Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Pjtza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (caseila post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna štev. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 444 TRST, ČETRTEK 4. APRILA 1963, GORICA LET. XI BLIŽA SE DAN POLITIČNIH VOLITEV PROGLAS SKUPNE SLOVENSKE LISTE Svet Skupne slovenske liste nam je poslal v objavo naslednji proglas: Slovenci in Slovenke! Slovenska manjšina v Italiji mora imeti lastno politično organizacijo in lastne politične predstavnike. Le tako bo ohranila svojo samobitnost in ne bo utonila v morju italijanskih strank. Slovenci bomo dobili svojega predstavnika v parlament le, če bo odločna večina naših rojakov glasovala za eno samo slovensko listo. Po zanesljivih podatkih živi v tržaškem poslanskem okrožju dovolj Slovencev, da bi pri strnjenem glasovanju lahko zbrali tistih 35.000 glasov, ki so potreb-n'- za izvolitev lastnega poslanca. ,.7° je tudi eden glavnih ciljev, ki so si l'b postavile slovenske politične skupine, ko 1 se odločile za samostojni nastop. V ta ■laiueii so se združile v Skupni slovenski bsti, katero podpirajo tudi tisti, ki niso vpisani v nobeno stranko. Slovenska enotnost Vsak otrok ve, da ne moremo doseči slovenske politične enotnosti v okviru te ali one italijanske stranke, če bi se vključili v italijanske stranke, bi se odpovedali narodno - politični samobitnosti, se prepustili prostovoljnemu potujčevanju, se podredili tujemu vodstvu. Postali bi sredstvo, ki bi služilo koristim neslaven s k i h političnih strank. Edina osnova za slovensko politično enotnost je prostovoljno vključevanje v skupnost, v kateri vsaka skupina ohrani svoj narodni, ideološki in politični program. Takšne osnove nam ne more nuditi ne komunistična ne socialistična ne katerakoli druga italijanska stranka. Ne glede na izid sedanjih volitev pomeni sedanji samostojni nastop pri političnih volitvah nadaljnji važen korak za ustvaritev politične enotnosti slovenske skupnosti v Italiji. Nastop Skupne slovenske liste pri teh volitvah dokazuje vsem narodnim nasprotnikom in omahljivcem, da se Slovenci v Italiji ne bomo nikdar odrekli svoji narodni samobitnosti in svojim pravicam. Dokazuje pa tudi, da ljudje, zbrani okrog Skupne slovenske liste, ne klonimo pred napori, ki so potrebni za dosego postavljenih ciljev. Glasujmo slovansko'! Iz navedenega izhaja, da bo vsak Slovenec, ki bo volil italijanske stranke, glasoval Proti prizadevanjem za ustvaritev slovenske politične enotnosti, ki nam je kr\>avo potrebna. Upoštevajte, da bo vsak glas, oddan tudi za morebitne slovenske kandidate na italijanskih listah, glas za italijansko stranko in ne glas za slovensko stvar. Sleherni rojak, v katerem še bije zvesto slovensko srce, ima samo eno izbiro, eno samo dolžnost: glasovati za Skupno slovensko listo. Samo ta deluje za uresničenje slovenske politične enotnosti in je tudi edina priznana kot zastopnica naše narodne skupnosti na Tržaškem. Vsak slovenski glas,_ ki ne bo oddan za Skupno slovensko listo, bo za pravično slovensko stvar izgubljen! Naš program Skupna slovenska lista se bori za ohranitev in okrepitev slovenstva v Italiji. Bori se za uveljavitev 6. člena ustave in uzakonitev Londonskega sporazuma. Zavzema se za pravico in uporabo slovenščine v vseh javnih uradih, za potrebe slovenske šole, za krepitev slovenske prosvetne, športne in družabne dejavnosti, za sorazmerno zastopstvo Slovencev v javnih uradih in ustanovah, za zaščito narodne sestave naših kra-I jev pred umetnim raznarodovanjem, za več-[ je upoštevanje potreb in koristi krajev, kjer ž.ive naši ljudje. Skupna slovenska lista se postavlja za delavske in kmečke sloje. Podpira vsa najnaprednejša stališča delavskih sindikatov in kmečkih ler obrtniških in trgovskih strokovnih organizacij. Boj za narodne pravice je tesno povezan z bojem za socialne in gospodarske zahteve. Slovenke in Slovenci! Program Skupne slovenske liste je bil tudi program naših narodnih buditeljev in preporoditeljev. Njene zahteve so bile tudi zahteve naših narodnih mučenikov, ki so dali svoje življenje, da bi mi živeli, in ne zato, da bi polagali našo narodno usodo v roke voditeljev neslovenskih strank, pa čeprav bi bili narodno strpni in pošteni! Cilji Skupne slovenske liste so cilji našega ljudstva, ki ie v boju za svoj obstanek prestalo ogromno žrtev in gorja. Spomnimo se strašnega trpljenja, ki smo ga prestali pod fašizmom in med vojno. To se ne sme več ponoviti! Zato pa strnimo naše vrste, skupno se borimo za naše pravice ter enotno glasujmo za Skupno slovensko listo. Naše geslo je: ZA SLOVENSKO ENOTNOST — NAPREJ S SKUPNO SLOVENSKO LISTO! Na trdnih in zdravih temeljih Proglas, ki ga je Skupna slovenska lista naslovila na tržaške Slovence pred bližnjimi političnimi volitvami, je tako jasen, da pravzaprav ne potrebuje nobene podrobnejše razlage. Jasen je po našem mnenju zato, ker je rezultat skrbne in natančne analize položaja, v katerem se danes nahaja slovenska narodna manjšima na Tržaškem, in -ker nakazuje smer, ki v današnjih pogojih edina lahko tržaške Slovence privede do glavnega cilja: izbojevanja im zaščite njih narodnih, kulturnih in gospodarskih pravic ter koristi. KANDIDATI SKUPNE SLOVENSKE LISTE ZA POSLANSKO ZBORNICO 1. dr. MILAN STARC — zdravnik, Opčine - Kontovel 2. dr. ALOJZ REBULA — pisatelj, prof. na višji gimnaziji v Trstu 3. JOSIP TERČON — trgovec, občinski odbornik v Nabrežini 4. Inž. MILAN SOSIČ — gradbeni inženir, prof. na strokovni šoli v Trstu V l/l Siovo&tš- Skupna slovenska lista se zavzema — kot izhaja iz proglasa — za politično enotnost Slovencev. Ni treba posebej utemeljevati pravilnosti in upravičenosti teh njenih prizadevanj, saj je vsakomur znano, da brez enotnosti, brez enotnih nastopov, brez povezave ni mogoče niti upati na zmago. Politično razcepljena manjšina je — kot nam še preveč zgovorno dokazuje daljna in bližnja preteklost — le predmet izigravanj in spletkarjenj s strani njenih odkritih in prikritih nasprotnikov. Proglas SSL ugotavlja, da slovenske e-notnosti ni mogoče ustvariti v okviru kake italijanske stranke. To je jasno kot beli dan in nasprotna trditev je očiten nesmisel. Nemogoča je takšna enotnost ne samo zaradi italijanskega značaja stranke, temveč tudi zaradi tega, ker bi za ceno takšne enotnosti Slovenci morali sprejeti tudi ideološki program stranke, tako da bi se mnogi morali odreči svojemu svetovnemu nazoru in prepričanju. Enotnost, za katero se zavzema Skupna slovenska lista, pa je nekaj popolnoma drugega in predvsem nekaj stvarnega, uresničljivega: je — (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A m NEDELJA, 7. aprila, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; | 10.00 Prenos sv. .maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Doberdoba; 12,15 Vera in naš čas; 15.30 Popoldanski koncert orkestra tržaške filharmonija; 17.00 »Spokornik«, starokščapska legenda (Niko Kuret), igrajo člani RO; 18.30 Poklici in razvedrila: »Nedeljski ribiči« (Rado Bednarik); 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.30 Sodobna simfonična glasba. . PONEDELJEK, 8. aprila, ob: 12.00 Iz slovenske folklora: »Pratika« (Niko Kuret); 18.00 Pianistka Bernarda Slama — Giulio Viozzi: Pet plesov; 18.30 Vabilo h glasbi (Pavle Merku); 19.00 Radijska univerza — Aljoša Vesel: »Avtomobil«: »Vzmeti in kolesa«; 19.30 Postni govori — dr. Janez Vodopivec : »Kristus — Veliki duhovnik«; 20.30 Richard Wagner: »Tristan in Izolda«, opera v treh dej. « TOREK, 9. aprila, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Iz del dunajskih klasikov; 19 00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij« (Fran Terseglav -Josip Tavčar); 22.00 Socialne vede. • SREDA, 10. aprila, ob: 12.00 Brali smo za vas; 18.00 Zbor »Tita Birchebner« iz Tapogliana, ki ga vodi Giovanni Famea; 18.30 Sodobni italrarski skladatelji; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Radiografija nekega odvetnika«, radijska drama (Nicola Manzari -Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 22.20 Karol Szymanowsky: Stabat Mater, op. 53 za soliste, zbor in orkester. x • ČETRTEK, 11.aprila, ob: 11.30 Slovenske nabožne pesmi; 12.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij« (Franc Terseglav - Josip Tavčar); 17.00 Postne pesmi v izvedbi zbora cerkve Sv. Mariie Velike v Trstu; 18.30 Franc Joseph Haydn: Zadnjih sedem Kristusovih besed, kvartet op. 51: 19.30 širimo obzoria: »ZaHnia večeria v upodabljajoči umetnosti (Milko Bambič); 20.30 Gian Francesco Malipie.ro: »Sv. Frančišek Asiški,« misterij za bariton, zbor in orkester; 21.00 »Juda«, radijska drama (Alberto Perrini - Martin Jevnikar). igrajo člani RO; 22.30 Antonio Vivaldi: Stabat Mater za alt in godalni orkester. • PETEK. 12. aprila, ob: 11.30 Slovenske nabožne pesmi; 12.00 Pomenek s poslušavkami; 17,00 Postne pesmi v izvedbi zbora Škofijskega semenišča v Trstu; 18.30 S koncertov »Camerate Musicale Tri--stine«: 19.00 Radijska univerza — Widar Cesarini Sforza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini: »Socialna pravičnost«; 19.30 Postni tovori — Anton Iskra: »Kristusova daritev na križu«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 »Gospod Predsednik«, novela fStanko Maieen - Jože Peterlin), igraio člani PO; 22.00 Franz Josenh Haydn: Stabat Mater za soliste, zbor in orkester. n SOBOTA, 13. anrila, ob: 11.30 Slovenske nabožne pesmi: 12.00 Veliki teden po svetu (Franc Orožen); 13.30 Slovenska inštrumentalna glasba — Va-silii Mirk: Vidoika, uvertura. Orkester Radiotelevizije iz Ljubljane vodi Uroš Prevo^šek. Luciian Marija Škerjanc: Trio za violino, violončelo in klavir. Izvajavci: violinistka Nada Jevdiienijevič-Brandl. violončelistka Hilda Lobe in pianistka Ma?-da Rusy. Jakob Jež: Prva otročka suita. Na klavir igra Marijan Lipovšek; 15.30 »Dizmova mati«, novela Franca Ksaverja Meška (Martin Jevnikar); 17.00 Postne pesmi v izvedbi zbora tržaškega zavoda Notre Dame de Sion; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik; 21.00 »Janez Evangelist«, drama v ene mdejaniu in petih slikah (Ivan Mrak), igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 7. aprila, .nedelja: Radivoj, Bor 8. aprila, ponedeljek: Albert, Vašek 9. aprila, torek: Tomaž, Marina @ 10. aprila, sreda: Marko, Dragojka 11. aprila, četrtek: Filip, Leon 12. aprila, petek: Lazar, Savica 13. aprila, sobota: Ida, Jarmila V torek je izbruhnila v Argentini zopet ena izmed tako pogostih revolucij. K sreči je trajala samo en dan, pravzaprav le štiri ure. Dva upokojena generala, Marti-nez in Montero, sta naščuvala nekaj oddelkov mornarice, da so zasedli telefonsko centralo v Buenos Airesu in radijsko postajo. Pred palačo državnega predsednika Guida so začeli kopati strelske jarke, po mestu je pa švigalo nekaj revolucionarnih avtov, ki so po zvočnikih vabili meščane in vojake, naj se pridružijo narodnemu odporu proti vladi. Očitali so ji, da pripravlja tla za vrnite/ bivšega diktatorja Perona in da je spravila državo v gospodarsko propast. Meščani pa se niso brigali za novo revolucijo in tudi vojska je ostala na vladni strani. Opoldne je predsednik Guido že javil po radiu, da je strl revolucijo in da je vse zopet v najlepšem redu. Resnica pa ni popolnoma taka, kot jo prikazuje vlada. Od lani, ko je skupina ge- Na Južnem Tirolskem Zdi se, da se spor v Južnotirolski ljudski stranki (SVP) zaradi volitev vedno bolj širi. Do nezadovoljnosti je prišlo zato, ker je strankino vodstvo tako sestavilo kandidatno listo, da je izpustilo večino bivših parlamentarcev. Med temi so .tudi g’avni urednik dnevnika »Dolomiten« dr. Ebner, poslanec Raffainer, senator Riz in še nekateri drugi, ki so v Sklopu stranke organizirali skupino »Aufbau«; ta je v opoziciji proti vodstvu stranke. Kakor vse kaže, ima pa sedanje vodstvo stranke večino ljudstva za seboj. Skupini »Aufbau« očita strankino vodstvo preveč popustljivosti in premalo vneme za ohranitev nemštva na Južnem Tirolskem. Dose daj enotna nemška stranka kaže torej nevarne razpoke. POLITIČNI OBISK Prejšnji teden je prišel predsednik mehiške republike Lopez Mateos na politični obisk v Jugoslavijo. S predsednikom Titom in njegovimi sodelavci se je visoki gost razgovarjal o trgovinski izmenjavi med o bema državama. Poglobili 'se bodo tudi ku1-lurni in posebno še politični odnosi, ker spadata obe republiki v vrsto vojaško nevezanih držav. Predsednik Tito bo vrnil Mehiki obisk še to jesen. Ameriška pomoč V torek je ameriški predsednik Kennedv pos'al Kongresu predlog o gospodarski in vojaški pomoči tujim državam. Predsednik zahteva za to pomoč 2700 milijard lir. Lansko leto je Kongres dovolil za isti sklad 3.000 milijard lir. Ni izključeno, da bodo tudi letos od predlagane vsote nekaj od-ščipnili. Kongres je postavil tudi 6 točk, ki bodo predpogoj za podelitev podpore. Ena iz* med teh pravi, da bodo morale tudi druge države nuditi pomoč premalo razvitim sosedom. Predvsem pa je treba pomagati tistim državam, ki iso neposredno ogrožene od komunizma. Države, ki bodo prejele pomoč, pa bodo morale nuditi jamstvo, da bo denar uporabljen v pravilne namene. neralov strmoglavila predsednika Frondizi-ja, se vlada še ni ustalila. Menjalo se je že na desetine ministrov. Gospodarski položaj Argentine je pa tudi skrajno težaven. Nad pol milijona delavcev je brezposelnih. Ena tretjina zaposlenih v državnih podjetjih pa že drugi mesec ni dobila plač. V takšnem ozračju se močno širi stranka nezadovoljnežev, ki jo predstavljajo prav peronisti. Medsebojna vabila Napetost med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, pravzaprav med njenima prvakoma, še ni popustila. Hruščov in Maocetung še vedno osporavata drug drugemu vodilno vlogo v svetovnem komunizmu. Pred enim tednom je kitajska komunistična stranka povabila Hruščova na politični razgovor v Peking, potem ko bo obiskal Kambodžo. Iz Kremlja so pa odpisali, da bodo poslali v Kambodžo predsednika Brežnjeva in da torej Hruščov ne more na Kitajsko. V istem pismu pa vabi osrednje vodstvo sovjetske partije Maocetunga, naj pride on v Moskvo k političnim, razgovorom. Za dan obiska so določili 15. maj. V Moskvi predlagajo sestanek zato, »da se doseže sporazum o g'avnih vprašanjih v rrednarodnem komunističnem gibanju«. Zdaj je nastalo vprašanje, kateri izmed obeh prvakov se bo uklonil in šel na tovariški obisk. V DUHU EDINOSTI Ob koncu prejšnjega meseca so se zbrali v Švici na sestanek katoliški in protestantski bogoslovni profesorji. Razgovore, ki so trajali en teden, sta vodila protestantski škof Tomkius in dominikanec Hamar, č’an tajništva za zedinjenje kristjanov. Med udeleženci sta bila tudi msgr. Willebrands, ki se je v MoSkvi pogajal za izpustitev nadškofa Slipya, ter msgr. Guano, škof iz Livorna. Že imena udeležencev kažejo, da so teologi razpravlja'i, kako odstraniti ovir.; za združitev Cerkva. Sklepe bodo predložili prihodnje poletje na novem sestanku, ki bo v Montrealu v Kanadi. Na trdnih in zdravih temeljih (Nadaljevanje s 1. strani) kot poudarja proglas — vključevanje v skupnost, v kateri vsaka skupina in vsak posameznik (bi mi dodali) ohrani svoj narodni, ideološki in politični program. Ta skupnost pa je čvrsto združena v obrambi tistih pravic in koristi, ki so vsem pripadnikom manjšine skupne. Razumljivo je, da politična smer, za katero se zavzema SSL, ne more biti všeč voditeljem tistih italijanskih istrank, za katere je na raznih volitvah običajno glasoval tudi del Slovencev. Prav tako ne more biti všeč voditeljem tistih italijanskih strank, ki so pri teh volitvah upali ali računali tudi na glasove slovenskih volivcev. Toda to nas ne more motiti in še manj vznemirjati. Ker je SSL zgrajena na trdnih, zdravih temeljih, smo prepričani, da ji bo z vztrajnim, požrtvovalnim in nesebičnim delom postopno uspelo doseči svoj cilj. Štiriurna revolucija v Argentini Strašna odgovornost Zadnja številka koroškega slovenskega katoliškega časnika »Naš tednik — Kronika« prinaša na prvi strani oSširen članek, v katerem z največjim poudarkom opozarja na odgovornost škofijskih oblasti v Celovcu za neverjetne razmere, ki so zadnji čas zavladale na Koroškem glede poučevanja verouka v šolah. Škofijske oblasti namreč gredo v pogledu germanizacije slovenskih otrok v šolah celo dalje od državnih oblasti in zabranjujejo, da bi duhovniki razlagali . šolarjem krščanski nauk v njihovem materinem jeziku. Šle so celo tako daleč — in to je nekaj enkratnega v cerkveni zgodovini ter celo v nasprotju s kanonskim pravom — da poverjajo učiteljem nalogo, da nadzorujejo duhovnike ,da ne bodo poučevali verouka v slovenščini in da take primere javljajo škofiji t Naj ponatisnemo zaradi dolžine članka iz njega samo nekaj najbolj značilnih odstavkov, ki pa dovolj dobro osvetljujejo čuden odnos cerkvenih oblasti v Celovcu do slovenskega prebivalstva na Koroškem: »Vzgoja v semeniščih našim dijakom in bogoslovcem ne da s seboj tistega, kar bi moralo biti naravna podlaga za vsako uspešno delo med ljudstvom: ljubezen in znanje materinskega jezika! S tem se zavestno pospešuje nekakšen razdor med starejšo in mlajšo duhovniško generacijo.. . Vedno je bila, krajevno gledano, največja nesreča za Cerkev, če je postala sužnja političnih struj ali žoga v rokah oblastiželjnih diktatur, in ni mogla v miru in nepristransko brez razlike stanu in jezika učiti svojih vernikov. Obdobje, v katerem zdaj živimo koroški Slovenci, je v cerkvenem pogledu morda najtežji preizkusni kamen v naši zgodovini. (Podčrtali mi). Nikdar naši požrtvovalni, svojemu materinemu jfiziku zvesti duhovniki pač niso bili tako kot danes brez vsake zaslombe (podčrtal N.t. — Kr.) in b^ez razumevanja cerkvene oblasti za naše življenj- e Pravice, popolnoma prepuščeni brezvestni go-in napadom nahujskanih raznarodovalnih or-ganizaeij( ki se skrivajo pod svetohlinsko krinko navideznih verskih gibanj v spodnjem delu dežele. Na žalost ugotavljamo, da si gotovi, po svoji dvomljivi preteklosti sumljivi elementi svojijo celo »dano« pravico, da nadzirajo naše duhovnike in kot edini zanesljivi poročevalci ugotavljajo »dejanske« jezikovne razmere in potrebe po naših župnijah. Ce jim postane kak duhovnik zaradi svoje doslednosti, ker pri veronauku upošteva družinski jezik otrok, neprijeten, ga zatožijo in posledica je prej ali slej ta, da mora brez zaslišanja in brez možnosti zagovarjanja in obrambe svojega stališča izginiti iz šole. (Podčrtali mi). List se sprašuje, kdo nosi odgovornost za vse to? • ■ • Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom, da cela vrsta naših otrok po raznih farah kljub prijavi k dvojezičnem pouku leto in dan ne. sliši več slovenske besede?... Kdo nosi končno zadnjo odgovornost pred Bogom za obstoječi manjšinski šolski zakon v današnji obliki: država ali cerkvena oblast? Država je širokogrudno predlagala pri formulaciji tega zakona materinščino za učni jezik krščanskega nauka, cerkveni zastopniki Pa so to edino pravično in krščansko rešitev preprečili in določili za manjšino krivično formulacijo, ki praktično izključuje materinščini? pri verouku in poleg tega omogoča — kar je v nasprotju z vso cerkveno prakso — učiteljem - laikom ne glede na njih svetovni nazor, da »nadzirajo« naše katehete pri poučevanju veronauka na dvojezičnem ozemlju.« Članek je podpisal Narodni svet koroških Slovencev. K tej škandalozni zadevi, ki meče čudno luč na škofijske oblasti v Celovcu in vzbuja grenkobo in jezo v slovenskih vernikih na Koroškem in seveda odpor v vsem slovenskem narodu, se bomo seveda še povrnili. NAŠE SOŽALJE V Ljubljani je umrl oče profesorja Marijana Kosa, našega znanega baritonista. Naše sožalje. Na Opčinah pa so pokopali v torek gospo Jožico Senčar, ženo dr. Boga Senčarja. Družini izražamo globoko sožalje. Konec dolge s Po 36 dneh stavke se francoski rudarji vračajo na svoja službena mesta. Sindikalne organizacije so dosegle načelen sporazum z državnim premogovnim podjetjem o poviških plač in izboljšanju delovnih pogojev. Rudarjem je priznan takojšnji povišek 6.5% plače, ki se bo oktobra povzpel na 7.25%, januarja prihodnjega leta pa se bo ponovno povečal za 3 odstotke. Ne glede na mezdne poviške in druge izboljšave pomeni ta stavka morda prvi, otipljiv politični poraz predsednika De Gaulla. Kot znano, je general ob začetku stavkovnega gibanja izdal odlok o rekvizi-ciji rudnikov, kar je pomenilo, da so imeli rudarji enake dolžnosti, kot jih imajo vojaki. Toda odlok ni dosegel svojega cilja, ker so rudarji ob podpori javnega mnenja nadaljevali s stavkovnim gibanjem. Politični opazovavci ugotavljajo, da je De Gaullu svoj čas uspelo ukrotiti politične stranke in parlament, a mu ni uspelo ukro- PISATELJ V ZAPORIH Po osemnajstih letih ječe so spustili iz zaporov v Bariju Silvana Ceccherinija. Sodišče v Florenci ga je Obsodilo na 22 let ječe zaradi sleparije, kraje in drugih prekrškov. Mož je v teh bridkih letih romal iz zapora v zapor, dvakrat je skušal pobegniti, dokler ni obolel in so ga držali v jetniški bolnišnici. V dolgih urah se je Ceccherini lotil pisati spomine. V knjigi »Le traduzioni« je plastično orisal romanja in potovanja od ječe do ječe, vzdušje in duševno stanje priprtih nesrečnikov. Knjiga je zbudila precejšnjo pozornost in bo vplivala na marsikatero spremembo v kaznilniškem pravilniku. Nazadnje so mu zaradi dobrega obnašanja spregledali nekaj let kazni in so ga prejšnji teden izpustili. Pisatelj, katerega je rodilo jetniško življenje, je nesel iz celice poleg skromne culice s perilom tudi debelo mapo z rokopisom za nov roman. KOMISIJA ZA REVIZIJO KANONSKEGA PRAVA Papež Janez XXIII. je sporočil, da so sestavili komisijo 29 kardinalov, ki bo začela revizijo kanonskega prava katoliške Cerkve. Ta zakonik, ki je temelj splošnega prava Cerkve, ima 2414 zakonov. V zadnjih 46 letih so sicer sprejeli delne spremembe in dopolnitve. Zakonik kanonskega prava vsebuje pravila in predpise o veri, morali, disciplini in vodenju cerkvenih poslov. Sedanji zakonik obsega pet knjig. Osebne izkaznice Po novih odredbah je veljavnost osebnih izkaznic podaljšana na 5 let in ne samo na 3 leta, kot so bile izkaznice do-sedaj v veljavi. Na vprašanja mnogih volivcev pojasnjujemo, da veljajo za 5 let ne samo od zdaj naprej na novo izdane izkaznice, marveč tudi tiste, ki so že bile izdane; seveda, če niso stare že 5 let. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477 tavke rudarjev ti ti sindikalnih organizacij, ki so ob tej priložnosti ponovno pokazale svojo moč in vpliv, ki ga imajo med delavskimi množicami. —0— Nemirna Kuba šele po dolgem času je prišla na dan novica, da so politični nasprotniki Fidel Castra napravili 9. marca nanj atentat. Šest pripadnikov proticastrovega Revolucionarnega sveta je streljalo nanj v mestu Vilamarista blizu Havane. Njega niso pogodili, pač pa je obležalo več mrtvih in ranjenih iz Castrovega spremstva. Skupine protirevolucionarjev v kubanskih gorah vedno bolj naraščajo. Množijp se tudi napadi na obale in na sovjetske ladje, zasidrane v kubanskih pristaniščih. Sovjetska vlada je prejšnji petek obdolžila Zedinjene države, da podpirajo gibanje proti Kubi in napade na sovjetske ladje. V Wa-shingtonu so odgovorili, da so jim taki napadi neljubi. Vlada je zato tudi omejila svobodo političnih beguncev s Kube. V sporazumu z ameriško vlado so tudi britanske oblasti, ki upravljajo Bahamsko otočje, eno zadnjih svojih kolonij v Srednji Ameriki, začele nadzorovati delovanje kubanskih beguncev na omenjenem otočju. Fidel Castrova vlada je že 23. februarja opozorila vlado Velike Britanije, da njeni politični nsprotniki pripravljajo na britanskem ozemlju oborožene napade proti Kubi. Pred dnevi so britanska oblastva aretirala na ozemlju Bahamskih otokov 17 kubanskih beguncev, osumljenih, da so se nameravali udeležiti dizervantske akcije proti Kubi. Oblastva so nadalje odredila, naj nekaj britanskih vojnih ladij istalno nadzoruje tamkajšnje področje, da prepreči bodoče morebitne napade na Kubo. Amerikanci in Angleži se namreč zavedajo, da takšni napadi lahko samo poslabšajo že tako kočljivi položaj v Karibskem morju in da škodujejo političnemu boju proti Fidel Castrovemu režimu. g TRŽAŠKEGA OBVESTILO KMETOVAVCEM! III. pokrajinski natečaj z nagradami za izboljšanje hlevov! Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je bil s sredstvi, ki jih predvideva 17. člen zakona z dne 2. junija 1961, štev. 454 (Zeleni načrt), razpisan tretji pokrajinski natečaj za izboljšanje hlevov. Natečaja, za katerega sta določena 2 milijona lir, se lahko udeležijo vsi kmetovavci, ki nameravajo izboljšati hleve (razširiti okna, ležišča, popraviti strope, jasli itd.). Nagrade ne bodo v nobenem primeru presegale 50% stroškov za izvršena dela. Prošnje je treba do 16. aprila predložiti Živinorejskemu oddelku Kmetijskega nadzorništva v Trstu. Prispevek za nakup goved Živinorejci, ki nameravajo nadomestili jetična in brucelozna goveda z zdravimi, lahko prejmejo nagrado, ki znaša 30% vrednosti kupljenega goveda. Naročila za nakup bo sprejemal do vključno 6. maja Živinorejski oddelek Kmetijskega nadzorništva. II. natečaj za Izboljšanje kokošereje Ker bo- v kratkem razpisan drugi natečaj za izboljšanje kokošereje, se kmetovavci lahko prijavijo k natečajll za gradnjo malih kokošnjakov ali za izboljšanje že. obstoječih kokošnjakov. Za potrošnike Kraškega vodovoda: PO CEM BODO ODSLEJ PLAČEVALI VODO? Kot znano, obstaja na Tržaškem Konzorcij kraškega vodovoda, ki dobavlja vodo vsem potrošnikom zgoniške in repentabor-ske občine ter delu potrošnikov v devinsko - nabrežinski občini. Nekaterim vasem v tej občini (Nabrežina, Sesljan in Devin) pa dobavlja vodo tržaška Acegat. Medtem ko je za te vasi že znana nova cena vode, ki jo je pred kratkim določil tržaški občinski svet, potrošniki, ki prejemajo vodo od Kraškega vodovoda, še ničesar ne vedo, koliko bodo odslej morali iz dajati za vodo. S tem važnim vprašanjem se je ta teden bavil tudi občinski odbor v Nabrežini. Župan, ki je obenem predsednik Konzorcija kraškega vodovoda, je poročal, da se je v zadnjem času ponovno zavzemal pri tržaški občini in Acegatu, od katerega Konzorcij kupuje vodo, naj se vprašanje nakupa vode postavi na nove, pravičnejše osnove. Konzorcij je v zadnjih letih plačeval Acegatu vodo po 35,53 lire za kub. m, potrošnikom pa jo je prodajal po 46 lir za kub. m (skupno z IGE — prometnim davkom — je potrošnik plačeval 47,38 lire za kub. m.). Vsakoletni proračuni in obračuni konzorcija izkazujejo seveda precejšnjo zgubo (konec leta 1962 je n. pr. znašala 4 milijone 149 tisoč lir), ki jo morajo poravnati posamezne občine (Devin - Nabrežina, Zgonik in Rapentabor). Zaradi poviškov, ki jih je odredila tržaška občina, bi se lahko zgodilo, da bi Kraški vodovod moral kupovati vodo od Acega-ta po še višji ceni kot doslej, namesto da bi se nakupna cena znižala, kot je zahteval Konzorcij. Čeprav še ni padla dokončna uradna odločitev, se zdi, da bo Acegat določila za Kraški vodovod naslednjo ceno: za tako imenovano spodnje področje (del Sesljana, Devina in Štivana, ki ne spada v območje VOLIVNI SKLAD Svet >}Skupne slovenske liste« se obrača na tržaške Slovenke in Slovence, da bi po svojih močeh moralno in gmotno podprli naš nastop na bližnjih političnih volitvah. Volivni nastopi zahtevajo mnogo naporov in finančnih sredstev. »Skupne slovenske liste« na podpira nobena mednarodna ali državna ustanova. Njen razmah je odvisen zgolj od delavnosti njenega vodstva in pristašev ter od razumevanja in radodarnosti njenih finančnih podocrnikov. Denarne prispevke lahko pošljete po položnici na poštni tekoči račun »Skupne slovenske liste« št. 11/1894, ali pa jih osebno izročite v našem uradu v Trstu, ul. Machiavelli 22/2, vsak delavnik od 10. do 12. ure. S svojim prispevkom boste omogočili, da bomo naš skupni cilj — združitev vseh Slovencev — čimprej dosegli. Svet SSL 11 Acegata) 29 lir za kub. m, za zgornje področje (od Medje vasi do Repentabra) pa 37 lir za kub. m. Upravni svet Kraškega vodovoda se bo sestal, kakor hitro bo prejel od Acegata uradno sporočilo o novih cenah vode. Na tej seji bo sklepal o ceni, ki jo bodo za vodo morali plačevati potrošniki. Naj mimogrede .omenimo, da ima omrežje Kraškega vodovoda po podatkih iz leta 1962 o-krog 20% zgube, kar pomeni, da kupuje večjo količino vode, kot je proda. To je posledica okvar na vodovodnem omrežju, kar pa občutno vpliva na bilanco konzorcija in veča njegov primanjkljaj. V devinsko - nabrežinski občini bodo potrošniki Acegata ods'ej plačevali vodo po tehle cenah: v spodnjem predelu (Sesljan-Devin - štivan) po 49.58 lire za kub. m (doslej so plačevali po 35.22 lire), v zgornjem predelu (Nabrežina) pa po 53,71 za kub. m (dos'ej po 43,87). Nabrežina: OBČNI ZBOR POSOJILNICE V nedeljo je bil v Nabrežini redni letni občni zbor Kmetijske in obrtniške posojilnice. O njenem poslovnem delovanju v preteklem letu je obširno poročal predsednik Josip Terčon, ki je med drugim poudaril, da je denarni zavod v zadnji poslovni do bi ponovno razširil in povečal s voj o“dej avli ost, kar dokazujejo tako porast vlog kot število in višina odobrenih posojil. Porodilo predsednika in nadzornega sveta so udeleženci odobrili soglasno. Zatem je bil izvoljen nov 8-članski u- pravni svet, katerega predsednik bo še vedno g. Josip Terčon. Na tem občnem zboru se je od svojih sodelavcev poslovil g. Josip Colja iz Devina, -ki je v vseh povojnih letih kljub častitljivi starosti (lani je namreč praznoval 90-letnico rojstva) požrtvovalno sodeloval v upravnem svetu posojilnice in ki ima tudi mnogo zaslug za njen sedanji razmah. G. Colja letos ni hote' sprejeti mesta v upravnem svetu in ga je raje prepustil mlajšim silam. Posojilnica bo verjetno kmalu dobila nov sedež. Upravni svet namerava namreč vzeti v najem pritličje bivšega občinskega doma v Nabrežini. VAŽEN ROK Dne 14. t. m. poteče rok, v katerem se lahko predložijo pripombe k načrtu, ki ga je pred kratkim odobril tržaški mestni svet in ki predvideva nakup oziroma razlastitev okrog 91 ha zemljišča, na katerem bodo gradili ljudska stanovanja. Ta zemljišča se nahajajo, kot smo že pisali, v Rocolu, pri Sv. M. M. Spodnji in na področju od Kolonkovca proti Rovtam, in so povečini last naših vrtnarjev — madrjar-jev. Ti bodo zato z izvedbo načrta hudo prizadeti, tržaški Slovenci pa bomo spet zgubili del svoje zemlje. Prizadetim lastnikom priporočamo, naj se tudi osebno zanimajo za ta načrt in naj izkoristijo vse možnosti, ki jim pripadajo po zakonu, da bodo vsaj omejili škodo. Bazovica: NASTOP OSNOVNOŠOLSKIH UČENČEV V župnijski dvorani v Bazovici je bil v nedeljo skupen nastop osnovnošolskih u-čencev iz Gropade - Padrič, Drage, s Peska in iz Bazovice. Starši in prijatelji mladine so se v prav lepem številu odzvali vabilu učencev, ki so jim s pomočjo in pocl vodstvom učiteljstva pripravili zares uspelo prireditev. Udeležence, med katerim so bi'i tudi šolski nadzornik g. Bole in slovenski didaktični ravnatelji, je pozdravila učiteljica ga. Duša Kosmina. Zatem se je pričel razvijati spored, ki je obsegal pevski nastop, izvedbo dveh kratkih prizorov, recitacije in izvedbo mladinske igrice, ki jo je spisal učitelj Miro Prešel. Med sporedom je ba-zovs-ki župnik g. Živec z izbranimi besedami spregovoril o vprašanju vzgoje, ki je danes tako aktualno in pereče. Učiteljstvo, ki je dalo pobudo za -prireditev in jo tudi pripravilo, zasluži priznanje in pohvalo, ki jo je treba seveda izraziti tudi vsem učencem, kateri so staršem in drugim svojim prijateljem nudili priložnost, da so prebili zares prijeten popoldne. Dr. SONJA MAŠERA zdravnica bo odsotna od 13. do 29. aprila ERBEC Po Beneški Sloveniji so po mnogih cestah in poteh v delu prav živahna popravila, to je treba priznati. Marsikje pa so ceste še vedno v slabem stanju, tako da ostanejo kake vasi ob poplavah in v slabem vremenu kar odrezane od sveta. Podobno je tudi v našem kraju. Cesta, ki vodi iz Podvršiča proti Erbeču in dalje proti Črnemu vrhu, je bila dolgo let podobna le razritemu kolovozu. Lani so jo za silo popravljali. Bregov ob cesti, ki se vedno posipajo, pa niso nič utrdili in podzi-dali. Zemlja in kamenje se vedno rušita navzdol. Prejšnji mesec se je na od dežja razmehčanih robovih usul velikanski plaz, ki je popolnoma zasul del ceste, da je bil ves promet ustavljen. Erbeč, Kal, Zapotok, črni vrh so bili zaprti. Ljudje so morali delati dolge ovinke po stranskih stezah in poteh. čas bi bil, da se cesta res temeljito popravi, ne samo malo »zaflika«. VISKORŠA V daljni Holandiji je umrl pred kratkim naš rojak Emil Kavčič - MarzoPa. Rajni se je od delavca povzpel v tujini do uglednega podjetnika. Bil je dober in pošten možak in so ga zaradi teh lastnosti vsi imeli radi in so ga spoštovali. Večkrat je prišel v domače kraje in si je tudi želel počivati po smrti v rodni zemlji. Ta želja se mu je zdaj izpolnila. Umrl je v najlepši moški dobi, star komaj 55 let. Pogreba sc je udeležilo veliko število znancev in sovaščanov, ki žele pokojnemu večni mir. ČEDAD Nekdanje središče slovensko - beneških vasi, starodavni Čedad, je še vedno eno VOLILNO OZRAČJE Pri prejšnjih volitvah je bila Gorica dosti bolj razgibana ikakor letos, ko nas ločijo le še trije tedni do glasovanja. Volilnih lepakov skoraj n,i; celo tiste uradne deske kažejo prazne prostore ali pa samo gole strankarske značke. Izjemo delajo monarhisti z dolgim, drobno tiskanim proglasom »veličanstva« Umberta. Poleg njih pa še komunisti, ki imajo pod znakom srpa i i kladiva še skromno priporočilce, da samo njih stranka zagotavlja »izvolitev slo venca« (z malo začetnico). Demokristjani pa niti toliko ne obljubljajo. Včeraj je bil objavljen seznam predsednikov na volivnih sedežih, katerih je v me-,.tu 56. Na seznamu ni Slovencev. Vseh volišč v goriški pokrajini je 178. PEVMA Če greš proti pevmskemu mostu in še čez proti slovenskim vasem, opaziš čez cesto razpete volivne napise v slovenščini. Vabijo naše volivce, naj oddajo glasove komunistični ali socialistični stranki. Zaman se oziraš, da bi ugledal slovenska vabila še kake druge stranke. Še bolj čudno pa zadene naše ljudi, da ni ne vabil ne napisov za naše, slovenske kandidate, za kako našo 'skupno listo. Takole pri kozarcu vina se možaki menijo, kako pametni so naši rojaki na Tržaškem, ki so se zedinili za Skupno slovensko listo. * Hnnnlfthn rt&limn najvažnejših zgodovinsko - kulturnih središč. Muzej v Čedadu hrani mnoge listine, .ki so važne za staro zgodovino Slovencev, naj omenimo samo zgodovinski spis Pavla Di-jakona »Historia Langobardorum«, ki podaja natančen datum o naselitvi naših prednikov v Beneški Sloveniji. Prejšnji mesec so v istem muzeju odkrili nove rokopise. Tičejo se razvoja enotne pisave. Učenjaki muzikologi iz Benetk in celo iz Kalifornije jih sedaj proučujejo in ocenjujejo njih zgodovinsko važnost. Najdba se prvi hip zdi malopomembna za širšo javnost, toda če pomislimo, da take zgodovinske redkosti privabijo v mesto marsikaterega obiskovavca, bomo znali ceniti tudi gospodarsko važnost starinskih odkritij. VIDEMSKI KANDIDATI Socialistična stranka v Vidmu je prva izbrala svoje kandidate za zbornico in senat. Pri volitvah 28. aprila bodo kandidira- li za socialistične poslance šest oseb. Prvi na seznamu je dosedanji poslanec Vittorio Marangone, ki kandidira tudi za senat. 0d<-povedal se je pa kandidaturi za prihodnje volitve senator Solari. Na njegovo mesto bodo prišle druge manj znane videmske osebnosti. Pri demokristjanih so se tudi izvršile nekatere kandidatne spremembe. 'Prvi na seznamu bodočih poslancev bo prejšnji tajnik pokrajinskega odbora odvetnik Bres-sani. Druge politične osebnosti pa bodo več ali manj ostale na svojih mestih. Kandidati so že začeli hoditi v volivna okrožja; tudi v naše slovenske gorske vasi že prihajajo nabirat volivne glasove. Na njej beremo imena odličnih kulturnih in političnih mož, ki že >s svojo kandidaturo dokazujejo prisotnost in ugled slovenske etnične manjšine na Tržaškem. Slovenski volivci na Goriškem, vsaj kar se tiče senatskih volitev, se bodo pa morali po neuvidevnosti naših »voditeljev« vtopiti v italijanskih strankah, ki se za nas zmenijo le ob volitvah. Preostaja nam samo ta možnost, da pokažemo svoje nezadovoljstvo z belimi glasovnicami. O tem se že precej govori in sliši marsikatera bridka na račun tistih političnih skupin, ki voliv-crm kažejo vsakega pol leta drugačno barvo, nazadnje jih pa pošiljajo volit nedomače stranlke. Prav toko ne moremo razumeti političnega drobtinčarstva, ko nekateri možaki trdijo, da je treba voliti velike stranke, če hočemo ujeti kako drobtinico z vladne mize. Mi pa pravimo, da terjamo vse naše pravice, kot nam pritičejo, in da ne bomo lovili s svojimi glasovi drobtinice pod mizo kot pohlevni kužki, pa naj nam jih meče ta a’i ona stranka. Takšna mnenja se pa ne slišijo samo po naši vasi, ampak na široko okrog. RUPA Danes moramo žal poročati o hudi nesreči, ki je zadela našega domačina Ljuba Tomšiča. V soboto, nekako okoli pete ure popoldne, se je vračal na kolesu z dela proti domu. Vozil je zelo previdno po desni strani; prav zaradi prevelike previdnosti si ni maral kupiti motorno kolo. Lastna modrost pa mu ni pomagala, ker je pridirjal za njim, ko je bil že pred letališčem na Mirenski cesti, mladi orožnik iz Gaberij in se z avtom zaletel vanj. Vrgel ga je čez živo ograjo v cestni jarek tako močno, da se je poškodoval po vsem telesu; najbolj je prizadet prsni koš. Ponesrečencu so brž priskočili na pomoč mimoidoči in so poskrbeli, da ga je Zeleni križ prepeljel v bolnišnico, k!er se bo moral zdraviti najmanj dva meseca, če ne hujših komplikacij. Družina je zelo prizadeta, ker so v hiši še trije otroci. Kako je prišlo do nesreče, bo ugotovila cblast. Gotovo pa je, da bi ne prišlo do usodne nesreče, če bi avtomobilist vozil po svoji pravi strani. Sploh se opaža, da je nostrla Mirenska cesta pravo dirkališče zlasti za mlade vozače, ki ne pomislijo na bližnjika in kažejo, da sploh nimajo vesti. MLADA SLIKARICA Proti koncu prejšnjega meseca je nastopila z osebno slikarsko razstavo mlada slovenska umetnica gdč. Vida Frankova iz Gorice. Prvič se je predstavila javnosti z desetimi morskimi slikami in pejsaži v Re-dipulji, v družbi s koleginjo Del Nerijevo, ki je tudi Goričanka. Frankova je zbudila precej zanimanja in je tudi že našla od-jemavce. Pripominjamo, da mlada umetnica poučuje risanje na slovenski strokovni šoli v Gorici. {fr It G ŠOLSKI IZLET Ravnateljstvo goriškega slovenskega liceja in učiteljišča je organiziralo sredi prejšnjega meseca izredno posrečen poučni izlet. Dijaki zadnjih razredov so odpotovali pod vodstvom ravnatelja in nekaterih profesorjev za tri dni v Florenco, kjer so si pod strokovnim vodstvom ogledali bogate um tniške in zgodovinske zanimivosti tega središča italijanske in evropske Po svetovnem hokejskem prvenstvu v Stockholmu 1. Sov. zveza 2. Švedska 3. Češkoslovaška Stockholm, glavno mesto švedske, je v zadnjih ■prejeli dva gela. Mladi iglavci pa kljub turneji po 14 letih že. tretjič bilo prizorišče tekem za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Leta 1949 je reprezentanca Češkoslovaške v tem mestu drugič osvojila naslov svetovnega prvaka (ta naslov je osvojila že dve leti poprej v Pragi), leta 1954 pa so na svetovnem prvenstvu zmagali igravci Sovjetske zveze. Kdo bo letošnji zmagovavec? so se vsi vpraševali. Odgovor je bil skoraj nemogoč, ker so nastopale štiri enakovredne reprezentance, tako da pravega favorita pravzprav sploh ni bilo. Kanadčani so se hvalili, da njihova zmaga sploh ni vprašanje, čeprav se niso čutili več popolni gospodarji položaja v svetovnem amaterskem hokeju. Če bi sodili po dejstvu, da so doslej kar 19-krat osvojili najvišji naslov, jim skoraj nihče ni mogel ugovarjati. Toda če smo upošteval1, da so tako lani kot pred tremi leti ostali na drugem mestu in poleg tega pred prvenstvom dvakrat izgubili s Češkoslovaško, njihova zmaga ni bila tako zanesljiva. Njihov namen je bil menda prestrašiti lanskega svetovnega . prvaka švedsko ter reprezentanci Češkoslovaške in SZ, ki nista nastopili v Colorado Springsu. Da bi bilo moštvo (Trail Smoke Eate.rs) kar najbolje pripravljeno, so iglavcem celo omogočili nastopanje v raznih profesionalnih ekipah. Švedska, moštvo »treh kron« (ker imajo igravci na prsih našitke s tremi kronami), je branila pred svojim občinstvom naslov svetovnega prvaka, ki ga je lani osvojila v ZDA. Za Švede je bilo to tekmovanje prireditev leta in zato so gledavci vseh '1 dni bodrili svoje igravce. Tokrat sta nastopali tudi ekipi SZ in Češkoslovaške, kar je seveda znatno povečalo zanimanje za turnir. Sovjetski .°kejiSti so v zadnjem času igrali izredno učin-'.ovito. Znano je, da je SZ prvič nastopila leta m takoj osvojila častni naslov svetovnega prvaka. Knak uspeh je dosegla še dve leti pozneje V Cortini, na ostalih prvenstvih pa je bila vedno med prvimi. Reprezentance so se najbolj bale Češkoslovaške, ki je r.a tekmah z drugimi hokejskimi velesilami zabeležila dobre izide. Porazila je Kanado (dvakrat) in Švedsko (in to v Stockholmu). Svetovno prvenstvo ni do zadnjega trenutka zgubilo svoje napetosti, saj niti ob začetku zadnje tekme med Kanado in Sovjetsko zvezo še ni bilo znano, kdo bo letos osvojil naslov svetovnega prvaka. Vse do zadnjega dneva tekmovanja je bilo to vprašanje popolnoma odprto in ko so na predzadnji tekmi med Češkoslovaško in Švedsko gostje zmagali 3:2 (0:1, 3:0, 0:1), je napetost dosegla vrhunec. Končna odločitev je bila odvisna od srečanja Kanada — Sovjetska zveza, če bi Kanada v tekmi proti SZ (končala se je z rezultatom 4:2 za Sovjetsko zvezo) dosegla le en gol več, bi svetovni prvak postala Švedska zaradi boljšega količnika golov. Toda Rusi so z izredno igro, posebno v prvih dveh tretjinah, popolnoma preigrali Kanadčane in minuto pred koncem so celo vodili s 4:0. Le v zadnjem trenutku igre so dovolili Kanadčanom doseči dva gola. Svetovno prvenstvo je osvojila torej mlada sovjetska ekipa, v katero sta trenerja Cemjišcv in Tarasov vključila dva veterana Alenksandrova in Sologubova. Končna lestvica »A« skupine: 1. Sovjetska zveza 12, 2. švedska 12, 3. češkoslovaška 11, 4. Kanada 9, 5. Finska 3, 6. Vzh. Nemčija 3, 7. ZDA 3 in 8. Zah. Nemčija 3. Rusi in Švedi so izgubili po eno tekmo, dosegli Pa šest zmag. Sovjetska zveza je zabila 50 golov, Prejela pa jih je 9, švedska 44 proti 10, Češkoslovaška 41:16 ter Kanada 46:23. Ostale štiri ekipe (obe. Nemčiji, Finska in ZDA) so tvorile skupino Zase, saj niso nikdar posegle v boj za boljša mesta. Tako je po mnogih presenečenjih končno zma-Salo moštvo, ki je tehnično morda nekoliko zaostajalo, a je na drugi strani pokazalo važne od-bke; ustaljeno formo, borbenost in kondicijo. V zadnji tekmi so Rusi skoraj ves čas igrali pred ''rati izredno razpoloženega kanadskega vratarja Martina, šele v zadnjem trenutku, ko so se s tremi igravci upirali razjarjenim Kanadčanom, so Kanadi še zdaleč niso dosegli niti tehničnega nivoja Cehoslovakov niti ostrine kanadskih iglavcev. Mirno bi zategadelj lahko trdili, da s prikazano igro niso zaslužili naslova svetovnih prvakov. Pravzaprav se lahko za uspeh zahvalijo samo Ceško-solvaški, ki je v eni najboljših tekem premagala lanskoletnega svetovnega prvaka. Reprezentanca Švedske, ki je bila do zadnjega tudi po prikazani igri najresnejši kandidat za prvo mesto, je v svoji poslednji tekmi klonila. Nepazljivost švedskih branivcev je zadostovala, da so izvrstni Cehoslovaki dosegli zaporedoma tri pole in si s tem zagotovili zmago (zmagali bi celo z golom več). Igra mlade švedske ckpe je bila ves čas prvenstva odlična. Izredna tehnična igra in zadostna mera ostrine sta vsekakor odlika, ki je nima nobeno drugo evropsko moštvo. Švedi so edini, ki so združili finese češkoslovaške šole z borbenostjo kanadskega hokeja. Ne moremo sicer trditi, da je bila zmaga Češkoslovaške nad Švedsko nezaslužena. Celo več! Češkoslovaška je v tej tekmi pokazala svoje mojstrstvo, pa čeprav je prilila na svetovno prvenstvo z mlado ekipo in torej brez najboljših mojstrov tega športa. Prav zaradi tega se nam čudno zdi. kako so Cehoslovaki odpovedali v tekmi s Sovjetsko zvezo. Niso pokazal! niti enega organiziranega napada in niti ene tipične akcije, kakršne so v tekmi proti Kanadi vzbudile, občudovanje 15.000 g'edrvcev. To je bila vsekakor najlepša tekma letošnjega svetovnega prvenstva. Tu sta se srečala dva hokejska svetova: češkoslovaška domiselnost ter kanadska čvrstost in bliskovitost. Kljub porazu s SZ so Cehi s svojo igro pokazali največ. In če je kdo zaslužil častni naslov, je bila to prav Češkoslovaška ki pa se je uvrsjila na tretje mesto. Največje razočaranje je na tem tekmovanju nedvomno doživela ekipa Kanade, ki se je morala prvič po desetletjih odpraviti domov brez kolajne, kar doma v Kanadi smatrajo za pravo nacionalno katastrolo. Z gostovanja po Evropi smo poznali izide kanadske ekipe in tudi njen način igre. Ekipa pa nas ni mogla navdušiti, kvečjemu nekateri odlični posamezniki. Ce bi Kanada ne imela v svojih vrstah najboljšega vratarja prvenstva — Martina, bi verjetno ne dosegla na teh tekmah niti ene točke. Spodnji dom »A« skupine je približno izenačen. Razočarala jo. edino ekina ZDA, ki se je proti pričakovanju uvrstila na 7. mesto. SPOMLADANSKA UTRUJENOST Končno je prišla zaželena sponTad. Zenske se čutimo posebno v tem letnem času zelo utrujene in opažamo številne spremembe v našem organizmu. Nimamo več tiste lepe barve kože, ki nam jo je prineslo poletno sonce, naše telo je postalo leno, ker se je pozimi le malo gibalo; če samo skušamo napraviti nekaj. počepov, slišimo, kako nam škripljejo otrdeli sklepi itd. Sončni žarki ne ustvarjajo samo barvilo, ampak bogatijo organizem s potrebnimi vitamini, katerih zaloga pa ne zadostuje za vso zimo in je začne primanjkovati proti koncu zime ali v začetku spomladi. Cim daljša je zima, tem teže se telo oskrbuje z vitamini, ki jih črpa iz hrane. Dejstvo, da si člove.k proti koncu zime želi čimveč sveže zelenjave in sadja, dokazuje, kako si organizem na eni strani želi vitaminov in rudninskih snovi, na drugi strani pa se s tem skuša iznebiti vseh škodljivih snovi, ki so se pozimi nabrale v celicah in tkivih. Kako pa sc lahko izognemo spomladanski utrujenosti? L Uživajmo dnevno čimveč mleka in mlečnih proizvodov, ki ne preprečujejo samo spomladanske V »B« skupini je tekmovalo sedem ekip, med temi tudi Jugoslavija, ki se je tako prvič pomerila s tako močnimi reprezentancami (doslej je vedno sodelovala v najslabši skupini). Na prvo I mesto se je uvrstila Norveška; sledijo Švica, Romunija in Poljska. Jugoslavija (dve zmagi in štiri I poraze) je 5. pred Francijo in Anglijo. V »C« sku-| pini je gospodovala Avstrija. Sledijo Madžarska, j Danska, Bolgarija, Nizozemska in Belgija, j Za Jugoslavijo predstavlja peto mesto (prav-| zaprav 13. od 21.) pravcati uspeh. Vsi strokovnjaki so polni hvale in izrazov presenečenja nad dobro igro Jugoslavije. Utrujenost in nezadostna kondicijska pripravljenost sta opravili svoje. Ce bo v Jugoslaviji več umetnih drsališč, bo Jugoslavija dobila še več Felcev in Tišlerjev. Med 17 reprezen-j tanti je največ igravcev državnega prvaka Jese-| nic, in sicer kar enajst (3 so iz Olimpije, 2 iz \ 'rvene zvezde in 1 iz Partizana). Znano, je da ! :;o Jesenice osvojile državno prvenstvo z izredno ] lahkoto. Zmagale so v vseh 14 tekmah ter zabile . kar 230 golov (prjelc pa le 28) in nastalo je tako vprašanje, ali je prav, da nastopajo v prvi ligi. Najboljši igravci svetovnega prvenstva so bili: vratarja Martin (Kan.) in Svensson (Sv.); braniv-ci: Stolz (Šv.), Ragulin (SZ), Tikal (CSSR) in I Smith (Kan.); nanadavci: Mac Loyd, Tamberlini oba (Kan.), Vlah in Bubnik (CSSR), Almetov in Majorov (SZ), Sterr.er, Mild in Nilsson (Švedska). Najboljši vratar je bil Martin, branivec Stolz ter napadavec Vlah. d. t. V vrtimcsui (Nadaljevane z 8. strani) Otmar je sprejel Divno v isti sobi kot pri prvem obisku. V rokah je nosila torbico. On ji jo je vzel in postavil na mizo. »Veseli me, da ste prišli,« se je skrivnostno smejal. »Takoj se bova pogovorila. Poprej pa še malo presenečenje.« Ob teh besedah jo je tako lokavo pogledal, da jo je kar pretreslo. V grlu jo je davilo, vendar se je premagala. »Presenečenje?« je vprašala s tresočim glasom, »upam, da bo prijetno?« »Hm, kakor se vzame. Neki gospod bi rad govoril z vami. Sicer pa — ga boste kmalu videli.« Stopil je k vratom in jih odprl. V naslednjem trenutku je stopil v sobo Komi. Snel je očala, da ga je bilo moč takoj spoznati. utrujenost, ampak odganjajo tudi zimske bolezni. 2. V prehrani dajmo prednost zelenjavi in sadju. 3. Izogibajmo se alkohola, kave, tobaka in močnih začimb. 4. Uživajmo manj hrane, ker s tem razbremenjujemo prebavila. 5. Skrbimo za redno prebavo. 6. Po možnosti uživajmo dva dni v tednu samo sadje, mleko ali sadne sokove. 7. Spimo vsaj 8 do 9 ur dnevno. 8. Telovadimo vsako jutro 10 minut ob odprtem oknu. 9. Dvakrat na teden je dobro, da se prepotimo s-tem, da gremo v vročo vodo ali parno kopel, ker s potenjem izločimo iz telesa strupene snovi in poživimo delovanje kože. 10. Splaknimo se po možnosti najprej s toplo, potem pa z mrzlo vodo, da poživimo krvni obtok in si utrdimo kožo. Za ženske, ki so na splošno zdrave, bo vse to nedvomno pomagalo pri preprečevanju spomladanske utrujenosti. Ondina (Dalje) =ŽENA EN EDOM-------------------- W\\\m> m 2 '3 e c o 2 -A 3 iz 'c ’ rt cD rt P > V s -s "2 O -C c CJ O w O/J OD ■2 'S T3 (/) £ g ■§6:8. c (/) c. 'o 03 « "o ..-d'S p- - 03 OJ CJ S s si S (U O « « ^ „ ■P|UB O < »O (U V c/) o .5 .S u > >U rt •« N rt «T Uh U U Oj a> g C Cj C D. C ^ &c/5 O rt M 33 — - S > - oj ^ 03 03 A0 Q Oh * _ I -0 >0 o _ 0 ^ a.JZ rC ^ — (L) >U • rt o rt C ^ p "■Re os 'r? H >o - rt . C oo 3 ^ rt .,, ° ^ «s CA O °£ . o • TJ 1 O ~ rt ‘p rt Oh a rt - n *c o 'O P •> ° n rt P- rt C OD ^ o V ' Srti N i- c OJ —J OJ T! ^ u ° a-* 5 - C/) ra S m S^S|* rt ra' J’. g § - m S >N .S “ .3 ^ rt _ rt ^ N 4/5 £3 3 03 C -O . rt 3* rs°2 E ^ c ra ,§• "-S I S g l M rt M « >u -Si, _»•s,--’a>s “■ rt -a m r M o _ N ~ c2 E — x rt T! bO ^ rt C c* ^ rt C Qj C ^ - O O Cu ^ a oj rt c w g ra j, e-S-3 c u S -a ^ £ ^ ^ | ^ rt o O* c/i „ - O .S, ^3 .X, ^ H « a B .s, o - rvi ra ° ^ I o I 3 rt 3 C _ 55 rt rt iS ^ ^ (L) 3 o3 a Vh a E ° s ■a a O S w j tu 5 6 rt 3 C >c/) rt rv N S. s' 5 ^ as i-g > g|«>u Sj^ £ O •- ^ T3 P, ^ C N 'C m f3 o rt 5 32 C N ^ >tž) ■ rt #C ’> W (S) —. rt <-— m ^ o C ’£ cx p S i U r-H ^ o >o cx OJ c -• ^ T3 U ^ >N M rt tu •RuS D’I c 3 N « 0° -S ° •57^ S a rt c —. ■ n • 3 ^ « * O s S 5=3 Ss a s; OJ <^< 6 rt < Uh _ S rt -p »75 -( T3 ’rt O N > 03 D c .-s s D. ra rt ^ p,.^, •I—> >to 03 D 73 £ O >u o c O CQ rt tj h 8.^ ^ a> O pO C ‘>to O 03 rt 6 ^ TJ N rt OJ »-* ’E rt '•3 o > jd -c ^ o .S . x> >U N v rt rt j* rt rt rt s 9j g ra ^ C o M c <3 >cc e1 c /-- - _ a> e ' 0 >5^ oo ^ v N ® S v. s -S. r*i 1 . J ao ^DO