JUTRA Maribor, sobota 10. novembra 1928 Uredn Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 demokracije /— • ----- Cena 1 Din Leto !!. (IX.), Izhaja razun nec Račun pri poštntm ček. zav. * Ljubljani i Velja messčno, prej o man v upravi i " uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglasi po larifu OgJa#« »prejema tudi ogtaml oddelek Jutra« v Ljubljani, Praiemova ©fe obletnici KDSC Danes 10. tm. poteka leto dni od velikega zgodovinskega dneva, ko je bila ustanovljena Kmečko-demokratska koalicija. Že takoj po lanskih volitvah 11. sept. je vzniknila ideja zbližanja in združitve demokratskih elementov v državi v borbi proti hegemonizmu, izkoriščanju in reakciji. Dne 22. okt. 1927 so šefi treh opozicijskih .strank gg. Pribičevič, Radič in Jovanovič poslali g. Davidoviču spomenico, v kateri so predlagali koncentracijo celokupne demokracije pod njegovim vodstvom v veliko demokratsko unijo. Davidovič je sicer osebno sprejel to misel, vsaj navidezno, s simpatijo, ni pa imel ne volje in ne moči, da bi bil v svoji stranki izvojeval ideji zmago. Tako je potekel 25. oktober, ki je bil od predlagateljev memoranda določen kot termin za odgovor, tako so potekali tudi na daljni dnevi, a klub g. Davidoviča je z odgovrrom odlašal in stvar zavlačeval. Razmere pa niso dopuščale, da bi bila gg. Radič, in Pribičevič, ki sta medtem po mnoscstrankih razgovorih obnovila svoje mladostne idejne in prijateljske zveze, prepustila usodo nadaljnesa političnega -"jvoja rokam neodločnega g. Davidoviča. Tako sta se že prve dni novembra 1027 sporazumela, da se iz obeh klubov HSS in SDS ustvari parlamentarna enota pod imenom Kmečko-demo-kraiska koalicija, kot jedro bodoče demokratske unije in kot prva etapa k lije-dinjenjn vseli demokratskih elementov v državi. Ustanovitev KDK se je izvršila 10. nov. 1927. Danes praznujemo torej obletnico velikega dogodka, ki pomeni preokret v ce lokupri naši notranji politiki, ker se je ustvarila tesna zveza med dvema političnima skupinama, ki sta glavni nosite-Ijici političnega življenja v prečanskih krajih in kot taki soodločilni in soodgovorni za politično, gospodarsko in sod. jalno usodo teh pokrajin. Dočim sta se ti dve skupini v prejšnjih letih dali od vlastodržcev radikalske in Davidoviče-ve stranke zlorabljati druga proti drugi za strankarske interese obeh glavnih sr-bijanskih strank, stojita od lanske jeseni sem v enotni fronti proti izkoriščanju in zapostavljanju pokrajin, ki so se pred 10. leti prostovoljno združile z bivšo kraljevino Srbijo v edinstveno državo. Borba, ki jo vodi KDK že leto dni za enakopravnost prečanskih krajev, za najprimitiv-nejše človeške in državljanske pravice, za poštenje v državni upravi, še ni končana in .še ni peljala do pozitivnih uspehov. Še so na delu in še imajo veliko moč srbijanski hegemonisti in njihovi pomagači, ki tiščijo tudi v Srbiji narod k tlom z nečuvenim terorjem in s pomočjo svojih bank. Še je tudi velik del naroda v Srbiji zapeljan po frazah velikosrbske Ideologije, ki smatra naše kraje za podjarmljene in vsled tega kot Naravni objekt eksploatacije. Še tudi v najvišjih vrhovih. kjer .odločajo p usodi države, ni prodrlo spoznanje, v čem leži notranjepolitični problem mjŠe države. Nedvomno pa je, da ideja KDK prodira med narod z vedno večjo silo in da podira danes tudi že v srbijanskih krajih jezove predsodkov In demagoških gesel. Kakor se je otresla svojih političnih krvosesov Rumunija, tako se jih bo tudi Jugoslavija. Zmaga Etmeil ¥ Rumunui VODJA NARODNE KMEČKE STRANKE, MANIU, SESTAVIL HOMOGENO VLADO. — RAZPUST RUMUNSKE ZBORNICE IN NOVE VOLITVE. BUKAREŠT, 10. novembra. Vodja narodne kmečke stranke, Maniu, ki je dobil sinoči mandat za sestavo homogene vlade kmečke demokracije, je danes ob 10.30 dopoldne predloži! regentskemu svetu sledečo listo nove vlade, ki jo je regent-ski svet odobril: Ministrski predsednik in notranji minister Maniu; zunanje zadeve Vajda Vojvod; poljedelstvo John Mihalage; finance Mihael Popoviči; trgovina in promet Virgil Madgear; justiea Gregor Junian; prosveta Sever Poeu; socijalna politika Raduceanu; javna dela Panhilapu. Pomočnik ministrskega predsednika in notranjega ministra državni podtajnik Lu-gosanu. Nova rumunska vlada bo že danes ob 4. popoldne prisegla in takoj nato prevzela posle. V programu, ki ga je objavila narodna kmečka stranka s posebnim proglasom, se poudarja, da bo vlada takoj razpustila sedanji parlament in razpisala nove volitve, ki se bodo izvršile nato v 30 dneh. Osem dni po volitvah se sestane nova zbornica, ki bo najprej rešila vprašanje inozemskega posojila in stabilizacije valute. Današnji listi pozdravljajo novo vlado in jo označujejo kot važen mejnik o razvoju politične zgodovine Rumunije. Trgovinska pogodba z Avitrljo odobrena SKUPŠČINA JE SPREJELA DANE S VEČ KONVENCIJ. — KONFERENCA ŠEFOV VLADNIH STRANK. Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži k Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r. z. z o. V \v BEOGRAD, 10. nov. Na današnji seji narodne skupščine je predsednik Mihailovič po prečitanju zapisnika sporočil, da je vlada med drugim predložila skupščini več konvencij, tako o vzajemni pravni pomoči med Italijo in Jugoslavijo in naknadni sporazum glede izvajanja pravnih konvencij. Vlada zahteva za vse konvencije nujnost. Po kratkem ekspozeju trgovinskega ministra dr. S p a h e je nato skupščina soglasno odobrila trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Minister Spa ho je naglašal v svojem govoru, da je vodila vlado pri sklepanju te pogodbe želja, da otvori našemu gospodarstvu novo tržišče, kar je tudi dosegla. V nadaljnem poteku je skupščina brez debate verificirala trgovinsko pogodbo z Madžarsko, ki jo je predlo- Poincare sestaulja nauo ulačo PARIZ, 10. nov. Sinoči je dobil Poincare mandat, da sestavi novo vlado. Poincare bo skušal sestaviti vlado republikanske zveze, ker je na-daljna ohranitev Narodne unije nemogoča. Kakor se govori, bodo na-mestp 4 odstopivših radikalnih ministrov stopili v novo Poincarejevo vlado štirje pristaši iste stranke, ki pa obsojajo sklepe kongresa v Angersu. Današnji listi pišejo, da bo nova vlada sestavljena že danes, nakar se bo jutri predstavila parlamentu. Laua na progi fDessina-Catania RIM, 10. novembra. Lava je danes ponoči dosegla železniško progo Catania— Messina in jo na več mestih porušila. Zlasti železne konstrukcije mostov so se v lavi raztopile- Promet na progi Messina—Catania je prekinjen. Zveze z Italijo* vzdržujejo štirje parniki, ki vozijo dnevno po dvakrat. Pebivalstva se po-lašča vedno večja panika, ker bcitaa žila vlada že pred par dnevi, nakar je bila seja zaključena. Kakor se zatrjuje, bodo skupščinske seje zopet za več dni odgodene. V pondeljek ima sejo finančni odbor, ki bo razpravljal o uredbi podpore v slučaju elementarnih katastrof in o uredbi glede potnih stroškov pri službenih potovanjih državnih nameščencev. Ob 8.30—10. dopoldne se je vršila v kabinetu notranjega ministra konferenca šefov vladnih strank, kateri je prisostvoval nekaj časa tudi koman dant žandarmerije, general Tomič. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, se je vršila razprava o odgovoru, ki naj ga da dr. Korošec imenom četvor-ne koalicije inž. Savčiču, kakor tudi o novih ukrepih proti Kmečko-demo-kratski koaliciii. ognjenik neprestano ogromne množine lave in ni pričakovati, da bo erupcija kmalu ponehala. Lava je oddaljena od morja samo še sto metrov. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 12. t. m. ob 8. zvečer, bo predaval naš odlični planinski pisatelj g. dr- Oblak iz Ljubljane, s pomočjo lepih skioptičnih slik o visokih Tatrah. Prireditev je v zvezi s planinskim društvom in pripade ves čisti dobiček fondu za zgradbo planinske koče pri Ribniškem jezeru. Planinci'se zato pozivajo, da se udeleže predavanja v čim večjem številu. — Poneverba. Včeraj je mariborska policija aretirala delamržnega delavca Martina Lepenika, ki je svojemu gospodarju poneveril suknjo in dežnik in ki ga zasleduje okrožao sodišče radi nastopa trimesečne kazni, katero si je nakopal radi tatinske podjetnosti. Na poa v zapor se je Martin iz-treal stražniku in pobegnil, toda neprevidnost se je maščevala in je mogel le do večera uživati svobodo. Bil je zopet aretiran v času, ko je bil na obisku pri svojem dekletu. — v Noue obrtne prauice u mari-boru Meseca oktobra so bile v Mariboru Izdane sledeče nove obrtne pravice: Penko Ivan, trgovec z delikatesami, Krekova ul. 7; Halberth Walter, izdelovanje usnja na tvorniški način, Kopališka 23; Glogovšek Josip, pek, Smetanova ul. 51; Kac Ivan, mesar, Ruška c. 8; Drevenšek Ivan, krojač, Glavni trg 2; Mastek Franjo, trgovec z mešanim blagom, Glavni trg 16; Glogovšek Ana, branjarija, Smetanova ul. 51; Herman Katarina, branjarija, Krekova ul. 6 in Kompara Rudolf, Krekova ul. 16. Izbrisane pa so bile meseca oktobra sledeče obrtne pravice: Rajčič Stevo, izdelovanje kemičnih izdelkov pod imenom »Maya«, Slovenska ul. 12; Halb&rtft Walter, trgovec z usnjem in surovim!' kožami na debelo, Kopališka ul. 253; Kurinčič Ferdo, trgovina z delikatesam!,* Aleksandrova c. 31; Makoter Roza, trgovina^ s pohištvom, Slovenska ulica 2; Makotter Servat, tapetnik, Krekova ul. 6 in Bračko Josip, trgovska agentura in komisija, Meljska c. 68. Krajevna organizacija SDS za III. okr. priredi drevi ob 19. uri v vseh prostorih gostilne g. Henigmana (Pri belem zajcu) v Melju članski družabni večer s koncertom, plesom in kegljanjem n^dobitke. Vabimo vse somišljenike in prijatelje SDS, da se udeleže tega družabnega večera. Sodeluje tudi nam dobro znano pevska društvo »Jadran«, ki bo zapelo par krasnic pesmic. Na svidenje! Odbor k. o. SDS Melje. — Zopet poskus samomora Dan za dnevom se vrstijo poročila o izvršenih ali poskušenih samomorih. Sinoči okrog 8. si je pognal komaj 18 letni sluga neke mariborske restavracije, Francelj T. kroglo v srčno stran ter se zelo usodno ranil. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnico. Kaj je nesrečnega mladeniča pognalo v obup, še ni dognano, pač pa se govori, da gre za nesrečno ljubezen. — S steklenico po glavi. Ko vre mošt, se število običajnih pretepov zviša. Snoči jo je skupil ob" priliki nekega pretepa 211etni zidar France K. iz Pobrežja. Njegov na*1 sprotnik ga je po kratkem prepint, vsekal z litersko steklenico po glavi/ Ranil ga je na čelu in rešilni oddelekj mu je zavezal rano, ki k sreči ni preveč nevarna. — Potepuštvu se je pričela vdajati tudi mladina. SinoČli je policija aretirala dve 14Ietnl deklici 1*5 Prekmurja, ki sta se v mraku skrivali in; prezebali na Glavnem trgu. Pravita, da" ju je beda nagnala iskat zaslužka. Otro-j ka sta iz delavskih rodbin, ki živita vj velikem pomanjkanju in za nju n| bilo! pri mizi več prostora. Policija ju bo vr-1 nila v domovinsko občino. — Policijski drobiž. Od petka na soboto je bilo policiji vposlanih 20 prijav radi najrazličnejših^ prestopkov, izvršeni pa sta bili samo dve; aretaciji radi vlačusarstva. — Terezija Maher je včeraj na Ruški cesti izgubila denarnico z zneskom Din 55. V denarnici je imela tudi dragocen naslov iz Amerike. Najditelj se naproša, da vrne vsaj naslov, ki je za prizadeto velike važnosti. — V Vetrinjski ulici je Vilmi Cajnko izginil včeraj popoldne pes volčje pasme z znamko »Leibnitz 880«, Najditelj naj ga proti nagradi odda v gostilni Zokali na Meljski cesti. /wsrt V MairiboVu, 3ne '10. XI. '192$ Demagogija in cinizem »MI SAMO MI!« — PUNIŠA RAČIČ IN VAŠKI PRETEPI. — RAZLIKA MED KLERIKALNIM IN NAPREDNI M ČASOPISJEM. Maribor, 10. nov. Na sedanjem zasedanju oblastne skupščine se je zopet pokazalo, kako jso vladni zavezniki radikali in klerikalci drug drugega vredni. V Beogradu pravijo radikali: Mi in samo mi, tu v oblastni skupščini pa klerikalci: Mi in samo mi. Tako in nikakor drugače — je jedro in izraz vseh ddborniških referatov. Včeraj je bilo zato dokaj kričečih primerov, primerov demagogije in cinizma. Predstavnik Hrvatov je opozoril na jez, ki je nastal med Slovenci in Hrvati po 20. juniju, ko je SLS stopila na stran beograjskih hegemo nistov, iz katerih je izšla ubijalska zarota. Na to konstatacijo protesti in opomin predsednika. Odgovoril je pa govornik SLS večine odvetnik dr. Ogrizek, kakor bi bilo predebelo še za kako krčmo: »Kako morete kaj takega govoriti! Če v vaši vasi koga ubijejo, mi tudi ne govorimo o ubijalcih«. Politika SLS, pisava »Slovenca«, podpis poslanca Pušenjaka itd., vse to se odpravi s primero vaškega pre-\tepa, na katerih tudi Slovenija ne ^irpi pomanjkanja. ^ Opozicija upravičeno očita, da se zavračajo njeni stvarni predlogi. Odgovor zopet od dr. Ogrizka: Saj smo [.popravljali proračunski predlog! — (Popravki so pa bili po večini .radi [tehničnih pogreškov in napak samih I pjblastno-odborniških strokovnjakov. -• Mogoče napravijo nalašč kake napake, — če ne drugače — pri seštevan ju ,,d a .lahko, reče jo: Saj smo spre- •^Kako •: značilno je tudi to-le: Opozicija*pravi, da ne more zaupati no-yemo proračunu, ko nima obračuna ^pretečenem proračunskem razdob-Odgovor!: Obračun je pri glavni * "%in*ker?se še ni vrnil, se ne A more pokazati. Da bi oblastni odbor skupščini lahko pokazal, kar je pisal ali predložil glavni kontroli, na to se seveda ne spomnijo. Obračun bo sicer že 'enkrat prišel nazaj od glavne kontrole. Toda tedaj se bo delalo že davno z novim proračunom in ko bo njegov obračun nekje pri glavni kontroli, bo sprejet zopet nov proračun. * In še ena Ogrizkova! — »Koliko bodo listi zopet pisali o vaših uspehih«, je dejal opoziciji. S to žalitvijo nelderikalnega novinarstva je zvezano na pretege cinizma. Vsi listi, raz-ven klerikalnih vedo povedati, kaj pomeni oblast ob slabi centralni upravi, govorijo pa pri tem o oblastni samoupravi in o oblastni skupščini, do-čim razglašajo klerikalci oblast za svojo domeno in vse, kar zahteva in doseže celokupna oblastna skupščina, predstavljajo za svoje delo. Oblastni odbor razven tega še ne da nobene objave največjemu slovenskemu časopisnemu podjetju, vse pa edinole klerikalnemu tisku. In kljub temu še bojkotirani slovenski listi niso zamolčali nobene prednosti in važnosti oblastne samouprave in nobenega izvedenega dela oblastne uprave. * SLS ima v svojem večinskem klubu ljudi šolane od »šaljivca« v »Slovenskem Gospodarju«, ki je že pisal o Stjepanu Radiču - kot »ciganu«, o Zagrebu kot središču makedonskih ko mitov itd., a tudi ti ljudje govorijo včasih pod pritiskom svojih gospodarskih vprašanj ravno tako, kakor je govoril ta ali oni član opozicije. Ali se kaj takega enostavno zavrže, ker mož ni pred opozicijonalcem odprl ust, ali se pa sprejme in potem raztrobi kot zasluga prvakov SLS, ki so pa v svoji samopašnosti in nesposobnosti poprej nekaj takega odločno odbijali. ;1,o- ; > t Martinovo — slovenski narodni praznik KRST NOVEGA VINA. — MARTINOVA GOS. — KMEČKA VERA V SV. MARTINA, ZAŠČITNIKA MLADEGA VINA. Življenje našega kmečkega ljudstva je gojeno z neštetimi svetniki in cerkvenimi prazniki, ki imajo svoj pravir v praslovanski poganski dobi, ko je narod živel- v odvisnosti od narave in njenih sil. Različni letni časi so imeli nanj različen vpliv: Pomladi je gospodovala Vesna, boginja mladosti in brstja, prerojenja; poleti, v času zorenja so gospodovali drugi bogovi, katerim je bila zaupana rodovitnost poljskih pridelkov, predvsem maščevalna Svarog in Perun, katerih jrpliv se je raztegal v plodonosno jesen, dokler ni prikašljala maščevalna Morana, boginja smrti, predstavnica zime. — Časi so minuli. Z latinsko invazijo so prišle druge šege in navade, ali le na videz, kajti narod je dal svojim bogovom imena latinskih svetnikov, a običaji so ponekod ostali docela neokrnjeni. V vrsti tipičnih praznikov, katerih si-cter ne zaznamuje noben oficijelni koledar, a so ohranjeni v tradicijonelni veri inaroda, so zlasti jesenski prazniki trgat- ve in krst novega vina. V to vrsto spada ;tudi Martinovo. Kdor pozna življenje Isvetnikov, ve, da sv. Martin (Davorin) 'ni imel prav nič opravka z žlahtno vinsko kapljico. Bil je — po žargonu dana-jšnje dobe — »rimski erarski človek« — isamo s to razliko, da je slovel kot dobrotnik revežev. Cerkev ga upodablja jkot jezdeca na konju, ki od-ireže z mečem kos svojega plašča in ga 'izroči golemu siromaku ob cesti. Idealno llepa, plastična karakteristika ljubezni do1 bližnjega- Danes je vinski patron. Zakaj? .Trgatve so v oktobru, njegov god pa pada na 11. november. Neki svetnik mo-•ra biti za važen dogodek, ko se vinski "mošt pretvarja v vino/ In tako je moral jčlavekoljubni rimski centurio Martin jprevzeti vlogo statista za — Bacchusa. Nadomestek, kaj pak, Vrban pa je nje- gov rival. On je zaščitnik goric, ko cvetijo, dehtijo in zorijo, a ko se vinski mošt pretvarja v zlato vinsko kapljico, ji je za krstnega botra izbran vitez sv. Martin. Ko napoči god sv. Martina, dobi toletni vinski pridelek definitivno krstno ime »novo vino«. Vse ostale vinske vrste pa s tem dnevom avanzirajo v višjo stopnjo: staro vino, letnik ta in ta... Kakor pri vojakih. In Martinova gos! Prastara legenda o gosi, ki je opozorila Martina na neko pretečo nevarnost, ima dandanes čudno formo: Pitana gos mora ta dan na mizo. In če ni gosi, prevzame to vlogo pitana kokoš in če ni drugače tudi — prašiček. Na Martinovo je vse živo. Povsod cvrejo, gnetejo, pečejo, pretakajo in se pripravljajo na vse mogoče načine za dostojno proslavo godu sv. Martina, ki je eden najbolj upoštevanih slovenskih narodnih svetnikov. — Na vseh oglih in kioskih kakor tudi v časopisju bereš nepretrgoma naznanila o Martinovem plesu, Martionvi goski, Martinovi proslavi in drugih sličnih stvareh. Velik svetnik je to — naš Martin —-slovanski Davorin in godovnik mnogih, mnogih Slovencev. — mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 10. novembra ob 20. uri »There-se Raquin« ab. B- Kuponi. Zadnjikrat, Nedelja, 11. novembra ob 15. uri »Gej-ša«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »On in njegova sestra«. V korist udruženja gled. igralcev. Pondeljek, 12. novembra. Zaprto. Torek, 13. novembra ob 20. uri »Robert in Marijana« ab. C. Kuponi- Zadnjikrat, Mariborski in Posestnikom hiš in podjetij! Dne 1. decembra se bo v Mariboru, sporazumno z merodajnimi oblastnimi in narodnimi društvi, svečano praznovala desetletnica ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev in osvobojenja Maribora. Obenem se ustanovi tudi oblastni odbor Narodne Odbrane za mariborkso oblast. Pričakovati je, da bo naval ljudstva močen. Samoobsebi je umevno, da bo na ta pa-trijotični praznik, posebno med obhodom po mestu, navdušenje množice na višku in da bi lahko posamezne neokrašene hiše razburljivo vplivale nanjo. Podpisani odbor zato uljudno vabi vse posestnike hiš in podjetij, da izobesijo ta dan na svojih poslopjih državne ali narodne zastave, in če teh še nimajo, da si jih priskrbe pravočasno. S tem se izognejo morebitnim nepreprečljivim incidentom in izvršijo svojo državljansko dolžnost. Za pripravljalni odbor: Div. gen. v p. R. Maister. Iz mestnega sveta. V četrtkovi seji mestnega sveta mariborskega je bil sprejet nad vse u-mesten sklep, da se v bodoče ne bodo dajala več dovoljenja za prodajanje turškega medu in sladoleda drugim osebam oziroma obrtnikom kakor izključno domačim. Za to odločbo je bila zlasti merodajna higijenska plat prodajanja in pa dejstvo, da imamo dovolj domačih sladoledarjev. — Na meščanskih šolah je nastopilo čudno stanje v pogledu zdravstvene skrbi. Letos so pobrali od vsakega učenca v ta namen po 20 Din in poslali po določbi tozadevne uredbe ves denar hipotekarni banki v Beograd. Za zdravnika pa država, ki jemlje denar, ni poskrbela, tako da je sedaj naše meščansko šolstvo brez zdravniškega nadzorstva. Mestni svet se je postavil na razumljivo stališče, da ne more dati zdravnika, če ne dobi za to odškodnine, ki se vendar ravno za to pobira od učencev. — Štiri zasilne stanovanjske hiše — zidane barake, ki jih gradi mestna občina ob Magdalenskem parku, bodo v kratkem dogotovljene. V poštev prihajajoče stranke se bodo že s 1. decembrom lahko vselile v ta zasilna stanovanja, ki jih je 32. — Izdanih je bila cela vrsta uporabnih dovoljenj, med tem ko so prošnje za gradbena dovoljenja spričo prihajajoče zime redkejše. Prejeli sta gradbeno do volenje družini Friderika in Pavel Bauman, ki zgradita hišo in gospodarsko poslopje na Radvanjski cesti št. 23, in pa Josip Holeček, ki si bo postavil pritlično stanovanjsko hišo na Betnavski cesti št. 45. — Moderno stranišče pred kolovorom. Kakor smo že javili, namerava mestna občina razen na Glavnem trgu in pred frančiškansko cerkvijo sezidati tudi pred glavnim kolodvorom moderno podzemno stranišče. Toda to poslednje bodo menda pričeli graditi šele takrat, ko bosta prvi dve že v »obratu«. Načrti za predkolodvorsko stranišče so bili sedaj predloženi direkciji državnih železnic na odobritev. Po teh načrtih je zamišljeno stranišče ravno nasproti glavnega uho-da v kolodvorsko poslopje pred stopnicami na Aleksandrova cesto. Nad straniščem bi bila postavljena dva paviljona za trafiko, časopise ali podobno. Po mišljenju strokovnjakov pa trpi ta načrt na napaki, da bi paviljon s strani kolodvorske ulice publiki popolnoma zakril fronto kolodvora. Sicer pa bi se morda v tem posledu še lahko spremenil načrt. Kar se pa tiče paviljonov, pa bi bili gotovo zelo umestni predvsem tudi na glav nem trgu in pred frančiškansko cerkvijo, kjer je promet najživahnejši. — Otvoritev brzojava In telefona Ježica. Dne 1. novembra je bila pri pošti Ježica pri Ljubljani otvorjena brzojavna in telefonska služba. — Trgovstvo in zadružništvo. V trgovinski register se je na novo vpisala tvrdka Franc Berger in sin v Celju z obratnim predmetom: trgovina z vinom na debelo. V zadružni register pa se je vpisala Vinarska in sadjarska zadruga v Ptuju. —. Georges Blondel, profesor na visoki šoli za politične vede in na College de France v Parizu je imel v četrtek, 8. t. m. v »Vesni« predavanje, ki mu je v lepem številu zbrano odlično občinstvo sledilo z napeto pazljivostjo. Uvodoma je omenil predavatelj, da je ohranil v najboljšem spominu prijazen sprejem, ki ga je bil deležen leta 1927 o priliki svojega prvega poseta, in kako srečen je, da zopet vidi Maribor in da lahko s toplo besedo zahvali gospo general Maistrovo in njene sotrudnike za njihovo delo v prid jugoslovansko-francoskemu prijateljstvu. Dalje je govornik predvsem skušal podati vtise, ki jih je dobil na svojem dolgem potovanju skozi srednjo Evropo. Ugotovil je, da so različni narodi, ki so si bili priborili nekoliko več svobode, doživeli marsikatero razočaranje. Povsod so mislili, da se bo vse hitreje uredilo, pričakovali so, da si bodo narodi podali roke in da si bodo bratsko združeni prizadevali, da organizirajo mir, ki je organizacije potreben prav kakor vojna. Toda kmalu je prišlo naravno razpoloženje posameznih narodov zopet na površje. Tako bi bili Angleži in Amerikanci lahko storili več za obnovo Evrope. Sicer pa ni lahko združiti upravičenih demokratskih teženj s potrebo močne centralne vlade, ki^naj čuva notranjo skupnost novih držav. Zato je treba potrpljenja, treba je obuditi čednosti sloge, nesebičnosti, spravljivosti in požrtvovalnosti, kajti višji državni interes ni nekaka svota interesov posameznikov* Gospod G. Blondel zaupa v bodočnost in želi, da se povzpne Jugoslavija po vseh opasnostih, ki jih je srečno prestala, na ono mesto, ki ji gre po vrlosti njenega naroda. — Poslušalci so zahvalili predavatelja za njegove bodreče besede z živahnim aplavzom. Pride 18. novembra Pride Kralj kraljev istočasno v Kino Union in Graiski kino Upravni odbor oficirskega doma v Mariboru priredi v soboto, dne 10. tffl, v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer s plesom- Začetek oh 21. uri. Obleka promenadna. Prijatelji častuikov so vabljeni s svojimi rodbinami. 2133 Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru sklicuje sestanek članov v torek dne 13. t. m. ob 19.30, v mali dvorani Narodnega doma- Dnevni red: Poročilo o ustanovitvi kreditnih in stavbenih zadrug. 2145 Martinov večer v Studencih se vrši nocoj v soboto ob 8. uri, na kat opozarjamo vse prijatelje studenškega Sokola. f Citraški klub priredi dne 18. t. m. ob V> 16. uri v malt dvorani pivovarne »Union« (Gotz) ci-traški koncert, h kateremu se vsi prijatelji citraške godbe uljudno vabijo,. — Odbor. 2146 Ljudje slabotnega srca jemljejo dnevno na prazen želodec eno čašo Franc-Jožefove vode, da se rešijo zaprtja. Specijalisti za srčne bolezni so ugotovili, da deluje Franc-Jožefova voda tudi pri najtežjem obolenju srca sigurno in brez težav. 2098 Strokovna zadruga konces. elektrotehnikov za Slovenijo priredi tudi letos elektromonterske tečaje v deški meščanski šoli, Krekova ul. 1. — Tečaji bodo vsak torek in petek od 19. do 20. ure. Poučevala se bo aktualna elektrotehnična veda. Zadruga vabi ele-ktromonterski naraščaj in one, ki imajo že večjo izobrazbo v elektrotehniki, da se udeleže predavanj. Začetek predavanj 20. novembra. Oglasiti se je pri elektrotehniku Fran Saks, Maribor, Aleksandrova c. 44. — 2151 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go moška ulica 15, — IX v M§?rtfww, affe ra xi. vm IHCTHBOTIItrVT CFRNTK Mfl Še enkrat „Groftdeutschland*| GroftsUdslawieh“ Turizem »Večemik« je sicer že prinesel nekoliko poročil o gori navedeni knjigi dr. Mo-rocuttija; toda umerjenega tona, ki so ga imela ta poročila, knjiga zares ne zasluži. Zato še enkrat o njej, da dobi pisec vsaj nekoliko odgovora, kakršen mu edino zre! Oblastni poslanec dr. Miihleisen je nedavno interpeliral v oblastni skupščini zakaj je bil dr. Morocutti odpuščen kot okrožni zdravnik. Skupščinski predsednik mu je odvrnil, da ne bi bilo umestno odgovoriti na interpelacijo v javni seji. A g. predsednik ni storil s tem odgovorom prav, kajti dr. Miihleisen ve zelo dobro, zakaj je zaslužil dr. Morocutti odpust kot okrožni zdravnik. Ker pa je s svojo interpelacijo izzval predsednika, bi storil ta pravilneje, ako bi javno razkrinkal »manjšinsko politiko« dr. Moro-cuttija, ki je le želja po obnovi nemške nadoblasti nad nami celo v naši nacijo-nalni državL Dovolj je o vsem tem že doslej bilo znanega, a znova je pravo svojo sliko pokazal v knjigi »GroB-deutschland—GroBsiidslavien«, ki je izšla pred 2—3 meseci. Knjiga je razdeljena na 3 dele: srednjeevropsko — južnovzhodnoevropski narodnostni problem, nemštvo v Sloveniji, Velika Nemčija — Velika Jugoslavija. Razen tega ima še predgovor, v katerem pravi pisec: »Temelji današnje Evrope so problematični, kajti ustvarjeni so bili često v nasprotju k dejstvom in potrebam narodov. Tudi trdni nisO: kajti pravico in red preraščata krivica in nered.« In dalje: »Evropski sporazum se... zasigura... samo s pravočasno preizkušnjo in pravočasnim zboljšanjem napačnega in pogrešenega.« Ce bi pisec o tem razpravljal objektivno, bi morali nje govo knjigo kot simpatično in priporočljivo pozdraviti. Toda že v predgovoru pove tudi, da prikazuje tako krivico, razpravljajoč o »vprašanju nemške narodne skupine v Sloveniji«, pozlvajoč se pri jtem na naravno pravo proti juridičnim formam. In baš to »vprašanje nemške narodne skupine v Sloveniji« je postalo za piecar tako fatalno, da je namenoma , in vedč jzkrlvil dejstva, da bi nepravilno informiraf veliko nemško javnost o stanju nemštva pri nas, katero je napravil za mučenika, in da M obenem oblatil vse JugosloveMe, tudi Srbijance, pred kulturnim svetom. [G. dr. Miihleisen, saj ste gotovo brali kijjigo; čemu je bila potem ‘ona naivna interpelacija? 1 Zahvalite se v imenu pisca g. predsedniku oblastne skupščine, da je Imel preveč 'takta do pisca 11] Omenjena dvoreznost — na eni strani dozdevna visoka etičnost, na drugi strani namerno zavijanje resnice — preveva vso knjigo in jo dela radi tega kljub zdravim mislim, katere vsebuje, naravnost, zoprno. Pa poglejmo si posameznosti v njej nekoliko natančneje 1 Pisec se v prvem delu knjige zavzema za sporazum med Jucosloveni in Nemci. Tozadevno so mnenja lahko različna; v bistvu se mi pa zdi, da ima pisec prav. Samo na napačno podlago je (postavil to načelo, kakor mu je bilo že svojčas v »Večemiku« dokazano; dopra vilnega zaključka — po mojem mnenju, ki si tudi želim čim iskrenejšega razmerja našega naroda do velikega nemškega naroda, — je pisec pač prišel, ker iqu je želja bila mati teze. A še napačnej-še je mnenje plščevo, kakor da tvori v problemu zbližanja med nami in nemškim narodom jeziček na tehtnici peščica v Sloveniji naseljenih pravih Nemcev in gomila renegatov. (Pravi Nemci so pri bas po večini kolikor toliko zadovoljni, z;gago delajo le »Scharfmacher-ji«, kakor j jih naziva Morocutti in pa poturice.) Irt Iz te temeljne zmote o odločujočem vplivu »nemške diaspore«, kakor pravi Mo-rocuttl, rad, izhajajo vse ostale njegove zablode. Kot nekaj epohalnega prikazuje pisec predlog tukajšnjega nemškega političnega društva, ki je rodil skrpucalo »kulturne avtonomije« za koroške Slovence. Se-jjveda bi taka avtonomija »diaspori« v ^Sloveniji ugajala, saj so naši tujerodci 'gospodarsko močni oz. renegatje v svojem renegatstvu tako fanatični, da bi »kulturna avtonomija« pri nas pomenila isto zasužnjevanje Slovenstva po tujcih kakor v bivši Avstriji (dokaz: agitacija za nemško šolo v Westenovi tovarni v Celju I); koroški Slovenec pa je gospo-f darsko odvisen in često tudi narodno omahljiv in zato je na osnovi, kakor je zamišljena sedaj, »kulturna avtonomija« za Slovence nesprejemljiva in reciproci-teta seveda izključena. Strašna se zdi piscu Pribičevičeva na-redba o odločevanju narodnosti šolskih otrok po šolskih oblastih, ki je sedaj že nekoliko omajana. Dasi ve, da pomeni ta naredba le povračilo tega, kar je bilo nam nasilno odvzeto, se noče in noče s tem popravljenjem krivice, (kar zahteva vendar sam), sprijazniti; (seveda, ker je bila prizadeta krivica nam na korist nemštva). Pravico do pritožbe imajo tozadevno morda vojvodinski Nemci, naša diaspora niti najmanjše 1 Še hujši je piscu položaj nemštva v Sloveniji. Nastopanje naših oblasti na-pram »diaspori«, ki se vrši vedno z rokavicami, in tuintam nastopivši spontani izraz narodne nevolje mu je »Ausrot-tungspolitik«. Tej je posvečen ves drugi del knjige. Ta je pa tako perfiden in nesramen, da bi bilo treba zavračati stran za stranjo, a ne s stvarnimi navedbami, ker so tu navedena dejstva, katera bi naj dokazovala to »Ausrottungspolitik«, namerno izkrivljanje resnice, temveč s pasjim bičem!! Rezultat vsega tega pa mu je zahteva po nemških privatnih šolah, nemških otroških vrtcih in osnovnih šolah, nekoliko meščanskih šolah, vsaj eni nemški srednji šoli in enem nemškem učiteljišču. In nazadnje naj še povabimo nemški šulferajn, kaj ne?! O naivnost! — A še nesramnejši je drugi rezultat: »Dosedanji slovenski »manjšinski politiki« so s svojim nesmiselnim uničevanjem nemškega kulturnega življenja na južnem Štajerskem (še vedno Štajerska!! Op. pisca) izgubili vsako nravno pravico do učinkovite zaščite njihovih lastnih manjšin v Italiji« (str. 64.). Tako se nas drzne dr. Morocutti zasmehovati po 10. letih Jugoslavije! In dr. Miihleisen še vprašuje, zakaj je bil odpuščen kot okrožni zdravnik! Zanimivo v tem kakor tudi v sledečem delu knjige je, da priznava pisec nam Slovencem visoko kulturo; a zaslugo za njo imajo seveda Nemci... G. Morocutti, pomnite! Kljub nemškemu nasil-stvu smo se tako visoko povzpeli, ne pa po nemški zaslugi. Cim nižja bi bila naša kutlura, tem prijetnejše bi bilo Nemcem. Ni še treba sedaj iz nasilstva delati zasluge! Tretji del knjige razpreda obširneje problem: velika Jugoslavija (z Bolgarsko!) — velika Nemčija (z Avstrijo), Rezultati tega dela so ja končno pravilni (izvzemši mnenje o preponderanci naše »diaspore*), a v razpravo je nasejane toliko morocuttijevske ljulike, da je treba za prečitanje tudi tega dela velike potrpežljivosti. Piscu n. pr. ne gre v glavo, da moremo zahtevati Jugosloveni za slučaj »An-schlussa« korekturo meje na Koroškem. Ta je pač conditio sine qua non. In voditelji Nemčije v tem slučaju g. Morocutti-ja tudi ne bodo vprašali za njegovo mnenje, temveč bodo ravnali po lastnem zdravem razumu. Kako pa dr. Morocuttija še ni zapustila vsa predvojna prepotenca. kažejo izjave: da druge sprave nego kulturno avtonomijo po vzgledu koroškega skrpucala vodje nemške narodnostne skupine ne bodo sprejeli; da Nemčija ustvarja bodočnost (dobrega učenca je imel Willy!); da si je treba pravočasno pridobiti prijateljstvo Nemčije, sicer bi se utegnila Nemčija orijentirati z Italijo pro tl Jugoslaviji; da »mora, ako hoče Evropa obstojati, nemški narod zopet dobiti pred Bogom in ljudmi dohajajočo mu veljavo«. — Dr. Morocutti se torej v 10 letih Jugoslavije dozdevno ni ničesar naučil, a tudi ne odučil; in ž njim najbr-že tudi malokdo drug, v čigar imenu oz. s čigar pritrjevanjem je njegova knjiga napisana. Končno je treba opozoriti še na to, da literatura, kakor je »GroBdeutschland — GroBsiidslavien«, ni edinstven tak pojav, nego da je take propagandne literature mnogo ter da je tozadevno krtlnsko delo naše »diaspore« sistematično. Bilo bi zato umestno, da se tudi merodajna mesta zganejo in vsaj začno paralizirati to delo. Napačno je fatalistično kunkta-torstvo; in čemu tudi ima sicer zunanje ministrstvo svoj dispozicijski fond?! Razširitev »Koče na Klopnem vrhu*. Ko je mariborska podružnica SPD leta 1922 vzela v najem staro lovsko kočo na Klopnem vrhu ter jo po potrebnem temeljitem popravilu in zasilni opremi izročila planinskemu prometu, pač ni bilo misliti, da bo to skromno planinsko zavetišče postalo za naš turistovski promet že v tako kratkem času premajhno. Sprva oskrbovana samo v poletnem času. se je v 1. 1926. že morala predvsem radi naraščajočega prometa zimskih športnikov oskrbovati skozi vse leto. Poset koče je sthlno naraščal — v letošnjem letu je dosegel že skoro 2')00 —, vendar se pa radi tesnih prostorov ni mo glo ustreči sicer skromnim zahtevam planincev, da bi mogli zlasti pri večjem navalu dobiti vsaj zasilno ležišče. Mariborska podružnica SPD se je, uvidevši nujno potrebo odpomoči temu nedostat-ku, odločila kočo razširiti in jo primerno opremiti, da ustreže željam in potrebam planincev in tako pripomore k povečanju in pospeševanju turisčovskega prometa na Klopni vrh in od tod na za-padno Pohorje. Tekom letošnjega poletja se je s precejšnjimi žrtvami in stroški dosedanja koča povečala ter se je s tem pridobila gostilniška soba, ki so jo do sedaj tako, zelo pogrešali, ter štiri velike prostorne sobe, ki se bodo uporabljale za prenočišče. Nabavljena je bila tudi nova oprema ter bo v bodoče turistom na razpolago 30 udobnih postelj in preko 30 zasilnih ležišč v dobro zakurjenih sobah. Prepričani smo, da bo vsak pravi planinec pozdravil z veseljem to novo planinsko pridobitev ter se bodo zlasti planinci - zimski športniki že v letošnji zimi — posluževali udobnosti, ki jim jih bo nudila »Koča na Klopnem vrha*. V nedeljo dne 18. t. m. pa praznujemo pri koči na Klopnem vrhu »likof«, h kateremu so vabljeni vsi planinci. Koča na Pesku (1382 m). Doznavamo, da je podravinjska podružnica SPD v Konjicah kupila lično leseno zgradbo na Pesku, ki je bila zgrajena lansko leto. Podružnica namerava kočo za turistov-ski promet v kratkem primerno opremiti, da bo odgovarjala svojemu namenu, ter bo verjetno že v letošnji zimi narazpola-go turistom — zimskim športnikom. H koči na Pesku se dospe iz »Koče na Klopnem vrhu« v pičlih dveh urah po večinoma ravninski poti z le malimi vspojnl, ali pa iž Oplotnice po lepi vozni cesti v treh urah. Koča stoji ob robu male planote, ki je obdana kroginkrog z gozdovi in leži na odcepu potov na Veliko Kopo, na Roglo (kamor se dospe v pol ure) ter poti v Oplotnico. Radi svoje ugodne in prijazne lege bo postala kmalu priljubljeno zatočišče planincev, zlasti onih, ki potujejo iz »Koče na Klopnem vrhu« na zapadno Pohorje. Podružnica SPD v Konjicah je s to pridobitvijo dosti pripomogla k temu, da bo planincem zapadni del Pohorja lažje dostopen in je s tem pričela izpopolnjevati vrzel, ki je do sedaj tako zelo ovirala turizem s Klopnega vrha v zapadno smer. Mladi podružnici želimo pri zapo-četem delu za povzdigo planinstva na Pohorju najlepših uspehov in vsestranske podpore. Zimskosp. odsek SPD v Mariboru začne si je stavila kot prvo nalogo, da zgradi na Jezerskem vrhu blizu Ribniškega jezera primerno planinsko postojanko, je pričela z razpošiljanjem vabil in pristopnic za pristop k zadrugi občinam, raznim društvom in korporacijam ter posameznikom. Z ozirom na idealne cilje, ki jih zasleduje zadruga, se obračamo do vseh s prošnjo, da v največji meri podprejo započeto zadružno delol Zimski odsek SPD v Mariboru začne s sistematičnim poukom v smučanju ter bo v to svrho priredil več predavanj, kakor tudi praktične tečaje, in sicer za smučarje začetnike, kakor tudi za že nekoliko ifcvežbane člane. Prvi tečaj se bo vršil za božične praznike na Klopnem vrhu ter ga bo vodil eden najboljših smučarjev Zimskošportnega saveza. — Prijave novih članov, kakor tudi udelež-nikov prvega tečaja sprejema blagajnik odseka gosp. Franjo Majer, trgovec, Maribor, Glavni trg. Predavanje o ekspediciji na Mount Everest priredi Zimskošportni odsek SPD v Mariboru v sredini januarja, na kar že danes opozarjamo. Predavanje bo Jako zanimivo, osobito ker se je posrečilo pridobiti za isto člana te ekspedicije gosp. Finch-a. samo prvovrstni fabrlkatl tudi proti obrokom brez zvišanja cene samo pri urarju M. JLGER-iew sin MARIBOR, Gosposka 15 ^ 3080 Zaloga ur, zlatnine in obtičnih predmetov. Popravila točna, najhitrejše in poceni. Prosveta Iuan Hoč V petek, dne 16. trn. bo koncertiral v veliki kazinski dvorani domači pianist, prof. Ivan Noč iz Ljubljane. S svojimi dosedanjimi nastopi, doma in v inozemstvu, osobito na Dunaju, je dokazal, da je umetnik, na katerega smo lahko ponosni in ki ima pred seboj še lepo pianistično bodočnost. Rojen v Ljubljani (1. 1901), se je šolal najprej na ljubljanskem konzervatoriju, potem pa je obiskoval slovito mojstersko šolo na dunajski muzikalni akademiji, katero je absolviral z najodličnejšim uspehom. Prvič je nastopil javno 1. 1923. v Ljubljani, kmalu na to (1924) pa na Dunaju v Konzerthausu. Iz ljubljanskih in inozemskih kritik izvemo, da odlikuje na šega umetnika visoka muzikaliteta, ki je združena z neobičajnim tehniškim talentom. Njegova igra je eksaktna, jasna in izdelana do podrobnosti; z lahkoto premaguje najtežje tehniške zahteve, Ton mu je poln in širok. V interpretaciji je veren in vesten ter ima izrazit čut za tonsko barvo in umetniško obliko; vse, kar podaja, je plastično in zanimivo. Umetnik zapušča radi tega povsod! kar najboljši vtis in njegovi nastopi zadovoljijo še tako razvajeno koncertno publiko. Vzpored tukajšnjega koncerta obsega lepo vrsto najboljših mojstrov klavirske stroke in ti sp zastopani spet z najboljšimi in najbolj značilnimi skladbami. Našli bomo tukaj zastopane vse dobe in struje, od starih predstavnikov pa do modernistov. Umetnik nastopi sedaj spet daljšo turnejo v inozemstvo in se bo pri tej priliki prvič predstavil naši koncertni publiki. Ne dvomimo, da bo kazalo naše občinstvo veliko zanimanje za nastop domačega umetnika, kateremu je šele sedaj dana prilika, nastopiti na našem koncertnem odru. Koncertni vzpored objavimo prihodnje dni. ■■■-* Sokolstvo Sokolsko društvo v Mariboru priredi v proslavo desetletnice ujedinjenja dne 30. novembra v veliki dvorani »Narodnega doma« telovadno akademijo, ki bo z izbranim sporedom gotovo na višku. S posebnim zanimanjem se pričakuje nastop obeh naših olimpijskih prvakov br. Štuklja in Primožiča; slednji je že deli časa član sokolskega društva v Mariboru in nastopi ob tej priliki prvič v Mariboru. Natančnejši spored se bo še objavil. Ker je bila lanska jesenska akademija popolnoma razprodana, je priporočati, da se preskrbijo vstopnice v predprodaji Sokol v Mariboru opozarja, vse članstvo na predavanje brata Ferda D e s a-ty, ki bo jutri, U. t. m. ob 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma in sicer o zgodovini Sokolstva. Predavanje je obvezno za vse ono članstvo, ki je letos na novo pristopilo V društvo. Zdravol —• Odbor. ■gfrini U\ /irokopotezno tihotapstvo AMERIŠKA PR0H1BICIJSKA AFERA PRED SODIŠČEM V HAMBURGU. - OGOLJUFANA GOLJUFA. Severnoameriška prohibicija ima vso širokopoteznost svoje domovine. Širokopotezni so pa tudi njeni glavni nasprotniki — tihotapci alkohola. Te dni se je zadeva ameriških alkoholskih tihotapcev obravnavala pri sodišču v — Hamburgu in izkazalo še je, da so ameriški tihotapci vredni fantazije kakega Edgar \Vallace-ja ali Conan DoyIe-ja. Ko se toliko čita o ameriški prohibiciji in o njenih kršiteljih, si naš svet predstavlja to jako enostavno: prohibicija je v uniji, alkoholne pijače se pa prirejajo onstran mej icr se prenašajo preko meje, navadno tihotapstvo kakor je pri nas — recinij -- s saharinom. Deloma je to tudi tako. a kei je ameriški konzument i.cljcn tudi boljšega blaga, kot se vari v tajni destilaciji, je področje alkoholnega tihotapstva silno razširjeno. Letos pred več meseci se je pojavil v Hamburgu neki Strallo, velik tihotapec dveh kontinentov in strah ameriške pro-hibicijske oblasti. Po uradnih obvestrih ir Amerike se je mož v zadnjem Času *ploh »specializiral« za alkoholsko tiho-taostvo ter sc ni strašil nobene poti in nobenega sredstva za usluge svojih žejnih in tud*' razvajenih odjemalcev. Baje organizira ravno on tihotaptvo vs-ih najboljših in najpristnejših pijač ,r »suho« Ameriko. če je to res. potem je on še deber, kajti mnogo njegovih tovarišev se bavi s pijačo, ki pivce tudi zastruplja. V Hamburgu se je Strallo seznanil z ladijskim posredovalcem Lassallon, ki mu je oskrbel v najem motorno jaderni-co iz Rotterdama, katero so krstili na ime »Przemisl'-. Jadernico so natovorili s francoskimi;in nemškimi konjaki in vini in tudi dva dobra kapitena sta se hitro našla. Bila sta to Hamburžana Peier-r-eti in Thode. ki sta bila tedaj ravno brez posla. Ladja je bila opremljena tudi S strojno puško in zadostno municijo. Ka- V MariF.oru,cfneXJ. ft)??. pitena sta dobila nalog od svojega po-slodajalca. naj vozita po morski karti do gotovega mesta, kjer bosta tovornino oddala drugi ladji, ki pride nasproti. Začetek vožnje je bil dober in do New-Orleansa je šlo vse gladko. Tu je pa obkolilo ladjo brodovje ameriške prohibi-cijske policije. Po kratkem odporu se je »Przemisl« moral udati. Premagano ladjo so odvlekli v pristanišče in oba kapitena ter vse druge, ki so bili iz Hambursa so vkrcali na neko ladjo, ki je plula nazaj. Tihotapska ladja je stala samo preko noči v pristanišču in to je zadostovalo, da je Strallo, ki je bil od Hamburga naprej neviden, pobral iz nje skoraj vso alkoholno zalogo. Ali je imel zaveznike med samo policijo ali med pristaniškim osob-jem. to bo ostalo tajno. Ko sta se kapitena Petersen in Thode vrnila v Hamburg, sta bila takoj klicana pred sodnijo. Mislila sta, da se bosta dobro izrezala in takoj sta povedala, da sta šla pred odhodom iz Hamburga k ameriškemu konzulatu ter tam povedala, da vozita tihotapsko blago za Ameriko in da bi ameriška policija lahko tudi svojega najnevarnejšega nasprotnika zajeta, če se bo vozil s svojim blagom. Mož tega ni storil in je še večino plena iztrga policiji. Hamburški mornarski dvojici je bilo pa doma izdajalstvo samo v škodo. Sodišče se je postavilo na stališče, da je prohibicija ameriška zadeva, ki v Hamburgu nikogar ne briga. S tem pa, da sta ameriškemu konzulu za plačo razodela vse načrte svojega poslodajalca — ti hotapca, sta dokazala, da sta tildi vede la, kako je Strallo prišel do ladje in ka ko je svoj transport odpravil na holand ski ladji pod nemško zastavo. Izgubiia sta kapitenski patent ter dobila vsak po poldrugo leto ječe. Sfmri Brez teže! Angleški kemik, vseučilisčni asistent N. Tate, je. našel ozir. izumil materijo, ki uničuje težnost. Predmeta, ki ss na-heju nad ploščo iz te kovine, zemlja ne T-nvV,anl,M«toBf»Tpwr»-IomIm la •*•))•>«• mm* •btoatm: «m)mi bMMta 30 p, MjomnjU at mak Dl« Važno za vse! Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 2147 Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko Jos. Moravec, Maribor, slovenska-ul. 12. Najstarejša po-pravljahiica..za- gumi čevlje. .1848 Kolesarji pozor! Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih 'Svetilk za kolesa »Bosch«. . Posezite no,.njih,..dokler traja zaloga. Justin- Gustinčič, Tattenbachova ul, 14. 2148 Velurje za damske plašče, pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pih-. lar, Maribor, Gosposka ulica 5. 1991 Cene zelo nizkeT . Oglejte si moje izložbeT Došla je nova pošiljatev raznega blaga, kakor najlepši in najmodernejši double, blago za obleke. T^aročila po meri. — Največja izbira najmodernejših jesenskih in zimskih plaščev, mikado in oblek za gospode in dečke. Cene zelo nizkeT Oglejte si moje izložbeT SCro3aitwo in konfekcija Franc Cverlin Maribor,-Gosposka ul« 32 V M ar! H o'r ti. Xr. IM' Teple Thurston: Sovražnikova lena Prvi del. Kekla mu je: »Saj sva vendar dogovorjena z vsemi mogočimi ljudmi, da greva v gledališče!« »Z nama vred nas bo šest!« — če je iil zamišljen, je vedno dajal netočne odgovore. fRNTK fttTfav Iž tega se za"¥rikraf>aWmV,' zakaj’’se’ ie toliko zanimal, ko sp po cestah Dublina vzvalovile strasti in navdušene sanje. .To je bilo v času, ko.je, bila Anglija preveč vezana od svetovnovojnega po-‘ žara, da bi se mogla brigati za žarišča šfran S.-' ',''>Tefk'8’'_si~3e';;fflišiiti;: da Se je -©afr-ell tedaj in pozneje aktivno udeleževal irskega pokreta.-K .irskim patrijotom se ga ne .da prišteti. Če je sploh kaka strast gorela v njem.- potem -je bila -to’ hladna, obvladana strast historika. Jugotlavcmka eikomptna I hipotekarna banka d. d. Zagreb. Botanika banka t. d., Beograd. Agrarna i komercialna banka, Sarajevo. fuzionirale so se pod imenom: Stolna ealiea st. S Zastopniki se iščejo! MARIBORSKA TISKARNA CENTRALA: JURČIČEVA ULICA 4 PODRUŽ.: STROSSMAJERJEVA 5 f izdeluje vse tiskovine za industrije, trgovce, obrtnike^ gostilničarje, urade, šole, zasebnike i, t. d. Najnižje cene, okusna izvedba, solidna in točna postrežba. J°iincrrn H in Izdeluje reklamne tiskovine, eno; in večbarvne lepake, letake, slike, etikete, delnice, diplome, jjLMmL jedilne liste, vinske karte, ilustrirane cenike in dr. C]^n rjrfr\(7\0 7 n j n n /e opremljena z najmodernejšimi stroji in se priporoča za trpežno vezavo trgovskih in lepo- slovnih knjig, zvezkov, blokov i. t. d. od enostavne do najpopolnejše izdelave. CPlnhniorcbl 'rnrrtnri Kioski in °fišne iable na najprometnejših krajih v mestu. Plakatira se po najnizjih. cenah; za v lastnem podjetju izdelane lepake se daje se poseben popust• PODJETJE JE BILO ZA SVOJE PRVOVRSTNE IZ P E L K N O PODJETJE BIVŠE SPODNJE STAJERŠKE izdali kprvinrrU v Liubllani: oretlstavnik lzualateija In urednik: Pran B r o t o v t fi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko D e t e I a v Maribora, 3UGOSLAVEN5KA U DRUŽEN A BANKA D. D. iiiiiiiiiiiaiM i..........11 Glavni zavodi: Zagreb, Zrinjski trg 7, Beograd. Knez Mihajlova 52, Podružnice: Dubrovnik, Maribor, Novi Sad, Osijek, Petrinje, Sarajevo, Subotica, Sušak, Vinkovci, Zagreb, Iiica 3. ■ Ekspozitura: Senta. Vplačana delniška glavnica: Din 175,000.000'—. Rezerva: Din 52,000.000'—. Brzojavni naslov za glavne zavode in vse podružnice: ,,UNiON5AN!£A“ Opravlja vse bančne posle po najugodnejših pogojih. ZEISS PUNKTAL STEKLO SAMO Ni ZADOSTUJE! Temeljni pogoj dobilh očal in zboljšanje vida Je pravilno atdlo. To uvidite takoj, če si nabavite Petelnova očala z Zelff-punktal iteklom. Ta najnatančnejša umerjena očala so najpopolnejša opora. Spedlalna delavnica -ta očesno optiko pod vodstvom diplomiranega optika E. Prm.ll, absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni. J. PETELN Maribor, Gosposka S Naznanilo I Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na KoroSki cesti štev. 4? trgovino z mešanim blagom ter se za obisk najtopleje priporočam 3138 Franc bander Kavarna Jadran II vsake soboto in nedeljo I KONCERT II Parfumski izdelki kolinska veda toaletno milo sredstvo za negovanje zob, ust, kože in nohtov domače milo sveče pralna sredstva 206 mmmm Lepa izbirna zaloga KRZNA pri tvrdki L. ORNIK. MARIBOR KOROŠKA • 1787 je dosegla z zadnjimi pošiljatvami iz Leipziga vrhunec. — Le sedaj ima vsak priložnost izbrati si najlepše in največje komade. Vsevrstno blago za zimska oblačila največjih angleških in čeških tvoraic, letos, v posebno veliki izbiri v zalogi. Cene priznano najnižje. Orn Štampiljk SOKLIČ 'b ?RlB° Naznanjam mojim cenjenim strankam, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Gosposke ulice 37 v Vetrinjsko ul. 11 ter prosim cenjene stranke, da mi še v nadalje obdrže izkazano zaupanje. Se priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem Rajko Zotter 2089 krojaški mojster Ceneno češko perle! 1 kg sivega opuljenega petja 70 Din, napol-belo 90 Din belo 100 Din. boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in netigajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobezit.4, Plina, Češko* slovaška. -- Poštne pošiljke ranijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. 1963 Prva In najstarejša tovarna glasovirjev JL Fiedler & Sohn ®rax, (Steierrtark) BSsmarckplatz Nr. 2 Nijboljša izbira Zastopstvo svetovnih tvrdk BBstndorfer, Stlngl-Origi-na!, Pallik, Nemetschke-planinl etc, - Plačilne olajšave dajemo tudi za inozemstvo. '937 V Mariboru, 3ne 10. XI. 1928?