AVGUST
16	P
17	T
18	S
19	e
20	P
21	S
Sv. Rok
Hijacint Helena
Ludovik, škof Bernard	+
Ivana Franč. ®
22	N
23	P
24	T
25	S
26	Č
27	P
28	S
14. pobink.
Filip Benicij Jernej, apostol Ludovik, kralj Zefirin
Jožef Kal. + AueuStin J
29	N
30	P
31	T
15. pobink. Bozalija, dev. Kajmund
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geeti: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do. zmagel
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA VI CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four, Slovenian OrganizationsX
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST S ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 161.
CHICAGO, ILL., PETEK, 20. AUGUSTA — FRIDAY, AUGUST 20, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Zahteve za odpravo nevtralnosti-BtacKova opozicija strta
Francoski radikalci našli nov vzrok, da mora Francija opustiti svojo nevtralnost glede Španije. — Trdi se, da i bo Španija razpadla v število malih struj, ki se bodo . klale med seboj in bodo tvorile stalni problem za . Francijo.
Pariz, Francija. — Voditelji levičarjev v Franciji so se ponovno v javnosti oglasili z zahtevami, da francoska vlada stopi iz svoje nevtralnosti napram vojni v Španiji, in da dovoli dejansko pomoč vladni armadi. Ne zahtevajo sicer, da bi se uradna Francija pričela vmešavati v vojno, marveč doseči hočejo vsaj toliko, da se odpro meje pro^ ti Španiji in da se dovoli tja uvažati prostovoljce, munici-jo in druge voljne potrebščine.
Kot vzrok za zahtevo po odpravi nevtralnosti so doslej radikalci navajali to, da se mora na vsak način preprečiti fašistična zmaga generala Franca, češ, da bo drugače prišla Francija med dva fašistična ognja, od ene strani Nemčija, od druge Šrani-ja. Zdaj pa so za svojo zahtevo našli še en vzrok.
Že dalje časa se širijo vesti o dalekosežnih uporih in nemirih v Španiji, in sicer na obeh straneh?, na vladni in na nacionalistični. Zagovorniki za odpravo nevtralnosti povdarjajo zdaj, da se mora čimprej 4asigurat$ zmaga španski vladi, da se na ta način upostavi v Španiji red in mir. Ako pa se bo nasprotno dovolilo, da vojna še nadalje traja, se bo potom omenjenih uporov iz sedanjih dveh glavnih nasprotnih strank rodilo število manjših struj in frakcij, ki se bodo začele med seboj klati;in bo potem veliko težje, doseči mir. Na ta način bo nemirna Španija tvorila stalni problem pred vratmi Francije.
Da pridobe naklonjenost francoskega ljudstva za intervencijo v Španiji, trdijo levičarski listi, da se ni bati, da bi se iz tega izcimila splošna vojna. Število ljudi namreč sicer želi,da bi Francija pomagala -španski vladi, toda so obenem v strahu, da bi se v tem slučaju Hitler in Mussolini ne spravila nad Francijo samo. Za to, pravijo radikalci z vso sigurnostjo, ni nobene nevarnosti, Češ, da si fašistični državi ne boste upali toliko riskirati.
Kakor je bilo že včeraj omenjeno, je Francija razburjena inad tem, ker podporniki v Sredozemskem morju potaipljajo ladje, ki vozijo materijal za špansko vlado, zlasti pa še zato, ker ti napadi kažejo, da si je Italija nekako prisvojila celo Sredozemsko morje za svojo last. Z gotovostjo se Namreč trdi, da ti podmornici ne morejo biti drugi kakor italijanski. Gen. Franco sicer trdi, da je to njegovo delo, kar pa bije možnosti v pbraz. Znano je namreč, da ima Franco samo en podmor-Tllk. ti napadi pa so se en dan vršili pri Tunisu, drugi pa par tisoč milj daleč, 1)ri Dardanelah. Ne glede to, kdo je napadalec,
DIVJANJE V ŠANGAJU
Divje bitke v mestu med Kitajci in Japonci.
Šangaj, Kitajska. — Novo besno obstreljevanje tega mesta se je v sredo znova pod-vzelo od japonske in od kitajske strani. V enem delu mesta pa je isti dan prišlo do divjega spopada med pehotnimi četami obeh armad, pri čemer so Kitajci sprva vrgli Japonce nazaj, a so se pod japonskim protinapadom zopet morali umakniti. Pred mesto so pripeljali Japonci celih 50 bojnih ladij in če bi pričeli streljati z vseh, bi lahko v kratkem času spravili v razvaline celi Šangaj.
-o-
TATINSKO GNEZDO SLUČAJNO ODKRITO
Chicago, 111. — Neka Mrs. Lottie Kubalanza je pred par dnevi slučajno zapazila na cesti, da neko dekle nosi obleko, ki je bila njej ukradena ob vlomu v njeno stanovanje na 5152 So. California ave., 1. aprila. Sledila je dekletu in pot jo je privedla pred jh)iso na 2036 Coulter st. Drugi dan je šla zopet opazovat in videla iz iste hiše priti drugo dekle, ki je tudi nosilo eno njenih ukradenih oblek. Ženska je šla nato na policijo in pretekli torek je bila v hiši izvršena preiskava, pri kateri je policija našla množino oblek in število drugih nakradenih reči v vrednosti več tisoč dolarjev. Aretiranih je bilo nato celih 12 oseb, med njimi obe omenjeni dekleti, Jean in Ann Pocius, dalje njuna mati, 40 letna Petronella Pocius, ter tri drugi člani iste družine. Policiji je nato prišlo v roke še šest ostalih »oseb, o-sumljenih, da so sodelovale pri vlomih.
-o-
PREVEČ ŽIVA DOMIŠLJIJA DEČKOV Indianapolis, Ind. — Eno tukajšnjih kino gledališč je bilo prisiljeno, da je postavilo zunaj pred vrata tablo z opozorilom, da morajo dečki svoje strelno orožje pustiti zunaj, ko gredo gledat predstavo. Ponovno in ponovno se je namreč dogajalo, da so mali dečki! v razburjenosti hoteli pomagati junaku v igri in so s svojimi igralnimi pištolami streljali na njegove sovražnike; proti pokom ki so odmevali po gledališču, pa so drugi udeleženci seveda protestirali.
DUCE OBIŠČE NEMČIJO
Doseči želi vojaško zvezo med Italijo in Nemčijo.
Berlin, Nemčija. — Med
nemško in italijansko vlado se vodijo razjgovorji'naj Mussolini pride v Nemčijo, da prisostvuje velikim vojaškim manevrom, ki se bodo vršili tukaj 20. in 21. septembra. Bržkone ima Mussolini s tem potovanjem predvsem namen, da pridobi Nemčijo za pravo vojaško zvezo z Italijo; doslej obstoji med njima le pakt za sodelovanje. Baje pa Nemčija še vedno ne zaupa Italiji popolnoma, kajti ni še pozabila, kako jo je ob začetku svetovne vojne ta zapustila in stopila na stran njenih nasprotnic.
-o-
Z MAGNETOM POBRALI ŽEBLJIČKE
Boston, Massj. — Na številne pritožbe avtomobilistov zaradi preluknjanih gumijev na kolesih je policija preiskala tlak treh cest v bližnjem mestu Weymouth in ugotovila, da so ceste posute z žebljički, in videlo se je, da so bili nalašč in ne neve-doma raztroseni. Poslužila se je nato policija velikih magnetov, s katerimi je očistila ceste in pri tem nabrala žebljičkov za celih 30 funtov.
-o-
STANJE PETORK IZ-BOLJŠA NO Callander, Ont. — Kakor javlja dr. Dafoe, varuh znanih Dionne petork, so štiri deklice srečno prestale napad prehlada!, na Jkaterem jih je nedavno vseh pet zbolelo. Le ena, Cecile, še boleha.
-o-
USODNE SPALNE KROGLICE Chicago, 111. — 31 letna Mrs. Ruth Romney je zavžila preveliko množino spalnih kroglic in tako so jo našli mrtvo v njenem stanovanju na 14 W. Elm st. Našla jo je njena sestra, ki je prišla slučajno k njej na obisk.
ANGLIJA IZDALA STROGE ODREDBE
London, Anglija. — Vznemirjeno vsled pogostih napadov na ladje v Sredozemskem morju od strani podmorni-kov, je poveljstvo angleške mornarice izdalo v torek povelje, da imajo angleške bojne ladje izvršiti protinapad, kjerkoli se bo izvršil tak napad na angleške trgovske ladje.
KRIŽEM SVETA
• —■————
—	London, Anglija. — Angleška vlada je poslala na Daljni vzjiod nove čete svojega vojaštva in okrepila tamkaj svoje pomorske in zračne sile, da obvaruje interese svojih državljanov. Nima pa nobenega namena, da bi se aktivno 1 vmešavala v spor.
—	Yokohama, Japonska. — 39 letnega japonskega stotnika Morio Hirotsu je tako potrlo, ko se zaradi bolezni ni mogel udeležiti bojnega pohoda na Kitajsko, da si je sklenil vzeti življenje. Sa-moumor je izvršil na hara-kiri način, namreč, da si je preparal trebuh.
—	Fairbanks, Alaska. — Več kanadskih letalcev se je prostovoljno odpravilo,da poiščejo sovjetske letalce, ki so izginili v polarnih krajih na svojem poletu v Ameriko. Tudi ameriški letalec J. Mat-tern se hamerava pridružiti iskalcem.
je francoska vlada odredila, da morajo vsako francosko trgovsko ladjo spremljati po Sredozemskem morju bojni aeroplani in bombardirati vsako drugo ladjo, ki bi iz vršila kak napad.
TRIJE UBITI Z AVTOMOBILOM
Chicago, 111. — Trije člani iste družine so se zadnji torek zvečer ubili z avtomobilom, ko je vsled mokre ceste voznik izgubil kontrolo in se je avto prevrnil v jarek. Nesreča pe je prjipetiila blizu Libertyville in prizadeta je bila družina I John Hohner, 4125 North ave. Ubiti so bili oče, mati in 12 letni sin,šestletna hči pa je težko poškodovana. Z njimi se je vozila tudi sestra Mrs. Hohner, ki pa je zadobila le lažje poškodbe. •
IMENOVANJE ** ODOBRENO
Senatorji z veliko večino odobrili imenovanje senatorja Blacka na vrhovno sodišče.
Washington, D.C. — Kljub strahovitemu kričanju in napadom od strani konservativcev, je odobritev imenovanja senatorja Blacka vrhovnim sodnikom v senatu vendar prodrlo in senatorji so pretekli torek z večino 63 glasov proti 16 odobrili, da se dovoli temu možu sedež v vrhovnem sodišču Zed. držav.
Konservativci so dobro vedeli, zakaj so se tako silovito upirali temu f imenovanju. Black je namreč znan kot neizprosen sovražnik kapitalistične nadvlade v Ameriki in je torej feigurnp, da 'kot vrhovni sodnik ne bo nasproten zakonom, naperjenim proti denarnim mogotcem. Zato so napeli vse sile, da ga odrinejo s tega mesta. Preiskali so vse njegovo delovanje in vsako malenkost spravili na dan, da ga oblatijo. Mobilizirati so skušali celo cerkve proti njemu, češ, da je aktiven član proslulih Ku Klux Klanov. Končno pa je vendar med senatorji zmagala razsodnost, da so odobrili imenovanje.
-o-
"SPEČO DEKLICO" PREPELJALI V BOLNICO
Chicago, 111. — 31 letno Miss Patricijo Maguire, s katero si razni zdravniki in špecijalisti belijo glave že skozi pet let zaradi njene nenavadne spalne bolezni, so zadnje dni prepeljali z njenega doma, 523 Clarence ave., Oak Park, v bolnico. To je bilo prvikrat, da je deklica zapustila svoj dom od 4. februarja 1932, ko jo je napadla spalna bolezen, od katere še ni okrevala. Vsa zdravniška pomoč ni imela doslej nobenega učinka.
-o--
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
Iz Jugoslavije
mmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmm
Nevaren požar v Razvanjskih goricah pod Pohorjem, je razkril čuden zakon, v katerem živi mož z dvema ženama že celih dvajset let. — Smrtna kosa. — Še razne druge novice in vesti iz domovine.	^
PIKETI POLNOŠTEVILNO NA DELU
v; sli
Uslužbenci verige 44 avtomatičnih restavrantov v New Yorku so se nedavno spravili na piketira-nje enega teh restavrantov v Times Square odseku. Kakor Je videti, ti avtomatični restavranti v resnici niso tako avtomatični in potrebujejo dosti uslužbencev, dasi so ti nevidni za stenami.
Nad 20 let "turškega"
zakona
Maribor, 29. julija. — Te dni je nekega večera proti polnočni uri nenadoma zardelo nebo nad Razvanjskimi goricami pod Pohorjem. Gorela sta jdva precej velika objekta viničarije posestnika Franca Rota. Obe poslopji sta bili že precej stari, leseni ter s slamo kriti. Ogenj je imel dovolj dobrega hraniva, da se je razširil z bliskovito naglico ter zajel hišo in gospodarsko poslopje s prešni-co, še predno so ljudje sploh mislili na obrambo. Pri gašenju je zadobila 54 letna vi-ničarjeva žena Marija Lešnik izredno hude opekline na hrbtu in na obeh rokah ter je bila takoj prepeljana v mariborsko bolnišnico. Na Lešnikovo je vrgel veter z goreče strehe cel kup plame-neče slame ter bi bila zgorela pri živem telesu, da ji niso ljudje naglo priskočili na pomoč. V hlevu so zgorele tri lepe krave posestnika Rota, ki jih je imel viničar Lešnik Alojz v svoji oskrbi. Ta požar je razkril čudne zakonske razmere, v katerih je viničar Lešnik živel že nad 20 let. Poleg svoje zakonske žene je namreč imel še pri-ležnico. Z obema je imel otroke, pa je z obema stanoval in živel pod isto streho v skupnem gospodinjstvu. Obe ženi sta se prav dobro razumeli med seboj in se prava zakonska žena zakadi tega "turškega" načina življenja ni prav nič pritoževa la. Ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen. Posestnik Rot ceni škodo na 70.000 din, zavarovano pa je bilo vse skupaj za 40.000 din. Živina je v hlevu zgorela zaradi tega, ker so bila vrata v hlevu zaklenjena s ključavnico, v razburjenosti pa domači niso našli ključa nikjer. Predno so vrata vlomili, pa se je goreč strop zrušil na krave, ki so v pekočem ognju čisto zogljenele.
■-o-
Nesreča pri balinanju
Da se primeri nesreča pri balinanju, kronika še ni kma-| lu zapisala. To se je zgodilo v Dobrovi, občina D. M. v Polju. Poljski delavec, 21 letni Stanko Bizjak je bali-nal. Ko je hotel kroglo zbijati, se je močno zaletel in pri tem tako nesrečno padel, da si je alomil levo rok'o, s katero se je skušal na tleh vjeti.
-o-
Cerkev v spomin Stjepana Radiča
Kmetje v vasi Martinščaku pri Karlovcu na Hrvatskem
so postavili cerkev v spomin Stjepana Radiča. Kmetje so cerkev sami zjidali pod nadzorstvom inženjerja-domači-
na. Ko bodo cerkev posvetili,' bodo priredfili ttudi * velike hrvatske svečanosti. ^
-o- 1
Smrtna kosa
mumsr^immioK^-sfni, ww- • ~
V	Žirovnici na Gorenjskem je umrla Marija Čop, posest-nica po vsem Gorenjskem znane gostilne 'pri Gašperci'.
V Ihanu je umrl Franc Merčun, sobni in dekorativni slikar, rojen v Biščah, fara Ihan. Merčun se je udejstvo-val tudi kot cerkveni slikar in je prenovil mnogo cerkva, kot cerkev na Rakovniku, pri Dev. M. v Polju, domačo v Ihanu in več drugih cerkva po Gorenjskem in Dolenjskem. Rojen je bil leta 1881.
-o-
Nova maša
V	Leskovcu pri Krškem so pred kratkem imeli novo mašo, katero je daroval g. Jože Pire iz Gorenje vasi. Zadnja nova maša domačina je bila pred 50 leti, zato ni čuda, da je cela župnija' kar i naj moč slovesno obhajala ta dan.
-o
Nesreča	' '
V	ljubljansko bolnico je bila pripeljana Marija Fortuna z Malega dola pri Velikem Gabru, ki je doma padla po stopnicah in se močno poškodovala.
-b- j'
Huda nesreča pri delu
V	delavnici Mizarske zadruge na Glincah je stroj zgrabil mizarskega pomočnika 51 letnega Franca Hleb-ša z Vrstovškove ulice 14 ter mu odtrgal vse prste na desni roki.	i 1,3 !
Strela
Med eno zadnjih neviht je strela udarila v gospo'darsko poslopje posestnika Franca Krumpla v Cvetkovcih. Poslopje, ki je bilo novo in s slamo krito; je 'zgorelo do tal. Živino se je posrečilo rešiti; zgorel pa je s poslopjem vred pridelek sena in pravkar pospravljenega žita.
-o-
V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški {dnevnik "Am. Slovenec l"

i«t»«««M
DENAR V STARI KRAJ
lo&ljamo po dnevnem kuira. Včeraj bo bil« naše cene:
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50__100
$ 12.25__200
$ 3aoo______500
$ 57.00 ________1000
$112.50__________2000
$167.50 .....______3000
V Jugoslavijo: Za:	Din:
$ 2.55_________ 100
$ 5.00_____200
$ 720________300
$11.65___________500
$23.00 ___________100Q
$45.00 ____________2000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85'. — Za $25. pošljite $26.0& Dobivamo dertar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
ww www »ww»»t»»wn »»»«
Stran 2
•AMERIKANSJCI SLOVENEC'
' Petelc, 20. augusta 1937 '
IAmerikakski Slovenec
EDINOST PUBLISHING CO.
|M9 W. Carmak Ri, Chicago "g" 11 iT ii m CANAL S9M
ti cd« let* _
2* pol leU _
ta četrt leta _
Za'Ckiuw
Za cdo let* _
Za pol leta _
Za četrt teta _
_$S.OO _ ZSC _ 1.50
-$60H
_ 3j00 _ 1*5
EDINOST PUBLISHING < Addr«M «f 1849 W. Cermak RcL,
CAMAJL 55«
For ose y "For half a For three
Chicago. Far ok year For half a
-$SJB _ 2J0 . U»
For three moatfai
UM
1.75
Dopisi va^noga kw T«aj dan hi pal čas do četrtka aredaištvo ne vrača.
za hitro objavo morajo biti doposlaai ni ko izida bob—Za zadnjo številka v Ha Aspim br«z podpisa ae me oaara. -
POZOR!—Številka poleg raiega naslova na listu znači, do kedaj imsrte Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker * tem veliko pomafate Kita.
Entered as second class matter November 1«, 1925, at the part a«e* at Chicago, Illinois," under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
To in ono
ra biti od rojstva do smrti ena sama, strašna napaka, ker tega ne razume". Česa ne razume ? No — saj niste klada, baje ne razume pisčevih premis in pisce ve logike, ne razume tega, kar on tako jasno razume, in njegov razum je baje brez — napak. Thanks! Naj je srečen pri svojem razymu, vsaj katoličani glede pojmovanja angel je v in še v marsičem pa smo srečni tudi pri našem razumu.
Ampak ti katoličani niso le skoroda brez pameti, silno nasilni so tudi, se zdi. Resignirano in brezupno zopet vzdihne: "Človek si vse to lahko misli, toda molčati mora. Čim to poveš na glas ali celo zapišeš, si — velik bogoklet-nik! Pa si pomagaj!"
Hudo je toraj tam na Lawndalu, kjer je toliko razuma, pri nas v Leadvillu je luštno, dasi so baje same — napake pri pameti.



IZLET DR. NAJSV. IMENA V WAUKEGANU
Waukiegan, 111.
Člani društva Naj sv. Imena vabijo vse cenjene rojake in somišljenike na izlet ali piknik, katerega prisede v nedeljo 22. To je zdaj Molkov kotiček, ko je menda konvencija od- avgusta na "Wire Mill Picnic
nesla - pasjo logiko. Pasji značaj je malo omiljen, logi- found" ^četek piknika je ob . t n t i,	iv.,,,.. - _ 1. uri popoldne m se bo nadalje-
ka pa je se vedno vrlo klaverna, ako citatelji ne pozro pie- yal do večera_ Vrgile se bodo
mis, kakršne se jim postavljajo na mizo.	_ j razne zabavne igre in tekme, pri
Irska se je slabo postavila za De Valera. V tem je ne- ^ katerih bo vsakdo lahko našel kaj logike. Ampak Molkova premisa se glasi: "Čez pol dovolj zabave in razvedrila. Kar miljona Ircev je glasovalo proti tej ustavi kljub temu, da je Svobodna Irska striktno katoliška in da ustava daje katoliški cerkvi velike privilegije. A baš to, da bi cerkev! kontrolirala kulturno življenje, ni po volji ogromnemu številu katoliških Ircev . Recimo, da bi bilo tako, da baš /izlete se že bliža svojemu koncu, radi tega. Kakšni — katoličan bi bili Irci? Morda pač Ena prilika se vam pa še nudi, taki, kakršnih bo nekaj tudi na Lawndalu? Znano je, da je materialistična (socialistična) in celo pristno komunistična mentaliteta zašla tudi med Irce, umevno toraj, da takim ustava ni po godu, in če jim ni, so malo čudni — katoličani. Odpor je bil bolj iz gospodarskih razlogov, in to ni v nobeni zvezi s "kontroliranjem kulturnega življenja". V vsaki novi vladni obliki pride do trenj.
se pa tiče okrepčil, bo z njimi tudi izborno preskrbljeno. Pridite v velikem številu in čim več vas bo, več bo zabave in kratko-časja. — Sezona za piknike in
ri zapiral.
Ker je bilo najin cilj mesto Joliet in sva mislila dospeti tja že pred nočjo, sva se kar požu-rila, da dobiva bus, ki naju popelje tja. Za par minut hodiva po hodniku, pa mi pokaže Mr. Matt. Flajnik, moj sopotnik, ali boljše rečeno moj spremljevalec: glej tam napis "Slovenska go-
Mati, Mrs. Gasparich, so sestra Matt Flajnika, mojega sopotnika. Pri tej spoštovani družini sva se utaborila za najino štiridnevno bivanje v jolietski okolici. Namen najin je bil, v par dneh se spet vrniti v naš Cleveland, ampak gostoljubnost in ljubeznivost najinih prijateljev in znancev je tako močno vplivala na naju, da sva bila prisiljena čas podaljšati. Saj nama ni bilo hudega. Postregli so nama
vega. Nad vsem je bilo zanimivo njih pokopališče, katero je oddaljeno le par milj iz mesta, oziroma od farne cerkve. Tam vidiš nešteto velikih in krasnih nagrobnih spomenikov z lepimi napisi v slovenščini: Tukaj počiva ta in ta, rojen tega in tega leta, umrl tega in tega dne. — Spet so šinile moje misli daleč tam čez lužo, v mojo rojstno domovino. Kako ne bi, ker tam, na slovenski zemlji, ni dovoljeno sinu po-
z vsem najboljšim, kar jim je :staviti spomenik svojemu lastne-
bilo podeljeno od Vsegamogoč-nega in poleg tega je-Mr. Gasparich še duševno skrbel za naju, da nisva zjutraj zaspala. Kot cerkveni oskrbnik ali mežnar, je vsako jutro na vse zgodaj vlekel za vrvi in tolkel po velikih zvo-
mu očetu, ali križ z napisom: Tukaj počiva. Tukaj v tujini pa si lahko postavimo svojo lastno gomilo, da skupno in javno pokopavamo svoje drage, svoje pi-jonirje, kateri so nam odpirali pot do boljšega življenja in bolj-
novih v visokih zvonikih cerkve j še bodočnosti. Dovoljeno nam je sv. Jožefa tako glasno, da naju j v trd kamen vrezati slovenske je privabil k sv. maši. Mati Mrs. 1 črke, da počastimo naše predni-Gasparich so pa med tem časom j ke, kateri so nam zidali cerkve doma pripravili dober zajuterk. in šole, ustanavljali so nam dru-
V sredo, to je prvi dan najinega bivanja v Jolietu, sva si odločila, da obiščemo še nekaj drugih prijateljev in znancev, kakor Mr. Joe Vidmarja na Russell St., njegovega brata John Vidmarja na North Broadway
štva in Jednote.
Ogledali smo si tudi Convent of St. Francis Sisters v Jolietu, kjer ima spoštovana družina Flajnik, dve hčeri redovnici, č. sestra Ivana in č. sestra Olga. Obe sestri ste prijazne, zgovor-
St., njih sestro Mary, poročeno ne in vešče slovenščine. Vse na-Hibler, na Cora St., Mrs. Kuz-1 ma je šlo precej dobro v Jolietu. ma na Vine St. in nešteto dru- Ljudje so zelo prijazni in po-gih. Povsod sva bila prav prijaz- strežljivi. Ob slovesu smo si ob-stilna". Zares, bila je prava slo- no sprejeta in izvrstno postreže- ljubili, da se vidimo ob prvi pri-
da se lahko porazgovorite in razvedrite v prosti naravi in ta je na zgoraj omenjenem pikniku dr. Najsv. Imena. — Prav gotovo že veste, da dr. Najsv. Imena je cerkveno društvo. Če se torej udeležite piknika, z vašo navzočnostjo priponforete do boljšega uspeha piknika in s tem pomagate cerkvi. Če ste omenjeno nedeljo že itak kam namenjeni, ne pojdite nikamor drugam, kot na piknik dr. Najsv. Imena na Wire Mill Picnic Ground. Za vašo ude-
Vatikan je hudo fliknil nekega — čudodelnika. Pisec prizna pravilnost postopanja. Hudo pa flikne tudi on ta vatikan. Pravi: "Če bi bil vatikan v tem oziru tako dosleden vsa stoletia svojega obstanka, ki bila velika armada moških in žensk izključena iz cerkve, mesto da jih časte \™^uftvo žeJ ^prej v oltarjih kot "čudodelnike"." S kakimi legendami vatikan nima zveze. V oltar pride le, komur niti kak "advo-catus diaboli" ni mogel do živega. Pisec je silno naiven, pa tudi precej perfiden, ker suponira, da bi bil vatikan naravnost namenoma postavljal "v oltarje" očividne fekarje, podomače goljufe. Pač ne poznate vatikana, pa ga le sodite.
Angelji so mu zašli za nohte. Whiffin je njegov svetnik. Naj ga ima, če je zadovoljen z nergačem. Ker vodijo cerkev ljudje, ljudje pa imajo napake, ergo .. ima cerkev napake. To je hudo — pasja logika. Tudi Leadvil-čanje imajo za "voditelja" takega, ki je — Gospodi pomi-luj — poln napak, star, s plesnjivimi možgani, zarukan, naiven, menda sploh brez možganov, prav Prosveta je celo namignila, da je nekoč kuharca šla na vacation . . . pomi-luj, pomiluj, Gospodi.. Čemu si ne preskrbijo kakega — angelja? Tako v malem ,enako tudi v velikem. Ampak še bo dosti — logike, da ima cerkev napake, kak Whiffin vsaj pa je — angelj, le na Lawndale ni šel.
Še angelji. Perfektna bitja, pravi cerkev, pa so postali prav prvi revolucionarji, toraj hudo imperfektni, in cerkev zato nima — logike. O yeah! To je pač zopet le
—	pasja logika, dobro, ako je jo konvencija odnesla. Taka roba je le na Lawndalu mogoča. Ali so angelji, ali jih ni. Ako jih ni, čemu se ukvarjati s takim ničem ? In tako hudo trdijo na Lawndalu. Ako pa so angelji, odkod so? Ali so padli skoz kak ravfenk? Cerkev ne samo pravi, tako je, da so angelji stvari božje, bitja, osebnosti brez telesa, pa z.razumom in voljo. To je za materialista prvič — tabu, drugič pa-španska vas. Ne za cerkev ali za nas katoličane. Svobodna volja ni uzda, s kako uzdo bi ne bilo svobode, in ravno svoboda je najvišja perfektnost, ampak prav ker je svoboda, mora imeti tudi svobodo, da se nagne sem ali tja. In precej takih perfektnih, ampak tudi per-fektno svobodnih bitij, se je nagnilo na — revolucionarno stran. "Non serviam Deo — proč z Bogom" je kriknil vodja, kakor jih kriči danes na miljone med — ljudmi. Tudi pisec kriči. Vsi ljudje pa ne kričijo, ker tudi ljudje so
—	perfektni pri svobodi. Neperfektni pa so zopet ti ljudje, in siper zopet radi tiste — perfektne svobode. Odtod napake pri angeljih, odtod napake tudi pri leadviiskem voditelju. To bi bilo glede — volje.
Pisec preide na — pamet, razum. Strašno klaverna je pri tem. Ali tudi pri njemu? Kaj še? Pri cerkvi, pri nas katoličanih je klaverno s to šmentano pametjo, da obupno vzdihne pri taki kiavernosti: "Človeški razum mo-
iski-eno zahvaljuje. — V slučaju dežja ali slabega vremena se zabava vrši v šolski dvorani.
Poročevalec
-o-
KAKO SVA SE IMELA V JOLIETU
Cleveland, O.
Ne bom popisoval vožnje, tja in nazaj, ker to je marsikateri čitatelj tega lista sam poskusil in spreveidel, da vožnja po ameriški zemlji je zelo prijetna, naj-sibo z brzovlakom, z avto, ali pa z današnjimi modernimi busi. Zapustila sva Cleveland ob 5. uri zjutraj, dne 27. julija, in prišla v mesto Chicago ob 4. uri popoldne istega dne. Peljala sva se s postaje proti slovenski naselbini katere glavni stan je na Cermak Rd., kjer imajo Slovenci svojo cerkev posvečeno sv. Štefanu. In tam zraven prav na isti cesti se nahaja tiskarna nam vsem znanega lista "Amer. Slovenec", katero sva si s potjo nazaj tudi skrbno ogledala, ker takrat nama ni čas dopuščal in je bilo že tudi pozno, videla sva, da je urednik Mr. Jerich ravno du-
venska gostilna, samo nekaj korakov stran od uredništva A. S. Hajdi notri, saj sva bila potrebna nekoliko okrepčila. Takoj smo postali domači v tej gostilni. Natakarica, ki je bila slučajno za baro, nama je rada postregla s pravim čikaškim pivom in naju popraševala, kam sva namenjena, od kod prihaje-va, in kdo sva. Kadar sva ji povedala da sva iz Clevelanda in od fare sv. Vida, je vzkliknila: "Je to res, iz Clevelanda sta, Ali poznata tam Mrs. Otoničar?" Jo poznamo, da, ji odgovorim. Ravno sinoči sem bil pri njih, šel sem obiskati njenega sina ker je hudo bolan. Saj mi je naročila, da ako grem v Chicago, se morem oglasiti pri Mrs. Tomažin, ki ima gostilno tam blizu slovenske cerkve in mi je izročila njene pozdrave. No, to ne bo tako težko; kar tukaj pustite tiste
na. Drugi dan sva se namenila v Lemont na Ameriške Brezje. Najin spremljevalec je bil Mr. George Flajnik iz Indiana St., Mr. G. Flajnik je soprog druge sestre Mr. Matt Flajnika, mojega sopotnika. Ogledali smo si ta sveti kraj od kraja do kraja. Bili smo prijazno sprejeti in prav vljudno postrežem od strani naših duhovnih Očetov in Bratov. Ogledali smo si uredništvo lista "Ave Maria". Škoda, da nismo dobili Patra Bernarda v uradu; nahajali so se nekje zunaj po svojem poslu. S potjo nazaj v Joliet, smo si ogledali "The Citizen pivovarno", kjer je Mr. G. Flajnik zaposlen že celih 35 let. Tam smo si sami postregli s pravim ječmenovcem. Od tam smo se podali na dom Mr. Flajnika. Mr. Flajnik je jih je 60 že štel, ampak izgleda še bolj čvrst kakor kak avstrijski pozdrave, saj sem jaz tista Mrs.! kavalir, in njegova beseda tudi
Tomažin. — No vidite, potem sem ji kar tam pri bari izročil tiste nji poslane pozdrave. Ker se nama je mudilo proti Jolietu, sva jim obljubila, da se gredoč nazaj spet kaj oglasiva.
Bila je ura kmalo osem zvečer ko sva zapustila Chicago, in čez dobor uro sva bila že v slovenskem mestu Jolietu. Hodiva po Chicago St. skoraj do slovenske cerkve, nakar okreneva na desno po Jackson St.; kmalo tam za oglom se nahaja dom, po vsem Jolietu in okolici dobro poznane družine Matt. Gasparich. Ta spoštovana in prijazna družina Gasparich, obstoji iz vseh že od-rastlih otrok. Starejša hči je poročena, piše se Kuzma; dve mlajše hčeri so še doma v cvetoči mladosti, v veselje staršem in bratom, sin Frank je pa zdravnik nekje v državi Missouri, doma pri hiši so še trije: George, Louis in Welly, vsi čvrsti in korajžni fantje. Enega pa je Bog k sebi poklical pred krat-
drži. Zapovedal nam je da se postavimo za mizo, katera stalno stoji zunaj na vrtu, pokrita s košato brajdo, tako, da jolietsko sonce ni imelo nobene moči do nas, ampak nas grel je kalifornijski muškate!, katerega je imel najbrž že dolgo let pripravljenega za naju in za najino druščino. To lahko trdim, da tista miza, in kar je bilo na mizi, me je spominjala in me bo vedno spominjala na moja mlada leta, v takrat srečni in zadovoljni, a žalibog sedaj nesrečni in sužnji Primorski. O mizica ti, nikdar mi ne boš več iz spomina.
Slovenci v Jolietu imajo tudi lepo in krasno cerkev in šolo. Gotovo, da se ne more primerjati z našo šolo in cerkvijo sv. Vida, ampak, kar imajo, je gotovo že vse plačano in poleg tega imajo svoje lastno pokopališče; to je kar nekaj šteje. Mi, Cleve-landčani, smo še dosti zadaj v tem oziru. Mr. Kuzma, soprog starejše hčere Mr. in Mrs. Ga-
liki v Clevelandu. In to drži, kaj ne da?! Naposled naju je Mr. Billy Kuzma naložil na avto in naju peljal proti Chicago. Na potu smo si ogledali še jetnišni-co in to samo od zunaj, ker mi Clevelandčani nismo še hvala Bogu taki hudodelci, da bi nam bila tista železna vrata odprta. Ko smo dospeli v Chicago, smo se najprej ustavili v slovenski gostilni pri gospe Tomažin. Vzela sva slovo od najinega šoferja Mr. Kuzma in mladega Willy, kateri nas je spremljal do Chi-cage. Jaz in Matija Flajnik sva stopila v uredništvo Amer. Slovenca, kjer nama je urednik Mr. Jerich, zelo prijazen in zadovoljen, razkazal tiskarno in vse moderne stroje. Zal nama je bilo ker nisva dobila Mr. Petra Vidmarja, pomožnega urednika v uradu, nahajal se je ravno na počitnicah. (Ti presneti Šokec, da si mogel ravno takrat si vzeti počitnice!) S tem je bilo najino potovanje pri kraju in odpeljeva se na postajo ter hajdi spet v naš Cleveland.
Lawrence Bandi "
—-—o-
"ZAKONIT SAMOUMOR"
Baltimore, Md. — V globo-čino 180 čevljev z Washing-tonovega spomenika je zadnji ponedeljek skočila neka 18 letna Harriet Poole in podlegla poškodbam dve uri po padcu. Povoda, ki je nesrečno dekle gnal v smrt, se ne ve. Zapustila pa je list papirja, na katerem je zapisala, da to ni bila .nesreča, marveč "zakonit samoumor".
kim, ta je nosil pa očetovo ime sparicha, nas je vozil z avto in in je bil najstarejši izmed otrok, razkazal nam marsikaj zanimi- Route 3, Union City, Pa.
DELO DOBI NA FARMI
delavec, ki je vajen farmar-skih del, kot molsti krave, delati s poljskimi stroji. Na starost se ne gleda, če je 50 ali 55 let star. Delo stalno, dober dom. Za pojasnila se obrnite na Mrs. Anna Koz,
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Lepa slovesnost
Lemont, 111. — Na dan Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta se je vršila na gričku Asis-si pri čč. šolskih sestrah v Le-montu lepa slovesnost, preobleka Miss Mary Pekol, najmlajša hčerka Mr. in Mrs. Joseph Pekol z Willarda, Wis., ki se je odpovedala svetu in se posvetila službi Bogu in vzgoji mladine.
Celo slovesnost je vodil č. p. komisar oo. frančiškanov Very Rev. Benedikt Hoge ob asistenci č. g. Alojzija Medica in drugih klerikov. Lepim in ganljivim obredom so prisostvovale čč. šolske sestre ter starši, bratje in sestre omenjene. Ganljivo je bilo slišati, ko je Mary zaprosila za vstop v samostan, da se želi odpovedati svetu in se posvetiti Bogu v blagor bližnjega. — Mary, ozir. sestri Emeldi, kakor se sedaj imenuje, želimo obilo vspeha v njenem novem poklicu, da bi ji Bog dal moč vstrajati v njeni častitljivi službi.
Mr. in
Mrs. Anton v Chicagi
Štrukel
Chicago, 111. — V nedeljo sta nas obiskala Mr. in Mrs. Anton Strukel, iz Milwaukee, Wis. Obiskala sta tu svoje znance in prijatelje. Oba iskreno pozdravljata vse svoje znance in prijatelje po Ameriki, zlasti Mrs. Thereso Centa v Pueblo, Colo.
Father Vodušek v Mehiki
Tijuana, Mehika. — Vam g. urednik in vsem bravcem "Am. Slovenca" pošiljava prisrčni pozdrav iz Mehike! Udani, Vital Vodušek in Victor Mladič.
Nov grob
Johnstown, Pa. — Tukaj je umrla v bolnišnici Mrs. Mary Šemerl in sicer ob 10:30 dne 12. avgusta. Zapušča 6 mladoletnih otrok, ki so ostali sirote. — Oče Jernej Šemerl je umrl nagle smrti dne 20. decembra lanskega leta, sedaj mu je sledila še žena. V torek je bila odpeljana v bolnišnico, v pričakovanju novorojenca. Dete je bilo rojeno mrtvo, ker je mati zbolela za pljučnico. — Č. p. Snoj so ji nekaj ur pred smrtjo podelili poslednje zakramente.
Gostje iz domovine
So. Chicago, 111. — Ta teden so se oglasili pri nas in s svojim obiskom počastili našega g. župnika p. Bernarda Ambrožiča, u-rednika "Ave Maria" č. g. dr. France Trdan in g. Julius Slap-šak iz stare domovine, ki sta se mudila za časa slavnosti v kulturnem vrtu v Clevelandu, O. Prišla sta v družbi Rt. Rev. J. J. Omana iz Clevelanda, O.
Himen
Cleveland, O. — Zadnjo sredo 18. avgusta sta bila v cerkvi sv. Jeroma na Lake Shore bulevar-du poročena Miss Pauline Gubane,, hčerka poznane trgovske družine Mr. in Mrs. Gubane iz Collinwooda z Mr. Harry Rose.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
rr^rvj
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal J Edgar Rice Burroughs
odurne svečenice strgale s Kali Bwane vso obleko, so jo polegle na debelo preprogo in sicer zato, da so jo tako, vso na debelo namazale z nekim divjini močno dišečim oljem, ki je bilo podobno na pol stopljenemu si-
rovemu maslu. Pri ti preveč ljubeznivo, rovo.
•m pa niso ravnale ampak precej stt-
Ko je bilo drgnjenje s tem mazilom končano, ji je bila postala koža že vsa grapava, so zlile na njo zelenkasto tekočino, ki je pekla, kot bi jo polil z žr-javico. Sele na to so jo začele oblačiti. Najprej so jo ogrnile z na pol ustrojeno leopardovo kožo, ki ji je zakrihi skoro samo prsa.
Na to oblačilo, so ji ogrnili veliko leopardovo kožo, katero so nad ledjem prepasali z dolgim pasom, narejenim iz leopardovega repa. Roke in noge so okrasile s svetlimi obročki, okolu vrata so ji pa dali ogrlico s človeških zob, na glavo so ji posadili krono iz leo-pardske kože, okrašeno z mnogimi peresi.
Toda najbolj se je Kali Bwana zgrozila nad tem, ko je pogledala svoje roke, na katere so ji bili nataknili dolge in grozne kremplje Smrti. Zlati so bili in so jih duhovnice modno pritrdile na njene prste. To so 1>ili resnični "Kremplji smrti" ki. so bili I.eopard-skim ljudem neko skrivnostno znamenje.
Petek, 20. augusta 1937
•AMERIKANSKI SLOVENEC*
cr«

Družba
sv. Družine
Inkorp. v drž. Illinois 14. maja 1915.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914,
iSSSJST Sedež: Joliet, HL
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St Joliet, 111
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruf Rd Joliet 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette S Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, III
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So. Chicago 111 Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. ^ _ Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec. 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1S49 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtmn, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki (inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini I
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA.
SOLVENTNA.
— D. S. D. 100%
ZAPISNI K	glasno sprejme.
Prebere se pismo od Barago-
polletnega zborovanja gl. uradnikov DSD dne 29. jul. 1937. ve Zveze, na kar je bilo predlagano in podpirano, da se plača Kmalu po osmi uri so se zbra- si par starih posojil, so nas po- £]anarjna §5 00 Sprejeto.
li sobratje gl. nadzorniki An- hvalili, ker smo druge stvari prebere se pismo od Ameri-drew Glavach, Jacob Strukel in spravili v tako lepi red. Nadalje kanski Slovenec glede novega Joseph Drasler ml. Po kratkem so se izrazili, da naš edini zadr- ]jgta (mesečnik) na kar je bilo pozdravu so pričeli s revizijo žek je zdaj naš klas "A", ker t\ predlagano in podpirano, da se knjig tajnika in blagajnika. Po klas nima zadostivne lestvice ter piaga $5.00 za naročnino'. Spre-končanem delu so se gl uradniki svetujejo da naj prihodnja kon-
podali na banko, kjer so pregle-jvencija to zadevo reši. Ker bo-,	je ^jj g dnevni red
dali vse listine in vrednosti, do na prihodnji konvenciji pri- izčrpan in se noben več ne ogla izvzem en par posojil, so našli šle jako važne zadeve, katere bo-' je predsednik zaključil sejo s vse v lepem redu.	■ do v korist in za napredek Druž-' molitvijo ob 5. uri.
Popoldan ob pol četrti uri se be, se bo udeležil konvencije naš prične seja gl. uradnikov. Pred- aktuar Mr. Tressel, in obljubil
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA DSD,
Joliet, Illinois.
V	smislu ustave pravil in sklepa zadnje konvencije vršeče se meseca avgusta leta 1934 v Jolietu, Illinois, bi se imela vršiti X. redna konvencija DSD v mestu Pittsburgh, Pa. Ker pa radi vzrokov, ki so bili že večkrat omenjeni v našem glasilu in pa s sporazumom dr. št. 1, DSD, v Jolietu, 111. ter z društvom št. 11 v Pitts-burghu, Pa., je glavni odbor na zadnji letni seji v mesecu januarju določil, da se bo vršila prihodnja konvencija v Chicago, Illinois, v območju slovenske župnije sv. Štefana.—Konvenčni obredi se bodo po navodilih pripravljalnega odbora čikaških društev pričeli že v nedeljo ob 10. uri dopoldne po novem času (daylight saving time). Radi tega je potrebno, da se vsi glavni uradniki, uradnice in delegati (inje) zberejo točno v konvenčni dvorani, do desete ure dopoldne na kornerju W. Cermak Rd. in Lincoln St., odkoder bomo skupno odkorakali v cerkev sv. Štefana k slovesni sv. maši, katero bodo darovali č. g. Anzelm Murn, duhovni vodja DSD ob asistenci še dveh drugih čč. gg., za žive in mrtve člane in članice DSD.
Vspored konvencije :
.V nedeljo 29. avgusta ob 10. uri zjutraj, (čikaški čas), sprejem glavnega odbora, delegatov in delegatinj v šolski dvorani sv. Štefana, Cermak Rd. in Wolcott Ave. (poprej 22nd in Lincoln St.). — Ob 11:30, (čikaški čas), slovesna sv. maša, katero daruje duhovni vodja DSD. Po sv. maši banket v počast glavnemu odboru in delegaciji v šolski dvorani sv. Štefana, po banketu zabava s plesom. — To je program za nedeljo.
V	ponedeljek 30. avgusta zjutraj ob določenem času, katerega določi duhovni vodja, sv. maša. Takoj po sv. maši se zberemo v konvenčno dvorano, kjer se bo uradno otvorila 10. redna konven-cija.
Radi tega še enkrat apeliram 11a zborovalce in zborovalke, da bodo vsi o pravem času, na pravem mestu, da se ne bo tratilo dragega, časa brez potrebe, kajti želja glavnega odbora je, da se konvencija zaključi v najkrajšem času.
OPOMBA. — Vse častitke in brzojavi naj se pošiljajo na ta le naslov: St. Stephen's Hall, West Cermak Rd. & Lincoln St., Chicago/ 111.
Kličem vsem skupaj na veselo'snidenje. — Z bratskim pozdravom,	GEO. STONICH, gl. predsednik DSD.
iz urada glavnega tajnika dsd.
, S tem se poroča imena delegatov, delegatinj in namestnikov, izvoljenih po društvih za deseto redno konvencijo DSD.
Dr. št. 1, Joliet, 111. Louis Martincich, John Nemanich, Joseph Gersich, Simon Šetina, Joseph Jerman; Barbich.
Dr. štev. 2, Mount Olive, 111., zastopa glavni tajnik
Dr. štev. 3, La Salle, 111., zastopa glavni tajnik.
Dr. štev. 4, Bradley, 111., zastopa glavni tajnik.
Dr. štev. 5, Ottawa, 111., zastopa glavni tajnik.
Dr. štev. 6, Waukegan, 111., zastopa Jos. L. Drasler ml.
Dr. štev. 8, Rockdale, 111., zastopa glavni tajnik.
Dr. štev. 10, So. Chicago, 111., zastopa glavni tajnik.
Dr. štev. 11, Pittsburgh, Pa., Joseph Widina, namestnik John tajnik.
Dr. štev. 12, Joliet, 111., Anna Jerisha, Rose Bahor; namestnice Jennie Bambich, Antoinette Wedic.
- I)r. štev. 13, Chicago, 111., Rev. Aleksander Urankar, Math ttajdinjak; namestnika John Gottlieb in Alois Duller.
Dr. štev. 14, E. Pittsburgh, Pa., zastopa Jos. Pavlakovich.
Dr. štev. 16, Chicago, 111., Mary Anzelc.
Dr. štev. 17, Ottawa 111., Joseph Bradish.
Dr. štev. 18, Springfield, 111., zastopa glavni tajnik.
Dr. štev. 19, Butte, Mont., zastopa glavni tajnik.
Dr. štev. 20, Philadelphia, Pa., zastopa glavni tajnik.
Dr. štev. 21, Joliet, 111., John Rolih; namestnik Frank Rogel,
Za DSD.	FRANK J. WEDIC, gl. tajnik.
namestnik John
—o-
^lavnim odbornikom in delegaciji desete
Redne konvencije družbe sv. družine
na znanje.
Vsi, ki želite, da pripravljalni odbor preskrbi stanovanje in hrano ob času 10. redne konvencije D. S. D., se prosite, da to takoj ^Poročite tajniku tega odbora, aobr. John Denša,2730 Arthington ^ eet, Chicago, 111. Navedite, želite samo stanovanje ali tudi hl'ano.	psi p RAVLJA LNI ODBOR.
sednik otvori sejo s molitvijo. Navzoči so bili: predsednik George Stonich; tajnik Frank J. Wedic; blagajnik John Petric; prvi nadzornik Andrew Glavach; drugi nadzornik Jacob Strukel, in tretji nadzornik Joseph L. Drasler ml.
Predsednik vpraša nadzornike ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika, in v kakem stanju so jih našli. Sobrat Andrew Glavach poroča, da so pregledali knjige in da se popolnoma strinja, in vse je v najlepšem redu. Zahvali se sobratu tajniku in blagajniku ker imata vse v tako lepem redu, ker je veselje za knjige računati. Ravno tako poročata sobrata Jacob Strukel in Joseph L. Drasler ml. Knjige so podpisali in poročilo nadzornikov se enoglasno sprejme.
POROČILO PREDSEDNIKA
Cenjeni mi sobratje glavni u-radniki, zbrani na polletni seji DSD.!
Moje poročilo bo zelo kratko radi tega, ker bom obširno poročilo podal na prihodnji konvenciji. Edino kar imam za poročati sedaj je to, da je DSD v zadnjih šestih mesecih finančno prav dobro napredovala, kar je znamenje, da depresija polagoma odhaja od nas, dasiravno še čutimo njene posledice. Toda, tudi to bo polagoma minilo in nastopili bodo normalni časi, ki jih že tako težko pričakujemo. V članstvu pa ni bilo posebnega napredka, ampak upamo, da bo v prihodnjih šestih mesecih zaznamovati vse boljši napredek tudi v članstvu.
Združenje razredov. — Kakor sem že v glasilu poročal, da, ko bodo vse potrebe natančno razložene, se razred A pridruži v razred B. Prepričan sem, da bo ta važni predlog enoglasno sprejet na prihodnji konvenciji, ker potem bo naša Družba šele v pravem redu, ker se bo vse poslovanje vršilo popolnoma v redu z državnimi postavami in se bo lahko širila po vseh državah Unije, ker bo nad 100% sol-ventna in bo taka tudi ostala za naprej.
Ob zaključku mojega poročila se prav prisrčno zahvalim celemu glavnemu odboru, kakor tudi celokupnem članstvu za pravo bratsko slogo in njih poslovanje, da smo tako srečno premagali vse težave, ki nam jih je povzročila depresija. Prihodnji konvenciji pa želim dobrega uspeha in božjega blagoslova, za večjo in močnejšo organizacijo DSD.
Geo. Stonich, gl. predsednik.
Poročilo predsednika se sprej- gtrinj me kakor poročano.
Brat Glavach vpraša brata predsednika glede eiiega posojila katero je zaostalo s obresti, na kar brat predsednik poda zadovoljno pojasnilo.
POROČILO TAJNIKA
Cenjeni sobratje gl. uradniki: Moje poročilo bo bolj kratko, ker je ravno pred konvencijo, in zato ni skoraj nam potreba debatirati onih ali drugih stva-rih, ker vse zadeve bo lahko rešila konvencija. V zadnjih šestih mesecih se ne moremo nič pohvaliti v napredku članstva, ampak v finančnem oziru izvzem stroškovnega sklada pa kažemo lepi napredek, to pa zato, ker naša posojila so zdaj v boljšem redu, kot še kdaj poprej. Tako, da bomo imeli vse v redu za konvencijo, in ker sem izvedel, da se lahko dobi državne nadzornike do 1. julija brezplačno, sem tako storil in so bili poklicani. Na delu so bili v.eli teden. Pregledali so vse natančno. Izvzem-
je tudi Mr. Risse, iz Spring-fielda, državni Insurance Fraternal Supervisor. Če pa njemu ne bo mogoče se udeležiti, bo pa poslal njegovega zastopnika, tako, da vse, kar se tiče zadev no: vih državnih postav, bo delegaciji popolnoma pojasnjeno. Ravno tako tudi z našimi pravili. Naš pravilni odbor po zadnji konvenciji, se je na vse načine trudil, da bi sestavil pravila ki bi odgovarjala nam in državnim postavam, za kar jim častitam. Ampak, kaj se je zgodilo? Ko so s svojim težkim delom končali, in ko so bila pravila poslana na državni Insurance Dept. za odobritev, je bilo več točk, katere se niso vjemale s postavo, zato niso bila pravila tiskana. Zdaj so pa postave od 1. julija tega leta še bolj natančne. Ker pravila moramo imeti, so ti možje obljubili, da nam bodo pomagali z našimi pravili glede poglavitnih točk, in to hočemo urediti pred konvencijo, tako, da ne bo na konvenciji vzelo preveč časa. Ko bomo imeli vse točke sestavljene, bo zopet sklican skupaj pravilni odbor zadnje konvencije, da se točke vzamejo v pretres, in potem prinesejo na konvenciji za odobritev. Tako bomo potem znali, da se naša pravila vjema-jo z vsemi postavami in se bodo lahko potem razdelila med našim članstvom, ker bodo odgovarjala, bo tudi veljavno.
Tudi moram omeniti, da dne 30. maja sem šel v Pittsburgh, Pa., na slavnost 20 obletnice našega društva štev. 11, kjer so me prav lepo sprejeli in so bili jako zadovoljni, ker se je njihove slavnosti udeležil gl. uradnik iz Jolieta in so obljubili, da bodo to povrnili z novim članstvom.
Ker je ravno pred konvencijo, zato bi rad videl, da bi vse stvari rešili v enem dnevu, vse važne stvari pa naj reši konvencija. Zato zaključim moje poročilo ter želim, da bomo skupno delovali v korist in napredek Družbe sv. Družine.
Poročilo tajnika se vzame na nzanje.
POROČILO BLAGAJNIKA
4
Cenjeni mi glavni uradniki DSD. V prvi vrsti vas prav lepo pozdravim v imenu Družbe sv. Družine. Ker je konvencija pred durmi, bo moje poročilo kratko. Bratje nadzorniki so pregledali tajnikove knjige in moje, vse bonde in posojila ter našli vse v redu, razun nekih posojil na zemljišča. Kar se tiče finančnega poročila in vsega skupaj za DSD., se popolnom am s knjigami glavnega tajnika in z njegovim poročilom ter se mu zahvalim za njegovo natančno delo. Zahvalim se tudi glavnim nadzornikom, ki so bili s pregledovanjem knjig tako hitro gotovi in previdni ter vse natančno pregledali. Hvala tudi sobratu predsedniku, ki je bil navzoč pri računih in bil zadovoljen.
Dragi mi člani in članice DSD. Kot vam je znano, je imela Družba sv. Družine polletno se jo in revizijo knjig dne 29. ju lija. Rabili smo za to sam en dan ter s tem prihranili nekaj na stroških. Zavzeli smo se bili, da moramo to delo skončati v enem dnevu, kar se je tudi napravilo. — Pozdravljeni delegatje in de-legatinje X. redne konvencjj.e v Chicago, 111. Ker bo ta konvencija ena najbolj važnih, zatože-lim velik uspeh in zadovoljnost. Na svidenje v Chicagi dne 29.. avgusta. — Udani
John Petric, gl. blag. DSD.
Poročilo blagajnika se eno-
....Geo Stonich, predsednik Frank J. Wedic, zapisnikar. OJiiiiniiiiiiniiinuiiMirJUHiHiiuininiiiiiiinniiinimiiinimimiii'r
Dopisi lokalnih društev

CiHII)UllUUI!limlllll(lllllllllllllt3!lllllllltllE}UlUU!IIUaiUlllli!Uli:«>
IZ URADA DR. ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Vsem članom in članicam društva se naznanja, da se vrši redna seja našega dru-f.tva v nedeljo 22. avgusta v navadnih prostorih. Prošeni ste, da se seje gotovo vsi udeležite, ker je več važnih točk za rešiti, ki se tičejo naše konvencije,ki je pred durmi. Čas naglo beži in vsakega posameznega člana in članice je dolžnost, da izrazi svoje mnenje, ki bi bilo v prid društvu in naše dične podporne organizacije DSD. Sedaj je čas, da izrazite svoje misli,ki bodo v korist vam in vsemu članstvu, še posebno pa našim prihodnjikom, ko nas več ne bo na svetu. Posnemajmo naše prednike, še živeče stare pijonirje kakor tudi one, ki jih več ni med nami, kateri že počivajo na naših pokopališčih.
Naznanjam tudi članstvu našega društva, da je smrt pokosila enega dobrega člana našega društva, ki je bil tudi društveni ustanovitelj in sicer Nicholas Klepec. Do zadnjega je bil zvest član našega društva. Zapušča žalujočo soprogo in nekaj odrastlih otrok. — Dragi naš sobrat počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja; ostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Vsi oni, ki že več mesecev dolgujete, ste naprošeni, da pridete na moj dom ali pa na sejo, poravnat vsaj nekaj starega dolga. Vsak zaveden član in članica dobro ve, da asesment mora biti plačan vsaki mesec in poslan po društvenem tajniku na glavni urad DSD. To je moj zadnji opomin. Vsi oni, kateri so dobili opomin po pošti, ali katerim sem ustmeno naročil, naj se oglasijo, drugače se bo tak vsak sam sebe suspendiral. Izvolite vzeti to na znanje in pomnite, da v slučaju suspendacije, niste upravičeni do nobene podpore. Če res nikakor ne morete plačati, pridite na sejo in se pred članstvom opravičite in če je članstvo pripravljeno vas čakati, sem pripravljen tudi jaz, drugače ne, kajti članstvo je meni naročilo, -da nobenega ne smem svojevoljno čakati več kot 60 dni. S tem da boste to upoštevali, mi boste kot društvenemu tajniku prihranili velikjD dela„društvu stroškov, sebi pa skoro neizogibne sitnosti. Bodite cenjeno članstvo malo bolj zavedni in spoštujte društvena in Družbena pravila. Ne delajte društvu stroškov po nepotrebnem. Veste, da je krivično in greh, delati pri društvu dolgove in ko se ti naberejo, pustiti društvo. Bodimo previdni in poštenjaki v vseh svojih delih. Sami sebi boste napravili dobro,če boste upoštevali ta moj opomin.
Naš •'' piknik, katerega je društvo priredilo 15. avgusta, je precej povoljno izpadel. V prvi vrsti se v imenu društvenega odbora zahvaljujem vsem, ki ste k temu pripomogli. Hvala našim vrlim kel-
n ar jem, ki so se tako urno sukali; hvala našim ženskam in dekletom, za njihovo naporno delo in hvala tudi našemu iziurjenemu mojstru Louis Pazdertzu ter njegovemu pomočniku Joseph La1-vrichu, ki so vsem dobro postregli z okusno pečenko. Lepa hvala č. g. p. Piju Petri-ču, ki so nas kot član našega društva posetili na pikniku iz daljnega Johnstowna, Pa. in jim želimo srečno in zdravo potovanje in srečen povratek. Bog jih živi in pa cla bi nas še katerikrat obiskali. Hvala lepa tudi našim mojstrom, ki so nam preskrbeli okusno pečenko, to so Mr. Joseph Ger sich, Joseph Ancel in John R.USS. — Prav lepo se moram tudi Zahvaliti našim dobrim možem Mr. in Mrs. Fr. J. Wedic, glavni tajnik D. S. D. in Louis Terlep, za oskrbo, delo in njihov trud, ki so ga imeli. — Hvala pa tudi vsem, ki so nas na pikniku posetili in tako prijeten popoldne preživeli v naši družbi ter nam s svojo navzočnostjo gli do boljšega
Društva naj pošljejo govornike.
Vstopnina na banket je samo $1.00 kar je z ozirom na sedanjo draginjo zelo malo. Vsled tega prav uljudno vabimo na ta banket članstvo vseh kat. slov. društev in ostale farane cerkve sv. Štefana. Program bo zelo zanimiv in med banketom bo igrala šolska godba. Imeli bomo zelo prominentne goste, kot novega Jugoslovanskega konzula, zastopnike mesta Chicago itd.
Da bomo znali približno za koliko ljudi pripraviti, prosimo, da si preskrbite vstopnice na banket pri članih in članicah društev sv. Ivana in sv. Terezije najpozneje do srede, 25. avgusta.
Za pripravljalni odbor:
John Gottlieb, preds. John Densa, tajnik
IZ
I'RAD * DR. SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD
P'Hsbursrh. P».
Člani in članice našega društva se prav uljudno vabite, da se udeležite prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 22. pripomo- avgUSta v navadnih prostorih v uspeha. Ta Slovenskem domu na 57. in But-
dan nam bo ostal v trajnem jer st. Začetek seje točno ob 9. spominu. — Dolžnost me tu- urj zjutraj. — Ta seja je bila di veže, da se zahvalim na- preložena s tretje nedelje na če-Sim muzikantom za njihovo trto nedeljo zaradi bolezni taj-naklonjenost. — Hvala še en- nika in blagajnika, krat vsem tistim, ki so nam Ker je ta seja zadnja pred na katerikoli način pripomo- (konvencijo, je za to potrebno, da gli, ali ki so darovali, za vsi pridete in izročite svoje že-lepši uspeh omenjenega pik- lje delegatu, da bo izročil kon-nika. — Z bratskim pozdra- 'venci j i vaše mišljenje. Kateri vom.	ima kaj dobrega svetovati za
Družbo in društvo, naj se na seji izrazi in se bo upoštevalo na konvenciji.
I Tudi opozarjam vse članstvo, .da bi plačali vsi svoj asesment malo prej kot po navadi, da nam
John Barbich, tajnik
IZ URADA SV. TEREZIJE ŠT. 16, DSD.
Chicago, III.
Naznanja se vsem članicam
„„v__, v, j	j i bo tako mogoče poslati na glavni
našega društva, da se udeležijo	j 1	•• TT
prihodnje seje, katera se bo vršila v ponedeljek večer 23. avgusta ob pol osmi uri. Ker imamo več važnih reči za rešiti, ki se tičejo konvencije in banketa v počast delegatov in glavnih odbornikov, je seja važna in dolžnost, da se je vse članice udeležite. — Kdor ima kak dober na-
urad še pred konvencijo. Upam, da boste to upoštevali, j Dne 3. avgusta se je moral i podvreči težki operaciji v bolnišnici naš sobrat George Wese-lich, društveni blagajnik. Opera-1 cijo je srečno prestal in želja nas vseh je, da bi skoro okreval. — Dne 27. julija sta obhajala v krogu svoje družine, sorodnikov
svet, naj ga izrazi ha prihodnji . .. , ,. „„ . , .
seji; in pa da boste naročile de-l]" P«*^ 30
legatinji ter ji sporočile zahteve	zM"eT m
društva; da svetujete za predru- Fr.ank ® Barbar? Gasif ' **
gačenje pravil, če kaj ni prav, ali mi m bll° ™g0ee 0sebn0 bl,h
imate kake druge upravičene in i™? ° P" ?un! sl+T
koristne želje. - Drage sosestre, U™a	castlja™ m
,	. .	. 1 želim, da bi iima Bog podelil se
upoštevajte ta opomin in se vsaj 1	1
zdaj udeležite seje vse.brez iz-
jeme. — Pozdrav in na svidenje na seji.
Amalia Anzelc, tajnica
-o-
F OZ IV SLOVENKIM KATOLIŠKIM DRUŠTVAM V CHICAGU IN OKOLICI Chicago, III. Vsa slovenska katoliška društva v Chicagi in okolici se u-ljudno poživljajo, da se udeležijo parade s zastavami v nedeljo, 29. avgusta, letos, ob priliki 10. redne konvencije Družbe Sv. Družine. Program je sledeči:
Od 10. do 11 ure zbiranje gl. odbornikov, delegatov in društev v šolski dvorani sv. Štefana.
Ob 11. uri odhod v cerkev sv. Štefana. Igra slov. šolska godba.
Ob 11:30 slovesna sv. maša, ki jo daruje duhovni vodja č. g. Rev. Father Anselm Murn, OFM. Slavnostni pridigar č. g.
mnogo srečnih in zadovoljnih let. — S pozdravom.
Joseph Widina, tajnik
-o-
ŠTIRJE MINISTRY CIGANSKEGA KRALJA
Iz Varšave poročajo, da je novi ciganski kralj Janoš Kwiek sestavil svoj delovni program. Predvsem si bo prizadeval, da bo našel primerno ozemlje za naselitev ciganskega rodu. Poljsko zunanje ministrstvo mu je pri tem obljubilo potrebno podporo pri Društvu narodov. Kwiek tudi upa, da bo Mussolini rad odstopil primerno ozemlje za naselitev ciganov v Abesiniji. Nadalje, pravi Kwiek, bo moral vsak ciganski otrok posihmal obiskovati šolo ter se izučiti kakšnega rokodelstva. Vsak cigan bo tudi dobil redni potni list, da bo mogel brez ovir potovati po svetu. Kwiek ima namen ime-
Rev. Father Aleksander Uran-inovati štiri ministre: enega za kar, OFM.	j zunanjo, enega za notranjo poli-
Takoj po sv. irfaši, ob 1. uri !tiko, enega za prosveto in enega pop., banket v šolski dvorani, za kolonizacijo.
DENARNE P0ŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za: $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.65 $23.00 $45.00
V ITALIJO:
Din •
.................. 100
................ 200
.................. 300
.................. 500
..................1000
...............:..2G00
Za:
$ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50
Lir:
........<....... 100
............... 200
........ 500
................1000
............2000
.J.J.......3.000
V DOLARJIH:
Pošljite:
$ 5.75 za.....
$10.85 za.....
$16.00 za..'...
$21.00 za.....
$41.25 za.....
Dol.: $ 5.00 $10.00 $15.00 $20.00 $40-00
$51.50 za........ $50.00
Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potom kabla. Pošiljatve naslavljajte na:
1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL.
JOHN JERICH,

"AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek", 20. augusta 19S7
i-Ui
"Dušica
j i
s
ROMAN
1
Spkala B. Orczy Prevedel Paulus
"Sedaj pa, moj dragi gospod Andrej," mu je pravila .s svojim najljubkejšim smehljajem in s svojo prirojeno brez-skrbnostjo, "me zaprosite za valček, — ako se ne bojite svoje ljubosumne izvo-
—!" / t \
'V/f ti f	\
* ^ \r xii. 'J i n** < • r* \ . n T 'i * r* ALI-ALI. * "r *


Mafgareta je videla na polsežganem lističu besede, ki so bile zares usodne.
"— odpotujem jutri —To je brala še čisto razločno. Drago so zakrivale saje. Spodaj pa, na robu lističa, je videla stavek, ki se ji je vtisnil v spomin kakor pisan s plamenečimi črkami: "Ako hočeš 'voriti z menoj, me najdeš v obednici ob em i." V kotn lističa je stalo znamenje, rožnordeči cvet mateme dušice, ki ga je že dobro poznala. J \ Točno ob enifc -! ' ^r^—r Sedaj je bilo par minut pred enajstimi, zadnji valček so plesali, Andrej Foulkes in lepa Margareta Blakeney sta ga vodila.
Par minut pred enajstimi —! Kazalci dragocene rokoko-ure v slogu Ludovika XV. tam v kotu so hiteli naprej, naprej, z vrtoglavo brzino. Se dve uri in njena in Armandova usoda bo zapečatena. V dveh urah se bo morala odločiti, a2i naj obdrži zase skrivnost, za katero je zvedela na tako prekanjeni način, in naj prepusti brata njegovi krvavi usodi, — ali pa naj premišljeno izda moža, ki je tvegal življenja za bližnjega, ki je bil plemenit, srčen, ki ni slutil ničesar —. Strašna izbira —!	t'
Toda šlo je za Armanda! Tudi Ar-mand je bil plemenit, srčen, tudi Armand ni slutil ničesar! — In Armand jo je ljubil, bi bil radevolje zaupal življenje v njene roke! Možnost se ji je nudila, da ga reši —. Pa se je obotavljala —.
O — strašno je bilo! Armandov dobri, ljubi obraz se ji je zdelo da jo gleda očitajoče: "Lahko bi me bila rešila, Marjetica, —" se ji je zdelo da govori, "pa si izbrala življenje tujca, človeka, ki ga ne poznaš, ki ga nisi nikdar videla, — njega si rešila, mene, svojega brata, pa si poslala pod nož guillotine —!"
Take nasprotujoče si misli so se ji podile po glavi, ko se je z ljubkim smehljajem na licu zibala na Andrejevih rokah po mehkem ritmu valčka. Opazila je dobro, da Andrej prav nič hudega ne sluti. Izvrstno je igrala svojo vlogo, bolje nego kedaj poprej na odru pariškega gledališča, in igrati jo je morala, saj je igrala za življenje ljubljenega brata.
Ni več dražila Andreja zaradi "Ijubav-nega pisemca", pod njenim solnčnim smehljajem se je raztopila tudi zadnja njegova nemirna misel, ni opazil, kako je do skrajnosti razburjena in s kolikim naporom vzdržuje gostobesedni, vsakdanji pogovor.
Valček je bil pri kraju. Prosila je Andreja, naj jo spremi v sosedno sobo.
"Obljubila sem princu, da grem z njim k \ ečerji," je dejala. — "Pa preden se ločiva, mi povejte, ali mi odpustite — "Odpustim

"Da! Priznajte, prestrašila sem vas. — Torej —? Da? — Dobro! Sedaj pa vas povabim za prihodnjo sredo na vrtno zabavo v Richmond!"
"Bojim se, da ne bom mogel priti," se je izgovarjal. "Utegne se zgoditi, da moram jutri iz Londona."
Zagomazelo ji je po hrbtu. Jutri —?
"Jaz bi ne šla, če bi bila na vašem mestu !" je povedala resnobno. Ko pa je opazila nenadni nemirni izraz v njegovihj očeh, je ko j popravila nepremišljene besede in pridjala veselo: "Zato veste, — ker — ker bi vas silno potrebovali pri veselici! Posebno mladi svet bo težko shajal brez vas —." -
V sosedni dvorani je že čakal princ wa-leški.
"Gospa, — večerja je pripravljena!" je dejal in ji ponudil roko. "In upam, da bom v vaši družbi imel večjo srečo nego pri kartah. Tam mi usoda ni bila mila."
"Visočanstvo ste bili nesrečni pri igri?"
"Ah, pa še kako! Blakeneyu ni dovolj, da je najbogatejši izmed podložnikov mojega očeta, — še mene je čisto olupil. — Mimogrede, kje neki tiči ta nedosežni bur-kež? Povem vam, lepa gospa, življenje bi bilo suho, gola puščava, če bi ne bilo v, njem vašega smehljaja in njegovih osolje-nih burk —!"
XIII.
"TOČNO OB ENIH
»j
Večerja v zunanjem ministrstvu se je
bližala koncu.
Vse je izjavljalo, da nikakor še ni bila gospa Blakeney tako božanstvena, nikdar bedasti Percy tako zabaven ko tisti večer.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo princ waleški se je smejal Percyjevim trapastim, pa zasoljenim domislekom, da so mu solze trki j ale po licih. Zabavljica "Iščejo jo tamkaj, iščejo jo tod —" so vsi navzoči peli po znanem angleškem napevu in tolkli takt s kozarci po mizi.
Margareta je bila razigrane, prešerno dobre volje in živa duša v vsej razposajeni veseli družbi ni slutila, kak strašen boj divja v njeni duši.
Kazalci so brezsrčno hiteli naprej in naprej. Dolgo po polnoči je bilo, ko je končno princ waleški dal znamenje za odhod. V pol uri bodeta trčili skupaj usodi dveh mož, usoda ljubljenega brata in usoda nepoznanega, oboževanega junaka.
Margareta niti ni poskušala, da bi iskala Chauvelina. Vedela je, da jo bodo njegove hladne, grozeče oči na mah obvladale in njeno voljo uklonile. Dokler ga ni videla, je še vedno brlelo v skrajnem kotičku njenega srca boječe, trepetajoče tipanje, da se bo "nekaj" zgodilo, nekaj velikega, usodnega, in vzelo z njenih mladih ramen strašno breme odgovornosti, da bi sama morala odločevati v kruti izbiri.
Pa ura je udarjala svoj neusmiljeni tikj tak z mrzko neizprosno enoličnostjo naprej in naprej in nič se ni zgodilo —.
Po večerji so spet plesali. Princ je odšel in starejši gostje so se tudi odpravljali. Mladina pa se je z neutrudljivo vnemo vrgla v valove valčkov in gavot in ni izgledalo, da bodo kmalu nehali.
(Dalje prihodnjič)
KUHINJE NA KOLESIH
V londonski zgornji zbornici je postavil angleški dvorni zdravnik lord Dawson zanimiv predlog, naj bi se uvedli posebni učni vlaki, ki bi bili opremljeni kakor poljske kuhinje in s katerimi bi se vozilo po deželi izšolano osebje, da bi gospodinje poučevalo o načelih pravilne kuhe in prehrane. Ta svoj predlog je u-temeljil s tem, da je krivo številnih primerov nezadostne' prehranjenosti na Angleškem pred vsem to, da ljudje ne vedo, kako naj se pravilno hranijo, in je le malo gospodinj, ki bi znale pravilno kuhati. Na celini vedo gospodinje veliko več o teh stvareh, na Angleškem pa jedo ljudje vse preveč konserv, pa ne samo zato, ker gospodinje 'nimajo volje za kuho, temveč tega tudi ne znajo. Zato priporoča lord Dawson, naj bi vlada pošiljala po deželi kuhinje na kolesih.
"PAVILJON MIRU" NA SVETOVNI RAZSTAVI
Dne 9. julija so na pariški svetovni razstavi odprli "paviljon miru", pri čemer je pacifistična organizacija priredila veliko manifestacijo( na kateri so govorili zunanji minister Delbos, podpredsednik vlade Blum, predsednik poslanske zbornice Herriot, letalski minister Cot in z angleške strani lord Robert Cecil ter lord Davies. Govoril je tudi predsednik norveške poslanske (zbornice j Hambroi. Zveza bivših bojevnikov je pozvala svoje člane in pristaše, naj bi se v stotisočih udeležili sprevoda in manifestirali za mir.	. . f
Pred sodiščem. — Sodnik (obtožencu, ki se na vse načine izvija): "Kaj mislite, da vam verjamemo?"
Obtoženec: "Na to vprašanje odklanjam odgovor, gospod sodnik."



SI
DOBRODOŠLI VSI NA
PIKNIK
ki ga priredi	/
Slov. Podp. Dr. Sv. Mohorja
CHICAGO, ILL. NA KEGLOVEM VRTU, v Willow Springs, 111.
v nedeljo, 22. augusta
Truki bodo čakali pri cerkvi sv. Štefana ob pol dvanajsti uri. Zadnji bo odšel ne kasneje kakor ob eni uri. Vožnja tja in nazaj 40c.
Ako se želite peljati z trukom, ste prošeni, da to sporočite tajniku Družbe, Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd St., ne kasneje kakor v petek večer.
ZA PLES BO IGRAL FOYS ORKESTER.
— Servirala se bodo najboljša okrepčila —
Popoldan ob 3. posebne zabave za stare in mlade.
VLJUDNO VABLJENI VSI!





3-3
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posa- * meznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Posebna razprodaja knjig
SAMO ZA MESEC DNI, DO 6. SEPTEMBRA 1937.
Ali dokler traja zaloga.
Tekom tega časa, nudimo ljubiteljem dobrih in lepih knjig naslednjo zbirko v razprodajo:
1.	"OB SREBRNEM STUDENCU" zanimiva povest............50c
2.	"OD SRCA DO SRCA", interesantna knjiga......................25c
3.	"NA NOGE V SVETI BOJ", spisal pokojni ljubljanski škof Dr. A. B. Jeglič....................................................................35c
4.	"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučna knjiga................25c
5.	"VRTEC", zelo priročna za mladino........................................75c
6.	"MALI ŽEPNI ANGLEŠKI BESEDNJAK"....................30c
Skupna vrednost................._...$2.40
Tekom te razprodaje do 6. septembra	A
1937, damo vso navedeno zbirko za ^k | y
samo .......................................................^
Pišite po to zbirko knjig takoj, dokler zaloga ne poide. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Pisano polje
J. M. Trank
Objektivna resnica.
(Dalje)
"Nič perfektnega v vesolj-stvu.." Zanikam. Same objektivne perfektnosti so, pač pa ni subjektivnih perfekt-nost, in taka trditev, da ni nič perfektnega izvira od zmote, ker ne veste, kaj je objektivna perfektnost, kakor bom razkril, ne morda subjektivno, temveč objektivno.
Prav iz tega razloga, ker je g. Molek v zmoti pri pojmovanju objektivne resnice, zanikam najodločneje trditev, da "bo znanost polagoma ubila vse (objektivne), ne morda 'objektivne resnice' in zanikam še bolj odločno, da je inanost ubila le eno ob. jektivno resnico, in bo celo vse, ker ni je znanosti pod soncem, ki bi mogla ubiti le ene in, recimo, najmanjše objektivne resnice, pač pa ubija polagoma in deloma vsaj
—	subjektivne resnice, ampak subjektivna resnica se razločuje od objektivne, kakor se razločuje voda od ognja.
Težišče in središče vsega leži na pojmovanju objektivne resnice. Objektivna resnica je vsak aksiom. Enako objektivna resnica tudi, da se zemlja suče okoli sonca. Po Moleko-vem pa je bila "objektivna resnica", da se sonce suče, in znanost je to resnjico ubila. Nikoli, g. Molek. Da bi se sonce sukalo, je bila vedno le
—	subjektivna resnica, nikoli objektivna, vedno le subjektivna resnica, in naj bi se je oprijeli vsi papeži in kardinali, in znanost je jo ubila, ker je bila pač le subjektivna, in polagoma utegne znanost ubiti res vsako subjektivno resnico, ako ni morda res ob enem tudi objektivna resnica, kakor je bila tudi pri Galileiu začetkoma le subjektivna resnica, dokler ni dognal, da je ob enem objektivna. In če je Galilei, kar je gotovo, spočetka mislil, dn se sonce suče, je ubil pač to subjektivno resnico, saj objektivne bi ne mogel z vsem svojim znanstvom, ko je objektivna resnica le, da se zemlja suče; kaka objektivna resnica, da bi se sonce sukalo, je pa — objektivno nemogoča, pač pa subjektivno pri Galeiu samem, pri papežu in kardinalih in tam pri
—	Volivu in še pri mnogih prav še danes.
Nihče ne more prepovedati papežu ali kongregaciji kardinalov da so se zanimali za nastalo vprašanje, Iče se res zemlja suče, ne sonce, kakor nihče ne more prepovedati meni, da se bavim s kako načelno izjavo. Zadeva vrtenja zemlje ali sonca je znanstvena zadeva, nima nobene stike z moralo ali vero, ne spada v področje papeške nezmotljivosti, in če je tedanji papež trdil, da se sonce suče, in če bi sedanji papež trdil isto, ni taka trditev postala nobena objektivna resnica, in bi ne postala danes, pač pa je bila tedaj in bi bila danes subjektivna resnica, in to subjektivno resnico, ker
rwwwwwwwwwwwwwwwww
PIJTE SLOVEČE
MONARCH PIVO
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK	j |
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
pač ni bila objektivna resnica, je podrlo v tem slučaju fizično in Galileijevo ali Kopernikovo znanstvo.
Stari Slovani s svojo vero na Peruna in druge bogove, niso imeli objektivne resnice, ker takih bogov ni, le subjektivno resnico so imeli, in če bi bilo krščanstvo, katerega so prevzeli, le subjektivna resnica, ali po Molekbvem "objektivna resnica", ne pa res objektivna resnica, toraj krščanski Bog le toliko,kakor je bil Perun, potem bi res ne bili v bistvu ničsar pridobili, ker bi bili zamenjali neko "resnico" z drugo "resnico", pa bi ne imeli nobene — objektivne resnice. Prav, enako je tudi pri miljonih paganov v Inldaji, na Kitajskem in povsod, miljoni let ne pomenijo ničesar; imajo subjektivno resnico, nimajo pa objektivne resnice, in če imajo krščanski misijonarji tudi le subjektivno resnico, ne pa res resnice, objektivne resnice, ki je prava in gola resnica, enako pagani v bistvu ne bodo dosti pridobili, če "resnico" zamenjajo. Prav tako bi bilo tudi s piscem v A. S., ako zagovarja katolicizem, in bi bil ta,kakor kak. budizem, le subjetivna, ne pa res objektivna resnica, gola in prava resnica. Versko, rao-droslovsko, politično, znanstveno in prav vsako prepričanje ljudi ne ustvarja na sebi nobene objektivne resnice, pač pa je le subjektivna resnica, in ta se more spremeniti v objektivno resnico, ako je prava 5n gola resnica. Marconi je imel subjektivno res* nico, da bi mogel govoriti brez žice na daljavo, res je iznašel, da je govoril,in imel je objektivno resnico brezžičnega telegrafa. Ce bi pa takega telegrafa sploh ne bilo, kakor ni načela, da bi bil del večji ,'od cel)ote», bi Marconi nikoli ne mogel priti do nobene objektivne resnice, le do kake "objektivne i resnice"> kakor to označuje člankar, Subjektivna resnica ne ustvarja objektivne resnica, lahko pa postane objektivna resnica, ako odgovarja pravi in goli resnici, n. pr. resnici, da se zemlja vrti, ne sonce.
(Konec prihodnjič) -o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Ara Slovenec!"
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
«f ft-
ROJAKI SLOVENCU
Kadar žeBre o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrtt* nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene xmerfle« delo jamčeno, postrežba solidna. S« priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti n*" grobni spominski kamen, pišite t* podpisanega ta vsa pojasnila in *$ cene. V Vaio korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787	-