21. SteTilka.
Trst v četrtek 26. ianuvariia 1^99.
Te*nj XXIV.
„Edlaost" izhaja drakmt n« in, razun nedelj in praenikov, zjutraj in zvečfr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh It. uri zjutraj.
Narotniiia /.»asu : Obe izdanjl na leto . , . gld, 21-— Za samo vedemo izdanje . „ 12-— Za pol leta, Četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine »e uprava
Na drobno «e prodajajo v Trsta zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po4nvČ.; ponedeljake zjutranje Številke po 9 nvč, I*?en Trsu po 1 nvč. več.
h
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Utr. H70.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
; se računajo po vrstah v petitu. Za več- i kratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnic in javne zahvale, tlo-mači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu, t Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraćajo.
Naročnino, reklamacije iu oglas« sprejema upnmiištvo. Naročnino in njjlHne je plačevati loco Trst.
Urediilfttvo in tiskariiM se nahajata v , ulici Oarintia Stv. IS. t prarnlStvo, o<l-pravniSlvo In sprejemanje inseratov
v ulici Molili piecolo 5tv. H, II. nadstr.
___-■■■
Udajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejle vesti.)
Dunaj 25. Gospodska zbornica je v svoji današnji seji razpravljala o zakonu o služabniških plačah. Vitez pl. Gomperz je predlagal, naj zakon •topi v veljavo s 1. aprilom 1899. Po daljši razpravi, katere se je udeležil tudi finančni minister dr. Kaizl, se je vsprejela predloga v obliki, kakor jo je predložila vlada.
Duni^j 25. Nagodbeni odsek je danes nadaljeval posvetovanje o zakonu, tičočemu se statistike blaga in je sprejel člen 2. s stilističnimi spremembami, katere sta predlagala poslanca dr. Gross in Kaiser.
Dunaj 25. Odsek za preosnovo tiskovnega zakona je odklonil predlog opozicije, da bi se razpravljalo samo o odpravi časniškega in koledarskega koleka in je sklenil se posvetovati o vseh tiskovnih predlogih, ki so mu predloženi.
Dunt^J 25. Katoliška ljudska stranka je izdala komunike, v katerem outro obsoja vse izraze in demonstracije, s katerimi se žali verski čut katolikov. Klub obžaluje dogodke v zbornici poslancev, ki ovirajo vspešno delovanje iu je menenja, da je možno temu opomoči samo s tem, da se doseže sporazumljenje med prepirajočimi se narodi. Za to je pripravljen z vsemi močmi podpirati akcijo, kateri je namen uravnati narodna prava državljanov zakonitim potoni in na podlagi jednakoprav-nosti narodov.
Budimpešta 25. V današnji seji zbornice poslancev je opozicija zahtevala pet novih glasovanj po imenih o tem, da-li je petim poslancem dovoljeno govoriti pred dnevnim redom. Zbornica je na to razpravljala o dnevnem redu. Ko se je izvršilo troje glasovanj po imenih, je bilo nadaljevanje današnjega dnevnega reda preloženo na jutri in seja se je zaključila.
Madrid 25. Kakor poroča »Imparoial«, je Španija v zadnji kubanski vojni zgubila 80.000 vojakov in sicer veči del vsled raznih boleznij. Na Kubi je še 21.000 španskih vojakov, katere v kratkem prevedejo nazaj na Špansko.
Berolin 25. Državni zbor je v prvem in drugem čitanju sprejel »predlog centruma o odpravi z a k o n a o j e z u v i t i h.
Kini 25. Zbornica je danes pričela razpravo o italijansko francozki trgovinski pogodbi. Govorniki so se vsi izrekli v prilog istej.
Sredec 25. Kakor poroča »Agence Telegra-Htjue fiulgaire« uiso vesti o napetosti v odnošajih med Turčijo in Bolgarsko rudi macedonskega vprašanja ničesar druzega, nego borzni manever. Prijateljstvo med Turčijo in Bolgarsko je še vedno isto, kakor je bilo doslej.
Utrinki s shoda laških županov.
vi.
Zadnji je prišel na vrsto naš ljubi prijatelj Hortis. Toda prisodili so mu nalogo, ki ni bila dostojna moža, ki je »zvezda tržaška« in v katerem je baje poosebljena »duša ljudstva tržaškega«. (Josp. državni poslanec, biblijotekar, zgodovinar in — pesnik tržaški je — čital došle pozdrave. Res škoda, da ni zabrlela nad tem shodom tudi luč gospoda Hortisa . . .!
Ko je gospod Hortis dovršil ta svoj posel, katerega bi bil lahko izvršil tudi kakov gimnazijalce t. razreda, bila je zaključena ta komedija. »Piccolo« jc rekel sicer, da je med imenitnim opravilom Hortisovim zaoril na trgu »un colossale evviva«, ali mi mu ne štejemo v zlo te — laži. Ena laž več ali manje, kaj de to! Morda pa imajo poročevaloi »Piccolovi« tako kolosalna ušesa, da čujejo res, česar — ni bilo.
Potem je sledila po ulici tista kolosalna neumnost, kataro smo že označili po nje vrednosti. In za to neumnostjo so banketirali na par straneh. Saj so bili potrebni po tolikem naporu. Z vsem onim, kar se je govorilo na banketih, se nočemo baviti. Jedli so mnogo in dobro, žejni menda tudi niso bili — in ko je človek v tisti intonaciji, ki jo daje šampanjec, mu pač ni zamere, ako zapoje malce »previsoko«. Morda, če bomo razpoloženi za to, porečemo katero še v svojih drobnih vesteh.
Le dva govora nas zanimata toliko, da se moramo ozreti nanju na tem mestu. Zanimati nas toliko osebi, ki sti izustili ta govora, kolikor tudi vsebina govorov.
Na banketu, ki ga je priredila občina zastopnikom »della Giulia«, je ustal — ko so prinesli šampanjca — gospod župan tržaški dr. I) o ra-pieri ter se je spustil na zgodovinsko polje.
Bilo je — tako je pripovedoval župan Dom-pieri — v letu 804 po Kristu. Malo popred je Karol veliki v Rimu posadil cesarsko krono na svojo glavo in je s tem obnovil staro zapadno cesarstvo rimsko. Tako so tudi te pokrajine prišle v oblast Kdrola velikega in njegovega sina Pipina. Vlado tem pokrajinam je poveril vojvodu Ivanu. Leta je nastopal kakor prvi pospeševatelj tiste slovanske politike, ki se tako goreče povspešuje tudi v današnjih dneh. On je vabil slovanske ko-lone v deželo. Tedaj so se slavni predniki dra. Dompierija zbrali na rižanskem polju, da izrečejo svoje pritožbe proti taki politiki. In tedaj je izustil vojvoda Ivan one nepozabne besede: et nos eos ejiciamus foras! (Ven jih vržemo!) Sedaj, po 1100 letih, so se zbrali Italijani zopet, da bi prepričali oblasti, kako krivič.ia je njih politika.
Tako je pripovedoval dr. Dompieri na svoji zdodovinski ekskurziji. Toda povedal je le toliko, kolikor je bilo ljubo njemu in njegovim poslušalcem.
Molčal pa je modro o tem, da-li se je res izvršila ona grožnja: et nos eos ejiciamus foras?! In tudi tega ni povedal, zakaj je nadvojvoda Ivan vabil Slovane v deželo! On ni povedal, zato pa mu povejmo mi: vabil jih je kakor rešitelje in preporoditelje pokrajine, ki je bila vsled grozne kuge opustošena popolnoma, tako, da ni bilo nikogar več, ki bi bil obdeloval zemljo!! Potem so seveda kričali: Ven žnjimi! Se svojo zgodovinsko ekskurzijo in svojo primero med shodom na rižanskem polju v letu 804 in protestnim shodom italijanskih županov ni torej gospod župan tržaški dokazal druzega nego to: da so Slovani v pokrajini že kakih 12 sto let iu da sedanji Italijani prav taki, kakor so bili pred 1100 leti: polni sovražtva, nehvaležnosti in nasilja nasproti nam, ki smo jim bili takrat in smo jim danes vir in podstava njihovemu blagostanju !
Drugi govor, ki nas zanima, je oni Angelija v imenu državnih poslancev.
Menil je, da se italijanski poslanci vsikdar z odprtim vizirjem bore za svojo narodnost!
Kdor jih je opazoval, ta ve, da to ni res, ve, da si italijanski poslanci, tako bi rekli, nadevajo druge obraze, kadar odhajajo iz Trsta na Dunaj. Doma ljuti kakor levi tudi proti vladi, gori krotki in gladki kakor ovčice pred vsakim ministerskim obličjem in včasih tudi pred Cehi, Poljaki in klerikalci. To, dragi gospod Angeli, se ne pravi boriti se z odprtim vizirjem, ampak pod krinko neiskrenosti! Po tej lastnosti njihovi si moremo tudi tolmačiti dejstvo, radi katerega je tožil govornik: da Italijan ima jednega samega zanesljivega zaveznika in ta je — Italijan sam! Italijanski poslanci da niso bili poslani na Dunaj, da bi se mešali v zakulisne dogodke in barantije z glasovi, njih jedina naloga da je: da pokažejo moč patrijotizma Istre, Trsta in Furlanije?
Ali gospod Angeli! Ste-li pozabili, da je vaš kolega Combon na shodu istega dne ponujal vladi vaše glasove?! Ali res mislite, da mi ne vemo, kako je vse vašo in vaših tržaških prijateljev delovanje na Dunaju sestajalo v zakulisnih spletkah in antišanbriranji po ministerskih palačah, torej po potih in ob prilikah, ko ste mogli biti gotovi, da ne bode nikogar, ki bi Vas inogel zavrniti?! Gospod Angeli je lahko govoril tako bahato ljudem, ki ne čitajo druzega nego »Piccolo« in slične novine, pisane tako, kakor je govoril Angeli, ki torej — ničesar ne vedo:
Zadnji »utrinek« s shoda laskih županov bodi torej naša zatrditev, katero hočemo utemeljiti o drugi priliki, zatrditev, da je društvo progresso se svojimi možmi, ki jih je poslalo na Dunaj, napravilo — kolosalen flasco!
Zveze med Trstom in Italijo.
Med mnogimi donečimi in irredentistiško zvenečimi govoru v drugi seji zadnjega zasedanja deželnega zbori tržaškega je bila posebno mastna ona, s katero je — seveda ob hrupnem pritrjevanju zbornice in galerije — Spadoni izražal svoje kopr-njenje po tem, da bi na obzorju teh avstrijskih pokrajin skoro zasijala ona zvezda, ki blesti nad večnim Rimom.
»Indipendente« od torka je bil menda zaplenjen; toda ljudje, ki so ga mogli čitati, prodno so ga odnesli iz kavarne redarji, nam zatrjajo, da jc spoštovano glasilo tržaške irredente priobčilo več odmevov iz Italije govoru dra. Spadonija v deželnem zboru tržaškem. Z vsebino teh odmevov se seveda ne smemo baviti, toliko pa menda vendar smemo povedati, da so došle te manifestacije od odbora znanega irrcdentovskega društva »Dante Alighieri« v Messini, nekega tehničnega instituta v Vidmu, odbora »Dante Alighieri« v Palmanovi itd. Vsebina teh manifestacij je seveda veren, navdušen odmev govoru d.ra Spadonija. Naglasivši to, se nadejamo, da si že čitatelj sam napravi nekoliko pojma o nravi teh odmevov.
Zabeležili pa smo to glavno v ta namen, da smo podali nov dokaz, kak<5 tesni so odnošaji med gospodovalno stranko v Trstu in irredenfcovskimi krogi v Italiji. Storili smo to še posebno z ozirom na odgovor »Piccola« na opazke v »Triestcr Zci-tun«, kako da vsa ščuvanja po listih v italijan-
pikom kraljestvu prihajajo iz Trsta samega. »Triester Zeittmg« je pripoznala torej, da obstoje res tesne zveze med gospodovalno stranko v Trstu in ire-dentovskimi kropi v Italiji. Mi smo hili zadovoljstvom zabeležili to konstatacijo nemškega lista, a »Picrolu« se je videlo, da ga je vendar nekoliko speklo, da se je od take strani pripoznala sicer notoriška resnica. »Piccolo« ne more sicer ti«j i ti stvari same, ali hotel jej je dati nedolžno liee s tem, da je vprašal prav prav najivno: Mar naj prihajajo italijanskim listom poročila o tržaških dogodkih iz — Petrograda ? ! Oh, kako nedolžno! To je že res, da o tržaških stvareh morejo prihajati poročila le i/ Trsta. Ali vprašanje je : od koga In kakim naČiuoni ?! To je glavna stvar, dragi »Piccolo«. A prav to je notoriška resnica, da prihajalo vsa hujskanja po italijanskih listih iz strankarsko- ofieijelnega vira, da so inspirirana od merodajnih krogov gospodovalne stranke in da služijo namenom onih, ki določajo smer italijanski politiki na Primorskem, da so torej izraz žfilj in idejalov teh krogov! To dejstvo utrjuje drugo, od nas vedno povdarjano in slednjič tudi od »Tricster Zeitung« pripoznano dejstvo, d a gos p o d o v a 1 na stranka na Primorskem išče pomoči izven te države in da zadnja postaja nje programu in nje politiki ne leži v Avstriji. Ob takem stanju stvari pa mora priti odločilnim činiteljem v tej državi trenotek — in čim prej, tem kolje — da si stavijo vprašanje: ali ni zadnji čas, da z VBcmi sredstvi, ki so jim na razpolago, in z vso zaresnostjo nastopijo proti ljudem, ki imajo težišče svojemu delovanju izven države, ter da tem ljudem mogočnim zamahljajcm izbijejogospodarsvoizrok?!!	j
Čim so prišli odločilni krogi do spoznanja, kako se pletejo niti med gospodovalno stranko v Trstu in Italijo, morajo biti tudi uverjeni o nevarnosti taeih odnošajev in se morajo zavesti svete dolžnosti svoje v to, da vržejo od sebe vse obzire ne le do take stranke same, ampak tudi do onih mogočnih gospodov, ki so si se svojim zistemom potajevanja nakopali velik del krivde na tem, da se je moglo zlo razviti tako daleč. »Salus puhlica suprema lex esto« — to velja tudi tu v polni meri. Ta nauk treba uveljaviti, čim so se stvari razvilo tako, kakor so razvile pri nas — brez vsega ozira, in tudi če se ima zgoditi preko starih tradieij in preko glav onih mogočnih gospodov, ki se utegnejo čutiti — koinpromitovane.
Politični pregled.
TRST, 26. janurarija 1899.
Čolatvo in Slovenci. Pod tem zaglavjem nadaljuje Mariborska »Siidst. Post« velezanimive članke iz peresa jednega slovenskih državnih poslancev. V zadnji številki se bayi z obrtnimi uči-lišči. Bodi nam dovoljeno, da v glavnih potezah seznanimo čast. naročnike s podatki v tem spisu. Slovenci sestavljajo dvajsetinko vsega prebivalstva tostranske državne polovioe. Za obrtno-rokodelni pouk izdaje Avstrija na leto nad 3 milijone gold. V razmerju /. številom našega naroda morala bi izdajati država za nas vsaj letnih 150 tisoč gold.; dejanski pa troši samo — 24.450 gld., torej le š e s t i n k o svote, katero bi morala, ako bi nam bila pravifina! Za južno Štajersko in slovenski K o r o t a n še sploh ni izdala država v to s V l il o (liti novčića! Iu vendrfr, pravi omenjeni list, je ravno naš narod na obrtnem polju poučljiv, kakor nobeden drugi. Koliko je med nami obrtnikov, ki so se priučili dvema in več rokodelstvom, katera tudi izvršujejo. Toliko s a m o u k o v, vse do izdelovanja glasovirjev, pa se ne nahaja nikjer drugod, nego med Slovenci. To dokazuje nedvomno, da je naš narod nenavadno nadarjen za obrtne stroke.
Cel zaklad narodnega blagostanja je shranjen v tej nadarjenosti, zaklad, katerega treba le dvigniti. Slovenci niso narod bogatinov; odpreti jim nove vire dohodkov, bila bi od strani države »pomožna akcija«, ki bi donašala obilo sadu.
A, dočim stori država vse, da so nekateri narodi monarhije deležni vseh blagrov omike, drži se naučna uprava Slovencem nasproti politike, ki je, da se ne izrazimo krepkeje — neninljiva.
Škoda, da se cenjeni pisatelj ni hotel izraziti krepkeje. Kajti neumljivo mu ne more biti to »ma-čehovanje« našega naroda od strani vlade. Nam vsaj je popolnoma jasno.
Dosedanji gospodovalei so vedeli, da od-klenka njihovi vsemogočnosti in slavi, kakor hitro se podajo tlačanom sredstva, da se duševno in gmotno povzdignejo do stališča, ki odgovarja pro-svetljenosti 19. stoletja.
Dati nam šole, značilo bi: dati nam orodje, da kopljemo grob predpravieam nemško-laške gospode! Zato jim je ljubše, da tava, če mogoče, vse ljudstvo v temi, nevednosti in v gmotni bedi. A vse, kar se je še dalo zvijati v podobi davkov, tudi iz žepov teh revežev, porabljalo se je do sedaj v ukrepljenje, ne teh revežev, ampak — gospodovalnih narodov. Tako početje bi se imenovalo v navadnem življenju sicer zločin, v javnosti pa je to Čin politiške modrosti. Da, naši goBpodovalci se drže načela o nenavadnem, nadnaravnem narodu, kateremu je dovoljeno vse v dosego njegovih smotrov. Pozabljajo pa, da je Nietzsche-ja, očeta te ideje, popolni gmotni in duševni propad dovedel — ad absurd u m!
Italijanski poslano! v opoziciji! Da, zgodilo se je grozno! Kaj bo? Kaj bo? Inje res, je res! Slavni klub italijanski je že prijavil to prestrašenemu svetu, da se je odločil za opozicijo. Mi jih že vidimo gospode ministre, kako stikajo skupaj svoje prebledele obraze, in vidimo razburjenje, ki je zavladalo v vseh parlamentarnih skupinah... Vidimo, kako se je popolnoma premaknila podstava, s katere doli je presojati parlamentarno položenje v Avstriji.
»Piccolo« je popolnoma zadovoljen s tem korakom in — ako smemo verjeti njemu —tudi vsi Italijani. Toda, ne — vsi! To je ravno grenka kaplja v čašo »Piceolove« zadovoljnosti. Trije Tren-tinci so se ločili od ostalih laških tovarišev. In to v teli trenotkih ! To greni »Piccolovo« veselje tem bolj, ker meni, da ona dva duhovnika — tretji je doktor — nista imela v to prav nobenega povoda, ker ni na dnevnem redu nikako versko vprašanje. Ima pač svoje posebne pojme ta »Piccolo« o duhovniku ! Mar meni, da obzorje duhovnika ne seza preko verskih vprašanj ?! Ali ne ve, kar vemo vsi, da Trentinci, ako hočejo ostati zvesti svojemu stališču in svojemu programu, niti ne morejo slediti divjim skokom svojih tovarišev iz Primorja ? ! Prišlo je torej, kakor smo že prorokovali mi nedavno temu: do razcepljenja v italijanskem klubu.
Torej v odprto opozicijo! Da vidimo torej ta Čudež! Difficile est satiram non seribere! Ko vidimo to napenjanje laško, bi skoro naprosili bla-gopokojnega Schillerja, da-li nam dozvoli, da si izposodimo iz njegove pesmi o zvonu jedno misel in jo pretvorimo po svoje: najgrozneja vseh grozot je laški človek v svoji donrfšljavosti.
K položaju. V »Reichsvvehr« se nadaljuje razpravljanje o potrebi, da se ministerstvo nemudoma preosnuje v parlamentarno. Sedaj seje oglasil jeden poslancev iz večine. Njegova izvajanja se glase: Ob sedanjih okolnostih more vlada tirati vspešno pozitivno politiko le tedaj, ako se ne dela le kakor da je vlada desnice, ampak, ako je to v resnici! Povsem opravičeno je menenje, da akcija za ustanovljenje rednih parlamentarnih odno-šajev, kakor tudi za spravo med narodi, ima nade do vspeha le tedaj, ako se ne bode vršila od naroda do naroda, tudi ne od stranke do vlade, ampak le, ako se bode vršila od vlade, solidarne z večino, z jedne strani, in z opozicijo z druge strani. Vsakako pa se moia nagodba z Ogersko pozneje predložiti parlamentu v odobrenje, torej se more rešiti le s pomočjo zanesljive večine! Sedanja večina pa si ne bode hotela nadeti te naloge, ako ne ve, da je edina z vlado. Oe ne prej, pa tedaj, ko pride nagodba v potrjenje, se bode morala vlada »poj i ti z večino. (Jim pa je tako, bi bilo modreje, da se tako »pojenje že sedaj postavi v podlago pozitivni državni politiki, mesto da bi še le pozneje iskali takega fundamenta. Z zidanjem hiš se ne pričenja pri strehi.
Danes nam je zabeležeti dva komunikeja iz strank desnice. Prvi je oni nemške katoliške ljudske stranke, s katerim: a) obžaluje manifestacije iz novejega časa, žaljive za verska čutstva katoličanov (Husov spomenik v Pragi), b) obžaluje sedanje oduošaje v parlamentu, ki onemogočajo vsako delovanje in spravljajo v nevarnost ustavna načela
in gospodarske koristi države, in c) se izjavlja pri pravljeno podpirati z vsemi močmi vsako akcijo v ta namen, da se v smislu jednakopravno« t i in zakonodavnim potom urede in zag o to ve narodna prava državljanov! Zato je klubu mesto v sedanji večini.
Drugi komunike je izdala parlamentarna komisija večine o svoji zadnji seji. Razprave o poli-tiškem položenju da so bile jako živahne, a se niso še dovršile. Zlasti se je govorilo obsežno o od-nošajih med Nemci in Čehi. Češki govorniki so protestovali proti poskusu od nemške strani, da bi vso odgovornost zvrnili na narod češki in njegove zastopnike, ako bi Be pogajanja razbila. Cehi so bili vedno pripravljeui za spravo, toda Nemci ne smejo staviti pogojev, ki bi značili narodno poniževanje za Čehe ; do sporazumljenja more priti le na podlagi pravice injednakopravosti.
Affera Dreyfnfl. Kakor poročajo iz Pariza, je objavilo v »Figaru« več učenjakov, med temi Lavisse, Larrouraet, Gaston, Pariš in Claretie, poziv, s katerim pozivajo vse dobre Francoze, naj se v v interesu Francije že naprej uklonijo razsodbi ka-sacijskega dvora. — »Journal« izjavlja, da je od predsednika kazenske komore prejel potrdilo, da utegne biti preiskava skupnih aktov revizijskega procesa dovršena že pred 15. februvarjem. Po zaslišanju Esterhazy-a preišče kazenska komora samo še takozvani bordercau. Zaslišanje veščakov je zaključeno, samo Bertillion-a zaslišijo še enkrat. Kar se tiče odločitve o vprašanju radi sodne kompe-tence, se nikakor ne more vedeti, kdaj da se odloči generalni prokurator Manau.
Domače vesti.
Cestft Jelovlce-Podgorjc. Že v proračunu ministerstva za notranje stvari zal. 1898, v rubriki izredni zneski, je postavljena svota 3000 gld. za cesto Jelovice-Podgorje v Istri. Kolikor je znano nam, se ta cesta še ne dela. Vsakako pa mislimo, da je dobro, ako podamo javnosti nekoliko zgodovine o tej cesti, ki bi se imela zgraditi Čim prej. Ta cesta je nujno potrebna za Jelovico, a jako koristna tudi za druge vasi, kakor so: Golao, Vodice, Vele Mune, Male Mune in Žejane v okraju Vo-loskem, ter Dane, Trstenik, Rasap in Račjavas v okraju Koperskem. O tej cesti se je jako mnogo dopisovalo leta 1886. in 1887. med občino mate-rijslto, o. kr. okrajnim glavarstvom voloskim, c. k. namestnistvom v Trstu in deželnim odborom v Poreču. Napravil se je bil načrt in troškovnik, ali dalje od tega se ni prišlo. Občina in dotični obči-narji niso mogli izvesti tega dela, predetavitelji oblastnij se niso zavzemali kakor bi se morali — hoteli so menda, naj dežela izvrši to delt), ta pa ni hotela. Deželni odbor je odgovoril namreč jeden-krat, da ne more ničesar odločiti v stvari, drugikrat pa, da naj cesto gradi občina. To je c. kr. okrajno glavarstvo dalo na .manje občinskemu uradu v Materiji, le-ta pa ljudem v Jelovicah. To je bilo leta 1887., torej je stvar spala celih 10 let. Zbudili so jo interesovani JeloviČani. Meseca aprila 1897, so sestavili prošnjo, katero je podpisal njih župan Jurij Čendak in jo je potem gospod župnik Jurij Dolžan doposlal državnemu poslancu gospodu Spinčiču, da jo ta poslednji izroči ministerstvu za notranje stvnri. Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, je gospod Spinčič izročil prošnjo bivšemu ministerskemu predsedniku in voditelju ministerstva za notranje stvari, grofu Badeniju, in jo priporočil ustmeno in pismeno. Posebno je povdarjal siromaštvo ljudij, provzročeno po slabih letinah, njihovo bedo ter potrebo ceste od Jelovic na Podgorje, s katere gradnjo bi dobili ti bedni ljudje dela in bi se olehčalo izvažanje onega (sosebno sena), katerega Jelovčani pridelujejo odveč. Povdarjal je tudi, da bi bila ta cesta v splošno korist tudi za druge imenovane vasi onih krajev. Bivši ministerski predsednik grof Badem je obljubil podporo in je tudi držal to svojo obljubo, odredivši, da se je postavila v proračun za leto 1898 svota 3000 gld. Vse potrebno svote ni še postavil v proračun. Ali, ako bi dal gotovo svoto tudi deželni odbor, ko bi dali morda kako podporo občini ma-terijska iu buzetska v imenu rečenih vasi, mogla bi se cesta ob nekoliko brige izvršiti hitro. A. to tira lože, ko bi se ljudje obvezali, delati na cesti za jako malo odškodnino, tako, da bi dali delom
svojih rok, česar ne morejo dati v denarju. Na delo torej vsi oni, ki ste poklicani v to, da ae čim prej napravi toli potrebna zveza Jelovie in drugih vasij s Podgorjem, in od tu z železnico in svetom sploh.
Za družbo s t. Cirila in Metoda. Potrebščina šolske naše družbe postajo dan na dan veča, in vse previdnosti je treba istej, da zmaguje troške svojih šolskih zavodov. Žal, da dohodki njeni zadnji čas padajo in podpisani odbor opazuje sd žalostjo in strahom, da nekdaj tako živahno zanimanje za »Cirila in Metoda« ravno v Trstu gineva. Izkazi v »Edinosti« so redkeji in neznatneji, število udov se krči in le požrtvovalnosti našega ženstva se moramo zahvaliti, da ne nazadujemo.
Kje je uzrok temu nenavadnemu pojavu sieer tako rodoljubnega in požrtvovalnega občinstva slovenskega ? In to ravno sedaj! Sedaj, v teh resnih časih, ko sovražnik pritiska s podvojeno silo na naš narod! Glasilo z lesnega trga donaša dan na dan dolge izkaze doneskov za »Lego nazionale« — tu Vara se kaže požrtvovalnost v najlepšem svitu!
In občni zbori tega društva ? Ni-li vsak tak manifestacija v velikem štilu, ki obsega vse sloje italijanskega življa ? In pri nas ? — In vendar bi naša družba morala spajati nas vseh brez razlike stanu in starosti! Imeti bi morala v svojih vrstah vsacega, ki se čuti Slovenca in za nepredek tep-tanega našega ljudstva bdečega rodoljuba!
Poživljamo Vas torej, rodoljubni Tržačanje, spominjajte se pogosteje šolske družbe sv. Cirila in M e t o d a! Ćas veselic je — čas radosti in brezskrbnosti — ne zabite vsaj sedaj upa našega, naše nežne mladine, da more v domačih zavodih na potujčeni in od ljutega iovraga oblegani rodni zemlji — srkati sladkost spoznanja svojega pokoljenja, sladkost ljubezni do materinega jezika in ljubavi do širne domovine slovenske!
Nudimo jej priliko nabaviti si v svojem jeziku potrebnih sposobnostij za bodoči boj, da obro-ženi stopijo v naše vrste za dom in pravo!
Zapuščeni, zaničevani smo povsod — a ne udajrao se in kujmo si sami svojo osodo!
V Trstu, meseca januvarja 1899.
Odbor možke podružnice sv. Cirila in Metoda. Okoličani, zapomnite si to! Pišejo nam iz okolice: Za časa volitev prihajajo laški agitatorji v okolico, kjer pripovedujejo slovenskim volileem, kako dobro bo za njih, ako bodo glasovali za laškega kandidata.
Tržaški župan Dompieri, katerega plačujemo tudi mi okoličani, da nam župani, zaklical nam je na shodu laških županov prav prijazne besede, besede, ki so vredne našega župana, zaklical nam je: »Mi vas vržemo skozi vrata!«
Nam okoličanom ni treba, da bi nas naš župan tako lepo sprejemal, ker ga nismo se nikoli nadlegovali za nobeno reč in gotov naj bode, da ga tudi v bodoče ne bomo. A pazi naj, ako misli priti v našo okolico po glasove, da mu ne naredimo prav isto, kar sedaj je on obljubuje nam.
Laški agitatorji naj si zapomnijo nastopno, Sedaj jim ne kličemo še: »Mi vas vržemo skozi vrata«, kakor kriči nad nami naš župan Dompieri, ali o prvi priliki, ko pridejo k nam lo-vit-glasove, pokažemo tudi mi njim, kako široka so naša vrata !
Zopet grda novica — Brutta nuova — je ta, ki jo je izmučeni »Piccolo« dobil iz Gorice. Zopet novica, ki potrjuje, da se hoče posloveniti: vse. Pomislite le: raeBto učitelja — telovadbe na ženskem učiteljišču v Gorici je dobil neki Slovenec, ko bi bila vendar zahtevala že pravica sama, da jo dobi neki prosilec iz nemškega Jablonca na Češkem.
Ali ni to »brutta nuova« ? Na slovenskih tleh pa ne imenujejo — nemškega učitelja telovadbe! ! »Piccolo«, »Piccolo«, ali si res že popolnoma zgubil »busolo«?!
Društvo „Zarja" priredi — kakor smo že omenili — v nedeljo svojo veselico v prostorih konsumnega društva. Čisti dobiček je namenjen za nakup glasovirja. Ker je to društvo velike važnosti za naš Rojan, izpostavljeni najljutejim na-skakom od strani nasprotnikov, je dolžnost vsem rodoljubom, mestnim tin okoličauskim, da j« podpirajo po svoji moči.
„Pevsko In bralno društTO v Marezlgah" ! pri Kopru priredi na pustno nedeljo clne 12. fe- ;
bruvarja t. I. veselico z godbo, deklamacijo, s petjem, prizorom, srečkanjem in plesom v prijaznem prostoru g. Ivana Bahiča, gostilničarja v Marezi-gah. Na veselici bode pel 49 pevcev jin pevkinj močan mešani zbor iz Marezig.
Vspored veselice objavimo pravočasno.
O d b o r.
Mešani tamburaški zbor „Narod" v Na-brežlnl priredi ta pust svoj prvi nastop ob prijaznem sodelovanju pevskega društva »Nabrežina«. Na programu bodo tudi deklamacija, igra in ples.
Natanjčni program se objavi pravočasno.
Vabilo na veliki ples, katerega prirede slovenski trgovski pomočniki jestvin v Trstu, v nedeljo dne 5. februvarja 1899., v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti« (uhod ulica Ohiozza). Pričetek ob 9. uri zvečer(ter ples bode trajal do 4. ure zjutraj. K plesu bode sviral vojaški orkester pešp. št. 47. iz Gorioe. Ples bode vodil plesovodja gosp. Ivan Umek. — Dvorana bode krasno odi-čena in sijajno razsvetljena. Vstopnina: za gospode 1 gld. z dvemi gospicami oz. gospema. (Priti je v plesni toileti).
O pomnja: Ker je čisti dohodek namenjen v blag namen, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Odbor:
Žgur Fabijan, Bevk Ernest, Vatovec Ivan, Hlabše Ivan, DrobniČ Radivoj, Premrov Leopold, Prem-rov Anton, Šrait Hinko, Vodopivee Rudolf, Pa-ternoBt Ivan, Žagar Bogomir, Znideršič Mihovilj, Mihelič Anton, Škleraba Radoslav, Grom Radivoj, Bajt Ivan, Tavčar Peter, Černe Vincenc, Kocjan Bogdan.
Pasja steklina v Trstu. Včeraj smo poročali na kratko o smrti točaja Marvfe, ki je umrl v malo urah za pasjo steklino. S tem dogodkom se bavijo obširno tudi drugi tukajšnji dnevniki. Da se stvar pojasni še bolj, se je uredništvo «Trie-ster Zeitung»-e obrnilo do prvega fizika v bolnici, dra. Constantini-a, od katerega je izvedelo naslednje podrobnosti: Na Marvfe-u je bilo 24. t. m.,ko je bil vsprejet v bolnioo, že poznati vsa znamenja pasje stekline. Vendar je obolel le malo dnij prej. Bodisi, da se umrli ni zmenil za bolezen, bodisi, kar je zelo verojetno, da ni umel nevarnosti, v kateri se je nahajal, dejstvo je, da ni mislil na zdravniško pomoč. Njegova bolezen je bila o vsprejetju v bolnico tako resna, da zdravniki niso več dvomili, da imajo pred seboj slučaj pasje stekline, ali vsled razburjenosti, v kateri se je nahajal, niso njegove izpovedi mogle veljati kakor zanesljive. Tako je izpovedal med drugim, da ga je že pred dvema mesecema ugriznil neki pes, v tem ko je nekaj njegovih prijateljev vedelo za gotovo, da ga je še-le pred tremi tedni v neki tukajšnji restavraciji ugriznil pes nekega tujega Nemca. Kakor smo poročali tudi mi, so vsi edini v tem, da ga je ugriznil pes lastnika krčme na oglu ulice Via Paduina in Acquedotto. Glede tega še niso zaključena poizvedovanja. Drugačna stvar je z onim prej omenjenim psom v rečeni restavraciji. Ta je bil ugriznil tudi svojega lastnega gospodarja, nekega gospoda, ki je bil došel iz Dalmacije in ki je zahajal v rečeno restavracijo. Psa so izročili konjederou; zdravniška preiskava je dokazala, da je bil bolan na steklini (rabies canina) tretje vrste in že drugi dan je poginil pes na svoji bolezni. Po obstoječih predpisih so možgane psa poslali o. kr. živinozdravniškemu zavodu na Dunaj in 24. t. m. je došlo od tam poročilo, da so našli tudi tam, kar se je doznalo tukaj, namreč, da je bil pes stekel. Lastnik psa se je podal v zdravljenje k gospodu dru. O' Osmo, ki je, podavši pacijentu potrebno prvo pomoč, istemu svetoval nujno, naj se gre zdravit v Rudolfovo bolnico na Dunaj. Tega pa ni hotel dotični, ker se je bal, da bi ga to motilo v njegovem poklicu in ker mu mala praska, ki mu jo je provzročil pes, ni delala doslej nikakih bolečin. Za občinstvo je važno največ to, da je preiskava, ki seje vršila z vso marljivostjo, določila, da se tukaj izven navedenega slučaja pasje stekline ni primeril nikak drugi slučaj te grozne bolezni.
Tri zvite tlčke je prijela včeraj tukajšnja polioija. Policijski oficijal Titz je aretiral nagleda-liščnem trgu 28-letnega dninarja Antona T a Ione iz Rooca-Scalegna (Italija), ki je bil izgnan iz Trsta, a se je vrnil zopet. — Nadalje je isti policijski oficijal aretiral pisarja Kvintilina Ferdinanda Frizzi-a iz italijanskega Vidma, pristojnega v Inomoat, ka-teroga je tukajšnje sodišče iskalo že dlje časn radi
različnih sleparij. — Včeraj pred^otudne pa so zasačili 24-letnega pisarju Ivana liui-a, stanuječega v Trstu, Vin della Zon ta, ki je ol »dolžen mnogih tatvin. Svetniku deželnega sodišču g. Pederzolli-u je ukradel zimsko suknjo, vredno 60 gld., katero jc potem zastavil; nadalje visenni poštnemu kontrolorju Treehe-u, srebrno uro z zlato verižico, vredno 80 gold., finančnemu komisarju dru, Visconti-u svršnik, vreden 50 gld., katerega je zastavil isto-tako; nadalje portirju hotela Delorme gledali&čno kukalo, vredno 15 gld. in veče število pisemskih znamk ; gosp. Ivanu Bergaminu dežnik, vreden 12 gld. Dolžijo ga tudi šc več družili tatvin, radi katerih pa se mora izvesti še le preiskava.
Roparji. Dne 23. so v gozdu od Čušperka proti Zdenski vasi napatili štirje roparji mladega moža, ki se je vozil iz Ljubljane. Roparji so mu ustavili konja, eden mu je nastavil revolver na prsa, med tem ko mu je drugi preiskal žepe in ga oropal za 85 gld., katere jo imel pri sebi. Na to so roparji izpustili mladega moža.
V Novem mestu je umrl kanonik, gospod Rihard Frank.
Loterijske številke, izžrebane dne 25. t. m.: Brno	43 44 1 77 21
Inomost	23 fiO fi7 B9 74
Različne vesti.
Naii poljubi so v očeh Kitajcev znamenje živinske strasti. Kitajci strašijo svoj nežni naraščaj pred Evropejci rekši, da le ti svoje žene - grizejo.
Kako pa poljublja Kitajec ? On nastavlja svoj nos na lice ljubljenke ter vleče sfc vso močjo sapo va-se skozi trepetajoče nosnice. On torej ne grize, ampak — voha.
Vsak po svojem ukusu !
Potres V Peloponezu. Kakor Brno že poročali, je bil v nedeljo večer močan potres na Kraujskem. Isti čas pa je bil tudi — kakor poročajo iz Aten — hud potres v Peloponezu. Dvoje mest je razrušenih. Na Filipih je več hiš porušenih do tal. Ne ve se še natančno, koliko ljudij je ponesrečilo o tem. Skoda je velikanska.
Izseljevanje v Brazilijo se je prepovedalo v Italiji. Da-li pa ta prepoved kaj izdala ob občeznani bedi, ki vlada v sosedn jem kraljestvu, to je drugo vprašanje.
Dolovanje ipansko-ameriške vojne na — norce. V norišnici v Bostonu imajo zapitega nekega norca, ki je uverjen, da je on admiral De-wey; drugega, ki meni, da je general Sampson, a četvero njih, ki si domišljajo, da so poročnik Hobson. Naravno jc, da je tu zastopan tudi presednik Mac Kinley in njegov nasprotnik na zadnjih volitvah predsednika, Bryan. Vrhu tega si domišljajo mnogi blazni, da so vladarji evropskih držav in tako bo v norišnici v Bostonu zastopani vsi vladarji evropski. Eden si domišlja, da je ruski car, drugi, da je papež, a ednajst njih trdijo, da so nemški cesar.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovauni hiš. štev. 5 (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. g^F" Moje pohištvo donese srečo!

Zaloga in tovarna
pohifttva vsake vrste
od
Atasandro Levi Minzi v Trsta.
IMazza Kosari o žtev. 'i.
(Šolsko poslopje).
Bogat Izbor v tapetarijah, zrcalih In slikah. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali žcleznfco, brez da bi ac za to kaj zaračunalo.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje veati.)
l'r»KH 2ii. »Narodni Listv« trde, da jc desnica 5e popolnoma v nejasnem o namenih vlade, vendar pa da se trdi še vedno, da vlada za resno misli na to, da poskusi še enkrat priti do sporazum ljenju z opozicijo. Opozicija pa ne kaže mnogo volje za tako sporazumljenje. Vprašanje je torej, kaj stori vlada? »Narodni Listv« menijo, da sedanja vlada ni sposobna za kakšen energičen Čin, da bode torej nadaljevala svojo politiko neodločnosti.
Budimpešta Zdi se, da je gotova stvar, tla se vprašanje nagodbe z Ogersko izključi iz pogajanj med vlado in opozicijo, ker ko v tem pogledu odpravljene vse težave.
Tudi druge potrebe je opozicija pripravljena dovoliti, toda ne Banfly-u ampak njegovemu nasledniku, iz česar, bi sledilo, da opozicija ne misli odstopiti od svoje zahteve, da se baron Banflfv umakne takoj.
Pari/ ^(i. »Politique Coloniale« prijavlja brzojavko in Cavenne, da so prenehala naročila, ki so redno dohajala od I)reyt'usa, kar vzbuja me-nenje, da je isti odpotoval.
Carigrad Poročila s Krete javljajo, da je viši komisar princ Juri odredil, da se bodo volitve v narodni zbor vršilo dne 5. februvarja. Po obisku v Retimo je princ Jurij odposlal carju ruskemu znhvalno brzojavko za vsprejem, ki mu ga je priredilo rusko vojaštvo. Car Nikolaj je odgovoril princu Jurju na prijazen način.
WashIllgton 26. V včerajšnji seji hiše re-prezentantov se je republikaneo Johnson obrnil do zbornice z strastnim apelom, naj Filipincem dovoli neodvisnost ter je protestoval proti zistemu, s katerim vlada postopa proti močnemu in svobodnemu narodu.
Senat je sklenil včeraj v tajni seji, da bodi dne ti. februvarja sklepčno glasovanje o mirovni pogodbi. Jstotako je sklenil, da naj se posvetovanja o pogodbi do tedaj vrše v tajnih sejah.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 21». Pšonica za mare gold. 9-65—9'66. Pšenica za april9.40 gl. 9-48 do—-—. Pšenica za oktober gold. 8*62 do 8 (>4. Rž za oktober gl. —•— do —•—. Rž za maro gld. 7'99 do 8-—. Koruza za maj 1899. gld. 4-8(i do 4-87. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za maro gl. 5-88 do ft-00. Oves za oktober gl. — do —•—. Koruza gl. 5'50 do 5*60,
Pšenica: ponudbe in kupčije dobre. Prodaja 25.000 met. stotov. Vreme: lepo.
Hamburg 2(5. Trg za kavo. Santos good ave-rage za mar« 3150, za maj 32'—, za september 32*75, za december 33*25.
Havrc 20». Kava Santos good average za ja-nuvar 50 k. frankov 37.75, za april 50 k. frankov 38.75.
1'raga 20. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudcment franco Aussig. Stalno. Promptno gl. 12*35. Oktober-dce. gld. 12.20. Denar.
Štv. 48.
Natečaj.
Najnoveja trgovinska yest.
N©W-York24. januvarja (Izv. brzojav.) Pšenica za januvarja 38l/i za maj 78,8/lt za mare 827» Koruza za maj 43 V* Mast 595.
Igralci na citre
dobivajo brezplačno ntiri komade za citre in katalog pri I. Neukirchner, Gorkau, Češko.
„Hotel Nazionale"
▼ Trata
v ulioi Vienna št. 4.
se nahaja v bližini kolodvora Južne železnice, pristanišč, po&toega in brzo-
Javnega urada ter e popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej.
Postrežba najtočneja. Govori se slovenski fn hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk se priporoča •dani ^	Joalp Serd&rovlć.
V šolskem okraji koperskem je jx>pol-niti stalno ali provizorno mesto učiteljice TH. plačilne vrste na trirazredni mešani ljudski Soli se slovenskim učnim jezikom v Dolini.
Plača za to mesto je ustanovljena v deželnem zakonu z dne 14. decembra 1888. br. 1. dež. zak. in ukaz I. 1889.
Pravilno opremljeno prošnje je vlagati pri podpisanem uradu v teku 3 tednov po tretjem razpisu v službenem listu.
C. kr. okrajni šolski svet
Koper, dne 24. jan. 1891).
PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)
(no kašljaj).
najbolje sredstvo proti kašlju, hrlpavoatl, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam.
»kutijica z navodilom po 30 nvč. Dobiva »e jedino v
lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
občinska pa luni. Trst.
Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafael«. Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST
Zaloga pohištva a« jedilnice, spalnice in spre-Jemnlee, žlmnlo in pereunie, oirledal In železnih blairajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
lOO do 300 gld.
zamorejo si pridobiti osebe vsakemu stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Gostilna na prodaj!
Na prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna donaša do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jože Vodoplvec v kavarni »Commercio*, bodisi ustmeno ali pismeno.
^Dr. Rosa Balzam Praško domače mazikr
■a ielodeo.
#| iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je f.e več kakor 5JO let obče znano domače zdravilo, vzbuja uliiHt in odvaja lahko. Z redno uporabo istega ne prebavljanje krepi in obrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po poiti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
a
Svarilo! V ni deli embalaže nosijo /.raven stoječo, postavno položeno varstveno znamko._
Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : G. Luclanl, E. Leltenburp, P. Prendiui, 8. Ser ravnilo, A. Hiittina, C. Zanetil, A Praxinarer.
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 150.997,579*—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.828,875*—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 848.860,067*—
V letu 1897. izdanih 7468 polic za glavnico od....... » 67.881,851*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu.	i
Via del Teatro Štv. 1, „Tergeateo" Scala IV.	_
W Iščejo se dobri a gen t je, zastopniki in potovale i.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na duu raznu nedelj in prazuikov.
>
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 9. uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserran št. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste uuove št. 1. — Via Caserraa št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Žkednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu prir gosp. Ani vdovi GašperšiČ. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba uam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je mod!"	jiJS^v
i