Št 230.
V Ljubljani, sreda dne 19. oktobra 1910.
Leto I
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob </j6. uri zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9’—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen
političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Nemški šolnik o nepotrebnih nemških srednjih šolah.
Na letošnjem nemško-avstrijskem srednješolskem zborovanju (deusch-osterreich. Mittelschultag) o velikinoči na Dunaju je deželni šolski nadzornik dr. Pavvlitschek iz Černovic v svojem referatu: „Ungesundes an unseren Schulverhilltnissen" govoril tudi o prenapolnjenosti srednjih šol. Med vzroki te prenapolnjenosti navaja nacijonalno tekmo, ki v desegi novih šol vidi najboljši dokaz o zmožnostih političnih strank. Dr. Paw-liček pravi (glej „Oesterreichische Mittel-schule XXIV. Jahrgang, V. und VI. Heft“, stran 404 in 405!) sledeče:
.Poglejmo si bližje nastanek marsikatere nove srednje šole. Naše politične stranke so skoro brez izjeme nacijonalne stranke in pri njih je politična dogma, da morajo dobiti šole v svojo oblast. Iz teh izide naraščaj, ki bo zavzel boljša, vodilna mesta v narodu in družbi. ,Tako se danes ne le ljudske, ampak tudi srednje šole smatrajo za važne strategične postojanke, kot narodne trdnjave, ki se morajo vpostaviti na najvažnejših krajih. Med vodji strank je torej nastala prava dirka za dosego srednjih šol. Ako se n. pr. poslanec stranke A zmagoslavno vrne k svojim volilcem z novo srednjo šolo, ki jo je izsilil od vlade, da s tem dokaže moč svojega vpliva, že zahtevajo poslanci stranke B tudi srednjo šolo, ki seveda mora biti urejena po njihovih željah. In če dosežeta A in B svoje šole, ne sme zaostati tudi stranka C in tako se lahko zgodi, da majhna kronovina dobi v teku enega leta tri nove srednje šole.
Dosega nove srednje šole pa je šele prvi korak politikov. Drugi korak je napolnitev zavoda, da se pred svetom dokaže, kako nujno potrebna je bila ta šola za do-tične kraje. Daleč na okoli se dela propaganda za novi zavod. Ne vpraša se za željo posameznih dečkov po izobrazbi. Lov za učenci sega včasih celo preko mej do-tične kronovine in se ne izogne niti najrevnejšim kmečkim kočam, da le nova šola dobi impozantno število učencev. Vsakovrstne obljube staršem morajo pomagati; obljublja se lahek sprejem in lahko napredovanje, stanovanje v dijaških domih, oproščenje šolnine, štipendije in denarne podpore, pred vsem pa sijajna bodočnost dečkov, ki bodo potem lahko pomagali staršem, bratom in sestram. Če pa se kmalu po otvoritvi I. razreda pokaže, da se z dobljenim dijaškim materijalom da preklicano malo opraviti, se takoj zahtevajo pripravljalni razredi, ki so torej navadno dokaz nesposobnosti privabljenega dijaštva."
Tako pravi dober poznavalec avstrijskega nemškega srednješolstva in opozarja na veliko nevarnost za državo, ki si v takih nepotrebnih šolah z ogromnimi stroški vzgaja nesposoben duševni proletariat. Da pri tem ne ostaja sredstev za nadarjene sinove ne-nemških narodov, to je druga škoda za državo, a neznana nemškemu deželnemu šolskemu nadzorniku. Sicer pa je njegova kritika kakor nalašč Iprikrojena v nepotrebne nemške srednje šole s še manj potrebnimi pripravljalnimi razredi, kakor so v Celju, Ptuju, Beljaku, Kočevju, Ljubljani, Gorici, Trstu, Pulju itd. Saj je res nezaslišano, da ima 100.000 priseljenih in pri ljudskem štetju falzificiranih Nemcev na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem celih 13 nemških srednjih šol in v njih blizu 2000 dijakov, tako da pride povprečno na 50 Nemcev v teh krajih po en srednješolski dijak, dočim pri Slovencih pride en srednješolec šele na 320 prebivalcev. Ali so znabiti Nemci v naših krajih tako ženijalni in za študije nadarjeni ? Tudi lov na dijake za te nemške srednje šole je dr. Pavvlitschek drastično, toda resnično opisal. Treba je le pogledati v letna iz-vestja nemških zavodov v naših krajih in se vidi takoj, da so dijaki pritepeni iz cele monarhije.
Nemški profesorji, udeleženci tega zborovanja, so svojemu nadzorniku živahno pritrjevali. Ali bodo tudi izvajali konsekvence in s temi nepoklicanimi nemškimi dijaki postopali strogo, kakor zahtevajo predpisi, o tem pač dvomimo, vsaj kolikor se to tiče naših Schrautzerjev, Peerzov in njih vrednih tovarišev. Kajti če nemški profesorji teh nepotrebnih nemških srednjih šol odklonijo vse nesposobne dijake, potem so te šole v kratkem času prazne in nemški profesorji brez kruha. Zato bo pač njihovo ogorčenje le teoretično in država bo še dalje zdrževala teh nepotrebnih 13 srednjih šol, kar stane na leto okoli 1 */* milijona kron!
Kaj pa pravijo k temu slovenski državni poslanci pri proračunski debati v državnem zboru?
Iz slovenskih krajev.
Iz Rudnika. (Rudniška nezavedna banda.) Poročilu o nezavedni laži, ki jo je prinesel .Slovenec" na dan volitev v Rudniku, odgovarjam le toliko, da župniku nasprotna stranka ni bila popolnoma nič dogovorjena z nezavedno .bando", ampak nasprotno je res, da je nezavedna „banda“, ko je videla, da v prvem razredu propade, začela naše može voliti, češ: tako jih bomo
zmešali, kar se jim pa ni posrečilo, čeprav so imeli po 2 ali po 3 pooblastila. V prvem razredu je .banda" popolnoma propala. Kar se tiče volilcev iz Ljubljane, pripominjamo le toliko, da je rudniška občina lahko ponosna nanje, seveda so to taki volilci, ki se ne dajo komandirati, taki pa tudi niso, da bi .farje žrli", kakor poroča .Slovenec", ker bi morali biti strašno debeli, če bi .požrli- n. pr. rudniškega župnika, ki ima čez 100 kil. Kar se tiče grošev, mislimo, da je rudniški župnik k njim bolj nagnjen, ko marsikdo drugi. Tudi bo treba drugič one volice bolj pripraviti za volitve, kakor do-sedaj, da ne bodo prišli z 2 ali 3 pooblastili. Za tako stvar bosta pač imela župnik in mešetar z biki dovolj časa. Najboljše je, da se jih spremeni v „Orle“ pa bodo .zavedni. Lojzek, Lojzek, kaj bo pa zdaj itd. Nič, g. župnik ne jokajte, rajši si kako pomagajte. Sicer bi bilo najlepše, da ostane vsak pri svojem poklicu: vi študirajte pridige, namesto da iščete pooblastila okrog kmetic, drugi naj pa z biki kupčujejo, namesto da po 14 dni okoli agitirajo, ali pa naj gredo po drva, da se jim ne bo treba izgovarjati, kje so bili. Toliko za zdaj. Imamo še dosti mastnega za vsak slučaj.
Iz Zagorja ob Savi. Umor v Zagorju. V nedeljo zvečer se je zgodil tu grozen zločin. Anton Grčar, posestnik in gostilničar v Zagorju občespoštovan in miroljuben človek je hotel odstraniti iz svoje gostilne nekega razgrajača. Toda ta ga je tako silno zabodel v prsa, da je čez nekaj minut umrl. Ubijalec je Peter Mutnik, steklobrusec iz Toplic. Vedne hujskarije od strani delavskih voditeljev rodijo pri nas slabe sadove, malo več poduka pri večinoma nevednemu delavstvu bi bilo bolj na mestu. — Orožnikom pa kličemo v spomin, da ni njih dolžnost, samo šele po storjenem kaznjivem dejanju nastopiti, marveč da morajo tudi izgrede in nerede kateri so navadno povod kaznjivim dejanjem, v kalu zatreti, kar bi se bilo v tem v slučaju lahko zgodilo. Tudi na prepovedano orožje, dalje na one, kateri nosijo samokrese brez orožnega lista bi bilo treba bolj gledati. Okr. glavarstvo pa naj ne izdaja pretepačem orožnih listov, marveč naj jim iste odvzame.
Iz Novega mesta. Kar počenja sedaj gosp. katehet na novomeški gimnaziji, že presega vse meje. Postavil je, kakor se govori po mestu, iz vsakega razreda po enega dijaka, ki naj pazijo med mašo, ali ima vsak knjižico, da bere iz nje, ali pride vsak dijak o pravem času v cerkev. Ako se ne zgodi po njegovi volji, posebno če pride le par sekund prepozno, tedaj pa gredo hitro vsi klerikalni .majorji", kakor jih imenujejo
dijaki, h katehetu denunairat, on pa hitro ž njim v razrednico. . . No, to je pa gotovo vse po disciplinarnem redu, ki dijakom za-ukazuje prijateljstvo in prijaznost drug do drugega! To je ljubezen naših klerikalnih dijakov! To so oni, ki vedno povdarjajo kolegijalnost med dijaki! Ako pa dijak iz njegove garde gre brez dovoljenja na .žeg-nanje", ne da bi bil pri skupni šolski maši, se samo ob sebi razume, da se mu nič ne zgodi. Toda dijaki upam, da ne bodo več molčali. Vsem enako pravico! Nekaj pa bi svetoval g. katehetu: Bolje bi bilo, da bi se raje malo bolj brigal za gdč. sestro, ker bi bilo zanjo prav dobro, da bi se dvignila vsaj za eno stopnjo svoje etike. Saj vendar gotovi organi enako govore, da bi šla raje v kak zavod, da ji ne bo treba loviti pisarčkov po ulicah in letati kot burja od ogla do ogla. Tam bo vsaj gotovo, da se ji bo vsak dan kak ponudil ... In sprejeli jo bodo gotovo radi. Vsak naj najprej pomede pred svojim pragom! Pa tudi g. profesor zgodovine, naj nikar preveč ne zaupa na svojo in na moč svojih klerikalnih kolegov!	Novomeščan.
Splošni pregled.
Potni list med Avstrijo in Srbijo.
Uradni list poroča, da je potni list med Avstrijo in Srbijo odpravljen.
Konstitucija v kneževini Monaco.
Med knezom Albertom in med prebivalci Monaka vlada popolno sporazum-ljenje. Knez je pristopil na vse zahteve konstitucije. Prebivalstvo je konstitucijo z navdušenjem pozdravilo.
Rusija.
Ministrstvo notranjih zadev je predložilo dumi zakon o nakupovanju zemljišč od strani tujcev v kijevski, podolski in vol-hinski guberniji. Nepravoslavni naseljenci in njih moški potomci ne smejo po tem zakonu kupovati posestev in zemljišč izven mestnih rajonov teh gubernij. Zakon je naperjen proti Poljakom, tudi proti luškim Poljakom.
Ruske izpremembe v poslaništvih.
Piše se iz ruskih krogov, da bo imel obisk ruskega carja pri cesarju Viljemu v Potsdamu svoj pomen za poslaništva. Berlinski poslanik Osten-Sacken bo vpo-kojen, na njegovo mesto pride Satiščev, tudi Monakovo dobi drugega poslanika. Bolgarski in p o r tu ga 1 s k i poslanik zapustita Petrograd.
LISTEK.
MICHEL ZžVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[131]
,Vse to, gospod, je čisto pravilno in se mi ne bi upiralo. Toda pravo vprašanje s tem ni rešeno. To je, da sem zapustil Monteforte. Storil sem to izza vzrokov, ki sem jih smatral za dobre. To naposled ni nikake važnosti. Važno je to, kar sem storil. In zdaj ne morem v Rim. In se ne morem vrniti v Monteforte, kjer so nedvomno ..."
.Strogo sodili vaš odhod," ga je prekinil Ragastens, .ne obotavljajte se priznati. Toda ali ne morete reči, da ste hoteli poizvedovati o rimskih rečeh?"
.Nemara da je kdo videl papeževa odposlanca? . . ."
.Baš zato! Zvabila sta vas v zasedo. Šiloma sta vas odvedla s seboj. Na srečo sem vas srečal jaz in sem yatn pomagal se osvoboditi, in zdaj se vračate v Monteforte, srečni, da še lahko združite svoje ime in svojo vdanost v skupnem boju s tistimi, ki so vas nemara že smatrali izgubljenega za svojo stvar! . . .“
»Bogme, gospod, vi mi vračate pogum! . .
»In če bi nemara kdo dvomil, bom jaz na mestu, da potrdim vašo pripoved točko sa točko."
.Ali bi me spremili v Monteforte?"
„Ne samo da vas spremim, marveč ne želim si boljšega kakor ostati med vami in vam pomagati, da nekoliko naklestite tega Cezarja, ki je po vsem videzu potreben poštenih batin. “
»Ah, gospod vitez," je vzkliknil grof Alma, »po pravici vam lahko povem, da mi rešujete življenje in čast obenem! . . . Dajte mi roko!"
Ragastens mu je podal roko, in grof jo je navdušeno stisnil. No, Ragastensu se to navdušenje ni laskalo baš od
sile. Toda njegov trdni namen je bil iti v Monteforte, in ta prilika je bila zares preveč ugodna, da bi jo zamudil.
Zmenila sta se, da bosta jezdila proti Montefortu z največjo naglico, ki bo mogoča. Prenočila sta v krčmi, ki je stala nekoliko v stran od ceste. Nato sta zarana zjutraj zopet pognala konja ter dirjala ves dan. Ko je napočil večer, je grof povedal, da se nahajata le še nekaj ur od Monteforta.
.Če dobro poženeva konja, dospeva tjakaj ob eni po-polnoči," je dodal.
Ragastens je uganil njegovo misel.
.Po noči hočete priti domov?"
„To je boljše . . . Potem se lahko skrivaj vrnem v palačo . . .“
.Ne, gospod grof, jaz pa menim, da bi se bilo boljše vrniti ob jasnem dnevu, kakor gospodar, ki prihaja domov, pokrit s prahom popotovanja, na katero se je podal zaradi skupne koristi . . . Zagotavljam vas, da bo najina vrnitev o belem dnevu napravila boljši učinek."
.Prav imate, gospod vitez , . , Zakaj vas nisem prej poznal! . . ."
Sklenila sta torej, da pustita konja vso noč počivati. Drugo jutro sta se okrog osme ure zopet odpravila na pot.
Dežela je bila neravna in gorata; cesta je vodila strmo, stisnjena med dvema granitnima bregovoma. Naenkrat pa se je odprla planota. Grof Alma je ustavil konja, iztegnil roko proti kopici hiš, ki so se belile miljo daleč odondot. in zaklical:
.Monteforte! ..."
XLI.
Kneginja Manfredi.
Ko je Ragastens zagledal Monteforte, je prebledel. Trenotek poprej še niti ni mislil na to. Dobro je vedel, da gre v ta kraj. Toda zdelo se mu je, da dosjje šele ob nedoločeni uri, in to uro se je vselej skrbno ogibal izračunati.
Ko je kar naenkrat stal pred Montefortom, v gotovosti, da kmalu vidi Primavero, takrat šele je razumel vso ogromno
moč, ki jo je imela deklica do njegove domišljije. Ob misli, da ko kmalu zopet stal pred njenim obličjem, se je tresel tako kakor še nikdar v svojem življenju. Ragastensa je bilo strah!
.Danes se odloči moje življenje!" je mislil vitez sam pri sebi v enem izmed tistih trenotkov mučnega vznemirjenja, ko se tudi najmočnejši mož čuti šibkega kakor dete. .Njen prvi pogled name bo zarja upanja, ki si ga ne upam misliti, ali pa obsodba, strašnejša od tiste, ki so jo Bor-gijci izrekli nad mano."
Toda njegova razburjenost se je polegla in njegovemu obrazu se je vrnil tisti izraz brezskrbne smelosti, ki je bil zanj tako značilen; in ko se je grof Alma okrenil k njemu, hoteč ga nekako vprašati z očmi, mu je lahko odgovoril z najnaravnejšim tonom:
.Ah, tov je vaša prestolnica, gospod grof . . . Lepo mesto! . . . Čestitam vam . . .“
.Kaj pravite o utrdbah?"
.Pravim, da se v takih utrdbah upam sam boriti proti dvajsetim tisočem mož."
.Ena točka je vseeno šibka . . ."
.Vidim ; soteska, po kateri jezdiva, dopušča sovražniku, da se približa in vas preseneti . . .«
.Da! Prav tod je Cezar poskusil naskok."
.Saj je bil odbit? . .
„Z velikim trudom!" je odgovoril grof in zavzdihnil... Dajva, vitez, še, malo dira po tej cesti, pa sva v Montefortu ..."
.Kjer vas bodo glasno pozdravljali, verjemite mi.“
Grof Alma je zmajal z glavo in se spustil v galop, s tisto znano naglostjo slabičev, kadar se naposled vendarle odločijo. Ragastens je jezdil za njim, izkušaje si zapomniti najtežje prehode v soteski, nad katero so se obešale na desni in levi ogromne gromade skal . . .
In že sta razločno slišala čudni šum, ki je prihajal iz mesta, zvonenje zvonov in svečane glasove fanfar.
(Dalje.)
Turška kriza
vsled nesporazumljenj, ki so nastala v kabinetu med dvema ministroma. Eden ministrov je takoj izjavil, da demisijonira. Na meji je bila napadena 200 mož broječa turška četa od ustašev, 9 vojakov je bilo mrtvih.
Portugalsko.
V	Lisaboni vlada popolen mir. Oni elementi, ki so iz sebičnih nagibov hoteli provzročiti boj za kralja, so premagani. Republika je priznana v vseh mestih. — Kralj Manuel in bivša kraljica sta bila spremljana pri odhodu iz Gibraltarja s kraljevskimi častmi.
Stavka francoskih železničarjev.
Stavka je končana. Po mnogih krajih so bili pripravljeni peklenski stroji in bombe, s katerimi hočejo anarhisti in an t i m i l i t a r i s t i nadaljevati svoje delo proti meščanski družbi. Promet se nadaljuje nemoteno in prehaja zopet v normalno stanje.
Proti draginji
priredi narodno - napredno politično društvo „Skala“ v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri dopoldne
v veliki dvorani Mestnega doma velik društven
javen shod.
Dnevne vesti.
Volitve na Dolenjskem. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah v novomeško-belokranjskem državnozborskem volilnem okraju je zmagal klerikalni kandidat Jarc. No, pa dolgo ne bodo zmagovali klerikalci, ker’ jim je že sedaj precej huda predla.
„Slov. Narod" — Pirčev organ. G. Fr. Pirc še vedno ni začel izdajati Svojega „Kanona", ali ker kanonir brez streljanja živeti ne more, je naprosil »Narodno tiskarno", da bi mu začasno posodila jutranjo izdajo „Slov. Naroda". Njegovi želji je bilo, naravno, takoj ustreženo, ker uredniki „Slov. Naroda" takointako nimajo gradiva za nepotrebno jutranjo izdajo, ki jo nihče ne čita in Pirc piše sedaj kar hoče. Gosp. Pustoslemšek, odgovorni urednik .Slov. Naroda", se sicer sramuje Pirčevega sodelovanja in pravi, da ne prevzame nobene odgovornosti, ali to Pirca čisto nič ne že-nira: da so le tiskani njegovi pamfleti, pa je vse dobro. Tako je prišla v včerajšno številko jutranjega „Slov. Naroda" vest, da toži našega glavnega in odgovornega urednika g. V. Gaberc radi notice »Lačni psi naskokujejo", g. Gaberc pa izjavlja, da on o tem nič ne ve, ker se ni čutil prizadetega z imenovano notico. Popolnoma naravno, saj gosp. Gaberc nikdar ni bil uslužben v upravništvu, nego v uredništvu .Jutra" in potemtakem se notica ni mogla nanašati na njega. Ali Pirc mora streljati, »Slov. Narodu" je pa tudi vseeno, kar piše kanonir — da se le predali jutranjega »Slov. Naroda" napolnijo 1
Ljubljanski občinski volilni red sankcijoniran. Z Dunaja se poroča: Cesar je sankcijoniral zakon kranjskega deželnega zbora, s katerim se nekatera določila ljubljanskega občinskega volilnega reda izpre-mene oziroma spopolnijo.
Kedaj bodo občinske volitve v Ljubljani razpisane? Nekateri pravijo, da takoj, drugi čez šest tednov, tretji zopet čez tri mesece. Novi občinski volilni red bo v Ljubljani rodil za napredne Slovence čuten udarec! Seveda bo vodil nove volitve vladni komisar pl. Laschan.
Za nedeljski shod proti draginji se posebno zanimajo ljubljanske gospodinje, od katerih smo dobili več dopisov, ki jih radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti, pač pa priporočamo gospodinjam, da se udeležijo shoda in da agitirajo povsod za obilo udeležbo, ker vprašanje draginje v Ljubljani postaja od dneva do dneva važnejše.
Internat „Mladika“ je dobil ravnokar svoje novo poslopje ob Levstikovi ulici; žal, da še hi toliko dogotoVljeno, da bi se zavod naše ženske mladine mogel vanj preseliti. A zgodi se to gotovo do spomladi. Do maja bo ometano, vse urejeno in opravljeno. Pri poslopju je kajpada istotako prostoren vrt, ki bo tudi primerno nasajen. Bojimo se le, da bi poslopje ne postalo prekmalu premajhno t. j. za naraščajoče število gojenk pretesno!
Ven s slovensko mladino iz nemških šol in zavodov! Vsako leto se v naših listih poživljajo slovenski stariši, da naj ne vpisujejo svojih otrok v nemške šole, pa ob vsakem začetku šolskega leta vidiš, koliko ta poziv na nekatere nezavedne sta-riše izda. Vsem na čelu stoji seveda — Ljubljana, potem pride inteligenca iz drugih mest, no, nazadnje seveda še premožni stariši s kmetov. V nemške šole! 1, kajpak! Kakor, da bi se morali otroci že v ljudski šoli za renegate preparirati! Tudi letos je vpisanih v Ljubljani mnogo slovenskih otrok v nemške zavode. V zahvalo, da vlečejo ti Nemci od nas dobiček, nas pa psujejo in prezirajo. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Na adreso državnih železnic. Poroča se nam: Hotel sem se z večernim vlakom odpeljati na Vrhniko. Kedaj da gre vlak, sem dobro vedel, ker sem preštudiral ves seznam vlakov, ki je v vseh ljubljanskih javnih lokalih v informacijo občinstvu na razpolago in obenem zelo praktičen, ker se takoj razvidi, kedaj pride ali odide kak vlak iz Ljubljane oziroma v Ljubljano. Tudi jaz bi mu bil hvaležen, če bi ne bil popolnoma napačen in zastarel ta seznam. Tako pa se mi je primerilo, da sem večerni vlak na Vrhniko samo za eno uro zamudil. Koliko divergira naznačeni prihod oziroma odhod pri drugih vlakih, ne vem, ampak koristno bi bilo, da se ga nekoliko popravi ali pa vrže na cesto, ker vozni red, ki je napačen, je škodljiv in torej neuporaben. Samo zaradi onih reklam na njem pa se mi ne vidi potrebno, da bi pošteni ljudje zamujali vlake in trpeli še mogoče škodo.
Važno vprašanje. (Z dežele.) »Slovenski Dom" je prinesel dne 17. septembra članek »Odkup duhovske bire". Vsled tega članka je nastalo med kmeti zelo pereče vprašanje, kako in na kak način bi bil kmet obvezan, plačevati še duhovniku davek. Odkup od bire je za nas kmete nerazumljiv. Kajti, če leži še danes kaka taka služnost nad kmeti, potem se lahko z vso opravičenostjo trdi, da je cesarski odlok iz 1. 1848. še nepopoln. Ali ni takrat postal kmet tudi prost od duhovščine. Ali se ni takrat uredila duhovnikom državna plača in štolnina. Od 1. 1848. je postal duhovnik neodvisen od kmeta, vendar hočejo duhovniki še dandanes potom zastaranih pravic priti do lepih dohodkov. Takih služnostnih pravic ima danes cerkev toliko, kolikor je gospodarjev, ki so skozi 30 let plačevali duhovnikom biro. Nikakor pa ne moremo razumeti, kako da bi se moral odkupiti od
bire kmet, ki je še ni plačeval 30 let. Duhovniška bira je danes davek, ki mori vse kmete. Naše mnenje je, da se bira mora odpraviti, ker nimajo duhovniki do nje ni-kake pravice.
Slovensko gledališče. Glede .Punčke" smo v srečnem položaju, da moremo poročati samo dobro. Predvsem hvalimo okusno inscenacijo in brezhibno režijo, kar je pomagalo že itak efektnemu delu do še večjega uspeha. — Težavna uloga Sefe je bila poverjena gdč. Wintrovi. Odkrito priznamo, da pomenja po našem prepričanju velik del umetnosti, ako se igralki posreči pri kreaciji tipa, ki ga ima predstavljati, sublimirati svojo osebo, svoj jaz v toliki meri, da odgovarja to intencijam, zahtevam avtorjevim. Ako pa tako ustvarjenje 'tipa ' pfekaša vse, tudi najbolj pretirane zahteve, ako igralka naravnost očara najbolj razvajeno oko j in zadovolji s svojo igro najrafiniranejši okus, potem imenujemo tako igranje virtuozno. S tem imenom kva-lifikujemo Sefo gdč. Wintrovo. Noben moment, ki bi kakorkoli mogel povečati učinek, nobena nuanca, ki bi v tem ali onem oziru pripomogla do briljantnejše, dovrše-nejše izpeljave značaja, ni ostala neporabljena. S to ulogo nam je gdč. Wintrova vnovič dokazala svoj izredni talent, ki do absolutne popolnosti ne potrebuje ničesar več. G. Nučič kot Glavič zasluži najvišje priznanje. Kar ga stori že od prvega hipa simpatičnega, je tista umerjenost, katero more podati edino v najčistejšem ognju kovana umetnost. Elegantna igra, združena s krasno figuro je nekaj, česar dosedaj pri g. Nučiču ševnikdai v nobeni ulogi nismo pogrešili. G. Še tri lov d je bila prav zares zapeljiva Podolska in smo v resnici obžalovali, da smo jo tekom večera občudovali samo tako malo časa na odru. Ga. Buk-škova in g. Bohuslav sta ugajala. — Trikratno klicanje igralcev pred rampo priča o utisu, ki ga je napravila uprizoritev na gledalce. — O »Lokalni železnici" govorimo za danes zaradi pomanjkanja prostora čisto na kratko. Predvsem bi kon-statirali, da oder zares ni pripraven prostor za — plavalnico, posebno ne za take, ki v plavanju niso dovolj izurjeni ; do reprize naj bi se privlačna moč gospe suflege malo zmanjšala ... V ostalem je predstava napravila na publiko, po aplavzu sodeč, dober utis. Dobra volja občinstva je rodila na strani več igralcev nekaj ne najduhovitejših dovtipov, ki pa so v burkasti komediji čisto odpustljivi. G. Ver o vše k je za uloge take vrste prav dober, ga. Dani-lova je v igri obsebi umevno odlična, držala pa naj bi se konsekventno ali dija-lekta ali pa pismene slovenščine, ga. 11 i -čičeva je bila v svoji epizodni figuri prav srčkana, ga. Bukškova je bila zelo zgovorna in za čuda eksotično kostimirana, g. Šima ček naj bi bil za spoznanje manj ceremonijozen, g. Molek je ugajal, gosp. Bohuslav je bil izboren kakor vedno, g. Skrbinšek se Je v svoji ulogi počutil vidno dobro, g. Železnik pa ni rojen za redaktorja. — Prihodnjič več. —a—.
Že zopet klobasar Andretto. Pod tem naslovom srno priobčili svoj čas notico, v kateri je trdil dopisnik, da je izdelovatelj klobas Andretto kupil v Vnanjih Goricah bolno kravo in porabil njeno meso. Od druge, zanesljive strani smo zvedeli, da ta trditev ni odgovarjala resnici, ker je bila dotična krava popolnoma zdrava, kar je potrdil tudi mesooglednik v Vnanjih Goricah. Naše poročevalce prosimo, naj nam poročajo samo resnično in naj ne delajo nikomur krivice s tem, da nas mistificirajo.
V	pojasnilo. Z ozirom na notico, priobčeno v našem listu pretekli teden pod naslovom »Ponižno vprašanje", se nam po-
roča, da »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v Ljubljani" zato še ni otvorilo svoje knjižnice, ker še nima sobe na razpolago. Soba je sicer že najeta, a še ni prazna, ker ima lastnik v njej reči, ki jih ne more drugam spraviti. Zato se knjižnica ne more še odpreti. Upati pa je, da se to v kratkem zgodi.
Ali je bilo to postopanje morda pravilno? Naš prijatelj nam piše: V Ljubljani obstoja takozvani »Prvi slovenski pogrebni zavod". Prijatelj našega lista, ki se je nahajal v neprijetnem in žalostnem položaju, da je moral oskrbeti pogreb svoje ranjke matere, se je instiktivno predvsem obrnil na gori omenjeni zavod ter mu poveril pogreb proti pogojeni ceni. Ob osmi uri zjutraj je zavod vsprejel izvršbo in takoj v navzočnosti našega prijatelja odredil vse potrebno, da se izpostavi mrtvaško krsto v mrtvašnici deželne bolnišnice na oder. Ko pa je opoldne prišel pogledat v mrtvašnico, našel je krsto v istem stanju, kot je bila pred oddajo pogreba. Takoj se je napotil v Prešernovo ulico v prodajalno omenj. zavoda, da poizve, kaj je pravzaprav na stvari. V prodajalni so mu odgovorili, naj se vrne ob dveh. Ker pa je bil ta čas zanj neprimeren, vprašal je, da li imajo telefonično zvezo. Odgovorili so mu, da jo imajo. Popoldne je torej naš prijatelj pozval dvakrat telefonično številko, seveda brezuspešno. Napotil se je potem ob 4. uri v prodajalno, kjer se mu je kratkomalo odgovorilo — brez navedbe vzroka — da pogreba ne sprejmejo. Da-li je to korektno in pravilno o tem naj sodi javnost. Vzemimo slučaj, da bi se pogreb imel vršiti še isti dan, kaj bi se zgodilo. Le hladnokrvnosti našega prijatelja naj se zahvalita brata Rojina, da ni omenjeni gospod sodnim potom prisilil ju v izvrševanje njih dolž-nostij, ker ako bi bili navedli le en upravičen vzrok, npš prijatelj bi gotovo istega odpravil. Bodi še omenjeno, da mu je tvrdka Fr. Doberlet, postregla z najugodnejšimi pogoji in najnižjimi cenami, katero je pa pozneje še znižala. Ali se hoče morda s takimi šikanami privesti slovensko občinstvo do tega, da se naj drži gesla .Svoji k svojim!"
Aproblrana šolska knjiga. Ministrstvo za uk in bogočastje je dovolilo vpo-rabo učne knjige »Mazi Josip, Geometrija za drugi razred srednjih šol", na vseh onih srednjih šolah, na katerih se matematika podučuje v slovenskem jeziku. Odlok o aprobaciji bo v kratkem objavljen.
Predavanje o koleri. Tukajšnje ljudsko in izobraževalno društvo »Akademija" priredi danes v sredo, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega Doma" javno.zelo zanimivo predavanje .O koleri". Predaval bo g. dr. Demeter vitez Bleiweis pl. Trsteniški. Predavanje se bo razjasnevalo tudi z raznimi skioptičnimi slikami. Ker je vprašanje o koleri ravno v današnjem času zelo aktuelno, opozarjamo cenjeno občinstvo na to predavanje in pričakujemo, da bo popolnoma naponilo dvorano »Mestnega Doma".
»Domovini" je darovala gospa M. Šmucova 10 K namesto venca k pogrebu pokojne gospe Jarcove. Hvala lepa!
„Slovenska Matica". Hrvatski ban Nikola pl. Tomašič je pristopil kot ustanovni član »Slovenske Matice*.
Črnilo v prid družbi sv. Cirila in Metoda, prodaja se že v sledečih trgovinah: V. Weixl, Maribor; Zvezna trgovina, Celje; I. Peteršič, Ptuj; I. Veselič in L. Kuharič, Ormož; M. Robič, Središče; A. Korošec, Radgona; F. Herzog, Ljutomer; A. Seršen, Veržej, L. Druškovič, Slovenji Gradec; I. Bonač in L. Schwentner, Ljubljana. V mariborskem okraju dobi se to črnilo razven
Mali listek.
Slovensko deželno gledališče.
Včerajšnji večer je bil posvečen satiri • fina in prav zaradi tega morda še bolj bodeča in ostra sestra je kraljevala na odru, dokler je ni pregnala njena za par stopinj sarkastičnejša satira v »Lokalni železnici".
»Punčka*, briljantno izvedena dra-matska študija Božene Vikove-Kunčticke, obravnava v dovršeni in s tehničnega stališča zelo posrečeni obliki enega najaktualnejših in obenem tudi najdelikatnejših sodobnih problemov:	problem dekliške
vzgoje. Vprašanje, katerega že tok časa sam sili do definitivne odločitve in ki se prav v najnovejši dobi pojavlja z elementarno silo in zavzema že več ali manj gotove forme, to vprašanje, ki je imenitnega pomena in principijelne važnosti za naše ženstvo, se pač ne more obravnavati s kompetetnejše strani, kot je od Fvobori-teljice ženske emancipacije, da, od Athene promachos ženske enakppravnosti, gospe Vikove-Kunčticke.	.
Opraviti imamo tedaj s tendenčno študijo, s študijo v kakršni se je poskušavalo z različnim uspehom že več pisateljev in pisateljic. Namen, pokazati nedostatnost, da naravnost nesmiselnost današnje .moderne* vzgoje ženske mladine, je dosegla pisate-
ljica v polni meri. Z ostro satiro se obrača do onih, ki hočejo obdržati žensko v okovih spolne nevednosti, v omejenosti, in popolnem nepojmovanju- življenja. Neusmiljeno razkriva nizki moralni niveau onih, ki hočejo videti v ženski samo z rožami ovito svetnico, sami pa so v vsakem oziru prav ma'o skrupulozni . . . Kruto biča na-ziranje tistih, ki vidijo v razvijajoči se deklici otroka, brez smisla, morda celo brez zmožnosti za ljubezensko življenje; neprizanesljiva je onim, ki pitajo s pravljicami o treh lilijah . . . mladost, ki hoče vendar tudi polno živeti. Ali moremo zameriti deklici, ki je za svoja leta preveč razvita, ki je zaročena že štiri leta z gospodom; ki išče povsod drugod raje svojo hipno srečo kot pri njej, ako v trenutku srčne potrebe, srčne zahteve po ljubezni dž vrtnarskemu dečku poljub? Deklica vzbuja vse prej simpatije, vse prej usmiljeno odpuščanje kot brezsrčno obsodbo. IH ako končno rijen zaročenec izjavlja: »Kaj je pomenjala za me Adela, kaj gospa Podolska! En trenutek združenja s Tabo je imel zame večjo ceno, kot cela leta življenja v njihovi družbi* .. potem upliva tako zatrjevanje ali humoristično ali pa nesramno hinavsko Ako nam lahkoživec patetično deklamuje, da je samo čista ženska njegova čast in njegov ponos, samo neomadeževana in nedotaknjena deklica vredna postati njegova soproga, je to nazor, ki zasluži, dasi propagiran od naj-
večje večine, kvečjemu pomilovalen nasmeh. Tendenco torej, ustvariti za vzgojo ženske mladine zdravejšo podlago, omogočiti in podpirati res modernejše nazore, zasleduje pisateljica s hvalevredno energijo.
Karakterizacija maloštevilnih nastopajočih oseb ne da glede jasnosti ničesar želeti. — Takih finih, z žensko diskrecijo pisanih komadov si želimo še več!
Komedija »Lokalna železnica" Ludovika Thome nam slika s svežim humorjem malomestne razmere in mestnih veljakov nemoralno »politiko*, če jo sploh lahko imenujemo tako! Naravni humor, ki preveva vse dejanje, dalje ostro umetniško oko, s katerim opazuje vse pojave ter presenetljiva gotovost in izvirna originalnost, s katero nam podaja rezultate svojega opazovanja in končno moč poštenega ogorčenja v svoji satiri, so fakta, ki z gotovostjo garantirajo popolen uspeh.
Odličen Thomov talent se nam v tej komediji prikazuje v najboljši luči. Dejanje se razvija brzo, zanimivo in se zdi speci-jelno za oder nad vse pripravno, predvsem ker nalaga fina, psihološko eksaktna karakterizacija igralcu najlepšo nalogo.
Res pa je zopet, da se nam pri nekaterih epizodah, ki oživljajo sceno, usiljuje prepričanje, da dolgujejo svoj postanek bolj trivialnosti, morda tudi strahu pred neplačanim računom publiki, kot pa navdušenje ob uri inspiracije.
Pomanjkanje vsakih fiksnih principov takorekoč profesijonalna breznačelnost političnega ateizma so cilj, kamor pošilja avtor s sigurno gotovostjo strupene puščice svoje satire, ki zadenejo v živo. Saj je pa neodločna, omahljiva masa, ki menja svoje prepričanje z največjo lahkoto v dveh dneh po dvakrat, tudi zares tarča, ki kar provocira lokovo tetivo. Tisto »meščanstvo*, ki se poleg odlične brezpomembnosti v javnem življenju ponašo lahko samo še z inteligenco daleč pod poprečno mero, izborno karakterizuje občinski svetnik Molk z modro opombo: .Veste kaj, gospod major, politika sploh ni za nas meščane; to je nekaj za tiste, ki imajo čas in jim ni treba imeti ni-kakih obzirov. Saj poguma, o, tega imamo dovolj! Ampak — nečemo ga rabiti . .
Isti občinski svet, ki inscenira županu bak-ljado za energični nastop pri ministru, ista korporacija se že drugega dne v pasji p°" nižnosti pred bureaukratijo zjedini, da mora župan v Kanoso pred ekscelenco. Vihar na morju se mahoma poleže in nastopi zopet tista topa, za vlado tako blagodejna letargija nezdramnega spanja.	...
Zanimiva pa je bila ta komedija za nas še prav posebno zaradi svoje aktualnosti. Tudi pri nas se potegujemo za lokalno železnico, tudi pri nas g°)e zastopniki ljudstva do visoke vlade isto spoštovanje, ljubezen in pokorščino ...
navedenih krajev že pri vsakem slovenskem trgovcu na deželi, kojega ima tudi več šol v porabi. Upamo, da bodo tudi gg. trgovci drugih krajev to črnilo naročili, da se bode to blago povsod tako razširilo, kakor v mariborskem okraju. Le na ta način bode mogoče družbi prinesti izdatne dohodke. Ker se črnilo po zimi v mrazu nikakor ne more razpošiljati, opozorimo gg. trgovce, da še to sedaj naročijo, dokler je topli čas. To črnilo ni nič dražje, kakor drugo, pač pa v kakovosti še veliko boljše. Zaloga se nahaja pri g. V. Weixlnu v Mariboru.
Pozor gostilničarji! Vsled odloka deželne vlade mora imeti vsak gostilničar v Ljubljani in na deželi na vidnem mestu nabit „Cenik jedil in pijač". To tiskovino je lično založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in jo prodaja 1 komad po 3 vin.
Lovska sreča. Gospod Anton Fettich-Frankheim iz Ljubljane, je dne 17. t. m. ustrelil na svojem lovu v Dobrepoljah divjega mačka, ki je tehtal 7 kg. To je res zelo redka lovska sreča.
Prememba posesti. Gosp. Fran Zajec, brivec v Ljubljani, je kupil hišo g. Ivana Potuška v Kranju z vso brivsko opremo, za 16.000 K.
Najdeno. Na Tržaški cesti nasproti vili Gjud se je našel dežnik. Kdor ga je izgubil, ga dobi na stražnici: Zavoda za straženje in zaklepanje" v Kolodvorski ulici št. 35 pri nadstražniku Zajserju.
Društvene vesti.
Slov. pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" zapoje na dan Vseh svetnikov na pokopališču pri Sv. Križu tri žalostinke in sicer ob pol 4. uri popoldne. V slučaju slabega vremena pa se bo vršilo petje v kapelici.
T.amburaško in pevsko društvo „Zvezda“. V hotelu »Ilirija" se vrši vsak dan koncert prvega damskega tamburaškega in pevskega društva »Zvezda". To društvo je koncertiralo z najboljšim uspehom v vseh večjih mestih na Nemškem, Francoskem, v Belgiji in na Danskem. Začetek vsak dan ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Strelski klub »Centrum" naznanja, da se bo danes, dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer pričelo streljanje v prostorih restavracije »Novi Svet".
Razne vesti.
r Zapuščina kralja Leopolda. Glede zapuščine belgijskega kralja Leopolda se je med vlado in princeso Klementino že dosegel sporazum. Princesa Klementina dobi 4 milijone frankov v gotovini, in se zato odpove vsem nadaljnim zahtevam. Ker je princesa dobila že preje 6 milijonov, znaša torej njena dedščina deset milijonov frankov. Enaka poravnava se bo dosegla najbrže tudi z grofico Lonyay.
* Boj za ustavo v kneževini Monako. V mali kneževini Monako, ki šteje komaj 1500 prebivalcev, bije ljudstvo hud boj za dosego ustave. Ljudstvo neprestano demonstrira pred palačo kneza Alberta in zahteva tiskovno svobodo in ustavo. Ako se knez ne bo udal zahtevam ljudstva, zna priti še do hudih nemirov, katerih posledica bo, da bo kneževina najbrže postala samostojna.
telefonska in brzojavna poročila.
Schonaichov ekspoze.
Dunaj, 18. oktobra. Danes je zboroval vojni odsek ogrskih delegatov, kjer je imel skupni vojni minister Schonaich svoj ekspoze. Zagovarjal je na vse mogoče načine izvanredne izdatke za časa aneksijske krize in pripravljal delegate še na nove izdatke. Posebno značilen je bil oni pasus, ko je Schčnaich povdarjal, da mora avstrijska armada kljub vsem zvezam z raznimi državami računati z bojem na večih frontah naenkrat. Schonaichov govor ni napravil nobenega posebnega utiša. Zastopnik Kossuthove stranke je obljubil, da bo Scho-naichov govor podvrgel najstrožji kritiki. Splošno senzacijo je vzbudil predlog delegata Heltayja, naj vojni minister posebnemu pododseku vojnega odseka predloži pregled o vojnem inventarju, da bodo delegati imeli vsaj vpogled v položaj avstrijske armade. V odseku za zunanje zadeve je Kossuth grofa Aehrenthala strahovito napadal.
Dr. Šušteršič je že dobil plačilo.
D.unaj, 18. oktobra. Dr. Šušteršič je že dobil plačilo za svojo sramotno proti -slovansko politiko. Novi ljubljanski občinski volilni red je že sankcijoniran in to samo radi tega, ker so se slovenski klerikalci vzdržali debate o Aehrenthalovem eks-pozeju.
Istrski deželni zbor zaključen.
Koper, 18. oktobra. Danes je prišlo v istrskem deželnem zboru do velikih kravalov. Hrvatska poslanca Spinčič in dr. Zuccon sta vložila več interpelacij v hr
vatskem jeziku. Deželni glavar je nato poslancu Zucconu rekel, da se zastonj trudi, ker on ne razume hrvatskega jezika. Na te besede je skočil dr. Trinajstič h glavarjevi mizi in odtrgal pokrov. Nastal je splošen nemir. Deželni glavar je zaključil sejo in pobegnil. Ko se je seja zopet pričela, je vladni zastopnik naznanil, da je istrski deželni zbor zaključen.
Poslanik Berchtold odstopi.
Dunaj, 18. oktobra. Avstrijski veleposlanik v Petrogradu, Berchtold odstopi v najkrajšem času. Kakor se poroča, ne namerava prevzeti več nobenega sličnega posla in se bo popolnoma potegnil v privatno življenje.
Bolezen prestolonaslednika Aleksandra.
Belgrad, 18. oktobra. Zdravstveno stanje prestolonaslednika Aleksandra je v skrajno kritičnem štadiju. Bati se je najhujšega. Kraljevič Gjorgje je radi bolezni svojega brata neizrečeno pobit in se nahaja noč in dan pri njegovi postelji. Izrazil je tudi željo, naj časniki sedaj nikar ne pišejo ničesar o prestolonasledstvenem vprašanju. Izjavil je tudi, da mu je življenje brata Aleksandra mnogo dražje, kakor lastno življenje.
Češko-nemška narodno-politična konferenca.
Praga, 18. oktobra. Nemški delegat Friingel je danes stavil predlog, naj se češki deželni zbor razdeli v češki in nemški oddelek in je izjavil, da je to ^kardinalna zahteva nemških zastopnikov. Čehi pa o tem predlogu sploh nočejo ničesar slišati in so ga odločno odklonili. Radi tega se splošno smatra, da se je položaj v češko-nemški narodno-politični konferenci zopet znatno poslabšal.
Samostojnost Perzije v nevarnosti.
London, 18. oktobra. Angleška vlada je stavila perzijski vladi na svojo noto trimesečen rok. Če v tem času ne bodo nemiri v južni Perziji popolnoma ponehali, si bosta Anglija in Rusija Perzijo razdelili. Rok je zato tako dolg, da se Perzija lahko pripravi.
Venizelos ministrski predsednik.
Atene, 18. oktobra. Venizelos je že sprejel sestavo novega kabineta. Dobil je tudi že dekret, s katerim ga kralj pooblašča, da sme v slučaju potrebe, takoj razpustiti narodno skupščino. Venizelos bo prevzel tudi vojni in mornariški resort.
Atene, 18. oktobra. Kralj je že potrdil sestavo novega kabineta.
Železničarska stavka na Francoskem.
Pariz, 18. oktobra. Stavka francoskih železničarjev je že končana in sicer s popolnim porazom stavkujočih. Na vseh progah se vrši promet popolnoma redno.
Anglija se že mobilizira.
London, 18. oktobra. Angleška vlada je z ozirom na kritičen položaj v Perziji zaukazala, naj se indijska armada takoj mobilizira in naj bo vsak trenotek pripravljena za odhod.
Eksplozija v rudniku.
Han o ver, 18. oktobra. V nekem tukajšnjem rudniku je nepričakovano eksplodiral dinamit Ubitih je bilo 15 oseb.
Poraz dr. Stadlerja.
Dunaj, 18. oktobra. Danes seje sarajevski nadškof dr. Stadler vrnil iz svojega potovanja v Rim. Stadler je strahovito razočaran, ker je celo v Rimu doživel popoln poraz in je papež odločno odklonil njegovo protifrančiškansko gonjo v Bosni. Papež je danes sprejel hrvatsko deputacijo pod vodstvom dr. Mandiča. Papež je deputaciji izjavil, da je o vsej stvari že informiran potom dunajskega nuncijata in da je že vse potrebno ukrenil. Splošno se domneva, da je nadškof Stadler svojo vlogo že doigral in da se bo v kratkem umaknil iz svojega mesta.
Radi socijalizma.
Dtisseldorf, 18. oktobra. Danes je bil tukaj obsojen neki podčasnik, in sicer samo radi besed: »Danes še nisem socija-list, jutri pa sem že lahko," na degradacijo in 7tedensko težko ječo. (Na ta način se pa še ne bo uničil socijalizem. Op. ured.)
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Poslano*)
Včerajšnji »Poslano* v tem listu se meni zdi ravno tako, kakor če učitelj dva poredna šolarja zaloti na nepravi poti in zalotenec prične kričati: »Ne, ne, jaz nisem bil, ta-le je storil!*
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Gdč. Franja Snoj, trgovka v Kolodvorski ulici je vsled neke brezimne de-nuncijacije dokazala s svojim »Poslanim* resnico starega pregovora : Če psu na rep stopiš,^pa zalaja!*
Če hoče gospodična dokazov, ji tudi dokažem, kako ljudi kliče in vabi v svojo trgovino. Saj je še našo učenko, ko je šla s svojo teto mimo njene trgovine, vabila na nakup.
Torej, najprvo pred svojim pragom pometati!
Obenem je pa tudi dokazala, da še ni nikdar zapustila Ljubljane in če bi mesto romanov čitala poučne spise, poznala bi velikomestno življenje sosebno v bližini kolodvorov. Pojdite v Trst, Sarajevo, Hamburg in druga taka mesta, potem boste spoznala trgovsko življenje. Še policiji ne pride na um, trgovcem delati zaprek, ker edino v slučaju kakega pretepa stopi v akcijo. Naj torej Ljubljana radi par filistrov res ostane tisto majhno provincijalno mestece?
In slednjič. Najmlajša sem s svojo trgovino v Kolodvorski ulici; kako mi hočete zameriti, da Vas, Orehka in druge trgovce in trgokce v tej ulici posnemam ?
Nikari stvari spravljati na dan, če imate vsi skupaj dosti masla na glavi!
Albina Koser, trgovka.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah Zaključek malih oglasov ob fi. uri zvečer.
l.okal pripraven za pisarno ali trgovino v bližini Slovenskega trga se odda takoj v najem po nizki ceni. Vprašanja na ins. biro Jutra*.	332/4—4
Kinematografski in skioptlčni aparat malo rabljen, model ,Pat h e* se proti ugodni ceni proda. Sl. društvom, posebno izobraževalnim, se nudi lepa prilika, si tak aparat ceno nabaviti. Pojasnila daje M. Lavrenčič, Dunajska cesta 31.	334/4—4
Stavbišče, okrog 1000 klafter ve iko, poleg drž. ceste, v neposredni b ižini kolodvora na Jesenicah, se pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje Viktor Plahutar, p. d. Zaveljčina, na Savi št. 1, Jesenice— Fužine.	335/5—2
Nemeblovana soba s posebnim vhodom za enega gospoda se išče. — Ponudbe sprejema inseratni biro Jutra1'.	336/3-2
Proda se iz proste roke hiša s šestimi stanovanji. Ugodna prilika. Poizve se v Novem Udmatu štev. 108.	337/2—2
Gospod išče opremljeno sobo s posebnim vhodom in dobro hrano, najraje pri boljši vdovi. Ponudbe pod .Gospod 10*, poštno ležeče, Ljubljana. 339/3 1
Lep šivalni stroj, obenem salonski, se ceno proda. Poizve se pri hišnem oskrbniku Bratovžu, na Starem trgu št. 20.	340/3—1
Proda se dobro ohranjen šivalni stroj, 1 otroški voziček in nekaj obleke na Elizabetni cesti 7, L nad. _________________________________________ 34 l/j—1
Odda se dve elegantno meblovani mesečni sobi s krasnim razgledom. Na razpolago tudi kopalna soba. Vprašati je na Elizabetni cesti 7, II. nad      342/1—1
Meblovanu soba s popolnoma separiranim vhodom se odda na Rimski cesti 2/1., levo. 343/1 .j
Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica.	6—23
Kupujte , JUTROM
lv£od.lstinja.
MINKA HORVAT
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča svojo veliko izbiro
3?©pra,T7-ila, točno in ceno.
+ Vincenc Richterja
1
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vincenc Richter, Dunaj IX. Sobleskygasses.
Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dnnaj L, Tncblanben št. 9.
? I ? I K O ? O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O ? O ?
nikelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“
? 1 ?
I K O ? O ?
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rolo, žaluzij in železnih valjčnih zastorov.	—1
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. :
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od	56	do	65	litrov
■	100	,	120	»
.	150	,	180	»
,	200	,	250	»
,	250	,	800	»
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Rosner S Komp.
Ljubljani, poleg .Union".
pivovarne
Edino zastopstvo in zaloga »Prve hrv. tvornice sodov* v Novski.
Svoji k svojim!
Pozor
kavarnarji, restavra-terji in hotelirji!
Za novo leto sem izdelal priročne mehke in elegantne etuije s koledarčkom za leto 1911, kakršne razdelijo ob novem letu hotelirji in kavarnarji svojim gostom.
Za obilna naročila se najvlud-neje priporoča
Fr. Breskvar
knjigovez v Ljubljani.
Vzorci in ceno vsakomur na razpolago.
Svoji k svojim!
SifkHp iz belega hrastovega UC iesa> trpežni, močni
•G* (/3
GL o
>t/5
a ^ cj
T-l 6,3
<D
O
(Z)
Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
Ir. A. Irtoma naslednik Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
C/5
O
O.
rt>
< X re *-i n. v a S? w 2,
W N*
°g n
X
(TpnP nizke in solidne V>vllC točna postrežba
IT v za slabokrvne In prebolele
l"! /1 je zdravniško priporočeno črno dal-1 II v/ matinskovinoKučnajboljšesredstvo. -	   5	kg	franko K 4 —.
Br. JVovaLtovič, Ljubljana.
^^^^fTfTTTffTTTfT
Česky hostinec v Terstu
Mia Menila
Češka gostilna v Trstu
Edina slovenska kisla voda
iti
Mi
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri osl£i-toriiištvi.i Tolsto-vr-stce slatine, pošta Gruštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino 1 Vsaka slov. gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo!
Dr. Ivan Oražen
ne ordinira do preklica.
Telefon interurban štev. 129.
| Valjčni mlin v Domžalah
' L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
26-2
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezp lačni kurzi za vezeje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
•=~~" ■= Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.	=
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-= ljejo v račun. —
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1
Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reservni	fond	K	450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na dunajske komunalne srečke d 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 800 000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
salon, za gospode
Ivana Magdiča, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v idoči sezoni moderno angleško blago.
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad
5.000 kom. oblek
2.000 „
za gospode .
„	„	„ dečke . .
2.000 „	„	„ otroke . .
1.000	„	posameznih hlač „	gospode	.
5.000	„	pelerin iz velblodje	dlake .	.
1.500	„	površnikov, raglanov in zimskih sukenj
500	„	posameznih modnih	telovnikov	.	„	„	3*—	„
18.000	„	konfekcije za dame	in deklice	kakor	paletoti,	raglani,
mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
od K 8‘— naprej
«•___
n	n™	n
»	»	*	»
n	y>	^n
»	»	6-—
Priznano nizke cene!
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Zimsko
bluze, spodnja krila, hišne 1 halje, nočne čevlje itd.
vse v največji izberi in najboljši kakovosti
v modni in športni trgovini	3
P. Magdič, Ljubljana, nasp;°oltf,ne t
 ..................  I.................................................................................1111111 ■ • 11111
perilo
za gospode, j dame in otroke,