jaz pa še živim. — Sredi marca so zapeli zvonovi Tildi Drave, stari Urhinji v Goričah. Nad 40 let je morala po
činski urad. — Iz Pliberka poročajo zanimive številke iz obmejnega prometa. Dnevno se prinaša iz Jugoslavije do 300 kg moke in do 150 kg mesa. Mesarji in trgovci se hudujejo in zahtevajo spremembo zakona o obmejnem prometu. „Kamtner Tagblatt“ opominja uradnike in uslužbence na domači trg. — Podvojeno delovanje razvijajo v slovenskem delu dežele odseki Siidmarke, očitno z namenom, da popravijo, kar je po njihovem mnenju doslej zamudila oblast. — Na Djekšah se je vsled gostega deževja na mnogih krajih utrgala zemlja, kar je povzročilo mnogo škode. — Umrl je grof Christallnig, posestnik gradu Eberstein pod Sinjo planino. — V Celovcu je umrl znani posestnik hotela „pri črnem orlu“ Ignac Gallhuber. — Umrl je učitelj kmetijske šole v Litzlhofu pri Špitalu Herman Sporer.
Bilčovs (Občni zbor), v nedeljo, dne 8. a-prila priredi društvo „Bilka“ ob 3. uri pri Miklavžu svoj redni občni zbor s poročili, petjem in govorom. Člani naj se zbora sigurno udeležijo!	Odbor.
Podljubelj (Igra). V nedeljo, dne 15. t. m. priredi slov. kat. izobraževalno društvo v Delavskem domu v Podljubelju ob 3. uri pop. igro „Divji lovec11. Po igri nastopijo tamburaši.
ŽENSKI VESTNIK
Naš črni kruh.


éÉ
Prosto iz „Mladike“.
Kruh je postal nekak simbol človeške hrane sploh. Obilica kruha pomeni blagostanje, pomanjkanje pa revščino in glad. Četudi je ta jed stara in tako vsakdanja kakor nobena druga, vendar vlada o njej do danes popolnoma napačno mnenje. Do danes mislimo, da je črni kruh slabši in manj redilen od belega.
HmcMauckdaA fai/UMde titaM uteick
tm titegmvaMe/il
smrti svojega moža živeti kot vdova. — Na cvetno nedeljo pa smo obhajali slovesno krstitev 6 letne Jedvige Sieglinde Marije Winkler. Obred krščenja je napravil na navzoče mlade in stare neizbrisen utis. Dan nato je bila imenovana tudi že prvoobhajanka. Naj raste v milosti in modrosti!
Strmec (Smrt). „Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži11, je zapisal slavni Prešeren svojemu prijatelju. Ta želja se je izpolnila tudi očetu sedanjega č. župnika v Št. liju g. Petriča, pd. Lorencu v Peščah v župniji Strmec. Skoro 50 let so skrbno gospodarili na tej kmetiji. Poleg sina-duhovnika zapuščajo še 3 druge sinove in 2 hčeri. Mati še živi. Svoje dni so bili nad 20 let cerkveni ključar. Pomagali so radi tudi v zakristiji. Vzgle-den so bili kot mož vere, zato so smeli imeti pogreb na god nadangela Gabriela dne 24. marca. Dosegli so starost 75 let. Na njihovi zadnji poti jih je spremljalo poleg sina-duhovnika in župnikov iz Gozdanj, Skočidola in domače fare veliko število ljudstva. Tudi staro-župana M. Vošpernik in I. Kuchling sta bila nazvoča. Po nagrobnem nagovoru se je sin-duhovnik ganljivo poslovil od očeta, ki je v zadnjih letih bival pri njem v Št. liju in ki je že hudo bolan izrazil željo, da bi rad umrl doma in bil doma pokopan, kar mu je družina radevolje ugodila. Do skupne sodbe mirno spa-vaj in se spočij v domači zemljici, sinovom in hčeram iskreno sožalje!
Drobiž: Trgovinski minister je za dobo pred in po tujski sezoni znižaj inozemcem železniško vožnjo domov za 60%, če bivajo na ozemlju države vsaj 7 dni,; avstrijskim državljanom pa za 60%, če se povrnejo domov vsaj do konca leta. V glavni sezoni, to je v juliju in avgustu, bo inozemcem za 7 dnevno bivanje v Avstriji dovoljenih 30% popusta vozne cene na železnicah za vožnjo tja in nazaj, tuzemcem pa za 100 km 50% in za 500 km 60% popusta vozne cene. Bivanje je dovoljeno v vseh krajih države in ga potrdi ob-
V	dobi, ko je bila mlinarska obrt še preprosta, so delali iz žita moko na enostaven, povsem naraven način tako, da so zrnje kakorkoli bolj ali manj zdrobili, ne da bi bili zmle-vek sejali. Približno tako moko delajo še dandanes najpreprostejši kmečki mlini, ako zmeljejo žito „na črno11. Jasno je samo ob sebi, da ima ta moka v sebi vse sestavine žitnega zrnja. Iz take moke se speče sicer črn, toda tečen, redilen in zdrav kruh, ki ne zaostaja za belim kruhom.
Eno samo napako ima ta moka in kruh iz nje, da namreč preprost mlinar s svojimi enostavnimi pripravami ne more žitnega zrnja popolnoma očistiti in sleči z njega slamnatih kožic. Zato je taka moka ostra, kruh iz nje bolj raskav in za razvajena usta preosat in težko užiten. Črni kruh se večini upira zato, ker ga je treba krepko gristi. Zato ugaja bel. svež kruh ali žemlja, ki sama zdrkne po grlu. Ne maramo pa črnega kruha, ki se v ustih zdi pretrd in prepust in ga je treba gristi.
V	naših gospodarskih prilikah so redke kmečke družine, kjer se je ohranila stara navada, da nosijo vsak teden domače žito v mlin in domačo moko iz mlina in da iz tiste moke pečejo redno enkrat v tednu ali dveh domač črn kruh. Če bi šlo tako naprej, kakor je šlo nekaj časa, tedaj bodo kmalu že redke one gospodinje, ki znajo speči dober, domač črn kruh, in prav tako redki so že zdaj posli in delavci pa tudi domači otroci, ki radi jedo tak kruh. Črn kruh z vso svojo prirodno vsebino je prišel skoraj ob veljavo. Vse, kar leze in gre, hoče imeti bel, najrajši dvakrat na dan svež kruh. Pa ne samo po mestih in večjih krajih, ampak tudi že po kmetih.
Obžalovanja vredni so ljudje, ki v svoji nevednosti zametavajo črn kruh. Seveda živi večina teh v prepričanju, da je bel kruh boljši in redilnejši od črnega. 'Pri vsem tem so pa nedolžni, ker le slepo posnemajo navade in razvade, ki prihajajo iz mest in od premož-
nejših slojev. Ne zavedajo se, kako napačno ravnajo v veliko škodo posameznika in obenem tudi v škodo narodnega gospodarstva.
Dekletom! Mlada rast se vzbuja vsepovsod okoli vas, maj že sili v deželo. Da bi mlada vigred našla pot tudi v vaša srca, v vaše po življenju in notranji rasti koprneče duše! Nalogo vam danes izročamo, dekleta vseh naših vasi in fara, da jo izvedete z vso svojo ljubeznijo in vestnostjo. V štirih tednih pride maj in z njim praznik naših mater in mamic. Naj ne bi bilo slovenske fare v deželi, ki bi na ta dan ne proslavila mučenic našega rodu, junakinj požrtvovalnega dela, tihega trpljenja in vdane molitve! To bodi torej vaša skrb, dekleta ob Žili in Dravi in jezeru in v Podjuni. Pripravite ga kot praznik vsega slovenskega rodu v deželi, da vrnemo rodu njegov najdražji biser: spoštovanje in ljubezen do matere in materinstva. Iz njegove prebogate in pregloboke vsebine pa bodo pognale sveže korenine tudi vašega mladostnega življenja in delovanja. — Osrednji odbor.
Žitara ves (Zaključek gospodinskega tečaja). V pedeljo, dne 25. marca so žitarske tečajnice pod vodstvom g. čne Hartmannove zaključile šesttedenski tečaj z rastavo in prireditvijo. Razstava okusnih kuharskih izdelkov je našla mnogo občudovalcev, mahoma je bilo pokupljeno vse. Prireditvi je prisostvovala polna dvorana. Nastopila sta moški in ženski zbor pod veščim vodstvom ge Smolnik in dovršeno podala več narodnih pesmi. Tekmoval je z njima dekliški zbor tečajnic z dekliškimi pesmimi. Med prizori so najbolj ugajale „Kuha-rice“, ki so vzbudile toliko navdušenje, da so jih tečajnice morale ponoviti. Č. predsednik Poljanec je govoril, kako naj se kmet gospodarsko zavaruje, da ne bo utrpela njegova kmetija prevelike škode. Upravičeno je naglasil pomen varčne in pridne gospodinje za solidnost kmečkih domov. „Mati in gruda", igra iz tujine vračajočega se dekleta, je bila vestno podana in zaslužijo vse igralke polno priznanje. Posebno dobra je bila Anka v prvem dejanju, dočim je njena slika v ostalih dejanjih nekoliko obledela. Za lepi popoldan smo tečajnicam njihovi voditeljici iz srca hvaležni.
1 GOSPODARSKI VESTNIKI
Načrt za setve na vrtu.
Seme si je treba nabaviti in ga pripraviti že pozimi. Drugo važno vrtnarsko opravilo je načrt za setve. Ko pride spomlad in delo na vrtu, zagazimo skorajda v zadrego, da razmišljamo, kaj bi tu in tam sejali in sadili. Dogodi se, da nam za kako povrtnino zmanjka prostora, ali da jo moramo sejati na nepri-kladnem kraju. Večkrat pa nam prostor ostane. Da se temu izognemo in da bo zelenjad posejana v pravilnem razmerju porabe in na prikladnem mestu, je potreben setveni načrt. Vrt narišemo y primernem merilu z gredicami kakor obstojajo. V splošnem razdelimo vrt v tri glavne dele: za listnate rastline in plod-nice, za stročnice in za korenstvo. Ti deli so po velikosti lahko različni. Oddelimo jih po potrebi in porabi posamezne povrtnine, ki jo nameravamo gojiti.
Prvi del, ki je namenjen za listnate rastline in plodnice (paradižniki, paprika, jajčenec ter razne bučnice), moramo pognojiti s hlevskim gnojem ali s kompostom, ker brez gnojenja slabo uspevajo. Ostala dva dela za stročnice in korenstvo pa obsejemo brez gnojenja ali pa kvečjemu pognojimo z umetnimi gnojili, kar je zelo priporočljivo.
Na zaznamovanih gredicah ali njihovih delih vpišemo povrtnino (sadež, seme), ki je za tisti kraj določena. Nekatera povrtnina ostane celo leto na gredici, n. pr. razne dišave, mangold, radič, korenje, hren, plodnice, dru£e pa samo 2 do 5 mesecev, n. pr. berivka, špinača, solata, grah, fižol itd. Potrebno je, da pri slednjih že v naprej določimo in v načrt vpišemo povrtnino, ki bo sledila prvi. V nekaterih slučajih imamo tri do štiri pridelke na istem mestu, ki slede drug za drugim, zato
treba tudi te vpisati. Vedno upoštevavajmo pri setvah posameznih vrst domače porabe, oziroma prodaje.
Na delu vrta, ki je v tekočem letu odrejen za listnate rastline, slede v naslednjem letu stročnice. Leto kasneje sledi stročnicam korenstvo. V četrtem letu zavzamejo ta prostor zopet listnate rastline, katerim je treba, zaradi večjih zahtev, pognojiti s hlevskim gnojem. Tako menjavanje setve po določenem redu imenujemo kolobarjenje, ki nam daje mnogo več pridelkov, ker je zemlja pravilnejše izrabljena. Prav tako je kolobarjenje važno s poljskim delom v kmetijstvu.
Ker skoraj ni vrta brez cvetlic, je načrt za nasade cvetlic prav tako potreben, kakor za zelenjadarstvo, da zavzamejo mesto po velikosti in vjemanju barv. Kmetovalec.
Žitne cene se bodo zvišale. Jesenske po-setve so skoroda v vseh državah srednje Evrope slabo prezimile. Iz Čehoslovaške javljajo, da bodo morali četrtino svoje pšenice podora-ti. Slično je pri nas. V Jugoslaviji so dobri prvi posevki, druga polovica pozneje posejanih pa je slaba in v rasti zaostala. Računajo na presežek 10.000 vagonov pšenice. Pšenice od lani ima še za izvoz Madžarska, dočim je pošla v Bolgariji in Rumuniji. Sklepa se, da bodo žitne cene nekoliko poskočile. Opažati je zastoj na žitnih trgih, kar tudi znači, da trgovci z žitom pričakujejo boljših časov.
Nov davek je uveden! Vlada je uvedla ta-kozvani varnostni davek, ki ga zagovarja s tem, da so februarski dogodki izredno obremenili državno blagajno. Da se ohrani finančno ravnovesje v državi in stabilnost valute, uvaja za leto 1934 in 1935 poseben davek. Plačuje se ga samo od letnih dohodkov 2400 šil. naprej in sicer postopoma od 0.55% celoletnega dohodka do 6%. Neoženjeni, ki plačujejo krizni davek, in ki tega davka niso oproščeni, plačujejo petino dohodninskega davka kot varnostni davek.
Tobak bo cenejši. Ko so prišle med ljudstvo prve novice o predstoječi pocenitvi tobačnih izdelkov, so se marsikateri kadilci razveselili lepega velikonočnega daru. Sedaj se je šele izvedelo, da se pocenijo samo dražje sorte in sicer egiptovske prve vrste, „Harun“ ; in druge. Škoda?!
Lesna borza. Iglasti les: hlodi 15—18, dolgi hlodi 17—23, splavljeni hlodi 10—10.50, jamski | les 12—14, jambori 17—19, mizarsko blago 68—90, stavbno blago 38—48, deska 56—65, trami in podlančnice 45—60 S za kubični meter. Listnati les: bukovi hlodi 18—24, hrastovi hlodi 55—70, jesenovi hlodi 70—80, bukove deske 55—90, hrastove deske 86—166, jeseno-S ve 91—166 S za kubični meter.
Celovški trg. Krave 80—1.10, klavne 50— 70, prašiči 1.20, plemenski 1.20—1.30, pšenica 37—39, rž 27—29, ječmen 19—21, oves 18—20, ajda 21—23, koruza 17—20, sladko seno 8—10,
I kislo 6—8, grah 80—1.20, zelje 40—50, krompir 14—18, goveja mast 4.—4.50, svinjska mast 2.40—2.80, jajca 8—9, kokoši 2.60—4.-.
fl RAZNE VESTI I
Z aeroplani sejejo. Sovjeti so uvedli nov način sejanja — z letali. To jim omogoča velikanski obseg njihovih njiv, ki merijo po več tišoč hektarov. Tako bodo v zavoljškem okraju letos posejali z letali 14.000 ha polja. V ta namen bodo rabili 15 letal. Ob Donu bodo z letali sejali oves. V petih minutah se zaseje njiva 6 ha. Lanski poizkusi so se menda dobro obnesli, zrastla je krasna in gosta pšenica. Sovjetski listi poročajo nadalje o kemičnih poizkusih na žitu. Na koruzno seme vplivajo z etrom in pridelek se skoroda podvoji. Na kemičen način pospešijo zorenje krompirja za 14 dni. Letos ga bodo kopali že v juliju in avgustu.
Ne vedo, ali je mrtva ali živa. Pri Varšavi na Poljskem je umrla 52 letna Zofija Režička. Zdravnik je ugotovil, da ji srce ne bije več, zelo pa se je čudil, da je telo ohranjalo tudi po tem svojo toploto in obraz svojo naravno barvo. Duhovnik se je zato uprl pokopu in oblast
je odredila preiskavo. Komisija je potrdila smrt, duhovnik pa se ni dal prepričati in z njim je potegnilo vse prebivalstvo. Ljudje so postavili pred pokopališče stražo, ki pazi, da ne bi ženske pokopali. Došla je sedaj druga komisija, ki bo čudni pojav še enkrat preiskovala.
Mrliča je obudil. Ruskemu profesorju Smirnovu se je posrečilo, da je obudil k življenju dva, ki sta bila po dosedanjih pojmih medicine mrtva. V prvem primeru je šlo za srčno kap, ki je povzročila bolnikovo smrt. S takojšnjo operacijo je nesrečneža rešil. V drugem primeru je šlo za „«mrt‘‘ po električnem toku, z drzno in naglo operacijo je rešil tudi tega „mrliča“. Seve gre samo za slučaje, da neha srce biti vsled kakega izrednega povoda. Operacijo je treba takoj izvršiti, prej da telo otrpne. Prsni koš je treba odpreti, vbrizgniti v kri posebno injekcijo in vplivati na srce s posebnimi električnimi valovi. — Smrti vsled druge bolezni ali vsled starostnega^ oslabljenja seve tudi on ne more zabraniti.
Poroka na nemških dednih kmetijah. Hitler je uvedel v rajhu tudi pri nas znani sistem dednih kmetij, ki ne smejo preiti iz rok ene družine. Postava o dednih kmetijah pravi, da mora v slučajih, da se priženi na tako kmetijo mož, žena dati svoje rodbinsko ime tudi svojemu možu. Tako se je nedavno zgodilo v kraju Unterzetlitz v Oberfranken, da se je poročil Anton Leiche z Babetto Mahkorn in se odslej imenuje Anton Mahkorn, roj. Leiche.
1556 mrtvih pri požaru. V japonskem mestu Hakodate, ki ima do 200.000 prebivalcev, je prišlo nenadno do požaru. Požar je bil tako silen in nenaden, da je pri tem našlo smrt 1556 oseb, nad 150.000 oseb je brez strehe. Mraz in pomankanje živeža bedo še zvišujeta.
Dve dekli se sprejmeta. Več pove uredništvo.
Vabilo.
Izobraževalno društvo „ Danica" priredi na belo nedeljo, dne 8. aprila 1934 ob pol 3. uri popoldne pri Voglu v St. Primožu v Podjuni za domačine in nedeljo navrh, dne 15. aprila 1934 ob istem času za okoličane zgodovinsko igro
Bilštan) in Reberca
ali Slednji vitez Reberčan.
Igra se še nikjer ni uprizorila. Sodeluje moški pevski zbor. Prijazno vabi	43	odbor.
Vabilo
na
redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti v Rožu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 8. aprila 1934 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1933
4.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši poi ure pozneje drugi občni zbor, ki Ikì sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
40	Načelstvo.
Zahvala.
Bok povrni vsem vse, ker ste na tako izreden način počastili mojega nepozabnega In dobrega očeta, gospoda
Janeza Pelrič-a
ob njegovi smrti in pogrebu. Posebno se zahvalfujemo preč. g. dekanijskemu svetniku, župniku Tom. Ulbingu za vodstvo pogreba in za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu, domačemu župniku č. Ljudevitu Maj-ritschu, častiti duhovščini in vsem, ki ste se blagega pokojnika spomnili v molitvi. Vam vsem, ki ste mi izrazili v teh bridkih dnevih svoje sožalje, poplačaj dobri Bog!
Š t. 11 j — S t r m e c, dne 27. marca 1934,
Ivan Petrič, župnik
4i v imenu svojih žalujočih ostalih.
Lastnik: Pol. in gosp.
društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V.t Margaretenplatz
Dunaj, X., Ettenreichgasse 9.
7.
Tiska L i d o v a