SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 26
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de julio - 5. julija 2001
——
DR. ANDREJ BAJUK
SLOVENIJA, VSTAN’
Naš rojak iz Mendoze,
Predsednik Nove Slovenije 171 bivši predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk je na slavnosti desetletnice slovenske države n<x Kongresnem trgu v Ljubljani imel naslednji govor:
Deset let je od časa, ko smo Slovenci jasno zaslišali klic zgodovine: „Slovenija, vstan’!" V tistih velikih dneh so stopili na čelo ljudje. ki so imeli srčnost in odločnost, prisebnost in znanje, da so nas privedli k tisočletnemu cilju. Imeli smo tudi ljudi, ki so žrtvovali za rojstvo Slovenije največ, kar človek lahko žrtvuje: svoje življenje. Naj Ve(ja danes - in ne le danes - vsem tem Dudem naša prva misel: naj vedno živijo v hvaležnem spominu naroda!
A tedaj se je izrazilo še nekaj, brez Česar bi saije stoletij nikoli ne postale resničnost: ljubezen do svojega naroda in Ponos na to, da smo Slovenci. Vedeli smo, kdo smo in kaj hočemo; zato smo znali Poslušati čas, razumevati okoliščine in delovati v svoje resnično dobro; zato smo Prepoznali edinstveni trenutek in edinstve-n° priložnost; zato smo znali -od spodaj navzgor- ustvariti složnost kot nikoli prej; Zato smo zmogli zgraditi najlepšo stavbo v naši zgodovini, hišo narodove svobode -slovensko državo. Temelj, na katerega smo jo postavili, je globok in trden: to je čisto hrepenenje in trdo delo neštetih rodov, ki so razvili, ohranili in obogatili našo kulturo in narodno zavest.
Naš temelj Pa je trden tudi zato, ker nam ne v preteklosti ne v času rojstva samostojne države ni bilo lahko. Slovenst-v° je skozi stoletja raslo kakor borovec na kamnitih in negostoljubnih tleh, v pokrajini. kjer pogosto pustošijo viharji; a ne Politični in kulturni imperializem številčnejših narodov, ne vojne vihre, ne pogoste delitve in razprtije med našimi predniki, in ne krvava revolucija, ki je terjala toliko slovenskih življenj, niso preprečili rasti: drevo slovenstva se je skozi stoletja preizkušenj krepilo in pognalo v naj višji vrh.
Danes sedimo za isto mizo z drugimi narodi sveta, tudi z najštevilčnejšimi in najmogočnejšimi, in vsakomur lahko mimo P°gledamo v oči. Naša kultura in blaginja nista plačani s tujimi žulji in tujo krvjo. Ponosni smo lahko na svoj miroljuben odnos do ostalih narodov. Ne pozabimo tega,
#
am
Slavnostni sprejem na veleposlaništvu
Slovensko veleposlaništvo v Buenos Ai-• resu je praznovalo 10. obletnico slovenske države z sprejemom v veliki sprejemni dvorani v centru mesta. To pot je odpravnik Poslov opoln. minister Tomaž Kunstelj pri-redil sprejem skupno tako za diplomat-ska Predstavništva kakor za predstavnike Slo-vencev v Argentini.
Pri sprejemu je bil tudi navzoč še obrambni ataše brigadir Janez Kavar s soprogo. Sicer živi v Washingtonu, je pa zadolžen za obrambne in vojaške zadeve Po vsej Severni in Južni Ameriki.
Slovenski utripi
ko se sprašujemo, kaj lahko nudimo mednarodni skupnosti, ki išče pot do miroljubnega sožitja.
Naša mlada država stoji pred novimi, usodnimi izzivi. Čas, v katerem živimo, je čas neizbežnega svetovnega procesa globalizacije, in čas integracijskih tokov. Slovenci po svojih koreninah pripadamo evropski kulturi, ki je mnogo več kot zgolj oblika politično-upravne povezave: Evropa je svet vrednot, iz katerega se napaja vsakdanje življenje družbe. Zato klic zgodovine danes Slovencem: ustvarite in bogatite Evropo na naših tleh.
Slovenci in vsi državljani moramo biti sposobni preživeti in napredovati v teh novih pogojih: to pa pomeni ustvariti visoko razvito družbo in ohraniti svojo identiteto. Velika naloga slovenske politike in slovenske kulture je izoblikovati notranjo kohezijo naše družbe, ki nam bo vsem, ne samo nekaterim, omogočila, da bomo kos zahtevnemu procesu integracije v globalizi-rani razviti svet in da bomo ostali to, kar smo in hočemo biti: Slovenci. Slovenska družba mora stopiti na novo višjo raven, utemeljeni na pravičnosti, enakosti v možnostih, osebni odgovornosti in solidarnosti. Pred desetletjem smo Slovenci zgrabili čas, rekli smo veliki „da” življenju in s tem pritrdili vrednotam prihodnje družbe. Ohranimo tudi danes zvestobo tej svoji odločitvi!
Staro reklo pravi:”Globlje ko pogledaš v preteklost, dlje v prihodnost vidiš". Zato, ko iščemo odgovore na velike izzive našega časa, se moramo z upanjem in odločnostjo zazreti v narodni spomin, saj tam bomo našli svoj pravi obraz, svoj ponos in navdih za prihodnost. Prisluhnimo zgodovini in bomo takoj prepoznali to, kar je resnično dobro za nas!
Pred desetimi leti smo Slovenci zgrabili čas! In sednj kot tedni, iz globine naših korenin ponovno čujemo klic: Slovenija vstan!
V objehi in dosledno spoštovanje resničnih vrednot- proč od malodušja in cinizma, ki tako zastruplja naš vsakdan.
Slovenija, vstan’! Proč od brezpravja, ki jemlje voljo do poštenega dela, v družbo, kjer bosta enakost pred zakonom in pravičnost nnjvišji merili.
Slovenija, vstan’! Proč od sebičnega in-Nad. na 4. str.
Po krajšem nagovoru je odpravnik poslov Tomaž Kunstelj dvignil čašo v zdravico slovenski državi, kar so storili tudi vsi navzoči. Sledili so medsebojni pogovori povabljenih gostov, kakor tudi z odpravnikom poslov slovenskega veleposlaništva Kunstljem in obrambnim atašejem Kavarjem. Ob tej priliki se je Svobodna Slovenija lah-ko imela pogovor s Kavarjem, katerega bomo priobčili prihodrtjič.
Slovenski udeleženci so tudi zapeli slovensko državno himno v počastitev praznika slovenske države.
IZRAŽANJE VERE JE V SLOVENIJI TABU TUDI ZA GOSTE
Pred tednom smo pisali o sestanku Putin - Bush v Sloveniji. Omenili smo, da je Busheva soproga odšla z Kučanovo ženo Štefko na izlet na Bled in da ga je zelo občudovala. Ni pa bilo v nobenem mediju omei\jeno, (zvedeli smo pozneje iz Radia Ogi\jišče) da je Clara Bush obiskala tudi Marijino romarsko cerkev na Brezjah. Dejala je, da želi videti to cerkev, ker je bil v njej tudi papež Janez Pavel II. V spominsko knjigo na Brezjah je zapisala. ,,God bless Slovenia - Bog blagoslovi Slovenjo”. Lepa gesta predsednikove žene. A Slovenija niti besede, tako so proti Cerkvi.
Ali se spomnite, da ko je Clinton na Kongresnem trgu pred leti v svojem nagovoru Slovencem večkrat omenil Boga, se je prevajalcu vsakič zaletelo in je to besedo v prevodu izpustil. Torej Slovenija ponareja dejanja in govor enega predsednika ZDA in žene drugega, kadar gre za Boga ali Marijo. Sicer pa smo lahko brez skrbi, saj imajo ZDA veleposlanika v Ljubljani in njegova dolžnost je, da poroča domov o slovenskih odmevih!
In ko smo že pri odnosu slovenske vladajoče levice do verskih obredov, naj omenimo zadnjo njihovo abotnost.
Ko je pred dvema tednoma Cerkev praznovala 10-letnico slovenske države z mašo za domovino na Brezjah, je - kot smo že poročali - za nadškofom dr. Rodetom govoril tudi načelnik slovenske policije Marko Pogorevc. In sedaj se je dvignil v Slovenyi medijski hrip in zgražanje. Neka poslanka je naslovila v Državnem zbori poslansko vprašanje, ali sme načelnik policije v uniformi prisostvovati maši!
In še hujše: Delo je svoj uvodnik o tem dogodku naslovilo Vatikansko - policijska orgija!!! Že naslov vse pove, ni da bi poročali o vsebini, ki je naslovu podobna v podlosti in zadrtosti. Tudi nekateri zadrti policisti so javno vprašali, ali sme sploh načelnik policije kot funkcionar nosititi uniformo. In drugi se javno vprašujejo, ali bo Pogorevc odstopil. Potem pa hočejo v Evropo! Vprašanje je, ali Evropa hoče tako državo!
PA ŠE ENO O VERI IN DRŽAVI
V Slovenski vojski (SV) so že začeli z uvajanjem duhovne oskrbe vojakov. Za začetek je posebna skupina pripravila projekt, v začetku junija pa je kolegij obrambnega ministra sprejel izvedbeni program.
V zadnjih mesecih je bilo veliko namigov, da nuj bi bilo članstvo Slovenije v zvezi Nato pogojeno tudi z uvedbo duhovne oskrbe vojakov v Slovensko vojsko. Seveda pa si Delo ne more kaj, da ne bi pokazalo svoje barve. Komentira, da so v vojsko uvedli kaplane, ,,čeprav med pripadniki SV doslej ni bila zaznana posebna potreba po duhovni oskrbi.” Zato bo duhovna oskrba uvedena v Slovensko vojsko do leta 2003, ki pa je tudi leto, ko nuj bi bilo pričakovano polnopravno članstvo v NATO zelo blizu.
Projekt duhovne oskrbe predvideva v uvnjalnem obdobju zaposlitev treh vojaških kaplanov, ki bodo v tem času organizirali področje duhovne oskrbe. Dva od omeije-nih bosta iz katoliške cerkve, tretji pa iz evangeličanske. Vsi trije vojaški duhovniki bodo vojaške osebe in zarje bodo veljali enaki pogoji za zaposlitev kot za druge vojake, morali pa bodo opraviti še posebno izobraževanje v Kanadi in Veliki Britaniji.
Janez Janša nam čestita
Nobena država na svetu ni nastala na tak načip, kot je slovenska. V mislih imam predvsem zavest o izjemnem soglasju, s katerim smo Slovenci leta 1990 izrazili svojo odločenost za samostojno in neodvisno pot. Dogodki, ki so sledili tej skoruj soglasni plebiscitarni odločitvi, so le potrdili odločenost naroda, da uresniči stoletne sarje Slovenk in Slovencev, da bi živeli in svoje otroke vzgajali v lastni državi. V državi, v kateri bi o svoji usodi odločali sami in za sprejete odločitve tudi sprejemali odgovornost. To je bil nepozaben čas in lahko smo hvaležni, da nam je bilo dano prisostvovati tako pomembnemu dogodku, kot je rojstvo nacionalne države.
Deset let je majhno obdobje za človeštvo, toda veliko za Slovenjo, pred katero so danes zelo pomembni koraki. Sem sodi nedvomno članstvo v Evropski zvezi, ki pomeni kulturno-zgodovinsko potrditev umeščenosti Slovenje v prostor, kamor je vedno sodila, in zagotovilo, da bo v rjej ohranila svojo identiteto. Verjamem, da bo slovenski narod tudi tokrat sposoben prenesti visoko stopnjo različnosti znotrcj sebe, ne da bi inu to v odločilnih trenutkih
ogrozilo ijegovo bit.
Kdor ni izkusil, kako tanek kruh lahko reže tijina, ne ve kako jubeč in varen je objem domovine. Ne ve, koliko upov in dobrih misli ste, dragi rojaki, pošijali proti domovini, ko smo se pred desetimi leti na plebiscitu odločili za samostojno pot. Mnoge Slovenke in Slovenci po svetu ste bili v tistih prvih, najtežjih dneh po razglasitvi samostojnosti naši edini ambasadorji, ki ste trdno verjeli v odločitev, sprejeto na plebiscitu, in zato uspeli pridobiti podporo samostojni Slovenji tam, Kjer uradna politika ni imela veliko možnosti. Vaše delo, ki ga globoko cenim in spoštijem, je vtkano v teme-je slovenske državnosti. Uparje, ki sem ga zaznal ob vsakem srečarju z vami, je vedno spodbuda mojim prizadevarjem, da Slovenija čimprej postane domovina, ki bo pr jazen dom za vse nas in prihodrje rodove.
Vsem, ki imate radi domovino in ste se danes zbrali na proslavi ob največjem slovenskem prazniku, Dnevu državnosti, čestitam ob desetem rojstnem dnevu slovenske države.
Bog vas živi, naj živi samostojna Slovenja!
STRAN 3:
Novice iz Bariloč
Praznovanje obletnice v Sloveniji
Kako smo mi proslavili 10. obletnico slovenske države, smo že poročali. Poglejmo še, kako so to obletnico praznovali z različnim uspehom doma.
Državna proslava je bila v ponedeljek, 25. junija, na Trgu Republike. Slavnostni govornik je bil predsednik Kučan. Govoril je tudi nemški kancler Gerhard Schroeder. Sledil je umetniški program Sejalec, ki ga je režiral Matjaž Berger in ki je bil zelo sofisticiran in je požel številne graje tako z leve kot z desne, ker ni bil program za ljudstvo, ki bi se ob tem veselilo. Program je sestavljalo deset polj, v izvedbi pa so sodelovali recitatorji, plesalci, športniki, kopji, želva... Ciril Zlobec, član predsedstva Slovenije v času osamosvojitve, meni, daje bila „žal s progra-msko-scenskega vidika proslava preveč sofisticirana, kompj dostopna povabljencem znotraj ograje, slogovno-sporočilno pa predaleč od ljudi zunaj ograje.”
Dan prej je proslavo od dnevu državnosti pripravila koalicija Slovenija. Na Kongresnem trgu v Ljubljani seje zbralo približno 10 tisoč ljudi. Na proslavi so o preteklosti in prihodnosti Slovenije spregovorili Lojze Peterle, dr. Jože Pučnik, Janez Janša, dr. Miha Brejc, dr. Andrej Bajuk, v kulturnem delu programa pa so nastopili tudi Nuša Deren-da, Aleksander Mežek in Tone Kuntner. Govor dr. Andreja Bajuka prinašamo kot uvodnik.
Zunapje ministrstvo je prav tako v nedeljo zvečer pripravilo praznovanje ob dnevu državnosti. V Piranu so se zbrali visoki slovenski politični predstavniki, člani diplomatskega zbora v Sloveniji, pa tudi zunanji ministri Italije, Nemčije in Avstrije v času osamosvajanja Slovenije, Gianni De Miche-lis, Hans Dietrich Genscher in Alois Mock. Slednji trije so v pozdravnih nagovorih poudarili dosežke Slovenije v desetih letih po osamosvojitvi in izrazili veselje ob njeni skorajšnji vključitvi v Evropsko zvezo.
Ob deseti obletnici slovenske samostojnosti sta se v petek, 22. junija, v Sloveniji
sestala tedanja predsednika vlade Slovenije in Hrvaške, Lojze Peterle in Franjo Gregurič ter izrazila skupno željo, da bi ob tej okrogli obletnici v nerešenih vprašanjih med državama prišlo do premikov. Obiskala sta tudi Kartuzijo Pleterje in se v župnijski cerkvi na Trebelnem udeležila maše za domovino. Sicer pa se je v nedeljo, 24. junija, sestala tudi prva demokratično izvoljena vlada, ki je izpeljala referendum, osamosvojitev, uvedla slovenski denar in dosegla mednarodno priznanje.
Zlati častni znak svobode Republike Slovenije je prejel nadškof v pokoju dr. Alojzij Šuštar. Podelil mu gaje predsednik države Milan Kučan za izjemna prizadevanja pri osamosvajanju slovenske države. Po besedah predsednika Kučana je velika sreča za slovenstvo, da je nadškof Šuštar prevzel vodenje ljubljanske nadškofije in slovenske metropolije prav na začetku osemdesetih let. Nič pa ni govoril o tem, daje bila pri nas v tistih letih Cerkev še razredni sovražnik. Upokojeni nadškof dr. Alojzij Šuštar se je predsedniku države zahvalil za priznanje in dodal, da to priznanje ne jemlje kot osebno, ampak priznanje velja vsej Cerkvi na Slovenskem in vsakemu verniku osebno, ker so vsi veliko prispevali, da danes Slovenci živimo v samostojni državi. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi apostolski nuncij Edmund Farhat ter ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
Na mejnih prehodih Holmec in Dolga vas so pa počastili spomin na dogodke izpred desetih let. Na Holmecu, kjer je divjal eden najhnjših spopadov med Teritorialno obrambo in policijo na eni ter Jugoslovansko armado na drugi strani, sta bila po besedah slavnostnega govornika, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Tomaža Časa, odločnost in predvsem narodna zavest pripadnikov enot TO, policije in okoliških prebivalcev tista odločilna dejavnika, ki sta omogočila uspešno postavitev po robu na videz nepremagljivi Jugoslovanski armadi.
Iz življenja
Tone Kuntner spet med nami
Naj najprej nanizamo nekaj njegovih življenskih podatkov. Rojen bil na Tratah v Slovenskih goricah 13. maja 1943. Študiral je igralsko umetnost na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Je član Mestnega gledališča ljubljanskega in izredni profesor za umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Ves ta čas je redno sodeloval v umetniških produkcijah ljubljanskega radia, slovenske televizije in slovenskega filma. Je poročen in ima dva sinova.
Za svoje delo kot igralski umetnik je dobil Prešernovo študentsko nagrado 1967, Borštnikovo nagrado 1983 za vlogo Kreona v Smoletovi Antigoni, Severjevo nagrado leta 1985 za vlogo Proctorja v Millerjevem Lovu na čarovnice in še druge.
Kuntner je plodovit pesnik. S poezijo je sodeloval skoraj v vseh slovenskih literarnih revijah.. Dobil je tudi nagrado Prešernovega sklada 1970 za pesniško zbirko Lesnika.
Napisal in izdal je nad dvajset pesniških zbirk, med njimi O domovina leta 1994, ki že nakazuje njegovo zadr\jo tematiko. Družbeno aktiven po srcu in vesti, ko gre za koristi Slovenije in „slovenščne cele”, kot sam pravi, je bil zelo angažiran ob času osamosvajanja in njegovega utrjevanja.
Vse njegovo delo, umetniško in družbeno, bi lahko označil z naslovom, MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA.......
Da je to res, priča njegova nedavno izdana kr\jiga MATI SLOVENIJA, ki vsebuje
pesmi, posvečeni domovini in njegovi ljubezni do nje. Globoke, čustvene pesmi, v katerih so nekatere gledane tudi s stališča emigranta. Knjigo je poslal tudi nam s posebnim posvetilom „Vsem rojakom v Argentini”.
Izbor iz te knjige smo lahko poslušali pri proslavi 10-letnice slovenske države v Slovenski hiši.
V Argentini je bil že dvakrat in smo ga imeli priliko poslušati.pri SKA v umetniškem predvajanju pisem Stanka Vuka. Te dni se spet vrača k nam, da bi pri SKA vodil tečaj za igralno in besedno umetnost. Hvaležni smo mu za njegovo naklonjenost in ga veselo pozdravljamo.
TD
„Argenti7iski problem niso ekonomisti, temveč politiki“ je kaj malo diplomatsko čeprav precej točno izrazil predsednik Združenja argentinskih bank Eduardo Es-casany in s tem povzel splošno mišljenje prebivalstva. Sedanje stanje države podpira njegove izjave.
POLITKI IN POLITIKA
Katerikrat smo na tem mestu že zapisali trditev pokojnega slovenskega voditelja Antona Korošca, daje „politika krovski posel". Politik mora zgratiti krov (streho), pod katerim naj se mimo razvija življenje naroda in družbe. V teku zadnjih desetletij pa se je izkazalo, da argentinski politiki niso praktični v tem delu. Vzrok je delno v nesposobnosti, delno pa v nepoštenosti.
Spomnimo sej da je pred leti tedanji vojaški predsednik general Ongania izjavil, da za ureditev države in njenega življenja potrebuje samo 3000 sposobnih in poštenih funkcionarjev. Očividno jih ni našel (kot v Sodomi ni bilo pet pravičnih), ker je njegova vlada prav tako žalostno propadla kot vse vojaške in civilne oblasti večine desetletij preteklega stoletja.
Ne smemo izvzeti iz tega koša skupne krivde ekonomistov, tudi ne bančnikov. Spomnimo se časov, ko so celo avtomobilska poletja bolj skrbela za finančne investicije kot za proizvodnjo („la patria finan-ciera"). Niso bila važna sredstva, temveč le cilj čim večjega dobička. Potem se je govorilo o „revnih podjetjih a bogatih podjetnikih". Razumemo, da podjetnike in bančnike bolj skrbi uspeh njihovih ustanov kot pa narodov blagor. To je nekaj umevnega, kot bi moralo biti samo po sebi umevno, da mora politik skrbeti za javno blaginjo.
„Politika ne sme samo upravljati krize, temveč jo mora premostiti," je z druge strani preteklo nedeljo izjavil buenosaireški nadškof mons. Bergoglio. Na zaključku Socialnih dni argentinske Cerkve je prav tako nakazal krivdo politikov v zvezi z krizo, ki jo prestaja država.
In še tretja omemba. V krogih Mednarodnega denarnega sklada (FMI) so pretekli teden nakazali, da jih bolj skrbi nesporazum med zvezno vlado in peronističnimi guvernerji kot pa izbruhi nasilja širom države. Čeprav s to trditvijo ne soglašamo popolnoma, ponovno kaže na dejstvo, da je izvajanje politike nenehen problem in glavni vzrok argentinskega stanja.
TOVARNE KRIZE
Ni prvič, da povzamemo govorice, ki trdijo, da je precejšen del argentinske krize umetne narave. Mnogi opazovalci in strokovnjaki trdijo, da so pri tem udeležene finančne skupine, pa tudi nekateri domači in mednarodni funkcionarji. Res je, da so ti opazovalci in strokovnjaki bolj obrobni, a to še ni vzrok, da jih ne bi jemali resno.
Ta teorija govori o „tovamah krize," torej pravih središčih, iz katerih se širijo govorice in napovedi, ki spričo občutljivosti domače borze in mednarodnih finančnikov zelo škodijo ugledu in položaju države. Škodijo pa zlasti normalnemu razvoju gospodarskih dogodkov. Spomnimo se, da se je pred kratkim razširila govorica, da bo predsednik De la Rua vsak hip odstopil. Borza je bliskovito padla, nekdo je pokupil poceni delnice in bone. Ko se je izkazalo, da je vse skupni le izmišljotina, se je vrednost teh papirjev normalizirala. A ob koncu je tisti „nekdo“ zaslužil milijone in milijone dolarjev na račun zdravja argentinskega gospodarstva.
Nekaj podobnega seje dogodilo pretekli teden, ko je v petek kot strela z jasnega neba udarila govorica, da se nahaja gospodarski minister Cavallo tik pred tem, da odstopi. Predno sta minister sam in še
Tone Mizerit
predsednik De la Rua to govorico odločno zanikala, je vrednost državnih bonov že padla 2,5% odstotkov. Zopet je nekdo krepko zaslužil na račun družbe.
Jasno je, da v normalnih razmerah, kjer bi bila politika predvidljiva in gospodarstvo stabilno, te „tovame“ ne bi uspevale. In tukal znova naletimo na krivdo politikov, ki ne znajo, niso zmožni ali pa nočejo zgraditi tiste potrebne vame strehe, pod katero bi se življenje naroda razvijalo v miru in redu.
OBLJUBE IN DOLGOVI
Vlada si že nekaj časa prizadeva, da bi dvignila svoj ugled in tudi pokazala vpliv in resnost s tem, da sproži stvaren in resen dialog z guvernerji, predvsem s tistimi, ki pripadai0 peronizmu. Ne smemo pozabiti, da je De ln Rua od vsega začetka gradil politično moč vlade na dobrem razmerju z določenimi osebnostmi peronizma, predvsem s tremi „velegu-vemerji". A kakor hitro se je pokazala šibkost vlade v spopadu s krizo in se je istočasno bližala volilna doba, so se tako Ruckauf kot D« la Sota in Reutemann pričeli oddaljevati.
V tej vmesni dobi smo od omenjenih veljakov slišali pomnožene kritike na vlado in na vladno stranko. Guverner province Buenos Aires je šel tako daleč, da je celo namignil na možnost (potrebo?), da De la Rua predhodno odstopi in skliče nove volitve, na katerih bi seveda on (Ruckauff) nastopil kot rešitelj države.
Sedaj je vlada sprožila novo ofenzivo za dialog in sklicala srečanje guvernerjev za ta teden. S tem je hotela pokazati tudi navzven, da na političnem področju v državi vladata sloga in mir.
Naletela pa je na kaj negativen odgovor, predvsem ker so guvernerji videli priložnost, da od zvezne vlade izsilijo nekaj denarja, ki ga krvavo potrebujejo. Bližajo se volitve in vsak od njih trobi v svoj rog. Poleg tega pa smo že v začetku julija in provincijske uprave morajo plačati polovico aginalda (trinajste plače), denarja pa nimajo niti za normalne plače.
Ob tem pa je resnica, da je zvezna vlada obljubila in tudi podpisala pošiljko fondov, a teh fondov v provincah še niso videli. Gre za 225 milijonov pesov (ali dolarjev, saj je vseeno), za katere je vlada obljubila, da jih bo plačala v desetih obrokih. Poslala pa je provincam samo prvega, torej jih dandanes dolguje kar štiri, torej 90 milijonov. Enajst provinc trdi, da je že izvedlo potrebno notranjo preureditev administracij, torej jim pripada del 310 milijonov, ki jih je vlada obljubila iz posebnega fonda za spremembo provincijskih struktur. Poleg tega ima vlada na dolgu še nekatere posebne račune »posameznimi provincami. Vse to pa predvideva veliko denarja, s katerim vlada ne razpolaga, oziroma ga je namenila drugam. Tudi s tega vidika lahko razumemo zaskrbljenost v Mednarodnem denarnem skladu, katero smo omenili zgoraj.
VOLITVE NA OBZORJU
Treba je priznati, da čeprav manjka malo časa do volitev (komaj tri dobre mesece), je politično življenje kaj malo razgibano. Ni pravega navdušenja niti v samih strankah. V mnogih volilnih okrožjih še nimajo izbranih in določenih kandidatov, drugje pa se še pogovarjajo, kam naj usmerijo svojo strategijo.
To dejstvo je do neke mere pozitivno, kar je bila prav prevelika odvisnost od strankarskega življenja ena slabih prizvokov argentinske politike. Po drugi strani pa to kaže na precejšno zbeganost, ki je posledica negativnega odnosa ljudi do politike in politikov. Ni dolgo tega, ko je bližina volitev povečala optimizem med ljudmi in prižgala luč upanja-Sedaj pa splošno prevladuje mnenje, da volitve same ne bodo ničesar rešile in da bo stanje po volitvah enako, če ne slabše, kot pred niirni. Kar je seveda do neke mere popolnoma res.
%s8ir Slovenci v Argentini
Novice iz Bariloč
IZ ŽIVLJENJA NA SLOVENSKI PRISTAVI
številčnost, in pestrost letošrgih proslav ob 50. obletnici našega društva sta nas nemalo utrudili, vendar življenje teče naprej in tudi dolžnosti do že vnaprej napovedanih prireditev.
Na prvo junijsko soboto smo se v Ie-Pem številu zbrali v Sternu na „Gorer\jski večerji”, ki je bila že tretja po vrsti za ..Ljubljansko” in ..Štajersko” v preteklih letih. Tovrstne večerje niso namenjene samo družabnemu srečanju, ampak predvsem spoznavanju naših narodnih jedi, ki pri starejših generacijah tonejo v pozabo, mlajšim pa sploh niso več znane. Bogastvo slovenske narodne kuhinje je neizčrpno, za naše bariloško hladno podnebje tudi zelo Primemo, enako kot za naše vedno skromnejše žepe. Že francoski naravoslovec in zdravnik, znameniti Baltasar Racquet, ki je v drugi polovici 18. stoletja okrog 20 let raziskoval slovenske kraje, se je čudil, kako naši predniki iz cenenih, domačih Pridelkov, takorekoč iz nič, pripravljnjo res nasitno, zdravo prehrano.
Jedilnik je sestavljal krožnik ,,škofjeloške mešanice” (fižol, ješprei\j, kislo zelje) obogaten s kranjsko klobaso, in posladek »Vodnikova pogača” (neke vrste pita z veliko jajčnega preliva in smetane, z narezanimi orehi in grozdjem). Naše pridne gospo-dir\je pa so prispevale v dar mnogo raznovrstnega drobnega peciva, vse odlično pripravljeno in kot ponavadi vsega preveč!
Naslednja nedelja (10. junija) je bila namerjena spominski proslavi v čast domobrancem in vsem žrtvam vojne in revolucije na Slovenskem. Sveto mašo je tokrat daroval misijonar Tomaž Mavrič CM, ki se •le po daljšem razdobju nahajal na obisku Pri svoji družini po napornih začetkih misijonarskega dela v Sibiriji. O tem nam je priredil tudi zanimivo predavanje z diapozitivi, nqjprej za učence osnovne šole, potem Pa zaradi zanimanja še za odrasle rojake.
Po maši je sledila položitev venca pred spominsko ploščo in kulturni spored v Stanu, ki sta ga kot že običajno pripravila srednješolski tečaj dr. Vojka Arka in osnovna šola Jakoba Aljaža. Govor je pripravil m prebral Milan Magister ml., ki je povzel tudi nekaj misli iz knjige „Med smrtjo in življenjem” dr. Marka Kremžarja.
Višji razred osnovne šole (Marjana Jerman, Marko Magister, Nacija Magister in Franci Jerman) je recitiral poezijo Ivana Hribovška „Ura 1942” s spremno besedo Uje Kambič. Mlajša skupina (Marko Filipič, Andrej ka Pavšer in Juan Hernandez) pa je Podala recitacijo pesmi Maijana Jakopiča »Konec”.
Zatem so zapeli ,,Bariloški vrabčki” pod v°dstvom Lučke Kralj - Jerman, prelepo belokranjsko ljudsko pesem „Venci bljeli”
Bariloški vrabčki: prva vrsta Marko Filipič, Franci Jerman, Nadja Magister, Nataša Jerman, druga vrsta Magdalena, Mihaela, Veronika in Marjana Jerman. Dirigira Lučka Kralj Jerman.
in ,,Usmiljeni Jezus”. Naj omenimo, da otroški in mladinski oktet naših „Vrab-čkov” v kratkem odpotuje v Slovenijo na povabilo Izseljenskega društva Slovenija v Svetu in nas bo tam predstavljal na enajstih koncertih, od katerih so nekateri vključeni tudi v okvir proslav za 10. obletnico samostojne države Slovenije. Zborček se je zelo intenzivno pripravljal na gostovanje in so nam to tudi dokazali na tej proslavi, še isti večer pa na samostojnem koncertu v čast 40. obletnice obstoja špansko-angleške šole „Woodville”, v kateri je Lučka Kralj Jerman leta 1965 ustanovila svoj prvi otroški zbor.
V nadaljevanju sporeda so nam dijaki srednješolskega tečaja (Magdalena in Veronika Jerman, Matjaž Žužek, Nataša in Aleks Grohar in Martin Filipič) podali recitacijo (pripravila Zdenka Jan) Ivana Korošca: „V hrastniških rovih”.
OBČNI ZBOR
Kot vsako leto je bilo treba tudi letos javno pregledati račune in narediti obračune življenja na Pristavi. To se je zgodilo v nedeljo, 29. aprila po maši.
Občni zbor je potekel kar v prijetnem gostinskem prostoru. Predsednik inž. Franci Schiffrerje začel z dnevnim redom, pri katerem je bila prva točka spomin članov, ki so v pretekli poslovni dobi odšli s tega sveta.
Sledila so poročila odbornikov. Iz njih nastopov je bilo vidno, kaj vse se je v preteklem letu naredilo. Po poročilih se je nato sprožila vrsta govorov,eki so pokazali, da je še veliko neizkoriščene energije, ki bi lahko še veliko prispevala k poživitvi Pristave.
Sledile so volitve. Odbor je predlagal listo, ki ji načeljuje Janez Jelenc kot predsednik, inž. Franci Schiffrer podpredsednik, Franci Klemenčič tajnik, Helena Dolinšek blagajničarka, Edvard Kenda mladinski referent, Dominik Oblak in Maljaž Čeč kulturna referenta, Andrej Golob in Martin Križ v družabnem referatu, arh. Ivan Kogovšek v gradbenem referatu, Rudi Gričar in Marko Čop gospodarja, Marija Zurc Čeč referent za mladce in mladenke, Zorka Gris odbornica ter Tomaž Maček in Marjan Kopač v nadzornem odboru.
Številni prisotni so potrdili kandidate in tako je nastopil „službo” predsednik, ki je vzel na znanje in v premislek vse ideje, ki so bile izrečene na občnem zboru, da jih skuša urediti, prilagoditi, nqjti sodelavce in izvesti, da bo še več ljudi, ki bodo še bolj zadovoljni s Pristavo in njenimi ljudmi.
r
Zgoraj: Srednješolski tečaj: Aleks Grohar, Nataša Grohar, Matjaž Žužek, Martin Filipič, Veronika in Magdalena Jerman.
t
Spodaj: Osnovna šola Jakoba Aljaža: Marjana Jerman, Nadja Magister, Franci Jerman, Marko Magister, Andrejka Pavšer, Marko Filipič in Juan Hernandez.
Kvartet Lipa: Janez Rode, Martin Bajda, Andrej Duh, Janez Mežnar
Proslavo je sklenil moški kvartet ,,Lipa” (Janez Mežnar, Martin Bajda, Janez Rode in Andrej Duh), s štirimi pesmimi, ki so jih spremljale uvodne besede Janeza Mežnarja, prebral pa jih je Janez Rode. Zvrstile so se možate pesmi: „Na nebu zvezde sevajo", ..Legionarji, domobranci”, „Oj, Doberdob" in „Oče naš”, nakar smo vsi zbrani zaključili proslavo s pesmijo „Moja domovina”.
Preprosto, a ganljivo pripravljen oder (delo Marte Malovrh-Jerman, Danice Jerov-šek-Mavrič in Anice Amšek-Magister) s križem iz brezovega lesa in z naravnim okrasjem barvite bariloške jeseni je ubrano dopolnjeval kratko, toda res kvalitetno in občutno pripravljeno spominsko svečanost z mislijo „V to vašo dolgo, trpečo zadrgo pot se steka naša preteklost in bodočnost”. Ob naši maloštevilnosti nas vedno znova pretrese, da imamo še toliko mladine in kar dva odlična zborčka, ki nas ob takih priložnostih več kot dostojno predstavljata. Dodali bi še, da je spored vedno tiskan z nad vse ličnim motivom, kar je že nekqj zapovrstnih let ideja in izvedba Klavdije Kambič.
KK
SPOMINSKA PROSLAVA
V nedeljo, 10. junija, smo se na Pristavi zbrali pri običajni maši, da se pri i\jej in po i\jej še posebej spomnimo domobranske vojske in vseh protikomunističnih žrtev.
Ob koncu maše je prof. dr. Lojze Kukoviča zmolil molitve za rjgne, nato pa smo se od otarja obrnili k odru, na katerem je močno osvetljen stal križ in na njem nekaj fotografij iz domobranskega življenja.
K mikrofonu je stopil Miha Gaser. Sam je bil še otrok in - kot je v začetku povedal - ni biL domobranec, pa tudi r\jegov oče Albin ne. Vendar pa je v nadaljevanju prihajalo na površje, da čeprav oče res ni bil domobranec in je imel od nemških oblasti celo prepovedan vstop v kranjsko domobransko postojanko, je imel veliko zaslug ravno za to, da so bili gorenjski domobranci ustanovljeni. S to potezo je gorenjsko prebivalstvo dobilo vsqj nekaj obrambe pred nasiljem partizanskih teroristov in atentatorjev. Miha je pripovedoval prosto in z obiyanjem spominov risal posamezne dogodke takratnih težkih časih, o partizanskem terorju, pa o reševanju zavezniškega pilota in judovske družine. V dveh slikah pa moremo najti srčiko tedanje tragedije: Gaserjeva družina je bila zaradi komunistične revolucije tako razdeljena, da je bil oče Albin organizator domobranstva na Gorenjskem, njegovi bratje pa zagrizeni komunisti (sestra je celo bila imenovana za narodnega heroja). To sliko razcepljenosti je dopolnil opis stanovalcev v stavbi Pokojninskega zavoda v Kranju, v njej so živeli predstavniki gestapa (okupatorja), „belih” (domobrancev), „plavih” (četnikov) in „rdečih” (komunistov).
Takorekoč vsaka družina ima med pobitimi kakega člana in v tem smislu se je razvila komemoracija, ki jo je zamislil in pripravil Dominik Oblak. H križu so se približali člani družine Grohar s svečko in šopkom rož, dodali sliko padlega svojca in recitirali priložnosten tekst. Sledili so jim še Jelenčevi, Klemenčičevi, Kogovškovi in Oblakovi. Prizori so močno stisnili srca številnih prisotnih, ki so se končno lahko sprostili in z veliko zavesijo zapeli tri kitice običajne koračnice Moja domovina.
GB
SLOVENCI V URUGVAJU
Od leta 1935 že deluje v Urugvaju Prvo slovensko prekmursko društvo. Po svojih močeh druži rojake in prireja razna srečai\ja.
Preteklega 10. junija pa so imeli izredni občni zbor, ki je za nadalji\jo dobo dveh let izvolil sledeči odbor:
predsednica Graciela Perdomo Bedich, podpresednica Daniela Grgič Mislej, tajnica Teresita Raibar Poklic, namestnik tajnice Dante Bentancour, blagajničarka Inna Mislej, namestnica blagajničarke Alicia Bos-kin. Odborniki: Ilonka Cuk de Skrilec, Hilda Bizal in Luis Grgič. Nadzorni odbor: Alfredo Mantcic, Ida Kromar in Fernando Gyalog. Namestniki pa so: Alejandro Szo-do, Ruben Grgič, Eduardo Kolosa, Viktor Njers, Daniel Barich, Vera Kodelja, Carolina Smodiš, Fernando Rodriguez, Boris Barich, Francisco Mislej, Mercedes P. de Ma-rucic in Jose Gyalog.
Novemu odboru želimo veliko uspeha pri požrtvovalnem delu.
::;^>i»wroraB3»icw(iRiaw^
Gospodarski
Skrbimo	za
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Med strahom in upanjem
Metka Mizerit
Kajenje resno škoduje zdravju
V vsakem gospodarstvu, hišnem ali državnem, sta važna dva dejavnika: koliko denarja pride v blagajno in koliko ga potrošimo. Ta tako enostavna zadeva pa se grozno zaplete, kadar govorimo o državnih blagajnah, predvsem o argentinski.
Država ima bistveno en način nabiranja denarja in to so davki. Sedanji ustroj davčne nabirke pa je zelo močno povezan na potrošnjo, torej na kupno moč prebivalstva. Spričo težav na mednarodnem trgu, ko domača valuta nenehno niža kompetitivnost argentinskih pridelkov in izdelkov, je notranji trg vedno bolj odločilen dejavnik državnih prejemkov.
Podatki zadnjih treh let so na tem področju zelo negativni. Medtem ko je večina držav sveta rasla, je Argentino prizadela huda recezija. Vendar je odgovor menjajočih se gospodarskih ekip polagal več važnosti v vprašanje, kako bomo manj potrošili, kot pa kako bomo več nabrali. Pa še v tem so ministri pod hudim političnim (in finančnim?) pritiskom mnogokrat ukinjali fonde, namenjene v investicije, pustili pa nedotaknjene socialne izdatke, potrebne v sedanji krizi a premnogokrat brez potrebnega nadzorstva.
Pri nabirkah pa so stalno razglašali nove davke, namesto da bi izpopolnjevali sedanje in zlasti uspešno nastopali proti izredni davčni evaziji. V tem okviru je razumljivo, da je davčna nabirka eden hudih problemov tudi sedanje gospodarske ekipe.
Številke res vzbnjnjo strah. V prvem trimestni je v Argentini ekonomija nazadovala kar za 2,1%. Na področju storitev, je nazadovanje predstavljalo 0,8%, v produktivne sektorju je dejavnost padla za 4,8 %, a najhiijše je bilo na gradbenem področju, kjer padec predstavlja 10%. To postavlja v hudo zagato vladne napovedi, da bo tekom leta gospodarstvo napredovalo za 2,5%.
Še huje je z investicijo. V tem obdobju je investicija padla za 9,2 odstotka. Če pa primerjamo prvi letošnji trimester s prvim trimestrom leta 1998, padec investicije predstavlja kar 25,9%
Vrnimo se k davčni nabirki. Predvide-
SLOVENIJA, VSTAN’
Nad. s 1. str.
dividualizma, ki uničuje družbo, ki pornja medsebojni prezir in sovraštvo, v ozračje solidarne dmžbe, kjer bo spoštovano in cenjeno vsako pošteno delo.
Slovenija, vstan’! Proč z zaprtostjo, ki duši ustvarjalnost in postavlja na prestol povprečnost
Slovenija, vstan’! Proč od razdvojenosti, ki nam zapira oči za skupnost in prihodnost, k resnični, iskreni spravi v složnem sožitju vseh narodovih moči. Recimo s Prešernom, vsak pri sebi in vsi skupaj „edinost, sreča, sprava, k nam nuj nazaj se vrnejo...”
Ko ni verjel nihče razen nas, smo verjeli in čas je potrdil našo vero. Verjemimo torej tudi danes v svoj jutri; zaupajmo v to, da je obzorje pred nami neskončno; zakličimo si, da prihodnost se še ni zgodila in čaka na nas. Tukaj in zdaj. Ne izpustimo je, saj je naša. Prisluhnimo glasu, ki nam govori iz globin zgodovine in zgodilo se bo, kar pravi naš Alojz Gradnik:
vse bo mogoče, kar bo neverjetno, in še v omahovanju sebe svest se zdramil rod bo v siju novih zvezd. Torej, Slovenija, vstan’!
vanja za letošnji junij govorijo o padcu 5% v primeru z junijem lanskega leta. Vendar gospodarska ekipa ohranja optimizem. Upajo, da bodo novi gospodarski ukrepi na davčnem območju pospešili proizvodnjo, kar je edini način, da bodo dohodki trdno in vztrajno višji in bomo končno zagledali lučko na koncu tunela te dolgotrajne krize. Medtem, ko ječimo pod težo sedanjih številk, upajmo še mi, suj to je edino kar nam preostane.
-e. -t.
Manj poznane, besede:
dejavnik=factor
davek=impuesto
davčna nabirka-recaudacion impositiva potrošnja=consumo kupna moč=poder adquisitivo investicija=inversion storitve=servicios (elektrika, plin, telefon, voda)
gradbeno področje=construccion
Davčna nabirka v milijonih pesov
4.582
4.824
4.900
4.700
4.500
4.100
3.700
3.500
2001
2000
MILOŠEVIČ IZROČEN HAAŠKEMU SODIŠČU
Sodišču v Beogradu je dobil uradno zahtevo haaškega sodišča za izročitev Miloševiča, s čimer se je začel postopek izročitve in v neknj dneh je Beograd Miloševiča izročil haaškemu sodišču. To je bilo dan pred prvo donatorsko konferenco za ZRJ, na kateri so se izkazali izredno velikodušni do ZRJ. V Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in okrog 25 mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za niy-no gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči. Predvsem ZDA so vsakršno finančno pomoč Beogradu pogojevale z izročanjem vojnih zločincev sodišču v Haagu. Haaškemu sodišču so obenem izročili še tri obtožence, nekdanjega vocljo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martiča in enega od t. i. vukovarske trojke Mileta Mrkšiča ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževiča. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle. Medtem ko svet pozdravlja izročitev Miloševiča haaškemu sodišču, se je Rusija odzvala negativno.
Po izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča haaškemu sodišču je odstopil jugoslovanski premier Zoran Žižič, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke (SNP). Njegov odstop pomeni razpad koalicijske vlade. Proti izročitvi Miloševiča je protestiralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop srbske vlade in predčasne volitve.
Spominjam se televizijske propagande za cigarete. Najprej so pokazali ženo, ki je čistila, kuhala in prala in je bila vsa nesrečna Nato se je pokazalo mlado dekle, ki si je prižigala cigareto in se smehljala; pa še neki glas seje slišal, kije govoril:,,Osvobodila si se!” Kakšen nesmisel. Osvobodila česa? Zasužnjila si se. Propaganda je bila kmalu prepovedana.
Če kadiš, se zavestno zastrupljaš. ,,Kadilec je drogadikt, ki je odvisen od zelo nevarne droge zaradi posledic, ki jih povzroča množična uporaba in njena navidezna nedolžnost,” je izjavil zdravnik, šef kardiološkega oddelka velike bolnice v Buenos Airesu, ki je imel pred očmi vsakodnevne drame, ki jih povzročajo cigarete.
Tobačni dim vsebuje tri nevarne kemične snovi: Katran, nikotin in ogljikov monoksid (monoxido de carbono). Katran se v pljučih zgosti v lepljivo snov; ta povzroča kronično vnetje pljuč, ki postanejo občutljiva za okužbe, npr. bronhitis. Značilen je kadilčev kašelj zaradi nezadostnega čiščenja pljuč.
Nikotin je mamilo, ki ga vsrkiyejo pljuča in deluje predvsem na živčevje. Ogljikov monoksid pa zmanjšuje zmožnost rdečih krvnih telesc pri prenašanju kisika po telesu. Iz vseh teh razlogov pride do sledečih obolenj:
Nobenih dvomov ni, da je.cigaretni dim rakotvoren (posebno katran v njem) in lahko povzroči raka na tkivih, s katerimi pride v stik. Tako kadilci lahko dobijo raka na pljučih pa tudi grlu in v ustih. Mnogi kadilci požirajo dim, zato je v nevarnosti tudi požiralnik. Statistike nam povedo, da ima 25-letni kadilec 22 krat večjo možnost, da bo umrl za pljučnim rakom, kot nekadilec.
Nikotin v tobakovem dimu je glavni vzrok nastanka srčnega infarkta. Če nikotinu prištejemo še osem ur sedenja v pisarni, stress in holesterol (zaradi premočne hrane), je to usodna zmes, ki prizanese malokateremu prebivalcu velikih mest kakor je Buenos Aires. Nevarnost srčnega infarkta je pri kadilcih šestkrat večja kot pri nekadilcih.
Cigaretni dim, zelo verjetno ogljikov monoksid, pospešuje nastajanje ateromov v žilah odvodnicah (arterijah). Bolečine v mečah kadilcev so znanilke začetka odmiranja nog.
Če kadi noseča ž.ena, ne škoduje samo sebi, ampak tudi otroku, ki ga nosi pod srcem. Možno je tudi, da bo otrok rojen z
mmmm
——
IZROČITEV MONTESINOSA
V Venezueli so aretirali in predali perujskim oblastem Vladimira Montesinosa, nekdanjega vodjo perujske obveščevalne službe in sivo eminenco v času vladavine perujskega predsednika Alberta Fnjimorija. Montesinos je bil osebni svetovalec odstavljenega perujskega predsednika Alberta Fujimore, ki sj je poiskal zatočišče na Japonskem, medtem ko se je Montesinos skrival v Venezueli. Na begu je bil od 29. oktobra lani.
ANN AN VNOVIČ IZVOLJEN
189 članic Generalne skupščine Združenih narodov je z aklamacijo potrdilo ponovno izvolitev Kofija Annana za generalnega sekretarja organizacije za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006. Annan je na položaju generalnega sekretarja od leta 1997.
mauj teže, kot je normalno.
Še eno dejstvo moramo poudariti in sicer vpliv vpliv dima na nekadilce, nedolžne žrtve nikotina, ki so v stalnem stiku s kadilci. Tobačni dim v zraku vdihavajo tudi nekadilci, kar imenujejo zdravniki pasivno kajenje. Stalna izpostavljenost „pasivnemu kajenju” ima podobne posledice, kot če bi mi sami kadili. Če starši kadijo, verjetno škodujejo tudi zdravju otrok. Zdravniki so ugotovili, da so otroci kadilcev pogosteje bolni na dihalih (bronhitis in pljučnica) kot otroci nekadilcev.
Naštela sem samo najbolj običajne okvare, ki jih povzroča tobak. Je možno, da kadilec pusti cigarete? Seveda! Imeti morate voljo in hoteti. Ne smete dvomiti ali misliti, da je nemogoče. Da, vi to lahko storite. Največ, kar boste čutili, je razdražljivost, vrtoglavico in spanec. Res vas bo to stalo, vendar se splača. Morda prej to poveste svojemu zdravniku, ni pa treba tega razglašati med prijatelji in znanci. Za to „bitko” potrebujete veliko miru. Izberite si pravi čas, morda počitnice, ko boste imeli možnost, da spite, kadar vas bo po-manjkanje nikotina uspavalo. Dovolite si majhno uslugo. Ne opustite kajenja naenkrat. Podaljšujte vsak dan čas med eno cigareto in drugo. Ko boste pokadili le še tri cigarete na dan, tedpj nehajte kaditi. Šest do sedem dni notranje bitke morate prestati. Ne odnehajte! Fizična odvisnost od cigarete kar kmalu popusti; v sami pa morate nadzorovati tudi psihološko navezanost na cigarete.
Še nekaj praktičnih nasvetov:
Vaje, da se osvobodite pritiska in razdražljivosti: hodite, tekajte, uporabljajte stopnice namesto dvigala in telovadite.
Nadomestite cigarete: žvečilni gumlj, sladkorčki, semena sončnic ali sadje.
Zameujajte nekoliko način življenja: ne hodite v restavracijo, kjer ste običajno kosili. Ne sedajte v naslonjač, kjer ste kadili.
Pijte dovolj tekočine: vodo, čaje, sadne sokove in pijačo, ki ne vsebuje kafeina.
Jejte trikrat na dan lahko hrano: ne jejte preveč sladkih ali začinjenih jedi.
Želim vam uspeha! Če se vam ni posrečilo prvič, začnite znova. Pa Bogu se priporočite!
Slovenska nogometna ekipa
Slovenska nogometna ekipa je igrala v nedeljo, 1. julija z dvema ekipama iz okolice Lanusa v Hladnikovem domu. Prva tekma je bila zelo težka igra in se je končala 4-2 za našo ekipo. Naša rezerva pa je igrala z drugo ekipo in zmagala 6-0.
V zadnjih dvajsetih dneh se je nahajal med nami v Argentini Dane Jošt, generalni sekretar Nogometne Zveze Slovenije. Sodeloval je kot odgovorni član v nogometnem prvenstvu sub-20. FIFA gaje imenovala za glavnega odgovornega v sedežu Mar del Plata. V petek, 29. junija smo ga povabili in spremljali na igrišči River Plate in Boca Juniors. Bil je zelo zadovoljen. G. Jošt nam je v veliko pomoč pri organiziranju vseh petih tekem naše nogometne ekipe v Sloveniji.
Prav tako vas lepo vabimo na poslovilno večerjo v soboto, 14. julija v Našem domu v San Justu.
MV
SVOBODNA SLOVENIJA
9
Pisali smo pr
Novice	iz
ČE ŠTUDENT PA LAČEN JE...
Neknj tisoč študentov in dijakov je pred slovenskim parlamentom z žvižganjem, bolj ali manj duhovitimi transparenti in ob glasbeni spremljavi državo opozorilo na težave, s katerimi se soočajo predvsem zaradi svojca (pre)plitvega žepa. - Več sto študentov se je hkrati zbralo na Trgu svobode v središču Maribora, kjer so prav tako izpostavili svoje težave, povezane s študijem. S sabo so prinesli velik hranilnik, v katerem so zbirali prostovoljne prispevke za pomoč državi pri štipendiranju mladih. Takšen hranilnik so pred poslopje DZ postavili tudi ljubljanski protestniki.
TOČA NA ŠTAJERSKEM
V okolici Ptuja - na območju občin Trnovska vas in Sveti Andraž - je 28. junija divjalo neurje s točo. Največ škode je neu-rJe povzročilo na vinogradih ter poljščinah, Podrti električni drogovi pa so botrovali tudi kratkotrajnemu izpadu elektrike na tem območju. Točaje poškodovala številne kritine gospodarskih ter stanovanjskih pos-l°Pij, veter pa je podiral tudi drevesa, ki so jih prebivalci že odstranili s cest. Toča je Prizadela tudi Maribor in okoliške kraje in Povzročila nekaterim kmetijskim proizvajalcem veliko škode. Najhuje je klestila v osrednjih Slovenskih goricah, zlasti na Zavrhu ter v Selcah, Voličini, Črmljenšaku, Vitomarcih in okoliških krajih.
PORAST CEN V JUNIJU
Junija je inflacija znašala 0,4 odstotka. Za toliko so se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin v primerjavi z majem. Rast cen življenjskih potrebščin v prvih šestih Mesecih se je letos ustavila pri 4,9 odsto-
tka, kar je za 0,6 odstotne točke višje kot v enakem obdobju lani. Na letni ravni se je inflacija prvič letos znižala, in sicer je znašala 9,5 odstotka.
OROPAL JE BANKO
Neznani storilec je v torek oropal banko v Lovrencu na Pohorju. Ropar je uslužbenko z grožnjo uporabe orožja prisilil, da mu je izročila denar, po dejanju pa je peš pobegnil neznano kam. Po izjavah očividcev je ropar mlajši moški, visok okoli 160 cm, oblečen v črno trenirko, na glavi pa je imel črno kapo. Policisti roparja intenzivno iščejo.
ŽIGON O ARGENTINSKI SPE
V zbirki Migracije Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je izšla monografija Zvoneta Žigona Iz spomina v prihodnost - slovenska politična emigracija v Argentini. Avtor v knjigi predstavlja izsledke svojega desetletnega raziskovanja etnične identitete slovenskega izseljenstva s poudarkom na Slovencih v Argentini.
ČLOVEKOVE PRAVICE ALI ZABITOST?!!
Društvo za svobodno odločanje (SVO-OD) in 12 staršev posameznikov je prejšnji teden na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti določb o obveznem cepljenju otrok v zakonu o nalezljivih boleznih. Vlagatelji pojasnjujejo, da je glavni razlog za pobudo prekomerno poseganje v človekove pravice, ki so zagotovljene v slovenski ustavi, poleg tega pa obveznost cepljenja pomeni, da starši največkrat niso seznanjeni s cepljenjem in morebitnimi negativnimi posledicami.
TAM DALEČ...
Na vrhu moških teniških lestvic nič novega. Brazilec Gustavo Kuerten še naprej vodi po obeh sistemih pred Američanom Andrejem Agassijem. Najboljši Slovenec je naprej Marko Tkalec na 271. mestu. velik preskok v primerjavi s prejšnjim tednom je uspel Iztoku Božiču, ki se je z zmago na futuresu v Mariboru povzpel za 121 mest in je zdaj 565. igralec na svetu.
ZAHOVIČ JE PRESTOPIL
Eden najboljših slovenskih nogometašev Zlatko Zahovič bo v prihodnji sezoni branil barve lizbonske Benfice. Zahovič je v zadnjem letu igral v španski Valenclji, kjer Pa ni dobil veliko priložnosti, kar je pospešilo njegov odhod.
SLOVENIJA - 35.
Francoska nogometna reprezentanca se je po slavju v'pokalu konfederacij še bolj utrdila na vrhu lestvice Mednarodne nogometne zveze (FIFA), ki ga je osvojila Pretekli mesec, in ima zdaj več kot 20 točk Prednosti pred Brazilijo, tretja pa je Argentina. Slovenija se je z zmagama proti Luks-emburgu in Švici povzpela za tri mesta in je zdnj 35.
EVROPSKA ATLETIKA
Slovenska atletska reprezentanca je v Prvi ligi evropskega pokala v Budimpešti (skupina B) zasedla peto mesto tako v moški (86 točk), kot tudi v ženski konku-renci (83). Vrhničanka Alenka Bikar je na 200 metrov zmagala z 22,82 (njen letošnji tiržavni rekord je 22,76), kar je bila poleg tijenega sobotnega prvega mesta z drža-'mim rekordom na 100 metrov edina slo-venska zmaga v Budimpešti, Bikarjeva pa
je tudi edina na tem tekmovanju, ki je slavila v dveh disciplinah.
Obvestila
SREBRNA MAŠA PRELATA DR. ODARJA
Dr. Alojzij Odar, rektor slovenskega bogoslovja v San Luisu, je v nedeljo, 1. julija praznoval svojo srebrno mašo med Slovenci v Buenos Airesu.
V soboto mu je pripravil SKAS prijateljski večer, v nedeljo pa je imel svojo srebrno mašo na Belgranu. Med njo je pel zbor Gallus Tomčevo Slovensko mašo, nagovor pa je imel Odarjev sošolec Gregor Mali. V prostorih Društva Slovencev na Victor Martinez sta nato izrekla pozdravne besede župnik Anton Orehar in predsednik DS Miloš Stare.
Orehar se je jubilantu zahvalil za veliko delo kot profesor in dekan na teološki fakuleti doma, kot rektor slovenskega semeniščna v emigraciji in kot znanstvenik in ideolog, ki je postavil trdne temelje Katoliški akciji med Slovenci. G. Stare pa je omenil veliko prizadevanje prelata Odarja, da bi bila slovenska politična emigrantska skupnost složna in enotna.
Dr. Odar bo ostal med nami še ves teden in je na razpolago za vprašanja in pogovore.
MENDOZA
V nedeljo, 24. junija smo se spomnili protikomunističnih žrtev. Dopoldan je bila zanje maša, popoldan pa se je slovenska skupnost sešla pri maristih. Za uvod je E.
SREDA, 4. julija:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16.30 v Slovenski hiši. Govori prof. Metka Mizerit o temi: „Čile in zdrave tudi v jeseni življenja".
SOBOTA, 7. julija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
Prof. dr. Milan Komar predava pri Slovenski kulturni akciji „Kaj nas uči zlom komunizma," ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 8 julija:
Tombola v Našem domu v San Justo ob 16. uri.
ČETRTEK, 12. julija:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši. PETEK, 13. julija:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. SOBOTA, 14. julija:
V Našem domu v San Justo poslovilni večer nogometnega moštva in obisk pisatelja Toneta Kuntnerja.
NEDELJA, 15 julija:
Mladinski dan v San Martinu. SOBOTA, 21. julija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 22. julija:
Srečanje molilk živega rožnega venca ob 15.30 uri v Slovemski hiši. NEDELJA, 29. julija:
Občni zbor Mutuala SLOGA, po maši v Slovenski hiši.
Hirscheggrer bral dokumentarne odlomke iz časa revolucije v Sloveniji. Nato je moški zbor zapel Vigred se povrne, kar je na odru spremljala simbolična vaja deklet. Sledila je recitacija Naj v miru počivajo. Stane Grebenc je podal spominski govor, Grilčeva Ivanka in R. Hirschegger sta podala recitaciji, končno je vsa dvorana zapela Moja domovina.
TI STENO BOŠ PREMAGOVAL...
Vsi bivši planinci, skavti, hodci, obiskovalci planinskih filmov in lastniki Kugyje-vih kryig, prisrčno vabljeni na „dolinski” sestanek. Kdor je za nas, kdor je „naš”, kdor ljubi sončne vzhode sredi ledenikov, kdor čuti vso veličino božjega stvarstva in vso svojo ničevost, kadar visi na skali in ne more ne neprej ne nazaj, kdor začuti rast svojih notranjih sil v stiku z večnimi s skalo in ledom prepletenimi orjaki (;que frase me mande, caramba!) naj pobara po Bari v baru Ba.. oprostite, baru Dekleva, Newbery ... številka ... ne vem, a bo že pravočasno sporočeno.
Kdor je zdržal do sem in se mu ni zvrtelo v glavi, se mu ne bo tudi na vrhu Aconcague, a ne sme tja, dokler ne bo plačal članarine.
Peter Skala, najmlajši
Svobodna Slovenija št. 27, 5. julija 1951
Slovenija moja dežela
Tolminski upor
Zadnji večji upor med Slovenci proti gospodarskemu izsiljevanju je bil na Tolminskem leta 1713. Zajel je okoli 720 sosesk in je trajal dva meseca.
Zanimivo je, da ta upor ni toliko naperjen proti zlorabi graščakov kakor proti hudim bremenom državnih davkov. Država je namreč naložila nove davke na meso in vino, poleg tega so tedaj zadele Tolminsko velike naravne nesreče, slabe letine in kuga. Izterjatev davkov je vzel v zakup pisar Bandeu. Ko je ta poskušal izterjati zaostale dolgove, je zavrelo. Ko je Bandeu dal zapreti nekaj dolžnih kmetov s tovorom vred, se je 27. marca zbralo okoli 500 Tolmincev, da bi šli v Gorico osvobodit zaprte rojake. Tolminski deželni glavar Coronini jih je poskušal zlepa odvrniti od tega, a ker niso popustili, jih je glavarjev namestnik s silo razgnal in ujel 25 novih in jih tudi zaprl v grad. A nove tmme kmetov (ok. 5000) je vseeno prišlo v Gorico pred hišo namestnika in zahtevalo, da spusti zajete kmete. Namestnik je bil pripravljen izpustiti ljudi, i\jih tovore in živino, ne pa ujetnikov iz spopada v Solkanu. Kmetje so bili že pripravljeni pristati, kar je prišlo v mesto veliko podložnikov na pomoč. Zdaj so kmetje zahtevali osvoboditev vseh davkov in izpust vseh zaprtih, pa še Bandeuu so oplenili hišo.
Končno je namestnik spustil vse zaprte upornike in zagotovil kmetom, da bodo preiskal njihove pritožbe proti Bandeuu in da bodo plačevali davek, kot je določeno v cesarskih ukazih. Na poti domov so kmetje še porušili neko graščino in mitnico v Kobaridu.
Nato je zavladal za nekaj tednov mir, nakar je izbruhnil premišljen upor, ki je segal od severa - Kanala - do Trsta. Napadali so predvsem mitnice in davkarje, nekaj župnišč, gozdarje in podobne. Kmetom so se nato pridružili še idrijski rudarji in cesarski drvarji. Voditelj Gregor Kobal je dejal, „da je njegovo cesarsko veličanstvo
le njihov služabnik in da bodo stvar šele zdaj prav prijeli!”
Kmetje so se tudi formalno združili v kmečko zvezo. V Rihemberku se je zbralo kakih 3000 ljudi, ki so izvolili za načelnika zveze Franceta Križmana
V Komnu so se podložniki obrnili tudi proti grofom na področju urbarljalnih služnosti. V Devinu, Rihemberku in Švarceneku so zahtevali urbarje ali vsaj njihov prepis, napadli gradove in zasegli urbarje.
Julija je pa že prišla cesarska vojska iz Kranjske na Tolminsko. Po krajših spopadih so se kmetje razšli, voditelji pa poskrili, a ne- za dolgo. Skoro vse so zajeli in jim priredili „krvavo rihto”. 11 glavnih je bilo obsojenih na smrt, 150 pa na denarno kazen.
Res so obesili voditelje Miklavčiča, Kragulja, Muniha in Kobala in druge, ostale so sčasoma spustili, a Tolmincem so zelo omejili njihove pravice, odstavili njihove župane, izgnali duhovnike, ki so se potegovali za upornike, vsem pa so naložili denarno kazen.
O tem uporu je napisal Ivan Pregelj roman z naslovom Tominci.
Osebne novice
Smrti: Umrla sta v Castelarju Miha Benedičič (89) in v Braziliji Mici Pivk roj. Glavič.
Naj počivata v miru!
ZAHVALA
Odbor in stanovalci Slovenskega zavetišča „Rožmanov dom" se iskreno zahvaljujejo Zvezi slovenskih žena in mater za dar v obliki paketov s potrebnimi živili. Naj Bog nagradi njihovo nesebično in požrtvovalno delovanje.
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 5 de julio de 2001 — N° 26
Mali oglasi \
TURIZEM
Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar
Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva w$i (jataJ hotelov, ngjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N“ 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandl 148, Capital. Tel./Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15 -1088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek-od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Liljjana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
FOTOGRAF
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slo
venski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. julija 2001
1 dolar	256,72 SIT	tolarjev
1 marka	111,16 SIT	tolarjev
100 Ur	11,23 SIT	tolarjev
MUTUAL SLOGA
Matricula I.N.A.E.S. N° 580 Sarmiento 385-l.Piso-Of. 10 Capital Federal
CONVOCATORIA
De acuerdo con el artfculo 28 del Estatuto Social y conforme con el Acta N° 269 de la sesion del Organo Directivo de fecha 29 de junio de 2001, se convoca a los Senores Socios a la 21° Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 29 de julio de 2001, a las 10 horas en el Centro Esloveno, sito en Ram6n L. Falcon 4158 de la Capital Federal, para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos asamblefstas para firmar el Acta de la Asamblea.
2) Eleccion de tres miembros de la Junta Electoral, conforme al art. 40° del Estatuto Social.
3)	Consideration de la Memoria, Balance General, Inventario, Cuentas de Gastos y Recursos e Informe del Organo de Fiscalizacion, correspondientes al Cjercicio N° 21, iniciado el D de mayo de 2000 y finalizado el 30 de abril del 2001.
4)	Eleccion de dos miembros titulares y un miembro suplente del Organo Directivo y de dos miembros titulares y un miembro suplente del Organo de Fiscalizacion conforme al artfculo 15° de los Estatutos Sociales.
Organo directivo de la mutual sloga
El quorum de la Asamblea sera de la mitad mas uno de los asociados con derecho a participar. En el caso de no alcanzar este numero a la hora fijada, la Asamblea sesionara 30 minutos despues con los socios presentes, cuyo numero no podra ser menor al de los miembros de los Organos Directivo y de Fiscalizacion.
Buenos Aires, 29 de junio de 2001.
a
Ni važno, katera je tvoja priljubljena ekipa...
14. JULIJA BOMO VSI NAVIJALI ZA NAŠO EKIPO
Slovenska nogometna ekipa "ZEDINJENA SLOVENIJA" in NAŠ DOM SAN JUSTO
vabita na
POSLOVILNI VEČER
ob 20:00 uri predstavitev skupine ob 21:30 uri večerja. Nato prosta zabava.
v Našem domu San Justo. H. Yrigoyen 2756 SJ
Prinesi s seboj majice, klobuke, zastave in vse, kar potrebuješ, da podpreš našo skupino. Pričakujemo te!
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel
prof. dr. Milan Komar
ob priliki svoje osemdesetletnice
pod naslovom
„KAJ NAS UČI ZLOM KOMUNIZMA41
v soboto, 7. julija, ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske hiše, R.L. Falcdn 4158
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N” 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debe|jak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, Marko Vombergar, Klavdija Kambič, Metka Mizerit, informativna agencija STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; oslale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre44 yv inozemstvu na ime ,,Antonio Mizerit44^
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Far: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Za sm
PORAVNAJTE NAROČNINO!
SE SO VESELE NOVICE...
Med številnimi pari, ki bodo letos rekli „hočem“, sta tudi Micka in Francelj. Vse svoje prihranke sta vložila v „štalco“ in vse „piskre“, zato bo njuna žlahta darovala zlate hranilne knjižice Sloge.
Mlad par bo lahko uresničil svoje sanje in doživel Slovenijo. Zlate hranilne knjižice SLOGE so primemo darilo za vse priložnosti: ob krstih, godovih, rojtnih dnevih in porokah...
Darujmo zlate hranilne ki\jižice SLOGE!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
NAŠ DOM
SAN JUSTO
Nedelja 8. julija ob 16. uri
TOMBOLA
Pričakujemo vas, rezervirajte si dan!
PO ELEKTRONSKI POŠTI. NA vilko@ciudad.com.ar
Mladina iz San Martina te vabi 15. julija na svoj
XXXIII. Mladinski dan v San Martinu
Spored:
ob 8. uri začetek tekmovanj v odbojki 11. uri sv. maša 13. uri kosilo
19. uri dviganje zastav in kulturni program
Nato prosta zabava.
Pridi !!
Ramon Carrillo 2362 — San Martin
Pričakujemo te. Ne boš se kesal.
Na čiščenje želodca pripeljejo hudo pijanega možaka: „Zastrupitev z alkoholom“, pravi zdravnik.
„Nemogoče, ves čas smo pili samo na zdravje“.
Jože obišče zdravnika: „In kaj je narobe z mano?"
,,Nič posebnega. Preveč jeste, preveč pijete in se premalo gibljete. “
„Dobro, zdaj mi pa to napišite še po latinsko, da bom dobil v službi dopust".