Poštnina ps^žalSrana.
cDržuvna ficejafia i&yW»*“
Političen list...
Naročnina znaša:
2 dostavljanjem na dom ali po pošti K 10 — mesečno.
četrtletno K 30’—.
Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna številka stane 60 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Leto III.
Maribor, sreda 12. maja 1920.
St. 105.
Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo v Pallanzi.
Reka bo italijanska? — Položaj pogajanj za koncentracijo. — Poljsko-madžarska vojaška konvencija.
Nekdaj in sedaj.
1914—1920.
Prišla je usodepolna druga polovica »eseca rožnika 1. 1914. Narava, pokrita z razkošnim zelenjem in cvetjem, je zibala v toplih solnčnih žarkih bogato setev, up in *ašo nado. Krilati pevci so po svoji stari »avadi prepevali v bujnih kronah drevja in grmovja, na polju in v tihih lokah. Brzojav in telefon so zasedle kronane glave. Držav-*iki so pridno odpirali in zapirali dvorne pisarne — ter molčali. V vojašnicah so pridno brusili sablje, popravljali strojnice ter v arsenalih kupičili bojna gradiva. Srečne ljubice, mlade neveste, skrbne žene in mamice, neizkušena mladina je v mehkih nočeh mirno spala. Po vaseh pa so se razlegali nočni spevi mladostnega življenja polnih fantov. Za njimi pa je nevidno hodila s krtovim Plaščem odeta bleda smrt in zaznam enovala svoje poznejše brezštevilne žrtve ...
Zašumeli so prvi akordi ouverture k veliki svetovni tragediji.
Znani in splošno spoštovani g. prof. dr. Medved piše v letošnjem koledarju, da so v isti dobi vladali v Mariboru in njegovi okolici trije krvniki: okrajni glavar, protestantovski
Vprašanje »Slovenske Matice“. j
Marsikdo je že radovedno spraševal, kaj ‘ je pravzaprav z našo »Matico". Ob čatu dekla-, racije je zavladalo zanjo veliko zanimanje, prirejale so se zbirke, oglasili so se novi člani —I in ker je bila Matica tudi med narodnimi! mučeniki, smo mislili, da bo častitljivo vstala iz svoje smrti in da bo praznovala slavnostno ®vojo 50 letnico, ki je ni mogla slaviti 1. 1914 Nič takega se ni zgodilo; po tistem občnem j0ru, ko se nesmrtniki pri enem samem po-gledu policijskega komisarja dr. Skubla vstre-petalj do dna svojih src in niso imeji poguma, da bi bili dali zadoščenja Matici in njenemu bivšemu predsedniku — ni sploh bilo več občnega zbora. Pravzaprav niti tistega Skublovega pogleda ni bilo treba, dovolj je bilo, da ga je videl strahopetec v svojem boječem srcu in trideset ljudi se je zbalo. Zakotni šepetavci so namreč pravili, da je Skubl rekel, da bo *Ma-tico* še enkrat razpustil, če bi bil izvoljen dr. Ilešič za predsednika. Dr. Skubl je sam povedal, da ni tega rekel, zato pa je imel srčno dopada-jenje nad slovensko inteligenco ki je trepetala Pfed njim le ob času, ko Skubl že skoraj ni imel nobene moči. Da ne bo torej zamere na
pastor in neki urednik. Imena je blagi mož v svojem spisu velikodušno izpustil. Prav tako je prepustil sodbo istih izvoru vseh izvorov ...
Živo so nam še oni dnevi v spominu 1 Vlažni, z nesnago prenasičeni prostori temnic so se urno polnili s cvetjem našega teptanega naroda, s popolnoma nedolžnimi žrtvami. Vsenemški duh je zasedel srca po nemški vladi imenovanih preiskovalnih sodnikov in tem ječam prideljenih paznikov. Duševna inkvizicija se je pričela. Habsburški krvnik je dnevno preselil enega ali več Slovanov tja, kjer ni izdajic in denuncijantov. Stari cesar pa je na mogočnem prostolu sedel, molil, dremal — spai. ..
Kdo je tehtal duševne in telesne muke! interniranih, ki so dr.evno slišali pod svojimi okni prasketanje pušk, ki so dnevno gledali blede obraze na smrt obsojenih in v dušah nosili zavest, da so isti prav tako nedolžni, kakor oni sami. Kdo je štel neštete solze zvestih žen, nedolžnih otročičev, katerim je v tistih dobah kruta nemška sila odtrgala moža, očeta — roditelja. Obširne fare so izgubile svoje dušne pastirje, šole svoje delavne učitelje, občine svoje zavedne zastope in župane, narod svoje voditelje ...
zgoraj, so Matičarji izvolili dr. Tavčarja za predsednika in tako je bila „Matica" rešena. Sedaj je dve leti od tistega obč. zbora. Med tem se je precej izpremenilo. Tisti časi, ko se je za 4 K dobilo šest knjig, so že davno minili. Tudi poverjenikov je čim dalje manj. Celo odborniki nimajo časa. »Matica" je vkljub težkim časom izdala lani troje knjig in za letos izide »Idiot* od Dostojevskega. Med tem pa sta se pojavili dve struji: ena je bolj profesorska, inan-stvena in želi v »Matici" imeti svojo akademijo, druga je leposlovno-literararna in želi v „Matici" imeti založbo beletristič. knjig. S tem, da smo dobili svojo univerzo, so se vrnili domov naši znanstveniki in ker poslej ne bomo pisali nenv? ških razprav, bi bilo res treba nekake akademije, ki bi podpirala znanstveno delo naših učenjakov. Vprašanje pa je, če je »Matica" v to poklicana. Mi mislimo, da ne. »Matica" je prevzela n. pr. samo »Časopis" za slov. jezik in narodopisje, ki so ga izdajali dr. Nachtigal, dr. Kidrič in drugi — in oglasilo se je menda 20 naročnikov. Torej za Matico kot za znanstveno društvo bi ne bilo v javnosti nikakega zanimanja.
Mi privoščimo našim učenjakom da dobe svojo akademijo, s primernim fondom in pod-
Blagor vam, narodni mučeniki! Večna slava nedolžnim žrtvam! Zapuščeni so sicer vaši grobovi, vaša gomila je le odeta s preprosto zeleno rušo, a spomin na vas živi i* bo živel med narodom na veke!
Pod pritiskom vojne, pod senco pruskih bajonetov je takrat nemo nosil moj narod vse križe in težave. Tajno smo stikali glave, tajno smo vzdihovali, tajno si brisali solze. Takrat so govorile le oči! V njih je migljalo sočustvo, v njih svetila ljubezen, v njih je gorelo prokletstvo, v njih je gorela divja jeza. Iz tisoč in tisoč ust je v tistih dneh pohitela k Stvarniku molitev: »Oče nebeški! daj našim mučenikom potrebne moči, našim tiranom pa odmeri zasluženo kazen.«
V tistih težkih časih nas je tolažila edino zavest, da so bili naši tedanji tlačitelji tujcif da jim je grozovitosti do nas narekovalo sovraštvo do našega jezika in večkrat tudi do naše vere. Prepričani pa smo tudi bili, da prej ali slej zadene po teh tujcih najete domače Judeže zaslužena šiba božja.
...v-TO
r'<: AS
Prišel je prevrat. Avstrija je razpadla'na jezikovne skupine. Tirani so črez noč pošvi-gali črez mejo. Pri vseh uradih so zasedli mesta tujcev domačini. Nemški Gradec smo
poro od vlade in od raznih mecenatov (ako se nečejo pridružiti »Jugoslov. akademiji" v Zagrebu) „M3tica" pa mora ostati last naših širokih čita-jočih slojev, ki naj iz nje prejemajo leposlovne in poljudno znanstvene knjige. »Matice" so bile povsod najprej znanstvene institucije, bile so naše romantične akademije, ki so imele razkrivati domačo in slovansko zgodovino in jezikoslovje. To se je povsod rado čitalo — toda ostale so povsod samo »Matice«, t. j. iz njih so izšle prave znanstvene akademije, one pa so se vrnile nazaj med ljudstvo. Tako je Dilo v češki in hrvatski »Matici". Privatni založniki so drugod precej omejili delo »Matic* zato so skušale „Matice“ skrbeti z dobro knjigo za najširše sloje. Pri nas pa ima „Matica“ še poseben pomen.
Draginja na književnem trgu ogroža delo naših pisateljev. Naša knjiga je v nevarnosti a z njo tudi naš književnik. Ako bo „Matica“ samo literarno društvo, bo lahko izdajala več leposlovnih knjig, te se vkljub draginji še mnogo kupujejo in „Matica" bo pisatelju lahko plačala delo, kakor se spodobi. Tako bi ,.Matica" bila društvo pisateljev, poljudnih znanstvenikov in kulturnih delavcev/ ki bi skrbeli za to, da se izda čim več dobrih knjig za širše sloje. Naše
menjali s slovensko Ljubljano, tuji Dunaj z bratskim Beogradom.
Zavladalo je nepopisno veselje. Na neštetih shodih so takrat govorniki vseh strank trdili, da smo vsi sinovi in hčere ene matere, da smo Srbi, Hrvatje, Slovenci ene krvi, da med nami ni častitih in visokorodnih gospodov, temveč, da smo bratje in sestre.
No, kako pa je zdaj v Mariboru in njegovi okolici? Slabo, proklet j slabo ! Dozdeva se nam, da se je v drugi izdaji povrnilo leto 1914. Mesto zloglasnega Weifia imamo klerikalno vlado v Ljubljani, mesto pastorja zastopa dr. Leskovar, Žebot pa v svoji prenapetosti skuša prekositi urednika Jahna.
Nasilje je pričelo rajati nove orgije-Gospoda dr. Leskovar—Žebot sta pozabila na bratstvo in neusmiljeno vihtita biče po hrbtih vseh onih, ki slepo ne trobijo v klerikalni rog. Člai i deželne vlade v Ljubljani pa spijo spanje pravičnega. Da nimamo Beograda, bili bi tudi danes zapori prenapoljeni z napredno krvjo.
Odprimo oči in ušesa, pozabimo vsako strankarstvo in mirno razmotrujmo ukrepe sedanje vlade. Ali ne dela ista v Mariboru in okolici popolnoma po receptu Avstrije iz leta 1914. Takrat so deželno vlado v Gradcu hujskali proti zavednim Slovencem Mahnert— Jahn—Weif3, danes pa dela deželna vlada Slepo po navodi.ih Žebota—Leskovar. Razpuščajo se po večini napredni občinski za-stopi, za gerente, katere je imenovala prejšnja vlada se iščejo nadomestniki, zaslužni uradniki se odpuščajo iz službe, oziroma se porinejo v druge službene kraje. Po poročilih iz zadnjega časa ni prizanesel dr. Leskovar niti po vojni pohabljenemu, a slovečemu književniku dr. Lahu. In kako se dela z učiteljstvom na nekdanjih nemških šolah ? Nekateri so že stalno nameščeni, večina pa še ne. Dozdeva se nam, da si hoče vlada po nasvetu poprej imenovanih za ta mesta šele izbrati primerne elemente, iste vzgojiti in ž njimi pripravit* predpogoje, za svoio stranko pri bodočih volitvah; zaslužene dosedanje voditelje teh šol pa poslati na Pohorje, v penzijo, ali na re-pišče bližnjega župnjišča. Po začrtanem in z velikim irudem zgrajenem potu pač lahko vsak šo tako eume.i klerikalni mameluk kolovrati dalje.
knjižnice so skoraj prazno, knjigarne nimajo velikih zalog in dobrih knjig je treba povsod. Ker se se tiče književnega polja, smo ostali mal narod, kajti slovenska knjiga ima še vedno samo milijon čitateljev okoli sebe, zato v tem oziru drž. izprememba ni ničesar izpremenila. Res bo več kult. skupnosti, čitalo se bo več srbo-hrv. knjig — a naša knjiga bo imela oporo samo v našem narodu — istotako naš pisatelj. Zato je treba, da „Matica“ tu izpolni svojo veliko nalogo, do narodne knjige, do ljudske prosvete in do slovenskih pisateljev; ona naj bo središče književnikov, da bodo mogli živeti in delati. Dne 15. t. m. je odbo-rova seja, na kateri se bo govorilo o izpremembi pravil. Kolikor je nam znano, gre za to da se okorni 30 članski odbor zmanjša na 10 članov in da se „Matica“ izpremeni v tem smislu, da postane literat no društvo. ,,Matica'* je nekaka last javnosti in bi bilo dobro, da bi javnost odločila o tem. Želeli bi, da bi se o tem več govorilo v javnosti. Mi mislimo, da bo večina matičarjev za to, da nam „Matica“ poskrbi dovolj leposlovnih in poljudno znanstvenih knjig. S tem vrši ti di svoj pravi piv<dni namen. Poleg rednih letnih članskih knjig, naj bi se izdajale tudi druge knjige, tako da bi bila ,,Matica'‘ nekaka založba pisateljev, ki posreduje med obč nstvom in pisatelji.
S tirani iz leta 1914. je obračunala sve-: tovna vojna, s sedanjimi klerikalnimi mogotci < pa bo obračunalo naše ljudstvo pri bodočih' volitvah. Da te ne bodo iztekle tako, kakor si jih predstavljajo klerikalni voditelji, da nej dobi klerikalna stranka v vsej mariborski j okolici niti enega občinskega zastopa, da sfrči dr. Leskovar s stolca župana v Mariboru, da bo prepustil vodstvo okrajnega zastopa spretnejšim rokam, je jasno kakor beli j dan. In ko zasije ta doba, tedaj šele bo moje ljudstvo obhajalo rojstvo prave prostosti, preporod svoje prosvete.
»Zora! mlado tvoje lice Nam ne skrije se nikdar,
Ali pač! a črez gorice Nam pripelji dneva žar! . . .«
Z. M. j
 u |
Prebivalcem Maribora in okolice.
i
Rešilni oddelek prostovoljne požarne brambe, i ta z duhom ljubezni do bližnjega napolnjena insti- i tuc ja se obrača tem potem na prebivalce Maribora j in njegove okolice s prošnjo, da ji v tem težkem, j kritičnem času priskoči na pomoč.
Kakor je rešilni oddelek ob vsakem času, ponoči in po dnevi, pri vsakem vremenu na razpolago, da pomore pomoči potrebnim, tako pričakuje, da bodo j tudi dobra srca uslišala njegovo prošnjo v tem težkem i trenutku.	I
Vzdrževanje orodja in drugega materijala rešilnega oddelka zahteva vedno večje svote denarja; rešilnemu oddelku pa je bilo doslej vedno v ponos vzdržati se na višini, ki odgovarja potrebam časa-Šele pred kratkim je moral dati v reparaturo svoj rešilni automobil, najmodernejše prevozno sredstvo za ponesrečence. V času vojne pa tudi po prevratu je ta automobil pomagal tisočem in tisočem nesrečnikov; v nekaj tednih bo zopet stopil na novo pre-Iakiran in z novo pneumaiiko v službo javnosti. Stroški za to prenovitev pa so tako veliki, da jih rešilni oddelek sam na noben način ne more pokriti.
Škoda bi bilo ponovno povdarjati, da je bilo vodstvo rešilnega oddelka vedno in z vso voljo pripravljeno pomagati prebivalstvu našega mesta in okolice; občinstvo ve pač samo, kakšen blagodar je bila ustanovitev tega oddelka pred dobrimi dvanajstimi leti. Vojna pa je kakor vsemu, tako tudi tej ustanovi zadala težko ozdravljive udarce. Od začetka vojne dalje nista-mogla več oba rešilna voza izpolnjevati vseh zahtev; za stroške vprege se je izdalo precejšen del dohodkov. Da pa bo zamogel rešilni oddelek vedno in z uspehom izpolnjevati svojo nalogo, se je odločil ter si oskrbel automobil, ki se sedaj nahaja v popravilu. Vodstvo rešilnega oddelka je s tem pokazalo, koliko mu je na izpolnitvi rešilne akcije v našem mestu.
Ako se sedaj ta. humana ustanova obrača do celokupnega prebivalstva našega mesta in okolice s prošnjo, da ji pomore še nadalje služiti dobri stvari, se gotovo ne bo našel nikdo med vedno darežljivim prebivalstvom Maribora in okolice, ki bi se temu klicu ne odzval, posebno še radi tega, ker vsakdo lahko računa, da bo danes ali jutri sam potreboval pomoči.
Dne 22. in 23. maja (B i n k o š t n a sobota in nedelja; priredi rešilni oddelek nabiranje darov, da tako omogoči plačilo stroškov popravila rešilnega automobila, ki dosegajo približno 50.000 K, ter da nabere malo svoto, ki ji bo omogočila tudi nadaljno delovanje v nezmanjšanem obsegu.
Kakor vedno, tako se tudi tokrat obračamo v prvi vrsti na naše d me, da prevzamejo delo nabiranja prispevkov. Akcijo tega nabiranja vodita gosp. šef-zdravnik dr. Karel Ipavic in njegova gospa soproga.
Drugo posebno nabiranje pri industrijcih in trgovcih priredi še posebej vodstvo samo.
Obračamo se še enkrat na vse prebivalstvo našega mesta in okolice, posebno pa na premožnejše z iskreno prošnjo, da pri darovanju ne štedi ampak po svojih močeh prispeva ter tako napravi uslugo dobri, človekoljubni stvari.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Včerajšnji »Naprej** nam Častita na pridobitvi g. Franja Pirca, pri čemer se je pa malo zmotil, kajti bivši urednik „Nove Pravde" gosp. Franjo Pirc ni priletel v naše uredništvo, ampak snuje svoj lasten list, ki začne baje že v kratkem izhajati.
Izza železničarske stavke. Kakor poroča ,/Murska Straža", so pripravljali Nemci, posebno graški med časom naše železničarske stavke res na naši meji armado, ki naj bi bila v ugodnem trenutku, če bi se bije razmere tako zasukale, udrla čez meje ter jsasedla Maribor in druge kraje nekdanje Štajerske.
Kako Nemci agitirajo. Celovške »Freie Stimmen« so objavile pred nekaj časov dopis iz Črne, v našem delu Koroške, v katerem pripovedujejo zanimivo zgodbo o mrtvem Nemcu, ki ga je hotel odnesti hudič: »V Koprivni je umiral neki kmet in ker so domači hoteli, da bi pred smrtjo prejel sv. zakramente, so poklicali žuonika Dobrovca. Kmet se pa Dobrovcu ni hotel izpovedati, ker je Slovenec, ter je zahteval nemškega duhovnika. Na to je župnik Dobrovc zapretil kmetu, da ga bo hudič vzel, kakor bo vzel sploh vse Nemce. Kmet je na to res umrl in ko je ležal na mrtvaškem odru ter so ob njegovem truplu bedeli domači in sosedje, se je nenadoma iz noči pojavil pravi pravcati hudič, da odnese kmeta. Vsi navzoči so prestrašeni pobegnili, le hlapec je sklenil, da obrani truplo svojega pokojnega gospodarja pred hudičem. Hudič je vlačil kmeta, toda hlapec ga ni hotel izpustiti. Končno je pograbil sekiro ter ž njo zamahnil po hudiču, ki je na mestu obležal mrtev na tleh. — hudiču so spoznali preoblečenega župnika Dobrovca.« — To vest so po »Fr. St.« prinesli tudi drugi nemški listi. Sedaj pa se je oglasil v »Korošcu« g. župnik Dobrovc sam, ter že s tem, da še živi, ovrača vse izipiš-ljene nemške pravljice. Iz tega je razvidno, česa se Nemci vsega ne poslužujejo v agitaciji proti nam.
»Naprej** in Koroško. V svoji 107. št. je napisal »Naprej« članek pod naslovom »Naciionalna furija v Rožni dolini na Koroškem«, ki ni pisan v prav nič drugačnem duhu, kakor, ako bi izžel v kakih celovških »Freie Stimmen«. V članku napada na nesramen način Slovence, da agitirajo med delavstvom na izsiljiv način, da bi se pri glasovanju izreklo za Jugoslavijo, ter nekako indirektno poziva celovško antantno komisijo, da bi temu napravila konec. Kakšni so naši socijalni demokrati smo pač vedeli, toda da so zmožni kaj takega, vseeno nismo verjeli.
Ledeni svetniki so dai tudi letos občutiti precej hladu. V Mariboru niso napravili škode, v višje ležečih krajih pa je tu in tam čutilo drevje, da zmaga še ni popolna.
Prve črešnje v Mariboru. Na mariborskih vrtovih so te dni dozorele prve črešnje. Tako zgodnjega sadu že dolgo ni bilo. Upajmo, da je to dobro znamenje za letošnjo letino.
Razpuščeno društvo. Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo društvo ,,Zveza trgovskih nastavljencev na Slov. ozemlju**. Bil je res zadnji čas, da se je to društvo razpustilo, kajti v tem društvu skrivali so se večinoma Je državi nasprotni nemčurski elementi, ter s komunističnimi idejami pokvarili že marsikatero dobro trgov, osobje, posebno pa učence. To se je dovolj jasno pokazalo pri zadnjem štrajku. Radovedni smo le, kedaj bode državno pravdništvo že enkrat poseglo tudi po teh Mariborskih hujskačih Pelikan in konzorcij, ki so pod krinko te zveze zastrupili in pokvarili našo trgovsko mladino. Ti voditelji imajo danes na vesti že marsikatero osebo, ki si je poprej vendar borno zas'užil svoj kruh, dane* pa je brez s'užbe. Našemu trgov, osobju pa zato ob tej priložnosti priporočamo, naj za bodoče spet oživijo svoje že obstoječe pomočniške zbore ter naj postavijo v odbor može, ki bodo v strokovnem kakor tudi v narodnem oziru na svojem mestu. Le tako bode omogočena splošna zadovoljnost.
Gledališka anketa. Dva popoldneva se je vršilo posvetovanje za obstoj slovenskega gledališča v Mariboru. Šlo je pred vsem za to, kako dobiti ono svoto, ki jo je obljubila vlada, kako omogočiti igralcem počitnice, ki so jih po tej sezoni pač zaslužili in kako zagotoviti gledališko sezono v prihodnjem letu. Konečno je bil sprejet sklep, da naj general Maister, ki odhaja te dni v Beograd, posreduje na pravem mestu in naj tudi v avdijenci regentu pojasni važnost tega vprašanja. Upati je, da bodo v Beogradu vendar izpregledali in dali Mariboru kar potrebuje.
Dar. Ravnateljstvo Mariborske posojilnice je darovalo prostovoljnemu rešilnemu oddelku v Mariboru 200 K. Srčna hvala I
Koroški junaki bodo odlikovani. Slov. Usti poročajo o tem, da bodo oni, ki so lansko leto šli koroškim Nemcem na pomoč, odlikovani. Neki slov. list smatra to junaštvo in odlikovanje za nepotrebno. Mi pa bi toga ne hoteli podcenjevati. Na vsak način je to čast-nejše za Nemce, nego je za nas to, da so n. pr. slovenski reaici hiteli branit jesenišk. kolodvor, izgubili su pri tem enega tovariša in neki profesor je »vrge'« dva dijaka, ker sta par dni Prepozno prišla s fronte. To so sploh sedaj čudni pojavi. Nemški akademiki so hoteli imeti svoie burševsko društvo »Sla-vija« — slovenski pa takega društva ne rabijo, keo v tem ni nič komunističnega. Nemci so Še narodni — pri nas pa je narodnost »premagano stališče*.Zato mislimo, da ni prav, Če se bagatelizira narodno čustvo, pa magari pri naših nasprotnikih. Bilo bi le želeti, da bi se tudi mi tako zavedali svojih dolžnosti in če gre kdo na fronto zasluži pač prej priznanje nego to, kar se je zgodilo dvema dijakoma v Ljubljani.
Prekmursko učiteljstvo. V našem Prekmurju je nastavila naša vlada po ogromni večini učiteljstvo iz Slovenije ter odpustila poprejšnjo madžarsko. Nekaj madžaronov pa je vseeno ostaio na svojih prejšnjih mestih. Kakor doznavamo, pa se to madžarsko učiteljstvo v srcu še vedno ne more sprijazniti z Jugoslavijo. Govori se, da ti učitelji še vedno poučujejo v madžarščini in le če pride nadzornik govore otroci slovensko. Bilo bi dobro da bi se ta stvar preiskala ter uvedli potrebni kcraki, da se taka zloraba šol prepreči.
Vojaški koncert se vrši jutri ob lepem vremenu v mestnem parku. Pri vhodu v pat k se bo pobirala vstopnina, ker je koncert namenjen cvetličnemu dnevu. Maribor mora preskrbeti kuhinje za 1400 mariborskih otrok, ki bodo deležni amerikanske podpore. Zato upamo, da bo občinstvo rado podprlo to dobrodelno akcijo i;i pomagalo odboru, da izpolni svojo nalogo.
Odkupnice z napisom »Otroški dan“. Pri jutrišnjem cvetličnem dnevu se bodo prodajale odkupnice po 10 K. Upamo, da bo vsak rad dal to malo svoto za to, da se poskrbi za naše otroke. Pri vhodu v park se bodo prodajale vstopnice a 2 K. Ameriške pomoči bodo deležni vsi revni in slabo prehranjevanj otroci.
Jugoslovenska Matica v Gornji Radgoni. Podružnica Jugoslovenske Matice v Gor Radgoni ima že 116 rednih članov. Članarine se je nabralo doslej 1548 K, daril pa 472 K; g. notar Požun pa je nabral pri Kapeli 210 K. Podružnica si je nadela tudi nalogo zbirati podatke o pomurskih Slovencih, ki bodo pripadli Avstriji ter voditi o njih stalno evidenco.
Organizacija vojnih invalidov sirot in poverjeništvo v Mariboru priredi v ne-j° dne 16. maja 1920 ob 10. uri dopoldne 7 Prostorih Gambrinove dvorane v Mariboru izvanredni občni zbor. Vsi člani se naprošajo, da se številno udeleže tega važnega zbora.
Sokolski nastopi y Mariboru in okolici v poletju 1920. 1. Dne 13. junija bo sokolski dan naraščaja. Mnogi moški in ženski oddelki dece in naraščaja (mariborskega in studenškega) nastopijo v Ljudskem vrtu v Mariboru s prostimi in rajalnimi vajami, vajami na orodju z 'gjami in skupinami. 2. Dne 27. junija priredi Mariborsko okrožje (Sokol v Mariboru, Studencih, ?*}>, pri Sv. Lenartu in v Slovenski Bistrici) krožni zlet pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
3. Dne 1. avgusta bo III. župni zlet Mariborske Sokolske žuoe (16 društev) v Guštaniu na Koroškem. 4. Dne 29. av gusta je I. zlet Sokolskega Saveza SHS v Mariboru z letno skupščino jugo-slovenskega Sokolstva (30. avgust).
K nabiranju za prostovoljni rešilni oddelek. Nabiranji se bo višilo na ta način kakor običajno ob cvetličnih dnevih samo s to razliko, da se bodo mesto cvetlic prodajali papirnati znaki (rdeči križ) po 2, 10 in 20 K. One gospe in gospodične, ki se nameravajo udeležiti te humane akcije se naprošajo, da se zglase jutri, 13. t. m. v društveni pisarni na Koroški cesti št. 12 in sicer od 9.—12. ure dopoldan, kjer dobe vsa potrebna navodila.
Občni zbor Š. K. Maribor. Včeraj se je zbralo precej veliko število prijateljev športa v restavraciji »Maribor«, kjer se je vršil občni zbor našega slov. športnega kluba. V imenu predsedništva je podal dr. Lah^pre* gled dosedanjega delovanja in stanja Š. K. Maribor.. Slov. športni klub je nastal lansko leto po prevratu in je združil v sebi mlado moštvo, ki je nastopilo tudi na tekmah iri je v splošnem dokazalo leoe zmožnosti, žal da se ni moglo popolnoma razviti, ker ni imelo svojega športnega prostora. Zadnje mesece se je skušalo to vprašanje rešiti in »Olepš. društvo« je bilo pripravljeno dati slov. klubu prostor v »Ljudskem vrtu«, zadnii trenutek pa se je to preprečilo. Nato je mislilo društvo na druge prostore za topničarsko vojašnico. Ker pa si je smel Rapid urediti svoj prostor v »Ljudskem vrtu« stoji klub na stališču, da mora biti tam tudi za nas prostora; z mero-darne strani se je obljubilo, da se bo tej želji ugodilo. V tem bi bilo najvažnejše vprašanje rešeno. Na to je občni zbor prešel k volitvam. Kot predsednik je bil izvoljen >av-natelj Tormm, podpredsednik Drago Hobi, odbor: gg. Žilih, dr. Strmoli, dr. Lah, dr. Marin, Ogrizek, Vauda, Čepič. Na to se je govorilo o vprašanju članarine, določilo se je: ustanovnih I. vrste plača 1000 K, usta-novnik II. vrsto 500 K. Reden član 10 K vpisnine in 10 K mesečne članarine, izvršujoči člani (igralci) 2 K vpisnine, 2 K članarine. Pristopilo je takoj nekaj ustanovnikov in novih članov. Barva društva se določi na prih. seji. Tako bo klub v najbližjem času razvil svoje delo in bo skušal v sebi združiti vse slov. mar. športne klube. Dolžnost naše javnosti je, da športni klub vsestransko podpira; v najbližjem času bo klub razposlal vabila vsem priiateljem našega športa, da pristopijo klubu kot us‘anovni ali redni člani. Želimo mnogo uspeha.
Koncert Deyl-Šlais-Beran. Opozarjamo še enkrat, da se vrši ta koncert v petek 14. t. m. » veliki kazinski dvorani ter začne točno ob 20. uri. Ker bo ta koncert nudil res izreden umetniški užitek, se opozarja sl. občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki se doba v predprodaji v trgovinah Brišnik, Slovenska ulica ter Hoffer, Šolska ulica.
Podravska podružnica SPD v Rušah naznanja, da se vsled sklepa občnega zbora rezervira v Planinki ali Ruški Koči le v naprej plačane sobe, oziroma postelje. Z oziram na to naj vsakdo, ki želi prenočišča, vpošlje pravočasno na gornji naslov pri-padaioči znesek ter ustanko označi dan prenočevanja. Prenočišče stane za člane 5 K, za nečlane 8 K, Vkljub temu si pridržuje društvo pravico, da odda plačano sobo drugi stranki, ako naročitelj ne pride do 22. (10.) ure v kočo ter ni posebej naznanil čas poznejšega dohoda.
Narodni kolek ima »Družba sv. Cirila in Metoda« vedno v zalogi. Ravnokar je dala ponatisniti večio množino koleka »Narod sebi«. Ker se je papir fn tisk tako podražil, stane sedaj en narodni kolek 10 vin. Kolek so začeli po nekaterih krajih zopet prav pridno uporabljati, drugod pa vlada še zaspanost, zato pa prosimo p. t. rodoljube, da vsepovsod narodni kolek zahtevajo, da se »Dmžbi« odpro stari viri dohodkov. Tudi računske listke ima C. M. družba še vedno j v zalogi. Cena računskim listkom je 4 v;
I
morali smo jo zvišati iz istega vzroka, kakor pri narodnem kolku. V nobeni narodni go; stilni, restavraciji in kavarni ne smejo bit* brez družbenih računskih listkov. P-1. gostje, zahtjevajte jih!
Zborovanje radi »Trgovske in obrtniSke zbornice v Mariboru" se je vršilo dne 8. t. nt. v Gambrinoui dvorani. Predsednik »Trgovskega gremija v Mariboru« g. Weixl je obširno poročal, kaj se je do sedaj v tem oziru ukre-nulo in da se je začasno doseglo za Maribor uradne dneve »Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani*. V te svrhe je treba prostorov in uprave. Zaradi prostorov se je obrnil gre-mij že pred časom na stanovanjsko komisijo, da odkaže v gremiialni hiši prostore, kateri se željo v to s.Tho na razpolago. Vendar pa stanovanjska komisija v tem oziru nič ne ukrene, nasprotno dela v zadnjem času, kakor se opaža, ovire. Ker nam je zbornično delovanje v Mariboru zelo in nujno potrebno, zato se je proti temu nam nasprotnemu postopanju energično protestiralo. Ob enem se je tudi na merodajna meste odposlalo stvarno sestavlieni Protest z zahtevo, da se dajo nemudoma potrebni prostori na razpolago, da se omogoči zbornično delovanje.
Zadnje vesti.
Jadransko vprašanje.
DKU Rim, 12. maja. (Brezžično). Pred-večerajšnjem je prispel v Pallanzo ob Lago Maggiore jugoslovenski delegat Nikola Pasic. Istega dne je prispel v Pallanzo z orientekspre-som tudi jugoslovenski minister za zunanje posle dr. Trumbič s spremstvom. Jugosloven-ska delegacija se je nastanila v hotelu »Eden«, raz katerega vihra jugoslovenska zastava. Včeraj pa je prispel iz Rima v Pallanzo italijanski zunanji minister Scialoja s spremstvom, ter k3koj posetil jugoslovensko delegacijo. Pogajanja med obema delegacijama so se začela danes zjutraj ob 9. uri. Kakor se pričakuje bode v par dneh dosežen sporazum.
DKU Pallanza, 12. maja. Danes so se pričela tu pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o rešitvi jadranskega vprašanja. Kakor se sodi, bodo pogajanja trajala kvečjemu par dni, ker je na obeh straneh velika pripravljenost k popustljivosti.
Mnenje laškega Časopisja,
DKU Milan, 12. maja. Večina italijanskega časopisja napada ostro sedanjo vlado, po-sebno pa Nittija radi popustljivosti napram jugo-slovenom. Edini „Secolo“ pozdravlja danes direktna pogajanja ter želi, da bi končno odstranila vse ono, kar je doslej delilo oba glavna naroda ob obalah Jadranskega morja.
Reka bo Italijanska?
DKU Dunaj, 12. maja. Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz Pariza, je jugoslov. delegacija dobila od beograjske vlade pooblastilo, da v skrajnem slučaju pristane na italijansko suvereniteto nad Reko, toda pod tem pogojem, da postane reška luka last Zveze narodov. Jugoslavija pa dobi v zameno Skadar, Sušak in obrežje od Reke do vrha Učke. Tudi Senožeče pripadejo Jugoslaviji. Od otokov dobi Italija samo Lošinj, Unije in Pelagruž.
Položaj v Beogradu.
LDU Beograd, 11. maja. Vesničeva pogajanja še tudi danes niso zakliučena. Nasprotje v agrarnem vprašanju se je prej
Franc Zu/erlin, krojač, Maribor,' Aleksandrova cesta 28
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne
papirje itd.
Bskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Saje hrotfl*®: Pod najugodnejšem! pogoji.
poostrilo nego omililo. Vlada vztraja na preklicu znanih, deloma že izvedenih agrarnih odredb za Bosno in Hercegovino, demokrati pa stoje na stališču, da v tem slučaju ne stopijo v vlado. Zato je možno, da vrne Vesnič že v najkrajšem času od regenta poverjeno mu nalogo.
LDU Beograd, 11. maja. Danes je bil pozvan v Beograd dr. Lorkovič. V političnih krogih se zatrjuje, da je njegov prihod v zvezi z morebitno sestavo nove vlade.
Poljsko-tnadžarska vojaška konvencija.
LDU Praga, 11. maja. »Narodni Listy« in „Tribuna“ poročajo, da se je med Poljsko in Madžarsko sklenila vojaška konvencija.
Japonsko-ruska pogajanja.
LDU Washington, 11. maja. Kakor sporoča japonska vlada uradno, se pogajanja z Rssijo nadaljujejo. Japonska namerava stvoriti vmesno državo okrog Vladivostoka.
Mirovne pogodbe.
LDU B e o gr a d, 11. maja. Presbiro javlja uradno: Regent Aleksander je dne 10. t. m* podpisal zakon o mirovnih pogodbah, ki so jih sklenile antantne in pridružene države 28. VI. 1919. v Versaillesu, 10. IX. 1919. v San Germaineu in 27. IV. 1919. v Neuvilleu.
Aretacija ing. Gustinčiča.
LDU Trst, 11. maja. Pred dvema dnema so italijanske oblasti aretirale iz neznanih vzrokov inž. Gustinčiča.
Povratek srbskih beguncev.
LDU Beograd, 11. maja. Semkaj je došlo 2000 beguncev iz Vladivostoka, ki so že leta 1915 za časa avstrijske invazije čez Romunijo zbežali v Rusijo.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V sredo 12.: »Sedemnajstletni«., Ljudska predstava ob znižanih cenah.
▼ četrtek 13.: »Školjka«. Ab. D—42.
V soboto 15.: »V dolini«. Ab. A—41.
V nedeljo 16.: »Mam’zelle Nitouche«. Izv. abon,
Mala oznanila.
Traži se djevoika kuči pomaže i šivati
znade uz dobru plaču i dobru opskrbu. Anka Lesko v a c, Zagreb, Iliča broj 24.	3—3
Drniialsllfa poštena in pridna se sprejme v rfOuGJCllKci) zdraviliškem kraju. Ponudbe pod »Pecivo« na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ v LJUBLJANI.	3—1
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
•OMOMCMtMietlMfNON«
Ali ste že čuli najnovejše?
„Kaj pa?" — „Da mislijo vsi trgovci, gostilničarji in obrtniki inserirati v
Mariborskem delavcu
ker tako dosežejo gotovo najboljši uspeh."
„Potem pa inserirajva še mi dve, tetka!"
KAVARNA .PROMENADA'
vsaki vežer od 20.—24. (8.—12.) ure
CIGANSKI KONCERT!
Dobra postrežba! — Cene navadne!
A. Poš.
Kovač
samostojni delavec za izdelovanje bakrenih žga— njarskih kotlov (Branntweinkessel) zmožen, se sprejme takoj v trajno službo pod ugodnimi pogoji pri tovarni Ig. J e 11 e n c, Karlovac. 3—1
a in ateagel h
tramove — drva — oglje — kupuje vsak© 245	množino
2 0.1
'i m
MARIBOR.
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsalu vrst© siralenja v mestu, na kolodvo«-rih, lisEcor tudi spremljanje Seiesni&kih vsi. Pojasnila v pisarni PristanISSna ulica 2.
<7/
Priporočilo!
Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek na mero za gospode in dečke od priproste do najfinejše vrste.
Priporočam tudi mojo veliko zalogo vsih vrst že gotovih oblek za
gospode in dečke iz svoje lastne delavnice.
Zagotavljam prav solidno postrežbo po primernih cenah in prosim cenjenih naročil.
Z velespoštov anjem
Mariborska eshomptna banka
v Mariboru, Aleksandrova cesta 11
Podružnice: Murska Sobota in ¥e8ikovec*
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Oaje predujme: Na vrednostne papirje In na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.