St.4&: V Gorici, v soboto dji/e 17. maja 1913, Tečaj XLUJ SOČA Telefon št. 88. -Vae za narod, svobodo in napredek It Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravni štvo se nshaja v Gosposki ulici št, 7 v I, nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklanie in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in Vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Kal hofemo? IV. "' Po organizaciji, kakor jo je •zasnovalo Slovensko politično društvo, je mogoč najlepši stik z ljudstvom. Člani društva plačujejo članarino in lahko tudi stavijo temu .primerne zahteve; čim več jih je, trm več članarine, tim širše in obsežnejše delovanje. K aj do b r e g a il a h k o stori ipisarna Slovenskega političnega društva! Kak važen stik z ljudstvom .tiči v njej iti •kaka lepapoimočl judst vu! Treba predavanj v društvih, pogovorov, dela-za obomske volitve, dežetaozborske, držav-npžborsike, splošnega kulturnega, gospodarskega dela, /treba nasvetov, treba pač »tajnega stika z ljudstvom. Mane *vemo, OdJkod zajemajo klerikalci, namreč v glavnem novosfcrujafji, ki prihajajo pogositoma med ljudstvo, da krijejo vse .te stroške. Vemo le to, da iz svojib žepovne krijejo teh t>roš.k,ov, ampak imajo vsako pot plačano. Voditelji plačajo ljudi, katere pošljejo ven. In če pride kak poslanec med svoje volilce, ali nima plačane morda tudi >te ipoti? Saj ima kot 'poslanec dovolj dohodkov poleg svoje, navadno ve-Hke plače. Mi govorimo kar odkritosrčno: s »t i 'k z ljudstvom stane denar. Stroški se morajo kriti s članarino za društvo in drugimi prispevki. Napredna stranka je iskala stik z ljudstvom, tuintam ga tudi dosegla, a)S težak je bil :ta njen stik, ker je ljudi planil njen program in so njega izvestne točke klerikalci zavijali in preobračali po svoje kar se je dalo. Sicer pa jim je program dajal v ohih toSkab res izborno gradivo za svojo siferanko glede na duševno (razpoloženje v ljudstvu. Stik je bil težak. Marsi-kedo bi bil rad delal za stranko, pa se je bal imena »liberalec« iti '»brezverec« in napadov v-klerikalnih listih, ki so v onih Časift bujno cveteli v njih. Tudi niso. bili ljudje trdno vezani na stranko, ker je še . vse dišalo po starih časih diktatorstva in se je stranka le počasi nagibala k demo-kratizmu. Mi pa,smo obračunali s starimi časi; prehodna doba je za nami, zato hočemo novih časov, novega delovanja na demokratičnem torišču v ozkem stiku z ljudstvom. -Tukaj se moramo ¦zopet dotakniti socialno-demokratične stranke. Le Češki nap. J. S. Machar. Prevel Arnošt Brile}. (Konec.) F*. Prišel 'je rožnik. Sedeli smo prvič na dvorišču, spremenjenem v vrt. Košati kostanji nad našimi glavami so bili posejani z. gostim, ibelim cvetjem. Temno-modro nebo, polno iblestečih zvezd, se je bočilo nad nami v daljni višavi. Rumenkasta pli-nova svetloba je oblivala listje in cvetje dreves z neko magično krasoto... Stari gospod je prišel topot zelo pozno. Bilo je menda že proti deveti uri. Ko sem ga zagledal že blizu, sem vstal in ga pozdravil. Čudni izraz njegovega obraza, kakor-šnega do takrat še nisem videl nikoli, me je presenetil. Miloba, ljudomilost, dobrota ¦p so izginila, njegove oči so zrle bolestno in,obupno, okrog ustnic mu je trepetal neizrekljivo -trpek nasmeh, brke, sicer gladko razčesane, so /bile ra&mršene in naježene. Komaj vidno je odzdravil in sedel. priznajmo: noben socialni demokrat ni zapuščen. Oziramo se namreč ma našo deželo. Tu je stalen stik med vodstvom in člani. iPovsodi, (kjer jih je kaj, se čutijo zveste Člame socialne demokracije m zdajpazdaj imajo kako posvetovanje, predavanje, pogovore gledč svojih raznih potreb, »padajočih v strankin delokrog, zveza, stalen lep stik je tu. Ali ne moremo imeti kaj takega tudi mi goriški Slovenci, ki hočemo svojemu narodu lepše bodočnosti, ki stremimo, da se dvigne gospodarsko in kulturno, da zadobi vse svoje 'pravice ter bo stal tu kot rod, ki kaj velja? In.sami, s svojimi prispevki si hočemo zgraditi organizacijo, ki naj bo temelj delovanju za iljudštvo. Brez denarja grd boja! To smo culi na občnem zboru Slovenskega političnega društva. Politično, gospodarsko, kulturno delo pomeni boj. Koliko se je treba boriti, da se doseže kaj na raznih poljih napredka, koliko smo se morali Slovenci že boriti za svOje. pravice in še z daleka raisrno dosegli vsega, kar nam pritiče. Boj stane denar. Zato pa mora biti organizacija denarno podprta! Le dosti članov naj bo, pa sledi hitro dober pri-četek, ki more roditi dobre sadove. Razsodnost in dobra volja naj vodita vse dobro misleče, da se pridružijo Slovenskemu političnemu dMŠtvu,' da začnemo z združenimi močmi dobro delo. Ni treba poslušati kakega takega, ki poreče: bom počakal, da vidim, kaj napravijo. Takih, ki itako govorijo, ne maramo. Tak bi rad le užival, kar drugi sejejo in s tnu-. dom spravijo v sad, tak 'bi se ponašal s stranko, za katero ra nič storil. Želj, nasvetov, zahtev, mnenj, oj tega je polno, prepolno. Premnogo je še ponekod tekih, ki vidijo radi hišo že do vrha dozidano, nočejo pa polagati temelje in pomagati graditi. Ali drugače pač ni nikjer med ljudmi, taki so in taki. Mi vabimo v krog Slovenskega političnega društva goriške Slovence, ki si žele politično stranko na dobri narodni, gospodarski, socialni podlagi. Le taka se bo uspešno borila za pravice svojega naroda proti drugorodcem, proti vladi, sploh proti našim nasprotnikom, naj se pojavijo kjerkoli. Goriški Slovenci živo potrebujemo tako stranko. Zadnje desetietje nam je prineslo obilo izkušenj, in te kažejo imperativno: na drugo pot, na skupno pot, ako nočemo ihti vedno bolj nizdol. Deželno gospodarstvo je korenito zavoženo (in kateri so gospodarili . tam?!?), dežela ječi pod jarmom gospodarskih kriz — ali ni itorej slednji čas, da spregledamo. Poglejmo nazaj,da pr-idemona- prej, kakor je velel oče Bleiweis..... Koneono dostavljamo, da se člani k Slovenskemu političnemu društvu že pridno priglaišajo. Le naprej! Molčal je in jaz tudi. Pil je naglo. Nekaj časa je zrl skozi drevesno vejevje v prekrasni nebesni obok. Ozrl sem se nehote nanj in videl sem, da so mu solze zalile oči. Potegnil je, na videz malomarno, robec in se obrisaval. »Neki dim prihaja sem danes odnekod, bode me v oči,« je rekel suho in zopet umolknil. Zrak je bil čist, dima ni bilo nikjer. Kmalu je izpil in plačal. Vzel je klobuk in mi podal roko. »Najbrže se odpeljem ta teden v Trst,« je rekel suho. Predno sem mogel izpregovoriti besedico, mi je stisnil roko in odšel. Premišljeval sem o njem. Njegovo obnašanje, njegova zunanjost sta mi bili nerazumljivi. Nekoliko pozneje sta prišla dva gospoda od one družbe, ki je igrala takrat v izbi karte. u- ¦ jejo, — za denar pa se dokupijo dobitki 3d pri — tujcih. In to se ponavlja že več let -• ob vsaki priliki. Slovenski trgovci so tu j le za to, da naj se narodnostno izpostavljajo,, da neslovenski odjemalci vihajo ¦J nosove, — in poleg tega, naj ob vsaki j J priliki m neprihki darujejo za Miklavže, 3 -BožiSnice (celo na deželi), za razne loterije in srečkanja, — naj bodo pri vsaki narodni prireditvi, kjer naj bi vedno uvaže-vali ljubeznivo pripomnjo, da: »zaradi dobrodelnega namena se radodarnosti ne stavljajo meje«, — drugače pa so boiko-tovani od Neslovencev in -Slovencev! Cesto se oujejo od znanih Slovencev zabavljanja proti slovenskim trgovcem. Ta je predrag, drugi ne zna postreči, treitji hna preslabo izbeao, pri onem »se nič ne dobi« itd. Tako se opravičuje marslikak slo venski širokoustnež, ko se 'ga zaloti, ida je prilezel z blagom čez neslovenski prag. In kaj je res?! Naj le se gre pogledat v trgovske knjige! Že več let, po dve, trd, pet in več let je širokoustni rodoljub dolžan v slovenski trgovini, — in ta brezobrazni trgovec je PraSko sprehajališče. Op. prevajnlca. 1909, torej dolg čez 4 leta star! — ali bil je ozmerjam in nevljudno od^nan z besedami: »iKaj ima vaš gospodar res tako mizerijo za denar, da vafc. p o š i l j a v h i š o...!« Ubogi trgovec naj si pomaga, naj plačuje ogromne na-jemšcme, neznosne davke, naj dobro .plačuje osobje (U- in znano je,ida imamo Slo-, venci povsod najbolje plačane Ijuidjf. -r) in naj >v redu plačuje svoje zalagatelje! Splošna gospodarska kriza v Avstriji je otežkočila tudi redno trgovino. Tudi največje trgovske hiše ne morejo več tako kreditirati, kakor prej, ker imajo same znižane kredite! Kdor je imel pri kaki banki 100.000 K odprtega kredita za es-kotnpt menjic svojih odjemalcev, so mu ga znižali za polovico ali več, — in to vse na škodo male trgovine! Zato .morajo trgovci, toliko točneje plačevati svoje jza-lagaitelje, kolikor slabši Časi so na'Sploh» po drugi strani pa njihov? odjemalci toliko slaibše plačujejo! Kaim naj to privede,.glkcf pojde dalje m4p) poti?! , ,.{ _i/:, \ Apelu jemo na rodoljubno občinstvo; da nekoliko .razmišlja o teh besedah., jn; skuša uravnati svoje razmerje- do slovenskim trgovcev tako, kakor narekuje.zdra-' va pamet in poštena slovenska duša!! • X. Y. i Arteksija otoka Ada* Kale. — Spori med zavezniki.— Preliminarni mir. Cetinje 14. (Uradno.) Mednarodno čete so pod poveljstvom admirala Bur-nev.ja danes ob dveh popoldr.s zasedle Skader. Črnogorski brigadir, general Be-čir je pri vstopu v mesto nagovoril admirala Burnevja s kratkim nagovorom, na katerega je admiral jako prijazno odgovoril. — Nato se je podal admiral v mesto.1 Mednarodne čete so takoj zasedle vsa javna poslopja, kjer bodo garnizirate, hi prevzele varstveno službo. Pri vhodu v mesto je defiliral pred četami poseben oddelek črnogorskega vojaštva. — črno« gorci so že zapustili mesto. — Mednarodnih čet je' 1000 po številu. ?«.,: ..-. Mednarodna blokada ustavljena.1 Cetinje 14. (Uradno.) Angleški admiral Bernev je po angleškem poslaniku, na Cet;nju obvestil črnogorsko vlado, da je bila mednarodna blokada danes ob dveh popoldne ustavljena. Avstrija anektirala otok Ada-Kale v Donavi. Dunaj 14. V ponedeljek je šla na otoček Ada Kale, ki leži ob avstrijsko-srbr ski-rumunski meji v Donavi in je bil do-sedaj last Turčije, posebna ogrska komi- Zrli smo nanj z občudovanjem. • Beseda »Afrika« je vzbudila v mehi stotere predstave. Bele hiše z ravnimi strehami, skrivnostni haremi, zastrte žene," rujavi Arabci, palme, žirafe, hijene, puščava, Kartago — vse to mi je rojile po glavi. Stari gospod pa je izpil par požirkov in pripovedoval: »Gospoda, odpeljal sem se z Gibraltarja in prepotovali celo severno Afriko do Aleksandrije, toda nič me ni zanimalo tako kot afriška stranišča. Si* lovito originalna in vendar priprosta stvar! V zemljii izkopljejo tjamo, žabi jejo poleg nje kol... za ta- kol se.- čtovel prime...« ... i •: t. Naše homersko - ihrupno smejanje ga je prekinilo. To je bil .zopet naš-star| gospod! »-------Ko je jama polna, jo zasujejo, izderejo kol in ga zabijajo par korakov dalje, pri kolu izkopljejo novo jamo in...« To je bilo vse, kar je opazil gospod svetnik na svojem trimesečnem potovanju po Afriki. In niti do danes nismo zvedeli več od njega... sija, ki je obvestila turškega guvernerja, j da Avstrija v imenu cesarja anektira- .ta-otok. Guverner ni hotel podpisati predlo-1 ženega mu protokola, ampak je izjavil, daj* mora najprej dobiti instrukcije svoje vla-'i de v Carigradu. Aneksija otoka se je,^ izvršila zgolj; radi tega, ker se je Avstrija bala, da bi ga,' po končani balkanski vojni zasedli Srhi,; ker bi otok skupno z ostalim ozemljem: pripadel zaveznikom. Otok Ada-Kale meri 2 km8 in šteje 2000 prebivalcev, ki so vsi Mohamedani. Otok je velikega strategič-nega pomena. Komisija, ki je anektirala otok, je turškemu guvernerju obljubila, da bo Avstrija respektirala verske čete prebivalstva in obenem izrazila nadb, da se bodo prebivalci akomodirali novim. raz-, meram. Protest Porte radi aneksije otoka*Ada Kale. Ponta namerava energično0'protesti-* aati proti anekšiji otoka Ada Kale s stran? •ogrskih oblasti.;Ta'stvar pride najbrže w razgovor pred veleposianiško reunijo. V oči pada vsakemu, da se pri .tej anekšiji govori le o ogrski oblasti in da ije izvršena levv imenu ogrskega kralja. Anefksija bi se imela izvršiti pač le v imenu avstrijskega cesarja in ogtrskega kralja. — Ogrske oblasti že poslujejo na otoku. Otrokom so cepili koze. Turški orožniki bodo 'sprejeti v ogrsko službo. Med zavezniki. Govori se o ostrem sporu med iBulga-? rijo in Srbijo. Bulgarski vladni organ »Mir« ostro napada Srbijo; iz teh napaij-•dov zveni .za Srfbijo nasvet, naj odstopi od svoje zahteve po reviziji .zavezniške po^ godbe, ker sicer je vojna med obema dri žavama skoro neizogibna, — Rusija hoče razsoditi med obema državama le gledč pogodbene sporne zone. Glede drugih4 vprašani naj se poravnata po ruskem mine? nju zaveznika sama. Bulgarska. vlada noče dati o sporu nobene izjave, da se tako prepreči debata o postopanju obeh dnžav. Srbija Bitolja ne Odstopi Biilgarom pod nobenim pogojem. Poroča pa se iz druge strani, da Bttolj ostane srbska last, .drugi čopet trde, da ga dobijo Bulgari.. ; /' Sklenitev preliminarnega miru. Začetek mirovnih pogajanj se zavleče najbnže še čez drugi teden. Tako poročajo iz Londona. Mirovni delegati iz St-bije in Grčije še nimajo od svojih vlad in-štrukcij; najbrže podpišeta ti dve dTŽavli preliminarni mir le pod določenimi ipred?: pogji. Glede Albanije se GrSka in Srbija ne ozirate na sklepe velesil, Radi albanskih mej se je napetost med Grčijo in Italijo znatno poostrila. Bulgari upajo na pomoč '; Italije in Avstrije. ¦ Sofijska »Večerna PoŠta« ?\i..;: Konvencija med Avstrijo in Italijo na>i * ivi ko.-nec tudi srbogrškim načrtom za ^ jamlje-nje Bulgarije, Italija nastopi pr.-.i panhe-lenizimiu, Avstrija proti pansroizmu. -1-List »Rieč« pravi, da ako Srb: in Grki ne lioll-ov Seidlitz-prašek j« za na želodca trpeče neprekosljlvo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi SistU,-kroglicami in grenSloami. Cena ©rig, škatlje K2- Fo*areJanJe se sodaijsko laslod^e. Mollo-vo Frane, žganje in toS za ribanje iivota. — BoleCIne olajloJoCe ltt o*rep«a|oCe sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenja vsake vrste. Orijr. steklenica K 2- Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnioab. Glavna lekarna A. I0LI, e. Ib kr. dvorni salolnlk, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v ftoriol v lekarni: A. Oironooli, G. Griitofoletti. odidejo z ktlgarskega teritorija v Mace-doniji. p o g r a b i ' B u 1 g a r i j a z a -o-rožje. Bulgarski narod poaa-bi na koncesije, dane Kuvnii-niji,' ako se 'ta 1-zkaže z a!k-fi»vj-no udeležbo v vojmi in ne samo ,z neutralnim držanjem. Torej celo iRumune »bi povabili Bulgari v boj proti Srbom! Pritisk velevlasti. \i Londona poročajo dunajskim listom, negp Bulgkrija. Poročajo razni iisiti, 'da se v Vseh srbskih arzenaiili noč in dan idela z največjo pridnostjo. Turške kanone so popravili in razdelili polkom. Odpuščeni rezervisti so zopet poklicani pod orožje. Dalje v prilogi, Ljubi moj kam greste? k BATJEL-U v.Gorico Stolna ulica 24 po novo dvokolo, Micka pomivalni atioj,. Jože po gramofon in Tinfie po kmet. stroj. Tam je velika zaloga in mehanična .delavnica Prodaja na obroke. Ceniki Jranko. Sedanji draginji odpamagano!! Sveli* dobri ostahki [ 4~-i4 in dolgi, lepo-i-iizvr§čenr,-kak6r:Tyisanje, . kauafas, oksford, ,kriset, zefi? jn za obriaa5et 40-45 m le za 14 K boljSe vrste za K 16-50, najlepše K 20*~, ! pošilja po povzetju tkalnica Enu Seuchankov* v Novim Hridku Orlicke Horv v C«cE|*fih. j, Vzorci ostankov se no poSiljajo. Pri naročilu dveh zavojev franko. Jamčim za to, da bo -vsakdo zadovoljen, a denar vrnem za ono, ker ne bi ugajalo. Ponehale bodo vse kritike o TolstdvFški slatini m Kadilci;! kislo vodo, ako jo seda} poAuBlte, ko me je posrečilo ogljlkovoklsel pritok. Seda J^hko tekrpuje Tolsiovvska »h stekj. vred po povzetju. — vrelec Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje ?n boljše ne odpravite kakor, čS pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijeteti.čno ogljikova kislina, temveč s i je našel in spojil nov, močno _____ moderno -urediti, da ne le ne uhaja _0.,___.....____, ,.,_______,_____ ... _,__,..___,_______ . . ----------- ka slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto muzirii in ima zelo rezek okus ter ostane tndi čisto [te se. Po sledeči znižani ceni: 25 steklenicami % / 5 K, 25 stekl. !•/, / O K, 50 steklv% l O K, 50 stekl. '/9 /UKz zabojeni in *„ — —i -u <•».'. r*1?? »tt*tenfce vidi voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. — Tolstovrško slatino naroč&jo odHčni zdravniki za se in za svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker jesedaf res najboljša zdravilna In namfena osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higijeničnih razstavah. - Del čistena dobička lire _____________T^ri?L!L™Mf"?\^: N"2ft " PJ? P°dietju Tolstovrika slatina, pošta OuStanj, Koro*ko. — Kupi se;vsaka množina V/9 l steklenic. " «Wl»«lMjNll Pijte le Tolstovrtko slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča vsako drugo pijačo I P0Sk«llta | Bosta hvalili I...................— Prllfllia ..Soča" it. 48. z dne 17. mala Politični pregled. 1913. Avstro-Ogrska. Avstrijska poslanska zbornica. — V četrtek so se •zopet odprla vrata našega parlamenta. Ni je skoro stranke, ki ,bi ne bila vložila kake interpelacije, v kateri ostro napada vlado, zahteva revizijo avstrijske vnanj^i^tfe^^i^njejB^Jgrejr' nrh vojaških odredb in popoln preofiraf' razmer naše države z balkanskimi narodi in državami. Nekatere interpelacije se še posebno pečajo z avstrijsko-italijanskimi razmerami in izražajo obžalovaiije,. da jej Avstrija tako lahkomiselno izročila kiiuče Jadranskega morja v roke Italijanov. Končano je bilo prvo čitanje raznih predlog o zapiranju trgovin, nakar je pričela zbornica razpravljati o starem nujnem predlogu češkega poslanca dr. Tobolke, ki zahteva, naj dobe državni uradniki mesto aktivitetnih doiklad, posebno stanarino. Koncem zbornične seje je prišlo do silno burnih prizorov in kravalov. Ko so namreč stavljali poslanci na predsedstvo razna vprašanja, se je oglasil k ibesedi tudi dalmatinski iposl. Bi a ukini, rekoč; »Nobena dežela v Avstriji ne trpi vsled I nesrečne avstrijske politike toliko, kakor uboga Dalmacija. Vse Je pri nas mobilizirano. Kmet. gospod, študent in učitelj, vse je iiod orožlem! Šole so zaprte, kmetje na robu propada in k vsem tem so se pridružile še grde politične persekucije. Na Hrvaškem, v Bosni In Hercegovini vlada Izjemno stanje, v Dalmaciji pa le taktična vojaška diktatura. (Predsednik poživlja govornika k redu.) Biankani nadaliuje: Av-striisko vojaštvo ne razume naravnih simpatij Jugoslovanov za balkanske narode. Zato je vojaškim oblastim vse sumljivo, kar se godi pri nas. Šikanira se čestltljive državne uradnike, se jih obsoja »massre-gultije« uradnike in vsak pojav simpatij za balkanske narode je — velelzdaja. (Predsednik kliče govornika fk redu.) Biankini: Vojna nevarnost je odstranjena. Avstrijska diplomacija je rešila famtom skadrskega vprašanja za ceno mlljarde kron. Albanci ji morejo biti zato hvaležni, nikakor pa ne ml avstrijski davkoplače-viilcl, zlasti pa ne ml Slovani. Ko se je kritična situacija razvijala v nevarno smer, takrat je Čmagora rešila Evropo in monarhijo pred velikansko nesrečo. Evrona in monarhiia bi morali biti zato kraliu Nikoli hvaležni.* (Burni protestni klici na nemških klopeh. Nemci sramote kralja Ni-kolo. Jugoslovanski 'poslanci energično protestirajo proti temu.) Biankini nadaljuje: Kralj Nikola je z nadčloveškim samo-zatajevanjem izročil Skader velesilam in tako v zadnjem trenotku preprečil evropsko volno. (Dobro! — klici pri Jugoslovanih, viharen protest na nemških klopeh. Predsednik neprestano zvoni in grozi govorniku, da mu odvzame 'besedo.) Biankini: Kadar bo enkrat avstrijska diplomacija snoznala. kaj se pravi beseda hvaležnost, hvaležnost napram Slovanom, bodo morali postaviti sivolasemu kralju Nikoli na Dunaju soomenik in to pred zunanjim ministerstvom. Le njemu se imamo zahvaliti, da Fe je Avstrija Izognila najneoo-milarnelše In »ajnenotrebnejše vojne, ki bi kedaj mogla biti. (Divje vpitje na nemških klopeh. Poslanec Jenzabak (kršč. soc.): Škandal, da se more kaj takega govoriti v avstrijskem parlamentu. Napram Bianki-nliu: Vj ste veleizdaialec! Velikanski ikra-; vali.) Biankini nadaljuje: Kralj Nikola pa je nrikraišal Avstriji tudi to sramoto, da ni Izvršila velikega sramotnega čina s tem. da je bila pripravljena izročiti Ttaliii ključe Jadranskega moria, trgovino, ugled in veljavo naše mornarice!! (Velikansko vpitje in krtik na nemški strani. Predsednik neprestano zvoni in odvzame »govorniku besedo.) Včeraj se ije vršila razprava o poročilih leeitimaciiskega odseka. Potem o predlogu Tobolke, naj uradniki dobivalo posebno stanarino namesto aktivitetnih doklad. Vladni zastopnik Oalecki se je izrekel proti. Prihodnja seja bo v torek. Radi pravnih praktikantov pri tržaški nadsodniji je interpeliral dr. Rvbaf, da se namreč od slov. praktikantov zahteva znanje italijanščine oziroma obveza,, da se le praktikant nauči, dočim se od italijanskih praktikantov ne ¦zahteva znanja slov. oziroma hrvaškega Jezika; .zahteva iste sprejemne pogoje za vse. Radi zapostavljanja domačega dela v-stva pri zgradbi Justične palače v Trstu je interpelirai včeraj dr. iRy»baf. Družba »Union« nastavlja saime nemške delavce! To Je velika krivica nasproti domačinom. Izjemno stanje v Bosni bo preklicano. — Dunaj 15: Ker sedaj vsled izročitve Skadra velevlastim ni več vidne nevarnosti, bodo preklicane izjemne'naredbe po Deželni zbor tržaški. — V seji 13. t. m. se je pritoževal posl. dr. Liebmann proti slovanskim železničarjem. Izjavljal je, da ne poznajo dovolj italijanskega jezika za italijanske dežele! Posl. dr: W i 1 f a n je izvajal v posebni interpelaciji, da je občinski odbor kršil državni temeljni zakon o ravnopravnosti vseh državljanov, s tem, daje odločil, da smenovi tramvaj .sp r e j em a t i i e uslužbence italijanske narodnosti. Prišel je na1 vrsto novi šolski zakon. Glavno diskusijo je začel pred" pol deseto uro zvečer dr. Wilfan, ki je nadaljeval s stvarnim govorom do 7b12 ponoči. Deželni zbor zaključen. Darovi. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Polovica čistega dohodka dijaških telovadnih večerov 80'60 K. — Neimenovan št. 7. za maj 5 tK. — Bodul na kranjskih planinah 2 K. — Na račun mesečnine je prišlo 53'80 K. Društvu za podporo izpuščenih kaz-nencev in njihovih nedolžnih rodbin je daroval gospod prvi državni pravdnik Andrej Jeglič K 25'— Domače vesti. t Andrej Vrtovec. — V četrtek, dne 15. t. m. je umrl v Tolminu g. Andrej Vrtovec vpokojetii iiadučitelj, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil znana in markan-tna oseba v Tolminu, delaven in priden mož. Bil je več let podžupan v Tolminu, član pomnoženega okr. šol. sveta, preds. sadjarskega društva, odbornik posojilnice, gasilnega društva, »Rokodelskega bralne-ga društva«, »Čitalnice« in raznih drugih korporacij. Ljudstvo je znalo ceniti njegovo delavnost in požrtvovalnost in se je obračalo nanj za razne nasvete. V političnem življenju je zavzemal odlično mesto in si ije uneto foor.il za svoje nazore in načela in za pravice našega naroda! Pogreb je ibil danes ob 3. oiri popoludne. Preostalim izrekamo naše odkritosrčno so-žalje! Umrla je v Gorici gospa Ana Pate k, soproga znanega slov. obrtnika Patka.. Naj počiva v miru! Pokopali so v Gorici gospo Terezijo P av š i č, soprogo bivšega lastnika kavarne na trgu Starega sv. Antona. Preostalim naše sožalje! Zaplemba — razveljavljena. — »Soča« z dne 29. aprila t. 1. je bila zaplenjena in zaplemba potrjena po § 300. k. z. Podali srno proti zaplembi ugovor in v četrtek je •bila razprava. Sodni dvor je razveljavil zaplembo. Grofu Berchtol-du in nesposobni naši diplomaciji berejo po drugih listih vse hujše levite kot je bilo v -članku »Uničenje Črnegore« v »Soči«. — Sodni dvor je bil sestavljen tako-le: predsednik višjesodni svetnik Rutar, pri-sednika svetnik Straussgitl in sodnik dr. Thomann. Državno pravdništvo je zastopal nam. Zorzi. »Sočo« je zastopal odvetnik dr. K. Podgornik. Koncert g.čne Talerjeve danes večer v Trgovskem Domu bo brez dvoma umetniški 'večer prve vrste. Goriško občinstvo bo imelo priliko, občudovati velikanski napredek mlade slovenske umetnice v tem »kratkem času, odkar v Gorici ni več nastopila. — Ker bi z obilnim obiskom danes večer pripomogli še ik nadaljnemu razvitku tega izrednega talenta, pričakujemo od našega občinstva, da se odzove vabilu v prav obilem številu! Iz Gorice je odšel grof Waldburg s svojo soprogo bivšo nadvojvodinjo Elizabeto. Grof zapusti vojaško službo in bo prebival s svojo soprogo na. Bavarskem. Dragonski Dolk št. 5 v Gorici je priredil danes ni Velikih Rojicah tekmovalno ježo v največiem obsegu. Pošli so razni dostojanstveniki iz drugih krajev, a drevi bo v hotelu Sudbahn velika večerja s koncertom. Povabljenih je okoli 300 oseb. Vsi prostori hotela so prirejeni z Veliko, ele* ganco. — Zopet ,in zopet se vidi, kako ,ne^; obhodno potreben je ta hotel za Gorico, Ako ga nekega dne več ne bo, bodo mio-rali merodašni krogi misliti.na to, kako. mu preskrbe naslednika za veliko večje svote. ' ¦ •¦' Državnega pravdnlka namestnik g. Josip Zorzi, doslej sodnik v Kanalu, je nastopil svoje novo mesto'v-'<3ttrici; v četrtek je nastopil prvič v sodni dvorani. Nadvojvoda Karo! Štefan je posetil 13. t. m. ladjedelnico v Tržiču; pregledal je celo podjetje in z •zanimanjem sledil raznim delom. Mudii se je tam eno uro in pol. Drugo porotno zasedanje v Gorici prične 23. Junija t. 1. Za predsednike razpravam so določeni: dvorni svetnik Caza-fura in višesodna svetnika Matija Rutar in grof Coronini. Proti proslavi cesarja Konstantina. ~ Obhodnik okrajne bolniške blagajne v Gorici Alojzij Trevizan stanuje v Židovski ulici. -Ko je v soboto »večer v proslavo milanskega edikta, izdanega od rimskega cesarja Konstantina, bila iluniinacija in je Šla Salezijanska godba po mestu, je vrgel, ko je šla godba s spremstvom pod njegovim stanovanjem, par proglasov skozi okno, naperjenih proti tej proslavi. Policija ga je kaznovala radi tega s 3 dnevi zapora. Tudi to je naroden greh. — V poletni sezoni se rabi mnogo mineralne vode in v nobeni gostilni ali v hotelu v Gorici ne dobiš slovenske mineralne vode t. j. »Tolstovrške«; Gosti naj bi odločno zahtevali to mineralno vodo in gg. ikrčmarji bi se že potrudili, da si jo naroče. Ali je morda to lepo, da sedi večja slov. družba pri mizi in na sredi mize se pa blišči 'bodisi nemška ali italijanska etiketa kake mineralne vode, ki ni prav nič boljša od Tolstovrške. Vsak naj napravi svojo dolžnost in tudi v tem pogledu ne smemo biti podlaga tujčevi peti! Čitalnica v Gorici na Blančah se naj-prisrčneje zahvaljuje slavnemu občinstvu iz mesta in okolice, da je (blagovolilo v tako obilnem Številu posetiti našo prvo prireditev. Posebna zahvala in čast pa našim južnim sosedom, vrlim Šempeterča-uom! Pevsko društvo »Prešeren« v-Št. Petru je zbralo pod svojim okriljem črez 130 junakov in junakinj ter tako pokazalo s sodelovanjem svojo bratsko ljubezen. Korporativno so se udeležili veselice nadalje: Slov. Čitalnica v Solkanu; Slov. Čitalnica »Balkan« iz Gorice; tel. društvo >Soko!« iz Gorice ter še mnogo drugih društev, katerim kličemo le: na veselo zopetno svidenje! Hvala nadalje mnogim gostom iz Vrtojbe. Pevme, Štandreža, Kanala in iz Trsta. Čast ji m! Cepljenje koz v Gorici se je vršilo v četrtek v slovenskem otroškem vrtcu v uiici Sv. Klare, včeraj v otroškem vrtcu na bregu na grad; v -torek 20. bo cepljenje v otroškem vrtcu v ulici Soškega mosta, v petek 23. v nemški šoli na Senenskem trgu, v torek 27. v otroškem vrtcu na Studencu (Alvaroz), v četrtek 29. v Stračicah v otroškem vrtcu, v petek 30. maja v ot-i oškem vrtcu in šoli v ulici Oodelli, 3. junija v slovenski šoli v Rožni dolini, 5. junija na vadnici, 6. junija v otroškem vrtcu pri Barki, 10. junija v šoli pri uršulinkah, • 3. junija na .realki, 17. junija na gimnaziji. Življenje Jezusa film je do sedaj v vseh večjih mestih dospel do najvišjega števila obfcfkovalcev, to pa tudi v Gorici |- ni izostalo in smelo se trdi. da ni bilo še filma, ki bi imel toliko obiskovalcev, do danes jih je bilo čez 10.000. Iz te številke je razvidno, da je zanimanje veliko, vsled česar bo film Življenje Jezusa še v soboto in cel dan v nedeljo občinstvu na ogled. Ogenj. — V četrtek okoli 6. ure zvečer .se je začeio kaditi iz zaloge papirja in kartonov knjigoveza Antona Pertota v ulici Nunski v Gorici. Nabralo se ije obilo občinstva. Gasit so prišli ognjegasci in prihitelo je na pomoč vojaštvo. Mnogo blaga je popolnoma uničenega; Pertot je zavarovan. Zveza jugoslovanskih železničarjev razpisuje mesto strokovnega tajnika. — Predpogoji: Vfpokojen železničar, ki ima legitimacijo za režijsko vožnjo, fbiiti mora govornik,.znati mora voditi društvene pc^le v vseh zadevah. Plača po dogovor ru. Prošnje je vložiti osrednjemu odboru, Trst, ulica sv. Frančiška AsJškega,.št?r..2, do 5. junija t. i. — Osrednji odbor Z. J. t Po tri mesece zapora s postom so dobili kletni Štefan Kozina,'Fi-an Taškarin Avguštin in Alojzij. Prinčič, obtoženi, da ' to ukradli pri Braiunizerju v 'Gorici blaga za 47 K, pri Medvedu pa za 38 K.. Fantje so se klatili okoli brez dela. Govorijo hrvaško. Trije so pristojni v Krščansko županijo. Da bo zažgal, je pretil' 53-letn.i Andrej Mlekuš iz Čezsoče, in sicer ali celo vas ali pa vsaj dve niši. Naznanili so ga in sodlnija , v Gorici ,mu je prisodila 7 mesecev težke ječe in par postov. Nova vojaška bolnišnica v Gorici. — Zgradba nove vojaške bolnišnice se nahaja v ulici Adelaide Ristori. Izročena je že vojaški oblasti. Če čaka na kako žensko, je prašal lepo prijateljsko krčmar Kancijani v Škocjanu obč. redarja Pelegrinija v pozni uri, ko .ga je videl na dvorišču. Reda* pa ga je naznanil, češ, da ž njim se tako ne .govori. Sodnija v Tržiču, je obsodila jKaucijana na 10 K glofoe in druga instanca je prvo sodbo potrdila. Drobiž. — Obtožen je težke telesne poškodbe Andrej Kuk in je radi tega are- -.. tiran. — Nek\ Friderik Majer iz Belovar-ja je beračil po Gorici; prijela ga je policija in mu dala zapora tri dni. — V zapore v Vipavo so poslali nekega Frana Kodra iz So vodenj, ker je osumljen tatvine, storjene v Vipavskem sodnem okraju. — V bolnišnico v Gorico je prišel po zdravniško pomoč neki 20-letni zidar Avgust Mo-horič iz Ločnika; rano je imel na glavi, rekel je, da sta ga dva nabila. — Orožniki iz Mirna so privedli v goriške zapore nekega Antona Povodnika, osumljenega goljufije. ~ Strel iz možnarja je odnesel 19-letncmu Josipu Korenu iz Drežnice 3 prste; zgodilo se je to na ^inkoštno nedeljo: zdravi se v Gorici ipri usmiljenih bratih. — Nekoga Antona Jelovčana iz Kranjske so aretirali v Krmilni, ker se je hotel izogniti vojaškemu aiaiboru z odpotovanjem v inozemstvo. — Pri Grahovem so aretirali. mladeniča Jakoba Čelika iz Cerkljanskega, ker ima baje na vesti več .reči, .radi katerih ga je iskala roka pravice. — V Gorici so aretirali dve italijanski punici Jolahdo Calvo iz Trsta in Marijo Delzotto iz Vidma, ki sta-., se klatili v iponočnih urah po mestu. —.. Nekoga Valentina Lapanje so aretirali, ker je osumljen tatvine. — Viktor Mrak in Anton Bregant iz Ločnika sta osumljena, da sta v noči 12. t. ,m. nabila Angela Ma-rego; ovadena sta sodniji. — V nedeljo, dne 18. maja prirede fantje v Dornbergu javni ples na prostem pri g. -Peliconu. V slučaju slabega vremena se vrši ples v salonu. Pri plesu svira prvi oddelek sokolskc godbe.iz Prvačine. Najnevarnejši čas za dojenčka je. doba, ko dela zobe in ko še ga odstavit Takrat nastopi največkrat griža. Najboljše sredstvo nudi prehrana s »Kufeke« in mlekom. S tem se uredi prebavo. Odprti lekarni. — V nedeljo popoldne boste odprti v Gorici lefcarrti Gironcoii-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-tiočna služba v času od 18. do 25. t m. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. 1,800.000 frankov... Nadaljevanje v današnjem oglasu. Domača politika. Volilni imeniki za deželnczborske volitve Sodo" razpoloženi v občinskih uradih od 19. maja do 2. junija t. I. Devln zapravljajo. — Odkar so zavladali v Pevinski občini nemirni pristaši S. L. S!, gre narodnoobrambno delo v De-vinu pod zlo. Sedaj gre za to, da se postavi farovž v Štivanu in ne bo več Devin imel dekana,- Slišijo se glasovi za in.p roti. Za premestitev so v glavnem oni, katerim je malo mar usoda Devina/ proti so eni, ki vidijo, kaj čaka Devin, ako se bo nadaljevalo tako razdomo delo in se bo tako postopalo v prilog -—Italijanom! Italijani stojijo seveda na strani prvih in naš deželni odbor je privolil glede zidanja fa-;. rovža v Štivanu: Za danes rečemo le: La-veant consules! Sedaj je zopet enkrat tržaški magistrat rta Vrsti. — Vlada ima vedno opravila z magistrati v Primorju, kjer.gospoda-fijo Italijani* posebno pa" ž onimi v Pulju, Trstu in Gorici. Sedaj je Trst na vrstu Magistrat; je imel delo pobiranja ,d,av-fco,y. -MM*-«N» Je tf&v^rtonpobi-ffLo&-ibw$tf>- motim* po to$$K\skuS-sttiatt. »Prteeolo* M8i o fc$enijunarodri9ga ^g:^ntem.'?Sm^oJ Prva hrvatska umč.<-n3ka ra-$tfcV9 V ;&fc**u. -*- '-:Šesaijite ur Je do'otvoritve ^i^iveteajislte.iuirietnišfce ;razsta« V (PaOSntii iKi Jbo otv^ena od nedelje drte 18. «i;m„ do.35. BiiSa vsega gibanja je Slovenec profesor Š. Šanter},' fcrfeiožr okoto 50.svojih kra^ifr%MoB#»'sHk; dekorat, Mežev, pasteiov i$d:) Jtetavlteinfr bo več jdragocenjh slTc na oljtf; orjgmalov bi kopij, nekatera dela stara več stoletij. 00PJSL Iž&orice. — ©r.'4'etiierja Aihila, to zvezdo v italifcrtskeni liberalnem taJbor«, ^delujejo sedaj na -ne preveč ilaskav na-eiri ipo Gorici. In sicer radi (blamaže, k\ jo je doživel goriški mimicipij in .mestni svet o mestu, •muttieipljski' mogotci Nikoli iMartiniju, Iki eihotel v iftici Mahfconi seaklatihiso, češ da iz esitetiiinvh ozirov ne mtare privoliti v dovoljenje za sgrad *Yenier Ahil je Jbil glasnik gor. ftalijansko-•liberalne estetike, s *atero so slavnostno pogoreli'pred •pravno sodnijo na Dunaju. -Star grehi Mairic pljski velflcaši si razla gajb vse paragrafe in določbe po svoje in hočejo ;imeti povsodi »extrawurst«. Fra-talo jih je že večkrat in tako tudi v Marti-mjevem shlčaju. Taki špasi pa stanejo •tudi denar. Naj plača Venier ali kdor je že •zakrivil novo drago iblamažo slovečemn mestnemu -Zastopa v Gorici'! Vidi se zopet, kako frčkajo denar za svoje kaprice. S takimi tratn&i ohčinskega denarja proč fa proč z -italijansko liberalno »estetiko«! Lepo število doseženih blamaž in kar jih še pride naj napišejo lepo na poseben papir -in ga spravijo v municipiiski muzej ad ppipeftiam rei memoriam. Iz bop&ega okraja. PosesreeH i& v Englovem rudniku v $aii#i ma Koroškem kletni Ivan Kenda z Dvora. Podsujo ceH goriški okolica ki je 'bil dober človek. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 4. uri pop. Preostalim naše sožalie! 12 sežanskega okraja. V Dutovljah vprizori v nedeljo IS. t. m. Dramatični klub >z Sežane Oanglovo igro »Sin«, Vrši se v dvorani pri Tavčarju. Začetek ob 4, popoldne. Županska zv^ za Krat je imela v četrtek svoj letni občni ^bor v Sežani. Včlanjeni so župani in podžupani vseh Kraških občin razven štirih, o katerih pa se tudi kmak pričakuje pristop. Ob&it abor je trajal od 10, dopoldne do h popoldne. Stavljenjih je bito, mnogo primernih nasvetov in misli. Razpravljalo se je o Jovafej pojavi, o domovinski postavi; sdaetj Tart dela sitnosti pri vaprejsm« Ifedi v i*m* ^sk© asceao, dasi >amajo pravico vsled stal-.nega*tamkaj$nfjega kletnega bivanja. Posebno zanimivo je bilo predavanje g. šol. •nad^imika Kamela o vzgoji otrok. Odbor kfcpansiee zveze -za KTas je sestavljen ta-ijkO^le; (Prtidsednik^Vran Josip, župan„To-maj, podpreds.: Nfeiheč Fran, podž. ;Na-.brežina, tajnik: lSirca Viktor, podž. Hu-4ovJ)e, Mblaggfjnik:" štotfa Fnan, žtfpan Se^ ža-na,.odiborniki: Peric Josip, župan Stiv-no, .Čeh A. »župan Rodik, Šuc .'Franc, žt«fen IPfekovieai . it Mommtem ^tara|a- ' JKostanjevica na iKrasu. (Smrtna ko-$a>) _ Dne 9. imaja ob 8. uri zjutraj smo pokopali .g. J. Trampuža, nadučitelja v pokoju v starosti 75 let. Bil je rojen v tej vasti, kjer je tudi služboval .in slednjič dokončal svoj tek življenja. Pogreba se je udeležilo .domače učiteljstvo s šolskimi otroki, JI učiteljev iz Sežanskega okraja in 1 iz goriškega okraja. Ti so tudi zapeli \fc cerkvi pokojniku »'Nad zvezdami«, na , Avstrija vdeležena s 45 odstotki. Skupni uvoz-tega okraja je znašal 4'4 milijone, od katerih odpadeta 2 miHjona kron na nas.-Č e z V a 1 o m o se je .uvozilo 2'9 milijonov kron, od teh 25 do 35 odstotkov iz Avstrije. Prav tako smo vdeleženi pri prometu pristanišča Preveza. Promet naše monarhije na suhem je v odstotkih veliko večji, ker je večji del onega blaga, ki se je pod turško zastavo uvozil čez Solun, prišel iz Avstrije. — Vse je torej prav neznatno in v ¦gospodarskem oziru ne bi bilo -treba niti »vinarja izda-ti za tako deželo, ne pasto milijone. Vprašanje je le* če je ta od divjih gorskih plemen obljudena, od narodnih in verskih sporov raztrgana dežela, če je to neverjetno indolentno in neizobraženo ljudstvo sploh zmožno razvoja. Doslej so ti momenti prav tako zavirali razvoj gospodarstva kakor moderniziranje kmetijstva, pri Čemer je treba resnici na ljubo povdariti, da so se turški mogotci, -ki so vladali deželo, prav malo ali nič brigali za te razmere. Na vsak način je pomen Albanije za nas v sedanjosti in v (prihodnjem desetletju le vojaški in absolutno nič gospodarski. Morda je to dobro, da ne postane naš sosed preveč poželjiv po tej deželi. — Po S. T. V. Društvo kmetijskih učiteljev iz luž* nih avstrijskih kronovin je imelo svoj ustanovni Občni zbor v Oorici, Tja kateri so prišli kmetifski strokovnjaki te Štajerske, •Kranjske, Goriške, Mre in Trsta. Članov je 35. Sledile so volitve v načelstvo in društveni odbor. Potem so si ogledali •kmetijsko šolo in na to so se odpeljali v Trst. o polnoči tako svetlo kakor v nebesih, da bodo različni oštirji odsekaši (naš oštir Žef pride tudi) in grandhotelirske od&eka-šice v občo zadovoljnost sknbcle tudi za zadovoljnost onega dela človeškega tele-laj kateri je raznim marerijalnim ljudem k srcu prirastel, med tem ko ori idealnih leži nekaj nižje — smo prepričani, da tudi največji htpohonder si ne bode mogel kaj, da ne hi prišel d ne 1, j u n .i j a 1 9 1 3 na S o k o 1 o v o p^r i re d' i t e.v. — Na zdar! Kolesarska zveza. K^lesaisko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da priredi na 22. jnnija it. I. veliko veselico s plesom in javno tombolo. Tombola K 200, činkvma *C 100. Vršila se bo tudi velika cestna dirka itd. Vsa cenj.' bratska društva naj blagovoli vzeti to na znanje glede svojih prireditev. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici .naznanja, da se slike o veliki kolesarski dirki okrog ».Gorilkega Krasa«, koja se je vršila dne 4. majnika t. L dobe pri društvenem fotografu Fr. Weissu ulica treh Kraljev. Odbor. Sokolski vestnik. Bratska društva Gš, S. Ž., ki se vde-ležijo pešizleta v Rihemberk in ki bodo pri tej priliki prisostvovala nastopu ta-mošnjega ibratskega društva dne 18. t. m. poživljamo, da se tega zleta v čini večjem številu vdeleže v društvenem kroju. Društva, ki se nameravajo odpeljati do Ri-herrtberga z Vlakom, naj se pridružijo žtipnemu predsedstvu, ki se odpelje iz Gorice ob 12 uri 7 min. z osebnim vlakom državne železnice. Ostalim društvom, ki bodo prikorakala peš v Rihemberg, naznanjamo, da }e zbirališče na veseličnem prostorni, ki se nahaja na gradu g. barona Levetzow-a, kjer dobe od predsedstva nadaljna navodila. — Predsedstvo. Prireditev »Goriškega Sokola« 1. ju- nlia v Gorici. — Priprave za prireditev »GoriSfcega Sdkola« dne 1. junija na Kata- rinljevem vrtu so v polnem teku. Ako so- ) jjijCno h^^ dimo po teh pripravah, obeta biti ta ve- » Ji ¦' ¦„.„ ' nn„in «. i u t- ... , . . ' T , , c - , Igralnica v Portorose. — Iz Budim- sehca izredno zanimiva. Nastop Sokolov i ..*.- . . , . ,..,..,. ... i pasta poročajo, da je dobil djvsi sodnik in Reki-Štefan-Penzera od avstrijske vjav Razne vesti Mlnisterski predsednik StUrgkh je poslal nemškemu šulferajnu, kakor poroča N. VV. Journal; tisoč kron. Občnega zbora se sicer ni udeležil, ali poslal je-tak lep dar! Spominski križec dobijo vsi oficirji in vojaki, ki so služili ob času balkanske 'vojne na meji. Križec bo čisto priprost z napisom-1912—13. Jadransko razstavo na Dunaju je obiskalo Binkoštne praznike 140.000 oseb. Potom kinematografa iščejo zgubljeno dekletce. ~ V Čikagu je izginilo dekletce bogatega meščana. Neka kinematogra-fična družba je napravila s fotografije deklice več kopij ter jih poslala na vse svoje filialke, da sliko dekleta pri vsaki predstavi v kinematografih reproducirajo. Po tej poti misli nesrečni oče najti svoje zgu- s prostimi vajami, koncertne točke, razni pevski zbori goitovo privabijo obilo občinstva. Tudi za smeh je preskrbljeno. Ne smemo še izdati vseh podrobnosti, vendar toliko lahfco omenimo, da imamo pripravljeno celo menažarijo živih, da celo prav živih živali, katere so polne hrepenenja žrtvovati se potom 'loterije za Sokolski dom. Upamo, da jim ho »ustreženo. Sestavila se je mednarodna Jurija za krasocvetno tekmo (Dragi 'bralec, če tega me razumeš, pridi, boš videl.) Razun tegs. ima veselični odsek pripravljenih vse polno tnilfh in nemilih presenečenj, milih za one, ki poselijo našo prireditev, nemilih pa za one, ki ne pridejo zraven, in katerih pravnukom bode še žal, da Se niih pradedje te veselice niso udeležili. Če omenjamo, da je ma senčnatem vrtu Katarini-ievem oh ibelem dnevu tema kakor v rogu in da bode vsled električne razsvetljave de dovoljenje za ustanovitev .igralnice ¦ Kopališču Portorose. Samomor radi politične obsodbe. — f.den najbogatejših Srbov v južni Ogrski Peter Radak je bi! obsojen" na 4 mesece zapora radi agitacije za Srbijo. Te dni se je vrgel pod vlak. Pustil je pismo, ki pravi, da ne more preživeti sramote, da je bil od ogrske sodnijc obsojen rodi svojega patri-otičnega postopanja. Sprejme se komptoarista, ki je zmožen slovenščine, nemščine, strojepisja in če mogoče tudi stenografije. — Ponudbe naj se -pošlje na predilnico v 169-3 Ajdovščino. ZAHVALA. Za izkazano srčno sožalje ob priliki smrti in pogreba moje ljubljene matere Terezije vd. Pavšič roj. Kolenc me veže dolžnost, da'izrečem svojo srčno zahvalo vsem sorodnikom, pri. jateljem in znancem, ki so mi stali ob strani v teh težkih urah. Posebno zahvalo izrekam gg. dež. uradnikom za spremstvo pokoj* niče na zadnji poti in za darovani krasni venec, drugim darovateljem lepih šopkov in sploh vsem, ki so mi izrazili svoje sožalje. Bog plačaj! Sv. maše zadušnice se bodo brale v Stolnici v torek, dne 20. maja ob 8. uri zjutraj. OORICA, dne 17. maja J913. Rudolf Pavšit, _ ¦ ¦ Trgovina i ieleznino — PINTER & LENARD comca nait«» a, ? GORICA prlporoeat* svojo veliko in bogato zalogo počrnjene žice za trte, trnjeve žice, razne mreže za. ograje, nosilce (travei-ze), cement, sesaJlke (pumpe) kovanja za bige in druge predmete te stroke, Zagotavljava točno in domaČo postrežbo in nizke cene. Esad paSa. Esad ipaSa/o katerem se je zadnje Čase toiiko pisalo, ima sedaj 50 let. Njegova preteklost je pisana in »romantična«. On je poglavar močne albanske rodbine, ki se je proslavil že, v svoji mladosti v »kr.vtri osvefi«. Pet sto Albancev, ki se niso plašili nikj^kega truda, jtnu Je 'bilo vedno na ragftotajča' B^V^-bTČJriftSnfc;' glavar, poveljnik razbojniške družine in nekalke vrste fevdalni gospodar z železno pestjo. Njegov brat Sami bej Teptani je s pomočjo intrig postal zaupnik sultana morda v žalosti, v razburjenju, marveč hladno in premišljeno in to vedno iz zasede kajti z licem v lice se Albanec nikoli ne spusti v iboj s svojim .nasprotnikom, marveč ga iz zasede ali z izdajstvom ubije. Sik a d e r s k i n a d š k o f ž e d v a-najst mesecev ni šel iz svoje p a 1 a č e, b o j i s e, d a n e b o žrtev Lkr. vjn e os v e tL, J^e r j e n i e g o v n e-[iSo6a« In •Primorec«. RAZGliAS. Mali oglasi. lajauajte pristojbina itaae 60 tU. Ako je oglat obittttjjit t« rHuaa st mko besedo S vU. lajpripi&raejle inserlranje it trgovce In obrtnike. "IkoJ* manjllh trgovcev in obrtnikov v Gorici, d»»U a raMti relo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažnjejo peBenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zozema (ptiatatitis, uretriti3, oistitia, mehnrne katarje, kamen, nespOBobnof.t za sa-drgavanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfe^jev Gasile K 4*—. lorabin Casfle, najboljSe protisifiliticno in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja p uspehom proti sifilidi, anemiji, impotonoi, kostoboli, isbias, vnetju Has, poltnim madežem, izgubi semena, poludjam. Bpermatoroi, aterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevaleo uri-nove Idseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 350. Vbriiganec Gasile zdravi beli tok, akutne in kroniSne katarje, vaginitis, uretretas, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd.. — Steklenica vbrizganca Casile K 350. Kdor Zeli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE! se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti Mb -ftMa totlNine, meleame in inih M, Zaloga neobdelane kotlovine in v plasteh. Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu, Stroji za žveplo 3 vrst: leseni, železni in iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni z potegalom, kakor kaše slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem. - Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti-peronosperi raznovrstnih Škropilnic in mehov za žveplo. Cene konkurenčne. flflikmn pkarija i* ahifiifiaraa Karo! Draščik «GviclHlmii(litliiMfi) zvrSuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejegn peciva, torte, kolače za birmance in poroke, oblikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna lica vin« In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦»¦ po Jako zmernih cenah. -"*• A. vd Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. oclfka zaloga = Kupuje staro kotlouinc po najuišji dneuni ceni. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča PETER MORETTI, kotlar GORICA. Uaraždinske Toplice (Hrvaško). Zdravilišče z žveplom. Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z električno ra'zsvečavo. Staroznanq radioaktivno zdraviliSCe z žveplom -\- 58° C. jak« priporočljivo proti protinu, revmatizmn, ischias itd. Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsi«, jatrah, želodcu in Črevesnih'boleznih. Elektr. masaža. — Blatne In šolnine kopeli. — Odprto celo lete. Moderna oprema. —Novi hoteli- Krasna okolica — Vojaška godba. Prospekt« pošilja gratis. Zdravnik: Dr. J. iohert IZIDOR NANUT autorižouana stavbena turdka fl ^jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune, in kolavdacjje po najnižjih cenah. Glavna zaloga Palma podpetnikav A. Drufovka (Gorica, Raštelj 3. Iglf :Zaloga usnja. oljkinega olja prve vrste t#m tvrft iz Utre, 0iMfi lilfilts,lviiil!n s prodajo na drobno in debelo. Prodaja aa Crobno: Kroi —-96,104, 112 1*20,1-28, 1*38, 1*44, 1*60, 1'80, 2'- 2*40 xa liti |6 72 vil. ------ Na debelo cene ugodite. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pnS& kupca do popolne vporsbe olja; po vpoiabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalogu J ------•--------- mila in sveč. Zobozdravniki in zobotehnlfki ai&lje Dr. I. Eržen fiORICH Jus. Verdi tebaliiCe Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste., ominfra v sodimi ateljeju od 9, ure dop. do 5. are pop. i \ Lekarna Mofoletti | v Gorici. ; ŽELODČNE KAPLJICE + z znamko sv. Antona Padovanskega. f • Zdravilna moč teh $ kapljic je neprekosljiva. • — Te kapljice vredijo ¦ redno prebavljanje, Če se jih dvakrat na dan po jedno sličico popije. Okrepč pokvarjeni želodec, store, da zgine i (Varstvene znamka). y kratkem Č8SU 0010- f | tica In životna lenost (mrtvost). Te , kapljice tudi store, da človek raji '' r Cena steklenici 60 vin iz 1 Pije. a že- J ine I no- • Te 4 "! C. kr. priv. kroji- Strokovna krojačnica za, izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo* sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Gorica, Travnik Štev. 5. m Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. J •¦v! Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavam, restavracij itd. — Pri privatnikih; osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd/ — Nama-zanje in poliranje parketov ter Čiščenje sip. — 'V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-45 Posluži se s proračuni in prospekti. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi BalteUa l. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Na]oeie)« kipmlifi* Blrikar&keia ti aTebaeaa klasa ter ttuta, preje ti ilUJ. potrrbSOinb 2« piearaice, Milna I« popotniki. Najbolj&e Sivanke za Šivalne stroje. POTREBflOlNB ta ArojaSt in fšvtfarfš* Svetlnjtee. — lolui renel. — If*Bne MUleo. lišna obuvala sa ?se letna fiasa. Semena za leleeiave, trava ia teielje. Najbolje oskrbljena zaloga xa kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sej mih in trgih ter na deieH.