II k m ■ »* ji Hi I LETO: VII., ŠTEV. 2 FEBRUAR 1967 CENA 40 par (40 st. din) GLASILO SZDL LJUBLJANA BEŽIGRAD ■ ZBORH OBČANOV Na zborih volivcev: PRORAČUN 1967 Koliko občin? Razprava o prihodnji Rotnunalni ureditvi v Ljubljani Politični aktiv bežigrajske °™ine se je zavzel, naj bi v Prihodnji komunalni ureditvi Ljubljane imeli Se vnaprej P*! občin in mesto kot druž-beno.poiitično skupnost. To •e četrta varianta v predlogu *Pni:sije za statut mesta Ljubljane. Katerakoli varian-i? 0 prihodnji ureditvi Ljubke ne bo stalna in tudi rlrto bo praksa naprej gra-!ja. in dopolnjevala, so me-Pni in poudarili, da četrta va-•hta ohranja marsikatere obre lastnosti sedanje samo-Prave in zagotavlja učinkov!-Urejanje mestnih zadev na Pteupravni osnovi. so prisostvovali "“»omiki občinske skupšči-ste 161 *lani občinskih vod-v družbeno političnih orga--auij. Na sestanku je bil WL predsednih mestnega od- lijubljann Janez v^0vn-> j*- da razvijamo Priautetnejsi hih vpliv urejanju mest- Prairiatiov’ 50 Poudarili v raz Vse« No Li kazalo zavreči zai|!|r)^ar se Je doslej poka- L-ebn" *'' Poševno, temveč je Lvtuh 10 i« ua poai- dalin1, pr*dohitvah graditi na-Ljubij kornuna,nl sistem v Nadalj. na 5. strani tj Predlog občinskega proračuna za tekoče leto je pred H nami. Če ga na hitro roko primerjamo z lanskim, ni kdo ve koliko večji, niti se bistveno ne razlikuje od tistega za leto |3 1966. Predlog proračuna za let 1967, kakršnega imamo pred J3 seboj, je pripravil svet za finance, obravnavala pa ga je že (3 tudi občinska skupščina. S tem nikakor ni rečeno, da ni CD mogoče ničesar več spreminjati, nekomu nekoliko vzeti, 13 drugemu dodati, kakor bo pač pokazala in utemeljila razpra-EH va na zborih volivcev. Ob vsem tem pa seveda ne smemo E9 pozabiti, da imamo več uporabnikov proračunskega denarja, El! ki jim pri najboljši volji ne bomo smeli rezati že tako skromni no odmerjenega deleža. B3 O proračunski delitvi za letos nam je predsednik občin- E5 ske skupščine Jožko Pirnar povedal: Naša občinska skupšči- čunskih uporabnikov, kd bo- na je o predlogu proračuna za letos v resnici za zdaj razpravljala le bolj načelno. Zakaj? Nikakor ni hotela dokončno izoblikovati vseh proračunskih postak, dokler ne bodo svoje besede rekli tudi volivci, skratka naj- de nujno potrebovali nekaj več denarja, kot jim ga zaenkrat omerja predlog proračuna. Kar zadeva šolstvo, sta svet za finance in občinska skupščina že zdaj zagotovila dovolj denarja, kakor je bilo predvideno glede na splošno rast šolstva kot največjega širši krog naših občanov, proračunskega uporabnika. Iz prakse vemo, da imajo Prav postavka za šolstvo se občani zmeraj določene je bolj povečala kot pa se želje oziroma zahteve pri povečujejo dohodki. Šolstvo posameznih proračunskih bo letos dobilo 14»/» veC de-postavkah, da jih ali zni- na.rja kot lani (investicije tu žujejo ali zvišujejo, kakor niso računane), skupni do-pač menijo, da je najbolj hodki pa bodo večji le za prav. Ko bomo Imeli vse 9,66 »/n. To je še en dokaz, da njihove predloge pred se- se potrebe šolstva hitreje ve-boj, bo svet za finance po- čajo kot pa dohodki pro-novno oblikoval višino po- računa, stavk posameznim upo- Določeno proračunsko re-rabnlkom. Potlej bo skup- zervo potrebujemo za manev-ščina konkretno razprav- riranje med letom. Za to pač Ijala o višini postavk za imamo to rezer Od lani enega in drugega ter spre- smo po zaslugi realnega pla-jela dokončen proračun za niranja nekaj prihranili. Ta letos.« Proračunska rezerva je letos razmeroma bogata. Kaj menite o tem? • Proračunska rezerva je zares močna, toda nikakor nd rečeno, da Je ne bi mogli kar takoj malo prirezati, kakor pravimo, oziroma zmanjšati, posebno v korist tistih prora- GRADIVO za zbore VOLIVCEV občinski proračun komunalni sistem v Ljubljani proračun mestnega sveta na 3,4, 5 in 6- strani denar smo z rebalansom prenesli v letošnji proračun. Znano je, da s tekočimi dohodki zelo težko pokrivamo izdatke (čez leto), če nimamo na strani kolikor toliko močne rezerve.« Vsi borci še zmeraj nimajo -oq efjvuap oi|i|OH Tuoaootus mo letos namenili za stanovanja borcev? • Kakor vsako leto tako bomo tudi letos odšteli la proračuna določen denar v ta namen. To je obveza občinske skupščine. Zaenkrat proračun predvideva za nakup stano' j za borce 60 milijonov din, razen tega pa še 28 milijonov din za delno pokritje komunalnega prispevka borcem, ki si bodo zidali hiše. Skupščina je določila posebno komisijo treh članov Zveze borcev In treh občinskih odbornikov, kd bodo skrbno proučili primer za primerom, ter se potem odločili, kateremu borcu in koliko bomo odšteli za komunal- Odlikovanja Predsednik republike Tito je ob 25. obletnici. revolucije odlikoval 51 Bežigrajčanov. Na slovesnosti, ki je bila v dvorani krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, je odlikovanja razdelil predsednik občinske skupščine Jožko Pirnar. Odlikovani so bdli (zraven imena navajamo delovno organizacijo, ki je predlagala odlikovanje): Red dela z rdečo zastavo: Ferdo Cerjanec (Inštalacija). Red zasluge za narod s srebrnimi žarki: Viljem Zupan (JUB) Red dela z zlatim vencem: Rajmund Bašin (Inštalacija), Živko Bernot (Agrobiro), inž. Sergej Bubnov (Gradbeni center Slovenije), inž. Herman Čertanc (Opekama Črnuče), Lado Mazovec (IMP). i Red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Herman Brence (Elektrotehna), Katarina Graselli (Agrobiro), Ferdinand Hlebš (IMP), Danilo Jančič (DINOS), Sonja PoberajKaras (Delavska univerza »Cene Štlupar«), Franja Petrič-Kitin (ZZB NOV), Franc Kumše (IMP), Apolonija Kocjan-Lipar (TONOSA), Jože Polaj- ki so na tem poslednjem spisku, kakor je bdlo rečeno pred časom. Toda že še preden smo odložili Iz rok ta spisek, se pojavljajo nove zahteve. To vprašanje bo morala proučiti občinska skupščina.« Kakšne težave se nam obetajo za letos? • Proračunska rezerva znaša zdaj, po prvem predlogu, 160 milijonov st. din. Za kakih štirideset bi jo morda lahko zmanjšali, da bi nekako zadovoljili najbolj kritične primere, več pa zares ne. Posebno težavo predstavljajo investicije v šolstvu. Prvotno so šole zahtevale 416 milijonov st. din, potem so to svojo zahtevo zmanjšale na 268 milijonov, proračun pa jim je odmeril le 169 milijonov st. din. Morda bomo tu kaj povečali. Vsekakor bo treba določiti prioritetni vrstni red in to bodo naredili zbori volivcev, nakar bo svet za finance ponovno pripravil popravljeni predlog proračuna. O končni redakciji pa bo sklepala občinska skupščina. Mislim, da bomo z razsodno razdelitvijo denarja, ki ga imamo na razpolago, uspešno zaključili proračunsko leto 1967.« NL Vrtca še ni, otrok pa že 50 Za novi vrtec v Soseski 6 v Stožlcah so doslej starši prijavili že več kot 50 otrok. Vrtec bodo predvidoma od- Največ odlikovancev je bilo iz bežigrajskih delovnih kolektivov. Odlikovanja predsednika republike jim je izročil predsednik občinske skupščine. Jože Pirnar I nar (Elektrotehna), Nikolaj Skok (TONOSA), Ivana Vukšenič-Strojan (TONOSA), Alojz Štrus (IMP). Red deda s srebrnim vencem: Alojz Avsec (Občinska skupščina), Franc Bokavšek (Inštalacija), Staša Dianev-Cvetko (ZZB NOV), Jože Čmugelj (Stanovanjsko podjetje Bežigrad), Janez Dremelj (ZZB NOV), Anton Gregorič (DINOS), Milko Grgič (Inštalacija), Jaka Hočevar (Cestno podjetje), Stane Hrženjak (Iskra-elementd), Peter Kamnikar (DINOS), Anica Medvedec-Kastelic (Krajevna skupnost »Boris Kidrič«), Karlo Kranjc (Elektrotehna), Anton Krašnja (Inštalacija), Franc Lenček (ZZB NOV), Franc Loboda (Belinka), Franc Mekinda (Občinska skupščina), Tinka Bergant-Muhar (Astra), Franc Sever (Inštalacija), Ciril štembal (Elektrotehna), Ivica Velikonja (Občinska skupščina), Rudolf Vindiš (Občinska skupščina), Karol Višnovec (Elektrotehna), Anton Vodnik (Občinska skupščina), Stane Zalar (ZZB NOV), Boris Žibert (Občinska skupščina), Franc Žitnik (Gradbeno podjetje Bežigrad). Medalja zasluge za narod: Alojz Marolt (Cestno podjetje), Ana Der-mastja-škrlep (TONOSA), Rudolf Vaca (Občinska skupščina). Medalja dela: Jože Horvat (DINOS), Franc Kržič (Cestno podjetje), Antonija Ažman-žuljan (ZZB NOV). V »KRISTAL« prii junija letos, sprejel pa »osebna komisHa bo 120 predšolskih in šolskih KUIIll&IJcl otrok. Ali veste v »čigavi« ulici stanujete? Imena na zelenih tablicah so večkrat uganka Posebna komisija občanske skupščine bo raziskala stanje v podjetju »Kristal«. Deset članov delavskega sveta je namreč zahtevalo, da hi predčasno razrešili direktorja podjetja. ck. Obrn^Cev ^ Be&gradom bodo od 10. do 20. mar- nd prispevek.« ™aV£U1 občinski proračun in proračun Bo potem letos vpraSanJe 111 Poslon„sveta ter Potrdili kandidate za odbornike stanovanj za borce dokončno »nce. rešeno? • Zal, ne. Za drugo leto nam preostane še 18 borcev; stance. -------- .Mala šola" Najprej ta, potlej pa zares v prvi razred Stran 7 1.400 .MILIJONARJEV’ Približno 1.400 bežigrajskih občanov je na odseku za dohodke občinske skupščine prijavilo, da so lani zaslužili več kot dva milijona starih dinarjev. En občan je zaslužil 6 milijonov S din, nekaj jih je z dohodkom okrog 5 milijonov S din, največ pa seveda z dohodkom od 2 do 3 milijone S dinarjev. piiinniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiii! Priprave na volitve Govori France Artnak, predsednik voiivne komisije pri občinskem odboru SZDL Ker gre zbiranje predlogov za možne kandidate h kraju, smo zaprosili za besedo predsednika volilne komisije pri obdinskem odboru SZDL Bežigrad Franceta Artnaka, da nam pove, kako je v naši občani potekalo to zahtevno in hkrati naporno delo. Takole nam je povedal: H Politične priprave na volitve so potekale in potekajo v naši občini zelo zadovoljivo. Zaenkrat nismo imeli posebnih težav. Lahko pa mi verjamete, da imamo dosti dela na terenu in v delovnih organizacijah. Pri tem se je predvsem na terenu angažirala SZDL, v delovnih organizacijah pa sindikat. Same priprave so potekale v obravnavanju meril, po katerih naj bi izbrali možne kandidate za odbornike v občinski skupščini. Ta merila so se izoblikovala na osnovi dosedanjega dela občinske skupščine. Pri evidentiranju kandidatov za republiške in zvezne poslance pa smo upoštevali merila oziroma načela, ki jih je sprejela zvezna konferenca SZDL Jugoslavije. Pri tem gre predvsem za izbor ljudi, ki bodo gospodarsko, kulturno in politično dorasli nalogam, ki jih čakajo v delu republiške in zvezne skupščine. Mislim na širši kvalitetni izbor, ker se pri izbiranju možnih kandidatov za republiško in zvezno skupščino nikakor ne moremo omejevati zgolj na svoje občinske meje. V zvezd s političnimi pripravami na volitve smo imeli sestanek širšega polit'čnega aktiva, na katerih smo obravnavali merila oziroma splošno sprejeta načela za evidentiranje odborniških in poslanskih kandidatov. Pri evidentiranju kandidatov za odborniška mesta v občinski skupščini smo še posebej imeli pred očmi usmeritev naše skupščine v prihodnjem mandatnem obdobju. Hkrati smo pri načelih za evidentiranje kandidatov mislili tudi na prihodnjo komu-nadno ureditev Ljubljane. V prvi vrsti je torej želja, da evidentiramo takšne ljudi, ki so strokovno sposobni, ki se aktivno zavzemajo za gospodarsko in družbeno reformo, in ki se zavestno bore za zmago samoupravljanja. Povsod na terenu volivci žele, da kandidira več ljudi, da bo večja možnost izbrati zares najboljše. Na pripravah in evidentiranju delamo že od začetka decembra. Nekih posebnih težav niti nimamo, je pa ogromno dela. Bazen SZDL so se pri pripravah na volitve angažirale tudi druge politične organizacije in s svojim delom pripomogle k uspehu. Evidentiranje možnih kandidatov ni končano, želim posebej poudariti, da imajo volivci še zmeraj možnost, da na kandidacijskih zborih občanov predlagajo nove kandidate za občinsko, republiško in zvezno skupščino.« NL Uspela predstava komedije »Mary« v Savljah Prosvetno društvo Savlje-Kleče je zadnjo soboto in nedeljo v februarju uprizorilo komedijo »Maxy, Mary«. Predstava je izredno uspela in gledalci so zadovoljni zapustili dvorano v Savljah. Režiser predstave je bil Roman Novelli, igrali pa so: Dragica Sever, Marjan Traj-lovič, Janez Presetnik, Jani Soline in Evgen Šerbec. V Savljah računajo, da bodo komedijo še približno desetkrat ponovili na gostovanjih. iid ZBOR OBČANOV glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana Bežigrad. Izhaja vsas mesec. Ureja uredniški odbor: Miran Blaha (predsednik), Janez Vinkler, Lojze Jakopič, Ančka Čerin, Jože Cr-nugelj, Niko Lapajne in Jože Vetrovec. Odgovorni urednik: Janez Snoj — Cena izvodu 40 starih dinarjev, let-na naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije 1.000 starih dinarjev — Tekoči račun pri NB >04 678-34 — Rokopise in slike pošiljajte na na- jj slov: »Zbor občanov«, m Ljubljana Parmova 33. M | - Tiskarna CP DELO | Gostilne »Kačič« ne bo več Zadnji dan februarja je bil tudi zadnji dan Kačičeve hiše za Bežigradom. Naposled so jo začeli podirati, da bi dobili prostor za novi kolektor v katerem bodo komunalne naprave (toplovod, električna, vodovodna in telefonska napeljava) za nove stolpnice na zahodni strani Titove ceste. Ni še določeno, kaj bo na prostoru, kjer je stala Kači-čeva h ša. Po vsej verjetnosti pa bo lam parkirni prostor, dokler ne bodo uredili nove Linhartove ceste. To pa še ne kmalu; asfaltirana ulica Bežigrad, priključena na T tovo cesto, bo tedaj edina sprememba na tem koncu Bežigrada. Za cestni promet ne bo sprememb. Lani za 11 % več nočitev tujih turistov V bežigrajski občini so lani zabeležili 37.638 nočitev domačih in tujih turistov. Nočitev tujih turistov je bilo za 11 »/o več kot lani; ker se število nočitev domačih gostov zadnja leta močno znižuje, je bilo skupno štavilo nočitev enako kot leto poprej. Gostov je bilo vsega 26.027 od tega 7.932 domačih in 18.095 tujcev. Kako izračunamo stanarino za letos? Primer obračuna za »staro« in »novo« stanovanje Stanovalci se močno zanimajo, kako se plačuje stana rina za letos. Stanovalci v hišah, ki so družbena last, bodo o tem seznanjeni s stanovanjsko’ pogodbo, enako pa obračunavajo stanarino tudi zasebni lastniki stanovanj. Za pojasnila se stanovalci lahko obrnejo na stanovanjsko podjetje »Bežigrad«, Vojkova 1. Revalorizirano in ekonomsko stanarino izračunamo na podla ji zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja. I. primer (za stanovanja, ki so bila grajena in vseljena po 1. januarju 1960). Postavimo, da je stanova^ nje ocenjeno s 100 točkami, površina znaša 68 kvad. metrov, vrednost točke pa j® določena na 1.050 st. dinar jev: število Vrednost Vrednost Skupna uporabna Vrednost točk točke 1 m2 stanovanjske stanovanjska stanovanja X S din = površine S din X površina m2 = S din 100 1050 105.000 68 7,140.000 Vrednost Letna Mesečna Amortizacija stanovanja stanarina stanarina za leto 1965 S din X 2 % s din : 12 1905/66 S din ; 2 S din 7,140.000 142.800 11.900 5.950 Vrednost Letna sta- Mesečna Kontrola Mesečna stanovanja narina 1970 stanarina vrednosti stanarina S din X 3,5 % s din : 12 1970 S din stanovanja ; 600 1965/1961) 7,140.000 249.900 20.825 7,140.000 11.900 Stanarina bo znašala leta 1967. — 14.131 st. dinarjev, 1968. — 16.362 st. dinarjev in 1969. leta — 18.593 st. dinarjev. Do 1970. leta plačujejo stanovalci le del stanarine, ker drugi del plačuje mestni svet kot subvencijo. II. primer (za stanovanja, zgrajena in vseljena, pred 1. januarjem 1960). Za ta stanovanja je bilo povečanje stanarine omejeno na 110“/», Stanarina za leto 1967. se izračuna tako, da se stanarini iz leta 1966. prišteje četrtina razlike med to stanarino in polno stanarino. Primer: Stanarina je 1. avgusta 1965. znašala 5.000 st. dinarjev, z 110“/» povečanem po 1. avgusta 1965 do 31. decembra 1966 — 10.500 st. din. Ce je polna stanarina po popisu predvidena za leto 1970. v višini 20.000 st. dinarjev, izračunamo razliko med polno stanarino in stanarino 31. decembra 1966 takole: 20.000 st, din manj 10.500 st. din je 9.500 st. din; to razliko delimo na štiri enake delo (znese po 2.375 st. din). Stanarina potlej znaša: za leto 1967. 10.500 + 2.375 = 12.875 st. din za leto 1968. 12.875 + 2.375 = 15.250 st. din za leto 1969. 15.250 + 2.375 17.625 st. din za let 1970. 17.625 + 2.375 = 20.000 st. din. J. C. ODLOK O SOCIALNIH PODPORAH Občinska skupščina je na predzadnji seji sprejela odlok o družbeni materialni pomoči. Z odlokom je določeno, kako občinska skupščina pomaga tistim, ki so zaradi posebnih okoliščin ekonomsko ogroženi in jim drugače ni mogoče pomagati. Družbeno materialno po- moč dobivajo občani, ki za' radi ostarelosti, onemoglosti, bolezni, duševne nerazvitosti ali invalidnosti, niso več spo* sobni za delo ali pa se je njihova delazmožnost zmanjšala, da nimajo vcc zadosti možnosti za preživljanje. Občinska skupščina jim pomaga, če nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni Pre' življati po zakonu o razmerju med otroki in starši-Družbeno pomoč dobijo J® družine, kjer ne morejo kriti vseh stroškov za šolanj® in poklicno usposabljanj® otrok in pa, če starši ne morejo plačati vseh stroškov za oskrbnino v zavodih, vrij cih ali pri rejnikih; pomoč je namenjena še občanom, 1“ so zaradi ostarelosti ali on®-moglosti potrebni domsk® oskrbe, pa nimajo zadori* denarja niti svojcev, da. 1" plačali stroške za bivanje v domovih. Vse zadeve okrog družben® materialne pomoči ureja %9' vod za socialno delo občin® Bežigrad, denar pa zagotaV' ija občinska skuščina v pr0-računu za socialno varstvo- Marsikateri naš občan verjetno ne ve, po kom se pravzaprav imenuje ulica, kjer stanuje. Objavljamo glavne podatke o osebah oziroma pojmih, po katerih so dobile ime ulice, ceste in trgi v naši občini. (1. nadaljevanje) Endlicherjeva ulica Ivan Endlicher se je rodil leta 1891 v Ljubljani, pozneje pa se je s starši preselil v Zadar in na Sušah. V gimnaziji je bil član napredne mladinske organizacije, ki se je imenovala po listu »Preporod«. Osnovna ideja organizacije je bila, da ni mogoče rešiti jugoslovanskega vprašanja v okviru Av-stro-Ogrske, ampak da je treba to umetno tvorbo razbiti in ustanoviti samostojno jugoslovansko državo. Zaradi revolucionarnih idej so Endlichcrja izključili iz 7. gimnazije, leta 1914 pa zaprli in zaradi »veleizdaje« obsodili. Kmalu zatem je septembra 1915 Ivan Endlicher, komaj 23-lcten, umrl v graški jetnišnicl kot narodni mučenik. V Fabianijeva ulica Veliki slovenski arhitekt Maks Fabiani se je rodil 1865 v Kobdilju pri Sta njelu na Krasu, obiskoval realko v Ljubljani in tehniško visoko šolo na Dunaju. Bil je sodelavec znanega arhitekta O. Wagner-ja in je postal univerzitetni profesor za arhitektonsko kompozicijo na univerzi v Gradcu in na Dunaju. Leta 1920 je prevzel vodstvo urada za obnovo Gorice in poslej živel v rojstnem kraju in v Gorici, kjer je avgusta 1962 tudi umrl. Vsaj v desetih evropskih mestih stoje svojstvene zgradbe, ki jih je projektiral Fabiani, posebne zasluge pa ima za Ljubljano. Proti koncu prejšnjega stoletja je izdelal regulacijski načrt za naše mesto in postavil nekaj pomembnih poslopij (Bambergova hiša na Miklošičevi cesti, šentjakobska šola, Mladika, Jakopičev paviljon itd.) Prištevajo ga med pionirje nove arhitekture na prelomu stoletja. ■M ll»l»IIIIIIMMIIIIIIIII«Millllll«lllfrlBIIIIilliro^ Foersterjeva ulica ima ime po češkem skladatelju Antonu Foersterju, ki je večino življenja preživel med Slovenci. Rodil se je l. 1837 v Osenicah na češkem in se po dovršenih gimnazijskih in pravnih študijah posvetil glasbi. Sprva je prevzel mesto stolnega organista in pevovodje v Senju, leta 1867 pa je prišel v Ljubljano in živel med nami vse do 17. aprila 1926, ko je umrl v Novem mestu. Pomemben je kot organizator cerkvene glasbe pri nas (uglasbil je osem latinskih in tri slovenske maše), na posvetnem področju pa je ustvaril prvo slovensko umetno opero »Gorenjski slavček« (prvič izvajana 1872) in opero »Dom in rod«. Zelo priljubljene so tudi njegove zborovske pesmi. Foerster se je uvrstil med najpomembnejše slovenske glasbenike svoje dobe in je bil poleg Gerbica izjema med slovenskimi skladatelji, ker mu je bila glasba poklic. Franketova ulica Ivan Franke je znan kot slikar, pa tudi ribiški veščah, Rodil se je l. 1841 v Dobju pri Poljanah nad Škofjo Loko, študiral slikarstvo na akademiji na Dunaju in v Benetkah in odpotoval 1873. na Kitajsko, kjer je ostal več let. Po vrnitvi je bil profesor risanja na srednjih šolah v Kranju in v Ljubljani. Po slogu je bil romantik, ki se je razvil v zmernega realista. Največ je sli- ški posnemovalec je imel več uspeha s prevodi (Baumbachov »Zlatorog«, Shakespearov »Kralj Lear«, prvi del Goethejevega »Fausta«). Napisal je tudi prvo dramo z naturalistično osnovo »Iz osvete« in libreto za Ipavčevo ope- Zelo se je trudil za po-vzdigo kmetijstva in se ukvarjal z znanstvenimi poskusi, ki so ga stali mnogo truda in denarja. Posebno je zaslovel kot čebelar, saj je imel v poznejših letih včasih 400 do 500 panjev. Vse svoje premoženje je zapustil »siromašnemu, bolnemu in pomoči potrebnemu človeštvu«. Godeževa ulica v Stožicah se imenuje po družini Jakopičevih, po domače Godeževih. (Po drugi družini Jakopičevih se imenuje Bratov Jakopičev ulica v Mali vasi). Kot borec Pohorskega bataljona je padel Stefan Jakopič, rojen leta 1916, po poklicu kovinostrugar. Znan je bil kot pošten in iskren fant. Delal je v naprednih organizacijah že pred vojno, takoj po italijanski okupaciji pa se je vključil v ilegalno delo. Bil je povezan z narodnim herojem Tonetom Trtnikom in je sodeloval že pri prvih akcijah proti okupatorju na terenu Mala vas — Stožice. Maja 1942 je odšel k partizanom, najprej v Kamniški bataljon, potem pa v II-grupo odredov in v - Pohorski bataljon, kjer ga je januarja 1943 z vsemi soborci doletela smrt. Ali veste v čigavi' ulici stanujete? kal pokrajine. Pomembne so zlasti popotne skice s Kitajskega. Kot ribiški strokovnjak je prvi uvedel pri nas ribogojnice in obogatil slovenske vode z novimi vrstami rib. Umrl je v Ljubljani leta 1927. Funtkova ulica Pesnik Anton Funtek je bil učitelj in profesor na ljubljanskem učiteljišču. V Ljubljani se je leta 1862 rodil, tu je v starosti 70 let tudi umrl. Pisal je lirske pesmi, ki so jezikovno in oblikovno izglajene, a čustveno in miselno revne. Kot tipičen pesni- ro »Teharski plemiči«. Vešče je prevajal slovensko poezijo v nemščino. V letih 1891 do 1894 je urejeval »Ljubljanski zvon«. Glavarjeva ulica ima ime po narodnem gospodarju in mecenu Petru Pavlu Glavarju. Bil je vzor duhovnika, ki je posvetil vse svoje moči duševnemu in gmotnemu napredku svojih faranov. Rodil se je v Ljubljani l. 1721, živel kot župnik v Komendi pri Kamniku in si /casneje kupil graščino Lanšprež na Dolenjskem, kjer je l. 1784 umrl. IIMIIMMIilii! OBČINSKI PRORAČUN 1967 Dohodki Y obCinskem proračunu računajo letos z 2,7 milijarde S dinarjev dohodkov. Najpomembnejši vir Proračunskega denarja je seveda prispevek iz oseb-neSa dohodka. Bilo naj bi Sa za 1,6 milijarde starih Omarjev. Tako kot v vsej Sloveniji tudi za Bežigradom računajo na 10 % povečanje v primerjavi s preteklim letom. Predvidevajo tudi večji prispevek od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti, to pa zaradi večjega števila novih obrtnikov. Drugi prispevki (prispevki od samostojnega V milijonih Sdin ol. is -Sc- Ii P i! Hi • I2 Ii! nohod ki PRISPEVKI: Prispevki iz osebnega dohodka iz gospodarstva - 1,019,4 1,123,6 10,2 % Prispevki iz osebnega dohodka zunaj gospodarstva 470,3 518,1 10,2 % Prispevki iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosta 22,9 30,0 31,2 »/o Prispevka od samostojnega opravljanja - obrtne dejavnosti 75,3 90,0 19,5 »/o Prispevki od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti v Pavšalu 99,7 100,0 0,3 o/0 fJrugi prispevki 38,9 53,3 37,0 o/„ »AVKI: Občinski prometni davek od Prometa blaga v trgovini 299,5 320,0 6,8 o/0 Občinski prometni davek od a‘Koholnih pijač v trgovini 93,8 100,0 6,6 »/o Občinski prometni davek od “‘koholnih pijač v gostinstvu 56,1 58,0 3,5 o/o Davek od plačil za storitve ‘ 79,4 80,0 0,7 o/o krugi davki 92,6 85,2 (—0,9 %) UVK.SE: 56,4 58,5 3,6 o/o Drugi dohodki 18,2 20,5 12,3 o/„ ?r®sežek dohodkov po računu od prejšnjega leta 57,7 160,2 177,5 o/0 J^odki iz prejšnjih let 69,7 — — ^ Skupaj: 2,550,2 2,797,0 9,6 o/o SKUPNE MESTNE POTREBE ^Bežigrajska občina bo letos prispevala 451 ndh « f07 S c^n ^ financiranje skupnih mest-nerri treb' Ekarja, ki se bo nabral pri mest-vsoh Su*tu’ bo tetos več kot lani, ker je delež Let^ viSji' dohodk nelcoliko drugače * urejena delitev ranif. vV med občino in mestom: za financi-PičnihSlcupnil1 mestnih potreb bo šlo 85 % tl-činalv dohodkov, ki se zbirajo po ob- daVek 50 sodne in upravne takse, občinski davek Pro 300.000 st. din za pomoč odpuščenih iz zapora, en milijon za nagrade prostovoljnim socialnim delavcem v krajevnih skupnostih Savsko naselje in Posavje ter 600.000 st. din za podporo družinam katerih branitelji so pri vojakih. Oskrbnina za odrasle v domovih: 18,3 milij. st. din 15 milij. st. din je namenjenih za dopolnilo k oskrbnini 52 osebam, ki so v domovih in za 8 novih primerov. Pri- spevek svojcev je znašal lani 15,8 milij. st. din. Oskrbnine v domovih znašajo od 31.500 do 65.000 st. din mesečno. Povprečni mesečni prispevek občine znaša 20.300 st. din. 3,3 milij. st. din je namenjenih za dopolnilo k oskrbnini za 9 defektnih oseh v zavodih in za en nov primer. Oskrbnina v teh domovih znaša 38.500 din mesečno. Oskrbnina za mladoletnike v domovih: 27,5 milij. st. din 17.2 milij. st. din je predvidenih za dopolnilo k oskrbninam za 40 mladoletnikov v zavovdih (prispevek staršev je znašal lani 8,5 milij. st. din) in za 5 novih primerov. Oskrbnina v vzgajališčih znaša od 36.500 do 70.000 st. din mesečno. 7 milij. st din je namenjenih za dopolnilo k oskrbninam za 24 defektnih otrok v zavodih in za 3 nove primere. Oskrbnina znaša od 34.100 do 105.800 st. din na mesec. 2.2 mihj. st. din je predvidenih za dopolnilo k oskrbninam za 8 otrok v dijaških in mladinskih domovih in za dva nova primera. 600.000 st. din je predvidenih za stroške posvetovanja Mladinskega sprejemališča v Ljubljani, 500.000 st. din pa za nadzidavo Mladinskega zaščitnega doma v Dornavi (dom za duševno defektne). S tem bi dobili pravico do ene postelje v tem domu. Pomoč družini za varstvo otrok: 16.9 milijona st. din 5.3 milijona st. din je predvidenih za prispevek k oskrbnini za 97 otrok v vrtcih, za katere starši ne morejo plačati celotne oskrbnine. Povprečni prispevek znaša 4.600 st. dinarjev mesečno. 800.000 st. din je namenjenih za pomoč pri plačilu šol- skih malic za 170 otrok (povprečno 400 st. din na mesec) in za kosilo 20 otrok (povprečno 150 st. din na dan). 1.6 milijona st. dinarjev je predvidenih za socialno pomoč materialno huje prizadetim družinam za oskrbo in šolanje otrok. Pomoč bo dobilo 16 družin, najvišja podpora znaša 20.000 st. dinarjev mesečno, povprečno pa 8.330 st. din mesečno. 9 milijonov st. dinarjev je namenjenih za prispevek k rejninam za 45 otrok in 5 novih primerov. Prispevek staršev je znašal lani 3.8 milijona st. dinarjev. Povprečna mesečni prispevek k rejnini znaša 19.500 st. dinarjev. Za izredno pomoč (za šolske potrebščine) rejenčkom je namenjenih 600.000 st. dinarjev, za povišanje rejnin pa 700.000 st. dinarjev, da bodo vsaj deloma uskladene z rejninami v drugih občinah. 200.000 st. dinarjev je predvidenih za kritje stroškov v dečjem in materinskem domu (3 primeri za- bivanje od 14 do 21 dni). Pomoč borcem NOV: 39.1 milijona st. dinarjev. 24.5 milijona st. dinarjev je predvidenih za izplačilo že odobrenih osebnih občinskih priznavalnin borcem. Priznavalnina znaša povprečno 16.000 st. dinarjev na mesec, dobiva pa jo 144 borcev. 3 milijone st. dinarjev je predvidenih za izplačilo že odobrenih družinskih priznavalnin. Povprečno znašajo 14.000 st. dinarjev mesečino, dobiva pa jo 18 upravičencev. 3.5 milijona st. dinarjev je predvidenih za 20 novih primerov priznavalnin (povprečno 15.000 st. din mesečno). 3.5 milijona st. dinarjev je namenjenih za enkratne občinske priznavalnine za borce in člane ZB za primer bolezni, nezgode, za nabavo ozimnice itd.). 3.5 milijona st. dinarjev je predvidenih za stroške zdravljenja borcev. Za zdravljenje v zdraviliščih prispeva polovico zneska občinska skupščina, polovico pa borci sami. 100.000 st. dinarjev je predvidenih za kritje šolnin borcem (za pridobitev višje strokovne izobrazbe). Za enkratne občinske priznavalnine koroškim borcem, ki so socialno ali zdravstveno ogroženi, je predvidenih en milijon st. dinarjev. Kategorizacija otrok: 500.000 st. dinarjev. Znesek je predviden za kategorizacijo 20 otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Zavod za socialno delo: 27 milijonov st. dinarjev. Zavod opravjja strokovno socialno delo v občini. Letošnji proračun je povečan zaradi večjih materialnih stroškov in povečanja plač, ki so jih uskladili s plačami občinskih uslužbencev in uslužbencev drugih ljubljanskih zavodov za socialno delo. Zdravstveno varstvo - 60,6 milijona Sdin Zdravljenje neprcmožnlh: 10 milijonov st. dinarjev. Po zakonu o zdravstvenem varstvu občanov mora občina plačati zdravljenje tistih občanov, ki niso socialno zavarovani in niso sposobni, da bi plačali račune zdravstvenim zavodom. Ta postavka se je že lani precej povečala, letos pa računajo, da bo še več takšnih primerov. Prispevek za zavarovanje kmetov: 500.000 st. dinarjev. Denar je namenjen za kmete, ki so socialno zavarovani. Zdravstvena preventiva: 10 milijonov st. dinarjev. Ta postavka je precej večja kot v lanskem proračunu. Po sklepu komunalne skupnosti za socialno zavarovanje je namreč občina dolžna sofinancirati preventivno zdravstveno službo: patronažno službo, babiško službo, kontrolne preglede otrok v vrtcih in pre- Proračunske dileme Odbojka s preventivo preventivna zdravstvena dejavnost, kamor sodi tudi patronažna in babiška služba, pa kontrolni pregledi otrok v vrtcih ki pred izborom za letovanja, se je znašla med nič kaj radodarnimi finančnimi strici: socialno zavarovanje zmanjšuje svoj delež, občine pa se branijo povečati svojega. Preventivna dejavnost, služba, ki so jo leta in leta s težavo postavljali na noge, spet šepa. V ljubljanski regiji bodo letos imeli kar 4,3 milijarde starih din manj denarja za zdravstveno varstvo kot lani. Komunalna skupnost socialnega zavarovanja je zato priporočila občinskim skupščinam, naj skušajo obdržati zdravstveno varstvo neokrnjeno in naj zagotovijo denar za preventivo. Socialno zavarovanje bo prispevalo pol denarja, drugo polovico pa naj bi občinska skupščina. Po računih zdravstvenih domov Bežigrad in Črnuče bd v bežigrajski občini potrebovali 17 milijonov starih dinarjev, da bi obdržali zdravstveno preventivo v takšnem obsegu, kot je bila lani. Preventiva je v urejenem zdravstvu sila pomembna reč. Uspehe na tem področju je v Ljubljani mogoče prikazati kar s številkami: umrljivost dojenčkov, denimo, je bila pred desetimi ali petnajstimi leti še precej visoka, zdaj pa je na običajnem evropskem povprečju. Največ zaslug pripada prav zdravstveni preventivi. O socialnem zavarovanju in denarju je zadnje čase precej govora. Povsod tudi iščejo rezerve. Za Bežigradom so, na primer, ukinili, dve ambulanti. Toda, če socialno zavarovanje išče rezerve pri preventivi, mar ni to — ne-zdravstveno rečeno — neekonomsko? glede za izbor otrok, ki gredo na zdravstvena letovanja, laboratorijske preglede v zvezi s temi pregledi, preventivno dejavnost za nezavarovane osebe in kmečke zavarovance ter organizacijo cepljenja. Socialno zavarovanje prispeva polovico denarja, polovico pa naj bi zagotovila občina. Svet za zdravstvo je predlagal, da bi namenili za preventivno dejavnost 17 milijonov st. dinarjev, svet za finance pa je predlagal, da bi namenili 10 milijonov st. dinarjev. Počitniška letovanja: 14 milijonov st. dinarjev. Svet za zdravstvo je predlagal 19 milijonov st. dinarjev, svet za finance pa je to postavico znižal na 14 milijonov st. dinarjev. Letovanje 986 otrok bo veljalo 29 milijonov st. dinarjev; od tega zneska prispevajo starši 40 odstotkov, občina pa 60 odstotkov, kar znese 19 milijonov st. dinarjev. Oskrbni dan velja 1.670 st. dinarjev, letovanje 18 dni pa za enega obroka 30.060 st. dinarjev. Zdravstvena prosveta: 360.000 st. dinarjev. Denar je namenjen za zdravstvena predavanja in tečaje po programu občinskega odbora Bdečega križa. Počitniške baze: 25.8 milijo- na st. dinarjev. Od te vsote je 19 milijonov st. dinarjev predvidenih za razširitev doma v Umagu, kjer bi pridobili 30 novih ležišč. 5 milijonov st. dinarjev bi šlo za novo opremo tega doma, ki je že močno dotrajana (zlasti postelje), za ureditev kuhinje in kopalnice ter za opremo novozgrajenih prostorov. En milijon st. dinarjev je predvidenih za popravilo doma v Umagu, ker je bil lani v neurju poškodo- Komunalna dejavnost - 90,6 milijona Sdin Geodetska dela in programi: 32 milijonov st. dinarjev. Svet za urbanizem je predlagal za ta namen 85.6 milijona st. dinarjev, vendar pa Proračunske dileme Podpore »Socialne podpore« je postavka med izdat ki v občinskem proračunu, kjer se številke, zapisane ob teh dveh besedah, ne zmanjšujejo, pač pa so iz leta v leto višje. Podporo dobijo občani, največkrat ostareli in zraven še bolni, ki se najteže prebijajo skozi življenje. Prepričani smo, da podpore dobijo tisti, ki so jih najbolj potrebni. Mimo postavke v proračunu za socialo varstvo, tudi občinski odbor Rdečega križa in Zveze borcev, krajevne skupnosti in Društvo upokojencev predvidevajo v svojih proračunih manjše zneske za socialne podpore. Prav gotovo te organizacije dobro poznajo svoje člane in še laže najdejo tiste, ki jim Je najhuje, kot pa socialni delavci v občinskem merilu. Morda si včasih celo podajajo kljuke na vratih. Za to le gre: ob socialnih podporah iz različnih virov lahko kdo hudo prizadet ostane ob strani, pri kom drugem pa kar večkrat potrkajo na vrata. Proračunske dileme MILIJARDA IN MILIJON Šolstvo v naši občini naj bi letos dobilo milijardo starih dinarjev. V proračunu pa je najti tudi milijon dinarjev za — večerno osemletko. Družbena skupnost prispeva nekaj denarja tudi za tiste, ki so željni znanja, pa niso imeli možnosti, da bi se usedli v šolske klopi ali pa so šolo — verjetno iz upravičenih razlogov — predčasno zapustili. Vojna vihra in veliki socialni premiki, pa tudi zapostavljanje šolstva, so pač terjali svoj davek. Denar za izobraževanje ni vržen proč. Milijarda, ki jo vložimo danes, se bo obrestovala čez deset ali 15 let. Brezplačno šolanje, ki ga državljanom zagotavlja družba, mora roditi sadove. Ali bo ta milijarda zagotovilo, da čez deset let ali še prej, ne bomo več potrebovali večerne osemletke? so se potlej omejili le na najbolj nujne stvari oziroma na načrte, ki so že izdelani in jih je treba plačati. Za ureditveni načrt Gmuč bo treba plačati še 9 milijonov st. dinarjev, za zazidalni načrt Gmajne še 329.000 st. dinarjev, za zazidalni načrt stanovanjske soseske južno od železnice na Omučah še 144 tisoč st. dinarjev, za urbani-stično dokumentacijo za Sosesko 3 pa 4.6 milijona st. dinarjev. Denar bi rabili še za zazidalni načrt centra Bežigrada, Soseske 7 in 8 ter Črnuč, za načrte za podvoz na Parmovi cesti, za predel severno od Vilharjeve ceste in nekatere druge načrte. Za vse torej ne bo denarja in svet za urbanizem se bo moral odločiti, kateri načrti bodo letos le pri šli na vrsto. Nadzor gradenj: 550.000 si. dinarjev. Denar je namenjen za gradbeno nadzorstvo pri tistih objektih, kjer je investitor občinska skupščina. Gradnja vodovoda Šentjakob —Podgorica: 50 milijonov starih dinarjev. Občinska skupščina naj bi letos za nadaljevanje gradnje vodovoda prispevala 50 milijonov st. dinarjev. Precej denarja zberejo tudi prebivalci s prostovoljnimi prispevki oziroma s plačilom za priključke. Vzdrževanje parkov in naša dov: 8 milijonov st. dinarjev. Mestni svet vzdržuje parke in nasade mestnega pomena za Bežigradom, druge zeleni ce, ki jih proračun mestnega sveta ne zajema, pa naj bi vzdrževali z denar,pon iz občinskega proračuna. Občinska uprava -201 milijon Sdin Proračun za občinsko upravo Je nižji kot lani ker se Je nekaj služb združilo za vso Ljubljano, te službe pa financira mestni svet. I Finančni načrt uprave: 171 milij. st. din Največ denarja gre za osebne dohodke uslužbencev ob čine ter za materialne izdatke. Ob koncu preteklega leta Je imela občinska uprava še 65 zaposli onih ali 26 manj kot na začetku leta 1966. Od zaposlenih jih ima 13,8 o/„ visoko izobrazbo, 16,9 »„ višjo izobrazbo, 33,9 <>/„ srednjo in 27,7 »/o nižjo izobrazbo, W ‘ pa je tehničnega oseb]«', j vprečni zaslužek v preteK* letu je znašal 102.765 st 11 narjev mesečno na enega ■ poslenega (všteti so tu(*\ norarji, plačilo nadur k; -sebne nagrade). PovP1® zaslužki v .egospodarsi® ^ ganizacijah za BežigradO® ’ znašali lani 104.708 st. d® t ^ jev mesečno na enega *r sl enega. V preračunu je predvio®^ dinarje* še 5 milij. st. prejemke voljenih 05®'’' ^ milij. st. din za stroške* , , danj skupščine in sve' 700.000 st. din za stro#M stoljubja, 700.000 st. 22 bene objave, 400.000 st- T^t za potne stroške im 2J' “ st. din ia {»osebne nan’6ll,|(l. V proračunu uprave č o milij. st. dinarjev za s • -ške ob skupščinskih ’ 5 spomladi letos. Za str0\l ^ uvedbi prispevka za of**' mestnega ze-iljlšča, J® ^ videnih 7 milij. st. a, ker je skupščina skletd^ ti stroški ne bodo brajr a zbrane denarja od ka za uporabo m®5" W zemljišča. Za tehnične “J ®j( šave v službi milice je r 'či videnih 5,2 milij. st. din* ilij Financiranje skup* J* mestnih potreb ' za 451 milijonov Ra Kako so letos uxej®J« ---nančni »odnosi« med ^ dij in mestnim svetom. Jemo v posebnem K objavljamo pa tudi mestnega sveta. lo Pr Dotacije krajevni'1'1*' skupnostim -36 milijonov Sdi'1™ Krajevne skupnosti bn devajo 21 milij. st. ^ za osebne dohodke, st. dinarjev za mater^jA datke, 2 mili j. st. dinbo^, posebne namene. za sestanke, priredit^® S# K obv®^ . 2,5 milij. st. dinarjev,^ fcjj. Vilm) zašči'o ter 10 ter din investicij za center v krajevni si Stadion. >f Krajevnih skupnostiiitl| estnem in 6 na jv ICr«T>1 mestnem skem področju skupnosti skrbijo ogrožene občane, sod ^ e ( z otroško varstvenimi. ^ vami, vodijo družben« ^ ter civilno zaščito, s k1, liv, komunalno ureditev i10 )otacije družbe1^-. titi olitičnim orga*1 ^ ijam in društv^tni 8,5 milijona Občinski odbor SZb ■ idieva 13 milij. st ^t. ov in sdcer 8,3 nuWi ^ djjbl j osebne dohodke, ' din m materiatn« funK°' milijon za *— r-r^j. iatke (posvetovanj*’^ % minarjd) in en ^ 'p. laike ob skupščin**^ tvah spomladi lethj9' Dohodkov ne r članarino bi iškemu odboru. . Občinski komite 3,1 milij. st. dibjS Občinski komite ,t, rniMJ- edvidel 4,2 laikov: za osebo® ' tič milij, st. din, z« 11 ^ ‘h, izdatke 876.000 ® ."Ih funkcionalne u oč st. din le, seminarji, dri' most mladine n® & V nnO - Predvidevajo ll)(1 ., h »hodkov od člana'’' ^ Občinski odbor _ ^5 ........... borcev NOV , 1, din zztf V Ibčinski odbor " previdel 9,6 nai atkov. Za osebo« gt iaov. z,u S*', bi šlo 5,3 1? materialno lzdfr,iccl®^ na st. din, fl' ‘ jid stke 1,2 mili.1- » ' itve, obisk P J; .-.ivkslavo, P® 1/ ^ GRADIVO ZA ZBORE VOLIVCEV bolnih članov), 130.000 28 zgodovinsko in mu-1 dejavnost, 319.000 za »meniško dejavnost, 445.000 I ■ “U1 za komemoracije, 152 ^ za dejavnost Zveze vo- ' vojnih invalidov, 770 Tj" din za Združenje re- II oficirjev in podoficir-: j’40,000 st- din za sekcijo •'»rnirancov in 56.500 st. din Rf?kcijo vojnih ujetnikov. M 436-000 st. din J0*5™11 dohodkov. ! Stih jObiinslca zveza Društev pi * S I’3 mili eJ av®za DPM I ^6la ?'r' st. di «1 tega en milijo dlifi ^odke, 416.000 s # W nnn izdatke i s" izdate ^ “ funkciona m i, (posvetovanja, s prireditve. PT' ^nov^T’3® varstvenia pffevah^ ^ šolam ob P1' ». finski odbor S S,9’2-000 st' «i» - sKupšč 4^“ j* 2.2 milij. st. ilij •fstmh dohodkov )H »000 s> ^ 0(1 61am« to in vin J® ^ fcvvoda ' A^0 000 st. din od ^.zdravstVo) »i L . J- st. din za -m« , “■»Ulj ^fvodaij,,' ^ (zdravst » letaka in socialm OTČaij Predavanja I loV^6 Pomoči, l0 v soc »tarnal prve 130 v ^ 5 ^‘V UlnUPOknjW,CeV fe°4 dojencev ^,'Wl'nm3cma st- i«' bistev (Čl »>ki P^rtmna), • o-'-«- vakJiiii 500.000 st. 28 zimsl filmske In godbene sekcije, knjižnice itd.) in precej za vzdrževanje prostorov. 2e tri leta dobivajo enako dotacijo in dejavnost je precej zastala. Tur stično društvo Bežigrad: 1,6 milij. st. din Občinska skupščina je sklenila, naj dobi turistično društvo 30Vo turistične takse, ki se bo nabirala od nočitev turistov za Bežigradom ;7(b/0 gre v mestni sklad za napredel- turizma). V proračunu turističnega društva je predvidenih 1,7 milij. st din za osebne dohodke in 2,6 milij. st. din za fiukcsonalne izdatke (seminarji, olepševalna akcija, reklamne table in smerokazi, organizacija turističnega biroja, udeležba na sejmih in razstavah itd). Zveza slepih: 680.000 st. din Za Zvezo slepih prispevajo vse ljubljanske občine. Zveza gluhih: 540.000 st, din Za zv ao gluhih prispevajo vse ljubljanske občine. Občinska gasilska zveza: 6 milij. st. din Za osebne dohodke predvidevajo 192.000 st. dinarjev, za vzdrževanje gasilskih domov en milijon st. dinarjev, za dotacije gasilskim društvom 900.000 st. dinarjev, za nov avtomobil 4,2 milij. st. dinarjev itd. Negospodarske investicije in anuitete -281,9 milijona Sdin Prispevek za bolnico: 82,6 milij. st. din Za gradnjo nove ljubljanske bolnišnice prispevajo vse slovenske občine. Letošnji dedež bežigrajske občine znaša 82,6 milij. st. din. Stanovanja borcev: 60 milij. st. din Na stanovanja čaka še 18 borcev. Občinska skupščina bo skušala čimpreje preskrbeti stanovanja še tein borcem in letos je za ta namen predvidenih v občinskem proračunu 60 milij. st. dinarjev. Prispevek za komunalno ureditev zemljišč: 28 milij. st. din i k 5« j »bjei ei to m s c!? ih it Občinska skupščina je na eni od lanskih sej sklenila, da bore ki jodo dobili parcele za gradnjo individualnih hiš v Podborštu na Črnučah, ne bodo plačah komunalnega prispevka v celoti. Denar za to raaUko bo zagotovila občinska skupščina, v proračunu je 28 milij. st. dinarjev. Na zadnji seji občinske skupščine so sestavili odbor-niško komisijo, ki bo skupaj z občinskim odborov ZZB NOV pregledala seznam borcev, ki še čakajo- na stanovanja oziroma na parcele za gradnjo hiš, da bodo stanovanj oziroma ugodnosti pri komunalnem prispevku deležni res najbolj potrebni. Anuitete za Zdravstveni dum: 52,5 milij. st. din Znesek predstavlja anuitete, ki jih je letos treba plačati. Anuitete za šole: 10 milij. st. din Znesek predstavlja anuitete, ki jih je letos treba plačati. Ostale anuitete: 48,8 milij. st. din Tu so zajete anuitete za ceste, domove krajevnih skupnosti tn šole; gre večinoma za zadnji odplačilo. Gospodarski posegi - 76,6 milijona Sdin Vzdrževanje cest: 50 milijonov st. din Postavka za vzdrževanje cest je precej znižana v primerjavi s predlogom sveta za komunalne ideve. Denar bo šel za vzdrževanje makadamskih cest (12,5 km) in asfaltiranih cest in ulic (29,8 km). Vzdrževanje ene-"® kilometra ceste velja približno 650,000 st. din na leto. Denar je namenjen tudi za krajevne GRADIVO ZA ZBORE VOLIVCEV GRADIVO ZA ZBORE VOLIVCEV Družbeno-politična ureditev Ljubljane PREDLOGI SO TU skupnosti, ki vzdržujejo 25 km cest ter za vzdrževanje železniških prehodov, kjer mora po novem tudi občina prispevati svoj delež, za čiščenje snega, kjer Je to delo po odloku mestnega sveta dolžna opraviti občina itd. Potrebno pa bi bilo še zagotoviti denar za položitev novega asfaltnega tepiha na avtobusnem postajališču pri Gospodarskem razstavišču, ker je močno poškodovano vozišče že nevarno za promet ter za ureditev hodnika od Trstenjakove ulice do ulice Bežigrad vzdolž Titove ceste. Premija za mleko: 24'milij. st. din Premijo za mleko prispevata tudi federacija in republika, toda le pod pogojem, če tudi občina prispeva svoj delež. Za , vsak liter porabljenega mleka prispeva občina 10 st. dinarjev. Zdravstvena zaščita živali: 400.000 st. din Denar je namenjen za veterinarsko sanitarno kontrolo proizvodnje in prometa z živili ter za veterinarsko higiensko službo. Poljedeljstvo: 300.000 st. din Denar je —• po zakonu o varstvu rastlin — namenjen za zaščito rastlin: za zatikanje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter za analize vzorcev, semen in umetnih gnojil. Vozovnice dijakom: 429. 000 st. din Za 26 dijakov, ki se vozijo iz Dola, Šentjakoba in drugih zaselkov, prispeva občina od 800 do 2.600 st. dinarjev na mesec. Časopis »Občan«: 580.000 st. din Časopis »Občan«, ki obravnava vprašanja samoupravljanja v občinah, financirajo vse slovenske občine. Glede na narodni dohodek odpade na občino Bežigrad 580.000 st. dinarjev prispevka. Prispevek Vodni skupnosti: 860.000 st. din Prispevek je namenjen za vzdrževanje in financiranje melioracijskih in vodno gospodarskih objektov. Rezervni sklad -21,9 milijona Sdin Obvezni rezervni sklad predstavlja l'Vo od vseh dohodkov; odštet je le presežek dohodkov po lanskem proračunu in delež, ki je namenjen za financiranje skupnih mestnih potreb. Gospodarske investicije (anuitete) -3,2 milijona Sdin Tu so zajete anuitete za Rekreacijski center na Ježici v višini 3,2 milijona st. dinarjev. Proračunska rezerva - 163,8 milijona Sdin Proračunska rezerva Je namenjena za izdatke, ki so bili v proračunu prenizko planirani oziroma za nepredvidene izdatke. IZDATKI, KI NISO ZAJETI V LETOŠNJEM PRORAČUNU Mestni -.vet bo letos financiral še predivo j aško vzgojo, vzdrževanje snage, javne razsvetljave in parkov ter sanitarno inšpekcijo. Izdatki, za te dejavnosti so bili zajeti v lanskem občinskem proračunu in torej letos odpadejo. V lanskem proračunu so bili še Izdatki za gradnjo ko-lektorja ob Titovi cesti, za zamenjavo osebnih izkaznic, za fluorografintn;0, prispevek za plače miličnikoiv in za stanovanja miličnikov ter prispevek Planinskemu društvu Cmuče za gradnjo doma na Mah planini. Ti izredni izdatki za dejavnosti, ki jih letos financira mestni svet, so znesli v lanskem proračunu 138,3 milij, st. dinarjev. Dolgo pričakovani predlog za prihodnje družbeno-politič-no ureditev Ljubljane je torej v javni razpravi. Kot je znano, je statutarna komisija, ki je preučevala probleme iz najrazličnejših pogledov več ko 9 mesecev (pri preučevanju, analiziranju, ugotavljanju in izdelavi predlogov je sodelovalo preko 300 znanih družbeno-političnih delavcev in strokovnjakov), izdelala za javno razpravo štiri predloge, to je štiri variante. Po prvi naj bi bilo mesto kot samoupravna skupnost in ob njej še pet občin. To bi bilo v glavnem sedanje stanje. Po drugi varianti bi združili vseh dosedanjih pet občin v eno občino. Po tretji varianti bi dosedanjih 5 občin združili v eno občino in to samo za mestno območje, od katerega bi ločili vso širšo okolico. Po četrti varianti pa bi obstajalo pet občin in mesto kot družbeno-politična skupnost, ki si dele funkcije temeljne družbeno-politične skupnosti, to je občine. Prva varianta je v večini primerov propadla brez posebne razprave, kajti če ne bi bilo obstoječe stanje slabo, bi prav gotovo sploh ne prišlo niti do kritik v preteklosti — včasih zelo hudih — in ostrih spopadov, kadar je šlo za finančna vprašanja, niti ne bi prišlo do statutarne komisije in izdelave novih predlogov. Torej je slabo obstoječe stanje narekovalo novo rešitev. Tudi tretja varianta, ožje mesto brez okolice, je bila nesprejemljiva za večino Ljubljančanov, saj je na svetu malo mest brez širše okolice in zakaj bi potem bila Ljubljana izjema. V poštev sta torej prišli v javni razpravi druga in četrta varianta. Združitev sedanjih pet občin v eno ali pet občin in mesto kot družbeno-politična skupnost, kd se dele funkcije občine. Torej nekako sedanjih pet občin in šesta, če bi gledali s starimi očmi. Toda pri četrti varianti gre za bistveno kakovostno razliko. Najprej o drugi varianti. Po tem predlogu bi se zdru- KOLIKO OBČIN? Nadalj. s 1. strani O prvi varianti (da bd imeli občine in mestni svet doslej) so v razpravi menili, da takšne ureditve v Ljubljani pravzaprav ni več, saj praksa uveljavlja četrto varianto. O IX. varianti (združitev občin) so menili, da poenostavlja stvari, ker zanika mnoge rezultate dosedanje komunalne ureditve in ne dopušča, da bi se razvijale naprej. O III. varianti (združitev mestnega področja dosedanjih občin v eno občino) pa so poudarili, da je neživljen-ska, ker na silo ločuje okolico od mesta. Največ je. bilo seveda govora o četrti varianti. Meniii so, da je treba natančno določiti pristojnosti med občinami in mestno skupščino in ne hiteti pri odločitvah. Statut naj bi zagotavljal, da mestna skupščina ne bi prevzela vloge nekdanjega okraja ali pa bi si prisvojila preveč pristojnosti, skupščinam pa prepustila le taste, ki bd občinsko skupščino spremenile v debatni klub ali nadzorni organ za delovne organizacije. Naposled je bilo v razpravi še rečeno, da nas razprave komunalni ureditvi Ljubljane ne bd smele odtegniti od drugih aktualnih problemov. žilo sedanjih pet občin v eno mestno občino. V Ljubljani bi bila ena občinska skupščina z dvema ali morda več zbori, pa s sveti kot politično izvršilnimi organi in ustreznimi komisijami. Sedanji mestni svet bi prenehal delovati. Seveda pa bi v skupni mestni občini delovale krajevne skupnosti, ki jih je na sedanjem območju petih ljubljanskih občin 79. V tem primeru bi morale krajevne skupnosti prevzeti več nalog, ki jih imajo sedaj občinske skupščine. Ena sama občinska skupščina za Ljubljano bi imela torej isti status kot ga imajo vse občinske skupščine po zvezni in republiški ustavi. Ljubljančanom, ki se ogrevajo za to rešitev (resnici na ljubo moramo povedati, da ni majhno število Ljubljančanov, ki žele takšno ureditev), se zdi ta rešitev najpreprostejša. Z njo bi bile, baje, urejene vse sporne zadeve tako mesta kot celote in sedanjih občin. Končane bi bile težave pri delitvi nalog, pristojnosti, odgovornosti in sredstev med petimi skupščinami in mestnim svetom. Morda bi bilo res, da bi bile pristojnosti in odgovornosti urejene bolj enostavno, ker bi bile osredotočene na enem samem mestu. Toda skrbna analiza tega predlaga ob sedanjih družbenih razmerjih v mestu je pokazala, da bi taka odločitev pomenila za Ljubljano nazadovanje v razvoju, ki ga je Ljubljana že dosegla. Delovanje ene občinske skupščine za vse mesto bi bilo usmerjeno k najvažnejša osrednji problematiki mesta. Samo en predstavniški organ s funkcijo o! ' "sti in samoupravljanja na območju vsega mesta, bi urajai predvsem tiste zadeve, ki bd mu jih nalagali predpisi republike in federacije. Prav gotovo pa bi bili zanemarjeni tisti problemi, za katere so neposredno zainteresirani občani, ki živijo v posameznih mestnih predelih. To bi utegnilo odpreti nova protislovja in nove težave v razmerjih med osrednjimi in zunanjimi predeli mesta, zlasti pa med mestno skupščino in krajevnimi skupnostmi. Ce smo-do-slej vsa leta ugotavljali, da ima Ljubljana pet občin in hkrati pet mestnih središč, da pa so zanemarjene skupne mestne zadeve, bi se v doglednem času kaj lahko zgodilo, da bi zanemarili pet središč in okolico in skrbeli samo za izrazito mestne zadeve. Vedno je nekaj prav, nekaj narobe. Visoka šola za politične vede je v pripravah za izdelavo statuta skrbno pregledala — po določenih vprašanjih in obrazcih — delovanje vseh 79 krajevnih skupnosti v Ljubljani. Analiza je ugotovila, da so se krajevne skupnosti do sedaj ukvarjale zgolj s komunalnimi problemi in da kot take niso zmožne v primeru, da bi imeli v Ljubljani eno mesto — eno občino, prevzeti od sedanjih občin del družbene samouprave. V to se bodo šele razvile. Nepripravljene na novo organizacijo, bi se krajevne skupnosti obdale s številno birokracijo, da bi nekako zapolnile vrzel, ki bi nedvomno nastala zaradi odprave občin. Na dlani je namreč, da bi "na sama občina na teritoriju mesta in okolice ne mogla opravljati vseh nalog po ustavi, po zveznih in republiških predpisih, ki jih sedaj opravlja pet občin. Ce bi to poskušale krajevne sknpnosti, bi to odprlo vrsto novih problemov in silno povečalo stroške. četrta možnost za ureditev komunalne samouprave v Ljubljani je: pet občin in mesto kot družbeno politične skupnosti. Pri taki ureditvi bi mesto dobilo status družbeno-politične skupnosti, ki bi sd delilo pristojnosti za občinami v mestu. Mestna skupščina bi določala enotno politiko gospodarskega in družbenega razvoja in opravljanje vse druge funkcije skupnega pomena za enoten in skladen razvoj mesta kot celote. Kar je izredno pomembno, mestna skupščina bi sprejemala nopipativne akte za celotno območje dosedanjih petih občin in opravljala druge naloge, kd bi jih določil mestni statut. Občinskim skupščinam bi ostale predvsem pristojnosti samoupravnega znar čaja, oblastno ukrepanje pa v tistih zadevah, ki jih je mogoče zaradi specifičnosti bolje opravljati v okviru občine. To j" pa tisto, nad čemer mnogi zmajujejo z glavo in se upirajo takšni ureditvi. Pravijo, da bi bila kršena s tem ustava, kajti občini bi bile odvzete temeljne funkcije. Zagovorniki četrte variante pa trdijo, da bi bil na nivoju občin narejen kakovostni premik s tem, da bi bile občinske skupščine razbremenjene mnog'h nalog oblastnega značaja, s čimer bi se laže in bolje posvetile nadaljnjemu razvoju samoupravnih razmerij v občini, poglobljenemu delu pri obravnavi notranjih samoupravnih razmerij, predpisom delovnih organizacij, spremljanju in usmerjanju pogajanj v vsem družbenem in gospodarskem življenju občine, poglabljanju družbenega nadzorstva in razvoju družbenega standarda občanov. Ta predlog omogoča naraven razvoj komunalnega sistema jn postopno rast v novo kvaliteto. To je zlasti pomembno sedaj, ko je lahko usoden vsak zastoj ali nepravilen organizacijski ukrep, saj smo sredi naporov za izvedbo družbene in gospodarske reforme. LOJZE JAKOPIČ Proračunske dileme 40:3000 Letos je prvikrat v »proračunski zgodovini« predvideno, da bi telesna vzgoja dobila več denarja, kot pa občina plačuje za mladoletne prestopnike v zavodih. Za 40 mladoletnikov, ki so iz kakršnihkoli razlogov že zavili na kriva pota, bo plačala občina letos 17 milijonov S dinarjev, krepak delež pa prispevajo še starši. Tej številki se je lani približal proračun občinske zveze za telesno kulturo, ki združuje približno 3.000 mladih ljudi, prejšnja leta pa je bila razlika — v škodo telesne vzgoje — zelo občutna. Telesna vzgoja je močan člen v verigi družbenih prizadevanj, da število mladoletnih prestopnikov vsaj ne bi skokovito naraščalo, če že ne nazaduje. Z denarjem, ki ga porabijo telesno vzgojna društva »Partizan«, športniki, taborniki in planinci v naši občini, seveda ni mogoče zapreti vrat vzgojnih po-boljševalnic; toda da si jih vsaj pripreti. Proračun mestnega sveta Ljubljane Skupne mestne zadeve i® vež kot ,ani Dohodkov 4 milijarde in pol, izdatkov pa seveda ravno toliko (niso poceni) Proračun mestnega sveta naj bi imel letos 4 milijarde 448 milijonov st. dinarjev dohodkov. Za financiranje skupnih mestnih potreb gre 85% tipičnih mestnih dohodkov: sodnih taks, upravnih taks, občinskega davka od prometa blaga na drobno v trgovini, od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in od prometa z alko- holnimi pijačami v gostinstvu. Predvidevajo, da se bo letos nabralo v občinskih proračunih 5,2 milijarde dinarjev iz omenjenih virov. Kot rečeno — 85% od te vsote združujejo občine za financiranje skupnih mestnih zadev in medobčinskih služb in to znese 4 milijarde 448 milijonov st. dinarjev. milij. st. din), javno pravobranilstvo (14 milij. st. din), uprava inšpekcijskih služb (146 milij. st. din) in sodniki za prekrške (91 milij. st. dinarjev). Izdatki V milijonih S din Porabljeno 1966 Predlog za razdelitev 1967 Delež v predi ag. proračunu v % Izobraževanje in vzgoja Znanstveno in kulturno 15,8 16,9 0,4 % prosvetna dejavnost 1,116,6 1,281,1 28,8 »/o Zdravstveno varstvo Urbanizem in komunalna 30,6 31,6 . 0,7 o/0 dejavnost 805,7 899,0 20,2 % Delo državnih organov 1,138,7 1,277,1 28,7 »/0 Družbeno politične organizacije Negospodarske investicije 6,0 34,5 0,8 % (anuitete) 615,5 727,0 16,3 % Rezervni sklad 7,7 65,2 1,5 % Obveznosti iz preteklih let 49,9 47,7 1.1 % Tekoča proračunska rezerva 11,1 28,2 0,6 »/o Prispevek za Skopje — 40,0 0,9 % Skupaj: 3,798,1 4,448,8 100 % šajo 899 milijonov st. dinarjev ali 20% vsega proračunskega denarja. Med izdatki za urbanizem je analiza o prometnem sistemu v Ljubljani (15 milij. st. dinarjev) ter druge študije in projekti DrUŽbeilO-DOlitlČ (13 milij. st. dinarjev). uru^uenu puimu Med izdatki za komunalno dejavnost je najvišja postavka vzdrževanje javne razsvetljave in tokovina (280 milij. st. din). Denar je namenjen še za vzdrževanje snage (208 milij. st. din), nego par-kovnih gozdov (70 milij. st. din), vzdrževanje zelenih površin (70 milij. st. ' j i dinarjev), za zimsko služ- Negospodarske bo (60 milij. st. din), cest-no prometno signalizacijo investicije (60 milij st. din), vzdrževanje semaforjev (30 mi-Uj. st. din), mestno prometno službo (24 milij. st. din), Zoološki vrt (23 milij. st. din), itd. ne organizacije Predvidenih je 34 milij. st. dinarjev in sicer za mestni odbor SZDL 20 milij. st. din, za mestni komite Zveze mladine 11,5 milij. st. din ter 2,5 milijona st. din za organizacijo štafete mladosti. Prvo polletje na bežigrajskih šolah Slabih ocen Za negospodarske investicije ( v glavnem gre za anuitete) je predvidenih 727 milij. st. dinarjev ali 6% vsega proračunskega denarja. Za anuitete iz posojil za gradnjo in opremo športne dvorane v Tivoliju in drugih športnih objektov (umetno drsali-7a delo mestneea sveta šče- šPortni Park Kodelje- skih služb, je predvidena v proračunu 1 milijardam ^ 277 milijonov st. dinarjev tmha^letos plačati 473’’ m? ah 28% vsega proračun- i?60® letos Placau mi- Delo državnih organov Poleg zadev, ki so skupnega mestnega pomena, bodo letos iz proračuna mestnega sveta financirali tudi nekatere zadeve, ki so jih lani še financirale občine. Med temi so: vzdrževanje zelenih površin, vzdrževanje javne snage. spevek muzikološkemu kongresu, domicilnim enotam NOB itd. Za telesno kulturo je predvidenih 121 milijonov st. dinarjev. Denar je namenjen za športni park inž. Stanka Bloudka, za nagrade za visoke dosež- zimska služba, cestno pro ke, za tekmovanje »Po po- mebna signalizacija, javna razsvetljava in vzdrževanje semaforjev ter medobčinski službi: uprava inšpekcijskih služb in sodnik za prekrške. Pri izdatkih za izobraževanje in vzgojo je predvidenih 16,9 milijonov st. din za vzgojno posvetovalnico. Znanstvena in kulturna dejavnost Izdatki za znanstveno in kulturno dejavnost predstavljajo več kot četrtino vseh izdatkov. Med večjimi postavkami so: Slovensko narodno gledališče (397 milijonov st. din), Mestno gledališče (218 milij. st. din), Slovenska filharmonija (111 milij. st. din), Pionirski dom (82 milij. st. din), Ljubljanski festival (51 milij. st. din). Mestno lutkovno gledališče (42 milij. st. din), spomeniško varstvo (42 milij. st. din). Mestni muzej (29 milj. st. din), Mestni arhiv (23 milij. st. din) itd. Denar je namenjen še za mestno galerijo, Bienale industrijskega oblikovanja, mednarodno grafično razstavo. Slovansko knjižnico, koncertno direkcijo, za storitve godbe ljudske milice, odkupe umetniških del, nagrade mesta Ljubljane, Šentjakobsko gledališče. Slovenski oktet, za kulturne akcije in prireditve ter za novoletno jelko, za proslavo 100-letnice slovenskega gledališča, za pri- teh partizanske Ljubljane«, za organiziranje in prireditve ter za Aero klub Ljubljana. Za zdravstveno varstvo je predvidenih 31 milij. st. dinarjev. 30 milijonov bo dobil Zdravstveni center Ljubljana. Urbanizem in komunala Izdatki za urbanizem in komunalno dejavnost zna- skega denarja. Za delo mestnega sveta je predvidenih 138 milijonov st. dinarjev: za redno dejavnost uprave 80 milij. st. dinarjev, za nadomestilo voljenim osebam 25 milij. st. din, potlej pa še za seje mestnega sveta, odborov in komisij, za medmestne zveze itd. Mestne in medobčinske službe naj bi dobile milijardo in 136 milijonov st. dinarjev. Sem spadajo: u-prava za narodno obrambo (137 milij. st. din), uprava za notranje zadeve (159 milij. st. din), Poklicna gasilska brigada (149 milij. st. din). Zavod za izmero in kataster zemljišč (37 milij. st. din), Zavod za analize in cene (38 milij. st. din), občinski sodišči I. in II. (323 milij. st. din), javno tožilstvo (37 lijonov st. dinarjev. Za 83 milijonov st. dinarjev je še neporavnanih obvezno-nosti iz investicij za objekte mestnega pomena, ki jih je kreditiral mestni sklad za komunalno gradnjo (športna dvorana. Rotovž, zbirni kanali itd). Za rezervni sklad je predvidenih 47 milijonov st. dinarjev, za poravnavo obveznosti iz preteklih let 47 milij., za tekočo proračunsko rezervo 28 milij. ter za prispevek za Skopje 40 milijonov starih dinarjev. Prvo polletje na bežigrajskih osnovnih šolah je tri četrtine učencev, ali natančneje 77%, zaključilo brez slabe ocene. Uspeh je sicer za 3"/o slabši kot lani v prvem polletju. Med učenci z negativnimi ocenami je skoraj polovica takih, ki imajo po eno nezadostno oceno In se jim nudi priložnost, da bodo ob koncu leta izdelali razred. Sicer tudi po 39. čl. Zakona o osnovnih šolah izdelajo, če imajo — po ugotovitvi učitelj sl ga zbora — eno ne0aitivno oceno, ki so jo drugo leto sposobni popraviti in slediti pouku. Nekatere šole, Ju imajo posebne učilnice, kot »Mirana Jarca«, »Danile Kumar« in »Maksa Pečarja«, so pri več predmetih prešle na kabinetni pouk. Ta i>ouk imajo v posebnih učilnicah, ki so opremljene za določen predmet. Kabinetni pouk imajo pri kemiji, fiziki, biologiji, gospodinjstvu, tehnični vzgoji in drugod. šole so imele tudi dopolnilni pouk, predvsem za angleščino in slovenščino. Ta pouk je znatno pomagal učencem, ki so imeli lani v teh predmetih negativno oceno ali pa so bili sicer šibki. Na šolah je imelo važno v' x> tudi šolsko varstvo (celodnevno bivanje v Sold), ki so ga organizirali in razširili tako, da imajo sedaj na osnovni šoli »Vita Kraigherja« 8 oddelkov, »Mirana Jarca« 8, »Borisa Kidriča: 6, »Danile Kumar« 5, »Maksa Pečarja« 4 in na osnovni šoli Ježica 2 oddelka. Vzgojno varstvo je po zatrdilu vodstev šol pomagalo utrjevati delovne navade, navajali so učence na red in disciplino pri opravljanju do-rračih nalog, dosegali so vzgojne uspehe pri vzgojno zanemarjenih učencih in nudili pomoč pri učenju in razvedrilu. Poleg teh dejavnosti so po šolah dokaj razviti interesni krožki: foto, modelarski, šahovski, dramski, športni in drugi. Ti krožki razvijajo posebne sposobnosti nekaterih nadarjenih učencev. Učijo se tudi nastopanja na javnih proslavah kot so za 29. november, 22. december in drugih. Samostojno pripravljajo tudi nastope za dedka mraza. Kot zelo uspešno se je izkazalo sodelovanje šol s starši na razrednih in šolskih roditeljskih sestankih ali pa na govorilnih urah, ki so jih uvedli na šolah tedensko ali 14-dnevno. S-vdelovanja šol s starši je zadosti, da se starši lahko vsak hip prepričajo o uspehu in vedenju svojih otrok v šoli, saj se teh sestankov udeležuje večina staršev. Učnih knjig v glavnem no primanjkuje; na nekateirih šolah Jih tudi za vse leto izposojajo učencem, bodisi, ker se knjig več ne dobi ali pa so učenci socialno šibkejši in jih težko kupijo. Te knjige zberejo vsako leto na koncu leta, ko jih učenci darujejo šoli. Krta od šol je zbrala 3.500 knjig za posojanje dijakom. Vse kaže, da se razmere v šolstvu stabilizirajo; tudi nove šole v novih šolskih okoliših ustvarjajo tradicijo in red, saj se tudi število neopravičenih zamud po šolah manjša. Ker primanjkuje nekaj učiteljev za matematiko, tehnično vzgojo in telesno vzgojo, pouk šepa in si šole pomagajo s študenti teh strok, če je pomanjkljiva telesna vzgoja na šolah, dodaja svoj delež še telesna vzgoja pri Partizanu. Ta društva si izposojajo telovadnice za vadbo mladine. Brez telovadnice je edino Se šola v Dolu, za katero pa de; lajo potrebne gradbene načrte. Da bi dobili še potrebne učitelje, štipendira občina 3 študente, ki študirajo matematiko in tri za telesno vzgojo. Ugotovili pa bodo še, kje so vrzeli in štipendirali potrebne kadre. Nadzor nad pedagoškim delom v šolah so v redu opravljali direktorji in osebje Zavoda za pro-vetno pedagoško službo, ki so v polletju obiskali vse šole in ocenili njihovo delo I. D. Koliko novih asfaltiranih ulic bo letos za Bežigradom? Zavozlane komunalije ZDRUŽENO IN POCENI? Inšpekcijske službe in sodniki za prekrške so lani, še razdrobljeni po občinah, veljali občinske proračune 235 milijonov starih dinarjev. Letos so združeni pri mestnem svetu in v proračunu je predvidenih zanje 238 milijonov starih dinarjev. Sodeč po teh številkah združitev ni prinesla finančnega učinku. Takšen je vtis tudi ob številki: milijarda dinarjev za mestne in medobčinske službe (uprava za narodno obrambo, notranje zadeve, občinsko sodišče, tožilstvo itd.). Pomisleki, ki so jih imeli nekateri ob združevanju teh služb, so torej zdaj podprti s finančnimi argumenti? Morda, ali pa tudi ne. Trezni presojevalci so že takrat omenjali, da kakšnega posebnega prihranka ne smeo pričakovati. Kot da gre za večglavega zmaja: odsekaš mu glavo, pa mu zrasteta dve novi... Prednosti tedaj ne smemo iskati pri denarju. Usklajevanje plač in ustreznejši kadrovski sestav, boljša oprema, hitrejše in učinkovitejše poslovanje — in večji stroški so tu. Moderna uprava je draga zadevščina. Pri nas še nekoliko dražja kot drugod po svetu. Ponavadi smo v »proračunski« številki našega časopisa zapisali tudi: letos bodo za Bežigradom asfaltirali to in to ulico, postavili bodo toliko novih svetilk, uredili oni park in tam položili novo kanalizacijo. Letos ni tako; karkoli bi zapisali, bi morali verjetno že v naslednji številki popraviti. Spremembe pri financiranju gradnje komunalnih naprav so povzročile, da za zdaj še ni trdnih načrtov letošnjih gradenj. Pri gradnji komunalnih naprav smo se že kar navadili, da razpolagamo s — tujim denarjem. Letos naj bi bilo bistveno drugače. Računajo, da se bo za Bežigradom nabralo, približno 120 milijonov starih dinarjev prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Uporabiti ga bo mogoče le tam, kjer bo zbran. Prispevki investitorjev so majhni, namenjeni pa so le za pripravo zemljišča (odstranitev objektov, izdelava zazidalnega načrta itd. Bančnih kreditov ne bo. V cestnem skladu naj bi se zbralo 000 milijonov starih dinarjev; predvideno je, kako naj bi ta denar uporabili: za ulico Bežigrad, prometne obeležje in signalizacijo, nov asfalt na Jarški cesti, asfaltiranje trolejbusnega obračališča v Stožicah in izogibali-šča za avtobuse v Topniški ulici, za ureditev ovinka glavne ceste na Črnučah ter nov asfalt na Janševi in Vodovodni cesti. .Toda — spremenjeni zvezni predpisi lahko povzročijo, da bo v cestnem skladu precej manj denarja, mogoče pa je tudi, da bodo cestne sklade v Ljubljani združili. Komunalne organizacije dobijo več denarja s povišanimi cenami svojih storitev, denar pa je že za več let vnaprej »razprodan« za razširjeno reprodukcijo. Naposled imamo še občinski proračun in proračun mestnega sveta. V občinskem proračunu je zagotovljen denar za gradnjo vodovoda v Šentjakobu ter za »dodatno« vzdrževanje parkov in nasadov pa še za vzdrževanje cest. V proračunu mestnega sveta pa je denar za vzdrževanje snage, javne razsvetljave, parkov, nasadov, semaforjev in za zimsko službo. Te obveznosti je torej sprejel mestni svet, vendar prav zdaj za Bežigradom predlagajo, da bi mestni svet ib občina sklenila poseben sporazum, da bo to delo vsaj tako solidno opravljeno kot je bilo lani, ko je Imela denar občina. Denar bo, načrtov pa še ni Na posebnem računu se j® doslej nabralo 4 milijone sl-dinarjev prisnevka za uporft' bo mestnega zemljišča 5511 Bežigradom. Računajo, da SJ* bo za približno 10 miilij-dinarjev na mesec, v edo« pa letos 120 milijonov st. d1' narjev. Krajevne skupnosti bi irl?s<0™. kadra in dan' Ju' ^rsikje tri mesece, vsak kod nit “okajkrat tedensko, pone-naJMj ide- Uvnih ul!™™ s®”10 tekaj pozi-beležili^?811 ”male Sole«, ki jih Pn-! iazr^j telJlf* ob vstopu v ,mai° bolj razvite ročne ^kv s jJ?. ln ti bilo nobenih te-likovnom a?JCTn Crk in številk, pri ^vall DnJ,°lwU 80 * lnbkoto re-vanje dn^V ,lPne nal°"e spozna novost pK* 'n narave Jim ni bila Vanjih' i_ r' Pogovorih, pripovedo-t^iti in 50 hoiJ sam°- bolj J? njihov besedni zaklad Je mambSTr bogat Zelo po- l Jahkoto vkl Inčindl' 50 86 olrocl kolektiv v, J“4iu v razredni ko-Ve’ kt nasi",.Je vw aačotne teža-v kolektiv ' a tl or* vkliučevanju »mala s0ij,, opravil vrtec oziroma 80 evedn (..Jf80 ^ lastnosti pa tapehe v *Ud o^ova za boljše . Za ’ t>snovnl šoli. Odločili jPk i?"0 se v naši občini J®?- dvakrat »malo šo- istcin ča,;,, n,,ted‘jnskt>- redno ob df) iiuvija ure- 0(1 niarca ^b’i*ie^'vr,M“,e #o!e« bodo v hodo i^livrtfu ali V Soli - da ®oma in * Peroci čim bližje do ^.bo treS ndrLiamosti’ dn J1™ 5*inlh češ? Mečkati najbolj pro- domala te tr|P^ll2*v<1 “* to Ovtejo taliju Z oL/tešeče, v Savskem uesr:> r izS“, "mfa Sola« dva d- hil iMte te IL-lispehon’- 28,0 ^ kta v tCTOdpn k<>t £ls v mvj r-V®®b osnovnih šolah iwd ot^' da smo dobili 0n' v »olo - kl ^0 šli v So^^^maim šo, so vrtci, kl k^toti 401 ■ Po iočno vsah° UpoStevid*^P?’ Programu, , 'no V2g0in nofecc in ^“OsU predtei»kiKbraievulne dl> lltr-iti,««;"-™"- Čoln H ivscnl v š„.P 'rok,V kl bodo hodn,4 bodo ^* *^™81 skrbeli za dd* in U^op’7^o ho Sodi 'n PolasnUa iLJb*!" naV(>- bodo®8 rrvlih.vfiV.bodo dobili v tek V teh Z^b^sosUnklh. M fjj. startev iB Mesočni prispe-te H tesečno ^thtalrn — inoo ' kl 'o todo om^? mall- orroci redno dobili in še nekatere potrebščine, prav toliko pa stane vzgojne delo za vsakega otroka tudi občinsko skupščino. A. ČERIN Upravnice bežigrajskih vrtcev menijo o »mali šoli« takole: VVU »Jelka« DARINKA KODRIČ-MARAŽEVA: »Naš cilj - vključiti vse otroke« Letos sta tudi šoli »Vita KRAIGHERJA« in »Mirana JARCA« pohiteli z vpisom šolskih novincev, da smo dobili pregled nad otroki, ki bodo v jeseni pričeli hoditi v šolo, kur potrebujemo za pri. četek organiKiranega dela s 6-let-nimi otroki v »mali šoli«. V osnovni šoli »Vita KRAIGHERJA« imamo vpisanih 100 šol. skih novincev v I. razred. Od teh imamo že zajetih v vrtec 37 otrok (v starejši predšolski skupini). Vse druge otroke bomo zajeli v 3 oddelke, ki jih bomo odprli v marcu in sicer: za krajev, no skupnost BEŽIGRAD — en oddelek v »SNEGULJČICI« v Einspielerjevi ulici; za krajevno skupnost STADION ya dva oddelka v osnovni šoli »Vita KRAIGHERJA« v prostorih predšolskega oddelka. Delo v teh oddelkih bodo vodile strokovno usposobljene vzgojitelji, ce: Janka BUČAR, Jožica REH. BERGER in Draga JUREČIČ. Dogovorili smo se že tudi s šolo za pogovor s starši šolskih novincev na šoli »Vita KRAIGHERJA«. Pogovor bo 1. marca 1967 ob 17. uri. V tem razgovoru bodo sodelovale učite j c.'-e!i men-tarke, ki bodo staršem j.osre.lova. le svoja opažanja pri šolskih novincih iz svoje dolgoletne prakse. Vzgojiteljice pa bodo prikazale program dela za tri mesece na šoli. Tako bodo starši spoznali namen in potrebo »male šole« za svoje otroke. Otroci bodo prihajali v »malo šolo« dvakrat tedensko po tri šolsko ure, v ponedeljek in sredo, vedno od 15 do 17.30 ure. Z vzgojiteljicami smo se že podrobno pogovorili o delu v teh oddelkih in pripravili podrobne načrte za vsestransko vzgojno-izobraževalno delo s 6-letnimi otroki pred vstopom v šolo. Za območje šole »Mirana JAR. CA« smo imeli razgovor s starši. V tem razgovoru so prav tako i sodelovalo učitelj ice-elementarke in vzgojiteljice z istim programom dela. Ta način dela z otroki so stao-ši toplo pozdravili in upamo, da bo šlo z njihovo pomočjo prav lepo v »mali šoli« V I. razred se ie letos vpisalo 90 šolskih novincev, od katerih jih redno hodi v naš zavod le 16 in bomo imeli za druge otroke 3 oddelke »male šole«. Da otroci ne bodo prečkali prometne Topniške ceste, bomo imeli eh odde lek za otroke, stanujoče južno od Topniške ceste, v »JELKI« na Linhartovi cesti 9, za vse druge otroke pa dva oddelka v osnovni šoli »Mirana JARCA« v Ipavčevi ulici 2. Oddelke bodo vodile vzgojitelji, ce: Marija PIRMAN, Jožica MA-TELKO in Kristina KOS. V oddelke »JELKA« bodo otroci prihajali vsak ponedeljek in sredo ,v oddelek pri osnovni šoli pa vsak ponedeljek in sredo, torek in četrtek, vedno od 15. do 17.30 ure. Otrokom bomo poleg vzgojno-izobraževalnega dela v teh oddelkih pripravili tudi malico, da ne bodo starši mieli zanjo skrbi. Za uporabo igral, igrač, papirja, svinčnikov, barvic, drugega materiala in malice, bodo starši prispevali mesečno 1000 S din. 7 rednim delom v oddrliuh »male šole« bomo pričeli 6. marca ob 15. uri v vseli oddelkih. Otrokom bomo dali posebne izkaznice z njihovim imenom, v kateri bo napisano, kdaj naj prihaja in ob kateri uri. Želimo, da bi starši razumeli potrebo po »mali šoli« in bodo otroke redno vo. dili k nam!« fEBRUAR Savsko naselje JASNA OPERČKAL: »Pomoč otrokom, družinam in šoli« »Savske napelje je goeto nase. Ijena soseska, v kateri prevladujejo triade drufcme. Redke po družine, ki nimajo šolskega ali predšolskega otroka. Poleg tega je večina Žensk-mater zaposlenih. Sola in vzgojnovarštvena ustano. va, ter družbeno politične organizacije v naselju, so že dalj časa opozarjale na potrebo po razširitvi prostorov za vzgojo in var. stvo predšolskih in šolskih otrok. Ob rebalansu proračuna za leto 1966 je občinska skupščina dodelila najnujnejši denar za preureditev nekdanjega pionirskega doma za predšolske otroke. Z adaptacijo te stavbe smo v Savskem naselju pridobili HO novih mest za varstvo predšolskih otrok. Pro-storr za interesne dejavnosti starejših otrok, ki je bil prej v pionirskem domu, pa smo uspeli do. b:ti v sobah stolpnic, kjer so tudi taborniki in glasbena šoto. Hkrati z urejanjem prostorov so teklo organizacijske priprave za čim širšo vključitev predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo. Naša želja je bila. da vključimo v vzgojno delo vsaj vse tiste otroke, ki gredo mslednje leto v šolo. Osnovna šola »Borisa KIDRIČA« je imela vpis otrok že novembra (za šolsko leto 1967-68). Tako smo dobili precej točen pregled koliko otrok v starosti 6 do 7 let je na območju Savskega naselja. Starši so dobili ob vpisu otiroka v šolo tudi obvestilo, kdaj bo prvi razgovor z njimi. Na razgovor je prišlo 60 staršev (otrok je bilo takrat vpisanih 69). Na sestanku so. bili .starši seznanjeni o pomenu organiziranega dela z otrokom vsaj eno leto pred vstopom v šolo. Hkrati so zvedeli, da bo možnost takega vključevanja otrok tudi v Savskem naselju od januaa-ja I967. dalje. Obveščeni so bili tudi, da bo treba mesečno prispevati za malico, ki bo obve. Jtfia za vse obiskovalce »male šole« in delni prispevek za vzgojne pripomočke (papir, barvice svinčnike itd.) Takoj na sestan-ku .s« Je odločilo 42 staršev, da vključi svoje otroke v tako orga nizirano delo. StaiSi in otroci 90 nestrpno pričakovali obvestila, kdaj se bodo »odprla vrata male Sole«. V prvi polovici januarja nam je uspelo pripraviti prostore za sprejem teh otrok. Od tega časa dalje je vključenih v pripravljal-no delo na Solo v Savskem naselju že 60 otrok. Otroci so v ustanovi vsak dan 5 ur. V tem Času teče organizirano vzgojno delo po osnutku načrta za vzgojo 6 do 7 letnih otrok, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo SU Slovenije. Otroci dobivajo tudi malico Starši plačujejo mesečno 3000 ' S dinarjev. Zunaj tako organizirane priprave na Solo je v Savskem naselju še vedno pržbtlVfM 30 otrok. Med temi so taki, ki jih starši niso vpisali v šolo v novembrskem roku, ali pa oni, ka. terlh starši se še niso odločili za vpis otroka v »malo šolo«. S starši teh otrok bomo imeli še en razgovor v začetku marca. Kakšni so uspehi, ki jih lahko ugotavljamo že po poldrugem me. seču dela? Otroci zelo radi hodijo v vrtec oziroma »malo šolo«. Družine so razbremenjene skrbi za varno bivanje otrok vsaj 5 ur dnevno; marsikateri otrok ni prepuščen sam sebi. Otroci so deležni orga. nizi ran ega vzgojnega dela. ki se bo vsekakor odražalo ob vključitvi v redno osnovno šolsko delo. Vzgojno' varstveni zavod »Mladi rod« v Savskem naselju bo tudi v naslednjem šolskem letu, to je od 1. septembra 1967 dalje, vključeval v enoletno pripravljalno de-lo vse otroke zadnjega letnika pred vstopom v šolo. S takim delom bo pomagal otrokom, družinam In posredno šoli pri premagovanju težav, kl 50 pojavijo prt večjem številu otrok ob vstopu v šolo, na ta način pa tudi poskrbel za varno bivanje otrok zaposlenih staršev.« Stožice TEREZIJA ZAJC: »Vsestransko oblikovanje predšolskega otroka« »Da bi se izognili težavam, na katere nas opozarjajo pedagogi iz elementarnih razredov osnovnih šol, težavam in oviram, ki jih povzroča)jo pre” Cilke razlike pri šolarjih novincih v vsestranski pripravljenosti na Solo, smo tudi-prosvetni delavci osnovne šole »Danile KUMAR« in vzgojiteljice vrtca »ST02ICE« v medsebojnem sodelovanju, pristopili k pripravi na šolo. Pripravili smo potrebne pogoje za načrtno predšolsko vzgojo v oddelkih »male šole«, v katero se bodo lahko vključili vsi otroci rojeni v letih 1960/61 in bodo že letos v jeseni vstopili v šolo. Naše razprave so potekale zelo razgibano. Uspeh, ki ga pričakujemo mi, predvsem pa starši šoloobveznih otrok v okviru programirane predšolsko vzgoje, bo Nadaij. na 8. strani KOŠARKA Rastejo nove ekipe Na prvenstvu bež igraj skih šal je sodelovalo 19 ekip — Dve odličji za osnovno šolo »Danile Kumar«, po eno za šolo »Iskra« in I. gimnazijo. Luliku trdimo, da je bilo prvenstvo bežigrajskih osnovnih in srednjih šol v košarki — uspelo tekmovanje. Kar 19 ekip se je potegovalo za na slove občinskih prvakov. Morda je bolj pomembno od tekmovalnih dosežkov to, da so ob pripravah za prvenstvo začeli na osnovni šoli »Mirana Jarca« redno trenirati ekipi pionirjev in pionirk, da so na osnovni šoli »Maksa Pečarja« na Črnučah mimo pionirskega moštva začele vaditi tudi pionirke, da so se razživeli tudi v Savskem naselju. O predtekmovanju osnovnošolskih ekip smo že poročali. V finalu sta se pri fantih pomerili mošibvi osnovne šole »Danile Kumar« iz Sto-žic in »IVErapa Jarca«. Fantje iz S-tožic so si že v prvem polčasu zagotovili dovolj prednosti za končno zmago 38:26 (23:6) O. š. »DANILE KUMAR«: Bucaj 23, Malik, Kos 3, Zemljič 10, Oražem 2, Požur, R.:s man, Kreč, Rome, H ršman, Reberšak. O. š. »MIRANA JARCA«: Štrus, Bogataj 2, Lenardon, Fugina 2, Orel, Perko 2, Počkaj 4, Cetinski 8, Spilak 8, Kovačič, Luštek. Za tretje mesto bi se mo-rali pomeriti osnovni šoli »Maksa Pečarja« in »Vita Kraigherja«, toda igralci z Vodovodne ceste niso prišli na igrišče. Vrstni red: I. O. š. »Danile Kumar«, 2. »Mirana Jarca«, 3. »Maksa Pečarja«, 4. »Vita Kraigherja«. Pri dekletih sta se v finalu pomerili prva in druga ekipa osnovne šole »Danile Kumar«. Zmagala je prva ekipa 20:14 (13:8). O. š. »DANILE KUMAR I«: Kušar 13, Cunder 2, K. Cuznar, V. Cuznar, Beslič 5. 19 ekip na občinskem prvenstvu — to je kar lepo število. Na sliki: prizor s finalne tekme. Foto: J. Bitenc O. š. »DANILE KUNAR II«: Krek 2, Rigler 2, Mihelič 4, Boškin 2, Vister 4. Na prvenstvu srednjih šol je nastopilo devet ekip. Rezultati predtekmovanja — fantje I. skupina? Gradbeni šolski center: I. gimnazija B 27:32, Iskra B : PTT B 28:12, Iskra B : I. gimnazija B 35:21; II. skupina : I. gimnazija A : Iskra A 42:19, Iskra A : PTT A 31:16. V finalni tekmi so košarkarji »Iskre« premagali I. gimnazijo 51:39 (23:19). To je bilo vsekakor presenečenje, saj je imela gimnazija ponavadi zedo dobro ekipo. ISKRA: Colak 9, Žagar 7, Srpan 17, Brezovec 6, Tran-čar, Flajs 2, Bregar 10. I. GIMNAZIJA: Pajntar 8, Mesesnel 5, Slavinec 7, Jakopič 4, Ramovž 8, Berlič 4, Vidmar 3, Zupančič. Pri dekletih sta nastopili le dve ekipi. Gimnazija je visoko premagala »Iskro« 72:17 (32:8). I. GIMNAZIJA: V. Oven 20, Lupše 16, Hrovat 25, Levstik 5, Žust 6. ISKRA: Trbežnik 7, Koruza 10, Omahen, Malnar. Zmagovalne ekipe so dobile plakate, vse šole pa aa ude-ležpbo košarkarske žoge. Darila je pripravila občinska zveza za telesno kulturo, ki je skupaj s komisijo za košarko, tudi organizirala to tekmovanje. Taborenje ni vse Razgovor z Vladom Golobom, načelnikom partizanskega odreda »Bičkova skala« Poživiti delo z mladino — je bila ena poglavitnih nalog, ki so si jo zastavili taborniki partizanskega odreda »Bičkova skala« na občnem zboru lani novembra. Na. čelnika odreda Vlada Goloba smo povprašali, kako jim je ta akcija doslej uspela: — Pri delu z naj mlajšimi smo mislili predvsem na šole. Začeli smo na osnovni šoli »Mirana Jarca«. Priredili smo taborniški večer, kjer smo pokazali diapozitive, učenci pa so šh potlej z nami na izlet v Dražgoše. Tam smo pripravili nekaj točk kulturnega programa. Poživiti nameravamo še delo na šoli »Vita Kraigherja« in v Stožicah, Kjer so že imeli živahno taborniško življenje. Nabrali smo približno 50 novih članov.« Kaj pa vas pri tem ovira? — Težko je dobiti prostore. Z mladimi taborniki moramo delati na šoli ker se jih ne da voditi drugam. Manjka pa nam tudi vodičev, ljudi, ki bi imeli čas. Zanimanja med najmlajšimi je veliko, pa tudi na šolah nam pomagajo, razen na šoli »Vita Kraigherja«. Na tej šoli smo imeli pro. store in tudi največ Članov. Zdaj ni več tako. Ravnatelj nima pravega mnenja o nas. Dejal nam je, da nujno rabi prostore, pa smo se morali izseliti, toda kaže, da stiska le ni bila tako huda. Slišati je tudi razne govorice, toda ravnatelj nam ni ničesar rekel' v obraz. Zdaj imamo prostor za sestanke v bežigrajski »Svobodi«. Nimamo pa skladišča za opremo in .. prostora, Kjer bi se lah- ko zbralo več ljudi, posebno pozimi, ko moramo našo dejavnost spraviti pod streho.« Kako pa je bilo letos v Diaž gošah? — Tradicionalnega izleta, ki smo ga letos izvedli že osmo leto zapored, se je udeležilo 70 naših članov in 40 tabornikov »Savske Čete«. Organizatorji prireditev ob obletnici dražgoške bitke 550 nam predlagali, naj bi orga- nizirali tekmovanja za tabornike iz vse Slovenije, tako da bi srečanje v Dražgošah privabilo Čim več ljudi. Pomoč nam je obljubila tudi Smučarska zveza Sloveni, je.« In česa se boste letos še lotili? — Imeli smo že smučarski tečaj na Gorjušah z več kot 50 udeleženci ter smučarski tečaj za študente. Seveda se bomo spet udeležili pohoda ob žici okupira, ne Ljubljane, na Gorjušah bomo imeli delovno akcijo za preureditev doma, ob dnevu mladosti pa propagandni tabor s tabornim ognjem pred šolo »Vita Kraigherja«. Poleti bomo imeli spet tabor na Osorju. Letos bo nekoliko teže, ker ne bo popusta pri vožnjah. Na Osor naj bi šli letos že šestič. Tabor organiziramo tudi aa člane »Partizana« Ježica in Bežigrad in tako je ceneje, pa tudi prostor in oprema je bolje izkoriščena. Udeležili pa se bomo seveda še pravih taborniških tekmovanj.« Občni zbor košarkarskega kluba »Stadion« Do množične košarke bomo prišli le, če bomo tesno sodelovali z osnovnimi šolami, so bili enotnega mnenja udeleženci občnega zbora košarkarskega kluba »Stadion«, Nadaljevali bodo s košarkarsko šolo za fante in dekleta na osnovni šoli »Mirana Jarca«, na igrišču pa bodo ure-*-dili razsvetljavo, da bo več rrmožnosti za treninge. Igralci so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji Igrišča. Na občnem zboru So izvolili nov upravni odbor, v katerem je več mlajših članov, sprejeli pa so tudi pravilnik kluba SLAVKO PREMOŽE — državni ! prvak v biatlonu Slavko Pr&može, smučar iz Dola, sd je pri- 1 boril laskavi naziv prvaka Jugoslavije v biatlo- I nu. Državno prvenstvo v tej najtežji smučarski ■ disciplini je bilo v Mavrovem, v Makedoniji. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz vseh re- ■ publik in. JLA. | Čeravno je bdi Slavko Premože v teku šele na četrtem mestu, pa je odlično streljal: od 20 možnih je imel kar 16 zadetkov in tako za- I siuženo pobral najvišjo lovoriko. Njegov uspeh I je še večji, saj so v Mavrovem nastopili številni _ odlični tekači: Dornik, Krišelj, Reš, Erjavec, Kovič, Sitar, Strbenk in drugi. Naslov državne- I ga prvaka bo velika vzpodbuda vsem smučar- > jem in smučarskim delavcem v Dolu. Čestitkam I se pridružuje tudi občinska zveza za telesno ■ kulturo, ki bo Premožeta nagradila. Smučarji, tekači iz Dola, so v letošnji sezoni | dosegli nekaj izrednih uspehov. Brata Tone in Slavko premože sta se vrinila v sam vrh mlade elito; posebno Slavko je zelo napredoval in je | trenutno drugi med najboljšimi mladinci. Za- _ stopal je našo državo na nedavnem mladinskem kriteriju v Murauu v Avstriji, sodeloval pa I bo na velikem tekmovanju za pokal Kurikkala . v Zahodni Nemčiji. Slavko je zdaj pri vojakih v športni četi JLA in ima vse pogoje za redno ■ Vadbo na snegu. J. P. ■ Vznemirjamo se, pa čeprav še ne vemo, ali gre za plačo ali za zaslužek • Družbeni standard - sociala ali ekonomski račun Plača, ki gre od ust do ust skrivamo MM- • Ustavili smo se pred velikim in širokim drevesom. Gledamo in se čudimo. Gozda, v katerem so že več kot leto dni bori za samoupravni red in boljše prečno na mesec v preteklem letu 400.000 dinarjev. Tu- poslovanje podjetja, pa čeprav di, če upoštevamo december-je delavski svet odobril pol ski dohodek. Plus dnevnice, milijona starih din posojila nočnine in kilometrino. To- direktorju za nakup stanovanja, ta pa je ček rporabil še druga prav tako velika za nakup boljšega avtbmobi-drevesa, pa ne vidimo, la, pa čeprav mora (ker tudi Morda zato, ker ne more- želi) direktor voditi seje de mo ali pa nočemo videti, lavskega sveta, češ da tega nihče drug ne zna ... In tako dalje. Te stvari, ki bi jih lahko razdelili »Cementarju«, in črnuškemu »Obrtnemu servisu« ter do- • Ni denarja za družbeni standard Tisti dan, ko so na plenu- se ne bojimo strele!) Tako sedaj stojimo in se čudimo samo pred enim dejstvom: direktor Zavoda za produktivnost dela je dobil decembra milijon in sedemsto jurjev plače! da, to so stroški potovanja. To nas zelo vznemirja. Pa mu občinskega sindikalnega niti ne vemo, ali so ti visoki sveta razpravljali o družbe-vidimo. la. P» čeprav mora (ker tudi dohodki posledica uspešnega nem standardu, sem večkrat ........... ............... dela, nagrajevanja po delu? slišal: »Ni denarja, za ta naš Ne vem, kakšne ugotovitve družbei standard! Sedaj je bomo slišail. Toda, če je di- reforma, ki ne dopušča, da rektor ta denar res zaslužil,' bi razfnetavali sredstva!« zakaj ga ne bi dobil? Poveda- Takoj moram zapisati, da ti je treba, da Zavod za pro- natančno vem, da vse delov-duktivnost dela ne dobi niti ne organizacije nimajo enake-dinarja dotacije. ga odnosa do družbenega To sem zapisal zaradi tega, standarda. Vem, da nekatere ker vršilec dolžnosti direk- posvečajo »temu vprašanju« torja nekega zavoda v naši _ kot pravijo — precej po-občini, poleg svojih rednih zomosti, pa tudi denarja, dohodkov, na mesec dobi še druge pa nič, češ »to je stvar 60.000 do 70.000 za nadure, sindikata«. Vendar pa so sko-Ta zavod živi od dotacij. (Imena namenoma nisem za- Ali pa preprosto zaradi tega, ker sploh nočemo gledati, ampak želimo za obsežnim deblom poiska- ti varno zavetje ali pa pre- ^am š™ marsikal drugega vedriti nevihto (seveda, ce ^ rTll’ nas ne vznemirjajo. In čeprav so tako znane, kot tisti milijon in sedemsto tisoč ... Pa kljub temu na raznih sestankih, celo na sestankih osnovnih organizacij ZK na terenu, razpravljamo samo o direktorju Zavoda za pro- Podatek je točen, tako kot so točne druge, lahko bi dejal, žalostne ugotovitve, o katerih so govorili na nedavni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v naši občini. Le s to razliko, da so podatek Službe družbenega knjigovodstva povedali le mimogrede in pristavili, da bi bilo zelo dobro, če bi ga skupščina analizirala. Toda, ob visoki- plači direktorja Zavoda aa produktivnost, smo na me druge probleme, o katerih je govorilo občinsko sindikalno predsedstvo, pozabili. Pa čeprav se kolektiv bi našli še kakšen tak primer, ko ima vodja zavoda z duktivnost, vse ostalo, kar pisal, ker sem prepričan, da je bilo tudi povedano na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, pa nas ne dotacijami, ne dosti manj kot 230.(XX) din na mesec!, (od tega 60.000 do 70.000 din za nadure). Vendar pa — kot vse kaže — nas to ne vznemirja Slišal sem: »Zakaj je bilo sploh treba ljudi razburjati in razpihovati nevoščljivost!« 'hrav je, da smo zveden. Vendar bi morali zvedeti (to naj bi povedal predvsem kolektiv, javno in sam od sebe), ali so dohodki upravičeni in ali je delitev dohodka v redu. zanima. Zakaj mižimo? Ali pa svojo nedelavnost skrivamo za visoko plačo nekega posameznika? Za visoko plačo, za katero niti ne vemo, če morda le ni bila zaslužena? V »Ljubljanskem dnevniku« smo sicer brali izjavo predsednika mestnega sindikalnega sveta, da bomo odgovor na to vprašanje kmalu slišali. Direktor Zavoda za produktivnost dela je dobil pov- Mala šola / Nadalj. s 7. strani boljSi in enotnejši, če nam bo us. pelo vključiti čimveč otrok, ki so vpisani v šojo na nažem področju, ter še niso zajeti v naših vzgojno varstvenih zavodih. Da bomo vključitev lahko omogočili prav vsem otrokom, glede na njihovo oddaljenost in lego glavne prometne Titove ceste, smo se odločili za predvideno otvoritev treh predšolskih oddelkov. po en oddelek bo na šoli »Danile KOMAR«, v vzgojno-var-stvemm domu STOŽICE in v vzgojnovarstvenem zavodu JEŽI. CA. Oddelke Dodo vodile kvalificirane vzgojiteljice za predšolsko vzgojo. In še o vsebinskem programu — vzgojnem načrtu. Prav sestavi programa smo »osvetili največ časa in priprav. Pri načrtovanju okvirnega programa predšolske vzgoje smo upoštevali, da ne gre za enostransko intelektualno pripravo na šolo in ne za globlje poseganje v sam učni načrt šole, oziroma šolski režim, temveč, da gre za vsestransko obtlkovnje predšolskega otroka ob primerni vsebini, podajanjem a metodami in sredstvi, ki ustrezajo starostni stopnji otrok, da gre za lastnosti šolarja— novinca, za njegovo večjo zrelost, ki mu bo omogočila, da se bo laže prilagodil novemu okolju, novim nalogam in zahtevam. Pri okvirnem načrtu vzgojnega programa so ©delovale tudi uči. teljice-elementarke osnovnih šol »Danile KUMAR« in JEŽICA. Iz večletne pedagoške prakse so po. sredovaJe svoja ugotavljanja In dopolnitve. Vzgojiteljice, ki bodo vodile vzgojno delo v oddelkih »male šole«, so na podlagi enotnega načrta, v okviru treh mese. cev, načrtovale dnevno priprave s predvidenim dnevnim redom dvakrat tedensko, pestro vsebino, z vzgojnimi smotri in sredstvi. V petek, 24 februarja je že bil na šoli »Danilo Kumar« po-govor s starši. Seznanili so jih z vsebino !n namenom priprave na »malo šolo« ter z njihovo pomočjo in sodelovanjem določili rok za začetek »male šole«, ki bo od 1. marca do konca maja 1967, saj so priprave že tako daleč. Pritegnili smo jih k tesnemu sodelovanju, ki Je prav gotovo eden izmed osnovnih pogojev za uspe. Smo vzgojno delo in njegovo polno vrednost« k Črnuče MARIJA ŠEMRL: »Radi bi vključili tudi otroke iz bolj oddaljenih naselij« V prvi razred osnovne Sole Je bilo doslej vpisanih na Črnučah BO otrok. »Mala Sola« bo v dveh oddelkih In sicer v vzRoJnovar-stvenem zavodu na Črnučah 18 b (za spodnji del Cmuč) in v novem oddelku vzgojno varstvenega zavoda v stavbi krajevne skupnosti. Skušali bomo razdeliti otroke tako, da ne bodo prečkali glavne ceste na Črnučah. Vzgojno delo v naši »mali šoli« bo potekalo po vzgojnem načrtu, k bo vključeval smotre telesne, umske, moralne in estetske vzgoje predšolskih otrok Pri umski vzgoji bo poudarek na spoznavanju okolja in na jezikovni vzgoji (pri. povedovanje in čitanje pravi j-ic, pripovedk in zgodb ter dramatiziranje pravljic), pri estetski vzgoji pa bo poudarek na likovni in glasbeni vzgoji. Vzgojiteljici, ki bosta vodili »malo Šolo«, bosta izdelali mesečni vzgojni načrt, za vsak dan pa dnevno pripravo dela. »Mala šola« bo predvidoma dvakrat tedensko popoldan po 3 ure. Dneve »male Šole« in pričetek bomo določili na sestanku s starši, ki bo že v prvih dneh prihodnjega me. seča. Problematičen bo samo prihod otrok iz bolj oddaljenih naselij, kajti radi bi vključili prav vse otroke, ki bodo stopili jeseni v prvi razred. .Yor#» liiijjit jv V LJUDSKI KNJIŽNICI BEŽIGRAD N. Algren: Jutra ne bo nikoli J. Andersen- Poslednji raj G. Boccaccio: '---eron E Bowen: Strta srca L. in M. Bregant: Otrok v stiski J. F. Cooper: Lovec na jelene V. Dedijer: r,'irajevo 1914 L. Fermi: Mussolini F Godina: Viragova Verona M. Gorše: Kro; K. Hamsun: Skrivnosti R. Hochhllt: Na-restnik Ho-ae: Pesmi Z. Hriba- Moj otrok jeclja iskanje izgubljenega r ‘ka Z. Jelenc: Motnje in težave našega šolarja M. Jeločnik: Šota alpskega smučanja M. Krušič: Srečni otok J. tCugy: Delo, glasba, gore M. Likar: Jamajka F. Lipičnik: Narodopisne črtice N. Mailer: Ameriški sen I. Matičič: Rezi-.'- J. A. Mitehener: Havaji F. Minafik: Pohorske steklarne R. Mohar: Pesmi Z. Moricz: Bodi dober do smrti L. Nemeth: Groza M. Ogen: Dediščina V. Pečjak: Uspešno učenje F. Pediček: Mladostnikove zadrege 15 lel Mestnega gledališča ljubljanskega A. Redol: Mož s sedmimi imeni A. Rodin: Umetnost G. Sond: Indiana Slovensko slikarstvo Štirinajst (zbirka pesmi) L. Thoor ns: Blišč in beda Titana B. Vodušek: Izbrane pesmi C. Zagorski: Molčeči svet Knjige za otroke in mladino B. Jurca.: Vohljači in prepovedane skrivnosti F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico? O. Tumanjan: Armenske pravljice O. Zupančič: Crep — na tleh je lonček Dragi bralci, na vaša pisma. Ocenite tudi naš časopis in povejte kaj vam je pripeljali dvakrat na dan — malico in kosilo. Malica le veljala 0,80 DM, kosilo 1,20 DM. Okusna hrana In zelo všeč in česa nonreKate p0ceni Ne trdlm’ ^ Jo 150 vsec m česa pogrešate. vsod tako v tem »ljubem« UREDNIŠTVO Deutschlandu. Toda, prilož- »ZBORA OBČANOV«, mliisinTSe HeTwoT Ljubljana, Parmova 33 ler mi je na vprašanje, za- kaj nudi delavcem takšne ugodnosti, odgovoril: »Lahko mi verjamete, da ne zaradi dobrodelnosti! Delali smo poizkuse in ugotovili, da delavci, ki imajo urejene življenjske pogoje, veliko več naredijo ...« Gospoda Wolfer to Goebel nista po II. svetovni vojni odkrila smodnika, ker so rezultati njunih poskusov po svetu že dolgo znani. Mi pa mis- limo, da je to »sociala«. In prav zaradi tega, ker tako mislimo, se skrijemo za stavek: »Ni denarja za družbeni standard!« če pa bi znali računati, kako se lahko obrestuje kapital, vložen v standard zaposlenih, bi bržkone marsikje spremenili mnenje. In našli denar za vse, kar povemo z dveipa besedama — za družbeni standard. Vojko ČERNELČ raj povsod po reformi prav na območju družbenega standarda začeli iskati rezerve. In so jih tudi našli. Ukrepi so bolj ali manj znani. Manj pa poznamo posledice. Sedemnajst podjetij v naši občini, v katerih dela 5173 zaposlenih, je v anketi povedalo, da je lani letovalo 488 umskih in 352 fizičnih delavcev! Tako je torej z letovanji. Z rekreacijo zaposlenih se ukvarjajo le v štirih kolektivih (od 17 akentiranih). Pa pustimo rekreacijo in letovanja nekoliko ob strani in si oglejmo pomembnejša faktorja standarda delovnih ljudi — stanovanja in prehrano. V 17 akentiranih delovnih jal, žalostne ugotovitve, o ka-organizacijah ni uspelo odpraviti stanovanjskega problema 227 družinam, 12 ma-teram-samohranilkam, 12 udeležencev NOB in 64 samcem. Z družbeno prehrano bi bili po podatkih lahko še kar zadovoljni, saj se od 17 akentiranih podjetij 10 podjetij poslužuje drugih ali pa ima svoje obrate. Vendar, delavci imajo veliko pripomb zaradi kakovosti, načina serviranja hrane itd. Toda, kadar beseda »nanese« na družbeni standard, takrat skoraj vedno in povsod dobi prizvok sociale. »Podjetje pa ni socialna ustanova .. .« Značilno je tudi, da samoupravnim organom pripravijo strokovne službe vse analize, pa tudi predloge, kadar gre za finančno poslovanje ali za proizvodnjo. Služba, ki pa bi temeljito in sistematično spremljale probleme standarda zaposlenih, pa praktično sploh ni. Zato tudi samoupravni organi o standardu razpravljajo in sklepajo (če sploh sklepajo) stihijsko, kadar naj bi bil denar. če pa denarja ni, potem je vsaka beseda odveč ... Vemo pa, da je učinek dela še vedno odvisen od urejenih življenjskih razmer in osebnega zadovoljstva delavcev. Skrb za standard zaposlenih (seveda v okvirih realne možnosti!) še zdaleč ni socialna zadeva, s katero naj bi se poleg veselic in zabav naši rubriki »Pisma bral- samo 8lndikf' To . ... sr s ^ jo naloga samoupravnih or- cev« m »Vi vprašujete - ganov. mi odgovarjamo«, sta Kot študent sem leta 1958 zadnje čase nekoliko za- deIal v Nemčiji med počitni- stali Seveda s tem ni cami Na sradbišču, da bi sian. seveda s tem m zaslužil denar ^ pokanje rečeno, da vam prav ni- po svetu, stanoval sem v česar ne pride na misel, barakah podjetja, tako kot kar bi lahko objavili v vsl sezonci. v sobi je bilo našem časopisu. Vabimo vas, da nam spet kaj na voljo so bili električni ku-napišete. Radi bomo po- bolniki in topu tuši. vse to skrbeli tudi za odgovore “ Na gradbišče so VSAK DAN ^ ena pritožba Kaj ugotavlja pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu? »Na mesec se oglasi v pravni posvetovalnici pri občinskem sindikalnem svetu za Bežigradom vsaj 30 ljudi. In vsi sc v glavnem pridejo pritoževal« je povedal diplomirani pravnik Tone Razpotnik, ki skupno s svojim poklknim tovarišem Nikom Belopavlovičem vodi posvetovalnico. Zakaj prihajajo ljudje? V glavnem menijo, da so žrtve raznih nepravilnosti v podjetju, če pa te »nepravUnosti« analiziramo, potem vidimo, da jih lahko razdelimo na tri skupine. PRVIČ: dogaja se, da službe v podjetjih dclftjo napake preprosto zato, ker ne poznajo dovolj zakonov in predpisov. Ob takšnih primerih v glavnem zadostuje telefonski pogovor pravne posvetovalnice s prizadeto službo v podjetju, kjer jih predvsem zanima, »kje to piše«. Ko slišijo za številko uradnega lista, stran in člen. potem spor hitro uredijo tako, kot zahteva zakon. DRUGIČ: vodstvo podjetja hi se rado na vsak »način« odkrižalo delavca. Kljub temu da že skoraj povsod vedo za najboljši način (ukinitev delovnega mesta!), še marsikje »izumijo« kaj bolj »pristnega«. Kadar gre za ukinitev delovnega mesta, jo pravna posvetovalnica največkrat brez moči, zelo hitro pa opravi z drugimi metodami, s katerimi hočejo delavca kar po »domače« in na hitro »obsoditi« na — odpust. Ko v takšnem podjetju slišijo, da je, na primer, sosednje podjetje »podobno zadevo« na sodišču izgubilo, postopek ustavijo ali pripravljajo drugačno taktiko. In TRETJIČ: so tudi zaposleni, ki v delovni zakonodaji »iščejo« vse »luknje«, da bi si na račun kolektiva zagotovili čmboljše življenje ob čim manjših naporih. Kot sem že zapisal, pravna posvetovalnica uredi vse spore v glavnem s pogovori in pojasnjevanjem. In tako vloži na mesce (povprečno) le eno tožbo! Oglejmo si še nekaj primerov! V nekem podjetju, kjer zaposleni tudi dobivajo hrano, so »ujeli« delavko, da nese domov klobaso. Delavka se je zagovarjala, da kosila ni mogla jesti in da je zato vzela klobaso, češ, saj sem tako in tako plačala kosilo, ki se ga nisem »pritaknila«. Vsekakor prekršek! Toda, kako so ga kaznovali v kolektivu? Delavki, ki je že v petem mesecu nosečnosti, so rekli: »Podpiši to ali pa bomo zadevo prijavili policiji!« Prestrašena delavka se je še bolj ustrašila in podpisala. Podpisala pa je svojo — odpoved, v kateri je med drugim pisalo »... odpovedujem delovno razmerje!« Sele drugi dan, ko je premislila, je ugo-tovila, kaj je podpisala. In sedaj? Kdo ji lahko po-maga? Po redni pravni poti ne bi ničesar opravila, ker je odpovedala sama. Kje naj dobi drugo službo, ko je noseča? Kdo jo bo sprejel? Kljub temu pa je pravni posvetovalnici s pogovori in zavzemanjem občinskega sindkalnega sveta uspelo, da so delavko sprejeli nazaj in ji naložili ustrezno kazen. Če' razmišljamo kot ljudje, je izključitev iz kolektiva zaradi ene same ukradene klobase le prehuda kazen. V pravno posvetovalnico hodijo tudi delavci, kjer sta direktor in sekretar sprta. Sprta pa sta zato, ker sta sprti njuni ženi. Posledica? Kolektiv je razdeljen na dva tahorp in oba tabora poizkušata obračunati drug z drugim. Vendar zelo prefinjeno, tako da po pravni poti ni mogoče »zgrabiti« nobenega »ukrepa«. Kaj lahko naredi pravna posvetovalnica? Ničesar. Tretji primer: delavce je zahteval od vodstva podjetja, naj mu pismeno obrazloži, po kakšnih merilih mu obračunavajo osebni dohodek. Delavec jc to hotel imeti v rokah zato, ker ni poznal meril in ker je dobil vsak mesec različne osebne dohodke za enako delo. Toda — podjetje mu pismene obrazložitve ni hotelo dali! Delavec Je tožil in sodišče je razsodilo: podjetje mora dati pismeno obrazložitev! Vsi spori pa nastajajo v glavnem — kot ugotavlja Tone Razpotnik — zaradi tega, ker niti strokovne službe, kaj šele proizvajalci, ne poznajo dovolj zakonov In predpisov. Prav tako pa no poznajo tudi notranje zakonodaje. Primeri »šikaniranja« so v manjšini. V. C. -J