n
Naj reč j i slovenski dnevnik V Združenih državah
Velja za vse leto
. $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA

listislovenskih^delavcev v Ameriki.
t,
The largest Slovenian Daily in
the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
3(3
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entwcd aa Second Clan Blatter September 21, 1903, at ths Port Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3871
NO. 182. — ŠTEV. 182.
NEW YORK, SATURDAY, AU OUST 5, 1933. — SOBOTA, 5. AVGUSTA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
JOHNSON POSREDUJE MED STRAJKARJI IN BARONI
—	u
Amerika je pričela graditi bojne ladje
ČE BO POSREDOVANJE USPEŠNO, SE BO PRIHODNJE DNI VRNILO 60,000 PREM0GARJEV NA DELO
Industrijahv diktator se je podal z letalom k predsedniku Rooseveltu in mu predložil zadnje načrte. — Frickova družba se je udala pritisku U. S. Steel Co. — Med štrajkarj je zavladalo veliko navdušenje. — Miličarji se pripravljajo na odhod.
WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. — Industri-jalni administrator general Hugh S. Johnson je pozno popoldne zapustil svoj urad ter rekel, da se bo z letalom podal v Hyde Park, kjer bo predložil predsedniku Rooseveltu najnovejše načrte oziroma besedilo sporazuma, ki je bil dosežen za uravnavo premogarskega štrajka v zapadnem delu Pennsyl-vanije.
Prej se je šest ur vršila konferenca med zastopniki premogovnih baronov in štrajkarjev. Pri tej priliki je bil dosežen nekak sporazum.
Kot se je izvedeio iz precej zanesljivega vira, namerava Johnson ustanoviti v svojem uradu poseben pododdelek, kojega naloga bo, preprečiti štrajke ter se izogniti vsem sporom, kateri bi na ta ali oni način ovirali pospešenje oziroma obnovitev ameriškega gospodarstva. Njegov cilj je, ustvariti tesnejše sodelovanje med vlado, delodajalci in delavci.
Premogarski štrajk je dal neposreden povod temu predlogu, dočim je bila v pogodbi za tekstilno industrijo sprejeta določba, naj se ustanovi posebna oblast za industrijalne odnošaje, ki bo uravnala vse spore glede plač.
Iz Hyde Parka poročajo, da je predsednik pripravljen imenovati razsodiščni kolegij, sestoječ iz treh članov, če bosta s tem obe stranki zadovoljni.
Kot razsodniki pridejo vpoštev Gerard Swope, predsednik General Eectric Co., bostonski tovarnar Louis Kirkstein, ki bo zastopal Johnsonovo administracijo, in George Berry, predsednik Pressmen's Union. Njihova naloga bo uravnati premogarski štrajk, dokler ne bo uveljavljen pravilnik za industrijo mehkega premoga.
Ko je bila konferenca končana, niso hoteli dati predsednik .United Mine Workers, John L. Lewis, governer Pinchoi in drugi udeleženci, nobenega pojasnila.
Vlada si na vse načine prizadeva čimprej mogoče doseči uravnavo v premogarskem štrajku, kajti če bi se štrajk zavlekel, bi se obnova ameriškega gospodarstva znatno zavlekla.
Načrt, ki je bil priporočen predsed. Rooseveltu, je predložil Johnson konferenci.
Konference se je udeležil tudi zastopnik Frick Coke Co., ki je podrejena United Steel Corporation.
BROWNSVILLE, Pa., 4. avgusta. — Poročila iz Washingtna, ki naznanjajo, da bo kmalu konec premogarskega štrajka, so pvzročila med štrajkar-ji zelo veselo razpoloženje. Davi, še predno so dospele te vesti iz zveznega glavnega mesta, so za-štrajkali premogarji pri nadaljnih peterih premogovnikih. Vseh skupaj jih štrajka šestdeset tisoč.
Premogarji se bodo takoj vrnili na delo, kakor-hitro bo dosežen sporazum.	,
Miličarji, katere je bil poslal v stavkarsko o-krožje governer Pinchot, se že pripravljajo na od-Jiod.
FARMERJI SE PRIDRUŽUJEJO ŠTRAJKARJEM
Vodja štrajkarjev prerokuje, da bodo v teku dveh dni vse mlekarji v državi New York za-štrajkali.
VELIK ŠTRAJK V HAVANI
Promet v Havani in drugih mestih je popolno- ------
ma vstavljen. — Pred-	narodov se je opira-
LIGA NARODOV j MORNARICA NAJ BO V SOGLASJU JE PREPUSTILA Z LONDONSKO MORNAR. POGODBO
POSREDOVANJE
sednik je na potu s počitnic.
Albany, N. Y., 4. avgusta. — Na grožnjo državne mlekarske komisijo in oblasti mesta New-York, (hi bodo dobili mleko i/ o-srednje-zapadnih držav, ako bi vsled mlekarskega praznika nastalo pomanjkanje mleka, .so far-nierji zagrozili. da bodo .storili Vse. da s«' štrajk razširi po vseh državah.
Ntrajk se naglo širi; v enem dnevu se je pridružilo (»000 čla-,
nov Rutland Cooperative Asso-11 rt<*k. so JLm Pridružili vozniki eiation. 2<MM) farinerjev v Niagara! *aksljev in Erie okrajih in 20<)0 iz .sosednjih zpadnih in južnih krajev.
Vodja štrajkarjev Albert Wood-1 Tudi	NO n«
head iz Rochesterja je rekel, da »traika 111 ^ nevarnost, da bo
bodo vsi mlekarji države New M)rovoz od eMt*?a konea otoka <io York v 48 urah na štrajku.	j drugega popolnoma »ustavljen.
Governer Lehman je določi!! Priržbe' ki Podajajo gazolin, svo-stotnika državne policije Stephen'iz(1,,|ka zaradi štrajka voz-McOrath-a. da preišče, koliko je. urk«,v- »Lm> ,no*-r|' <>d|>o<iljati. resnice na pritožbi farmerjev v' Vozniki busov .so za štrajka I i. liooneville, da so truperji surovo k*r ->e vla(,;l "»»"žila vsem druž-nastopili proti prebivalcem, da. soibam busov *17 ,,a tlan davka
la na predlog Bolivije. V sporu za Chaco je prepustila posredovanje štirim sosednim državam.
Havana, Kuba, 4. avgusta. — Vsh-d štrajka je ve* promet v Havani in po drugih mestih popolnoma ustavljen. Štrajk se tako, naglo širi. da je nevarnost, da bol Zeneva. Švica, 4. avgusta. — tekom dneva razširjen po celi Ku-,Sxvt	narf>dov i*' prepustil
bi. Predsednik Gerardo Maehado.! Posredovanje v sporu med Koliki je ,bil na počitnicah, je na po- V|J° iu l'«rasrvajeni za rhaeo o-tu v glavno mesto, da sam vzame! kraj^državam Argentina, Hra<zili-v svoje roloe položaj in. če mogo-N*' ( i,e m	k'i	obe
! če prepreči zastoj gospodarskega ]	državi.
J življenja na otoku.	1 LlJJra "»rodov, ki je že posta-
I S št ni j kom so pričeli v ponede-j \ihl "^dnarodni odbor za posre-I ljek zvečer voznrki busov. \* če
WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. — Mornariški department je sklenil pogodbe s privatnimi ladjedelnicami za zgradbo 22 bojnih ladij, zveznim ladjedelncam pa je poveril zgradbo I 6 ladij
in uslužbenci pouličnih železnic ter zahtevajo izboljšanje j svojega gospodarskega položaja. *s,ir*
jih več pobili na tla s palicami kot so jih prvi dan štrajka razgnali.
MESTO JE VZELO SEMINAR
v Havani. Voziki trdijo, da je ta davek proti ustavi in da gre naravnost iz njihovega žepa.
Ljudje, ki se vsak dan vozijo.ua delo. se morajo voziti s privatnimi avtomobili, ako dobe /.a nje gazolin. Poleg tega pa so tudi v nevarnosti, da jih štrajkarji napadejo Ko je prišel v pristanišče potniki niso dobili nobenega avtomobila ali voza. da bi peljali v hotel ali pa v mesto ter so morali hoditi peš.
pregovoriti} ,Ker za5trajka]i tlldi prista. .so pričeli
Huesca, Španska, 3. avgusta. —1 Nad 200 oseb. med njimi več re-' arnik "jvi.inargo",
pubhkanskih mestnih svetoval-'......
cev. se je polastilo duhovniškega' semmarja. Škof se je prikazal na' balkonu svoje palače nasproti seminarju te rje skušal množico, toda škofa preklinjat i in so duhovnike šiloma izgnali iz poslopja.
iMesto je že dalje časa i me Ionosfer spor s škofom zaradi posesti seminarja, katerega bo mestni svet izpremenil v šolo.
dovanje. je to storila na priporočilo obeh vojskujočih se držav.
Svet Lige je soglasno sklenil, da prepusti posredovanje tem rim državam, da pa bo poslal svoj posredovalni odbor v Chaco. kakor je bilo prvotno odločeno, ako te države posredovanja ne bi hotele sprejeti.
Pred svojo odločitvijo je T/i-gin svet mnogo razpravljal o tem. ako bodo te štiri države stavile pogoj, da sprejmejo posredovanje, ako državi takoj prenehala s sovražnostmi.
Svet je zasedanje takoj po .tem sklepu odgodil, toda se bo na predsednikovo zahtevo takoj sf-stal, ako posredovanje ne bi u-godno napredovalo.
Vojna v Chaco traja sedaj že eno leto in je zahtevala že na tisoče človeških držtev. Do sedaj se še vsem posredovalnim komisijam ni posrečilo napraviti miru med obema državama.
VSE JE PROTI N AZIJSKI POLITIKI
Anglija, Francija in Italija bodo skupno nastopile proti Nazijcem. — Sklicevale se bodo na pogodbo štiri držav.
I S tem. da je predsednik Kousc-. vel t določil vsoto $238,000.000 za zgradbo novih ladij, je imel dvoj-! ni namen: zvišati ameriško vojni* mornarico na 204.000 ton, k.-ir je določeno Združenim držuvan; po londonski uimariški pogodb, in da dobi delo več tisoč delavcev v privatnih vladnih ladje-1 . delnicah.
j Mornariški uradniki so nine-nja. da bo od cele vsote šlo za delavski* plače 85 odstotkov v.>«-ii izdatkov. , Admiral Standlev je rekel, i bodo vse ladjedelnice zaposlene j do svojega viška, da pa bo vzc-1 lo še še.st mesecev, predno l»o tu ogromno »lelo v popolnem liru. Rekel je.- da se bo to delo poznalo po vseh Združenih državah. I Kot pravi adirtirajl Standlev. i bodo za vsakega delav«*a v ladje-! delnici delali štirji delavci v rajnih industrijah.
V četrtek je mornariški de-
da
GANDHI MORA
ZOPET V JECO
CLEVELAND, Ohio, 4. avgusta. — Danes je bil končan štrajk 400 članov Amalgamated Clothing Workers. Petintrideset podjetnikov je podpisalo novo pogodbo. Delavcem so povišali plačo za petintrideset odstotkov.
I 300 stavkujočih članov Ladies Garment Workers je odlčno zavrnilo nove pogoje delodajalcev.
Poona, Indija, 4. avgiusta. — Mahatrna Gandhi je bil zopet obsojen na eno leto ječe, ker je zavrnil ponudbo vlade, da bo opro-Gščen, ako ostane v Pooni in če bo opustil svojo kampanjo za nepokorščino proti vladi.
Pred nekaj dnevi je sklenil, da bo z 32 svojimi privrženci potoval po deželi in bo med ljudstvom agitiral, da naj vsak posameznik, ne pa »kupno, kaže svojo nepokorščino proti angleškim pasta-vain.
Aretiran je bil. ko je spal, predno je hotel oditi na agitaeij-Kko potovanje. Sodnik je razmišljal o njegovem delovanju ter ga je slednjič izpustil. Iver pa ni hotel odstopiti od svoje namere, je bil zopet aretiran in obsojen.
niški delavci, se blaigo kopiči v pristaniščih. Unijski delavci po restavracijah. kavarnah in trgovinah tudi razpravljalo o tem. da se pridružijo -štrajku. Zelo težko je dobiti razna živila.
Trgovci in industrijalci so se o-brnili s prošnjo na< ameriškega poslanika, da posreduje za poravnavo štrajka. Xa poravnavo tudi ni misliti, dokler s? predsednik ne vrne v glavno mesto.
JAPONSKA MORNARICA
NA MANEVRIH
P0V0DENJ V DENVERJU
Povzročena škoda ni tako velika kot se je od začetka domnevalo. — Junaški čuvaj in telefo-nistka.
Denver, Colo., 4. avgusta. — Oblasti so pregledovale škodo, katero je napravila po voden j. ko se je poru ".il Cast le wood jez in je Oherrv Creek reka prestopila xvoje bregove, in našle, da je izgu ba na življenju in druga škoda primeroma majhna. ! Ivo se je voda Cherry Creek re-, ke zopet umaknila v svojo stru-tgo, so našli dva utopljenca: enega moškega in eno žensko. Vendar pa je še pet oneb pogrešanih.
Mesto je poslalo na> delo več . yto ljudi, da pospravljajo blato in I nanešen les z ulic dn z vrtov in
London, Anglija, 4. avgusta. — Bivše zavezniške države — Anglija. Francija in Italija — so pripravljene, da .skupno nastopijo za slučaj, da .se poveča napetost med Nemčijo in Avstrijo.
Te tri države se bodo sklicevale na pogodbo štirih držav, ki je bila sklenjena na podbudo Mu.-.-n< (linija, »la ustavijo nemške na-' I^"'1 lmM,t oddal naslednja dela: zijee pred rovanjem proti Av-,,,vsl I»revažalca aeroplanov po JO striji. Nemčijo .hočejo prisiliti, »la i t",,; dve lahki križarki po ne bo dovoljevala po radiju na-j 10 li-s,M* ton • osem rušilcev p ) padati avstrij. kanclerja l)t»lirus-! ton : dva submarina p<» 1400 sa. ali pa iz aeroplanov, ki so lo,i in ena velika križarka 10.0CK) prišli čez avstrijsko mejo. metali ton* oklice na prebivalstvo. Nemčija je podpisala pogodbo štirih držav in se s tem 'zavezala, da bo vzdrževala mir za deset let.
Franc« *s k a vlada sicer zanikuje. da so Anglija. Francija in Italija že oklenile, da skupno n:;stopiju proti Nemčiji, da j»a se bodo od ločile za skupni nastop, ako se avst rijsko-nemški spor poveča in pride do kakih novih dogodkov.
Francoska vlada tudi priznava, da se te tr; države po diplnmatič-liih potih o tem posvetujejo. |
Države .so se že zavezale, da čuvajo avstrijsko neodvisnost, da pa se za skupni korak še niso odločile. ker upajo, da bo mogoče Nemčija .spoznala resnost položaja in bo prenehala .s proti-avstrij-sko agitacijo.
PATTERSON; N. J., 4. avgusta.—Fr. Schweitzer, tajnik unije svilarjev je rekel danes, da se bo vršilo v nedeljo veliko zborovanje, pri katerem se bo odločilo, če naj delavci zaštrajkajo ali naj toliko časa počakajo, da jim bo predložen pravilnik.
Tokio, Japonska, 4. avgusta — Japonski največji mornariški manevri so v ]>oInem tiru v Pacifiku. južno ocl Japonskih otokov.
Okoli 100 bojnih ladij je odplu-lo proti jugu neka"ko na sredino med Japonsko in Filipinskimi o-
t0T^ r ••	..	'polja ob reki.
Ijetosnji maraevri proti nami«-,	,	, -- ,
ljenemu sovražniku - Japonska1. A	}U8a.h' m°stoviA
je priznala, da so ta sovražnik J* ^Wul.scxh, kjer je voda zali-
Združene države - se bodo vrši-. ? k etl er ^ Poljdi ob C her^
i< reek reki cenijo na okoli 1 milili z največjo tajnostjo. Nobene-!.	. J
mu inozemskemu mornariškemu 1	'
Ilirgh Paine, ki je bil ze dvajset let čuvaj na C'astlewood jezu in ki je v temni in deževni noči jahal 12 milj, da je sporočil prebivalcem, da se je jez razpočil in preti velika po voden j in telefonska operatorja Parker in Sullivan, ki sta opozorila farmerje in policijo, da so prebivalcem v o-kolici naznanili pretečo nevarnost, so dobili vse priznanje, ker Jso rešili življenje več tisoč ljudi.
atašeju ni bilo dovoljeno spremljati japonskega brodovja.
ANTONIO DE TOMASO UMRL
Buenos Aires, Argentina, avgusta. — Dam^s je umrl tukaj po daljši bolezni Antonio de Toma-so. Star je bil šele 4.") let.
Pokojnik je bil ustanovitelj in voditelj neodvisne socijalistične stranke.
RUSIJA JE ZNIŽALA CENO ŽELEZNICI
Pogajanja med Rusijo in Mančukuo šest tednov niso napredovala. —Rusija je zadovoljna z 200 miljoni zlatih rubljev.
HITLER SE USMILI ZIDA
Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — "TiLsiter iZeitung" poroča, tla ima kancler Hitler usmiljenje tudi do Židov.
Židovski krošnjar Max Perg-mann je izgubil svojega edinega konja ter vsled tega ni mogel več opravljati svoje trgovine. Ker pa so konji onstran meje v K ia I ped i v Lit vinski zelo poceni, je IJerg-mann pisal naravnost Hitlerju in ga prosil, da mu vsled njegovega uboštva dovoli, da more brez carine pripeljati konja ie Litvinske v Nemčijo. Svoji prošnji je priložil doka«ze, da je bil v svetovni vojni v prvih zakopih.
Hitler je naročil carinski obla-
Tokio, Japonska, 4. avgusta. Pogajanja med sovjetsko Kitsijc in Mančukuo zaradi prodaje kitajske vzhodne železnice *«> po šest tedenskem neuspehu napravila eu korak naprej, ko so Kiim i/ javili, da so zadovoljni spivjeti za železnico 200.000,000 zlatih rubljev, namesto prvotne -zahteve 250.000.000 zlatih rubljev. Msni-čukuo pa z Japonsko podpi • r< > se vedno (»stane pri svoji prvotni ponudbi 50.000,000 jenov, kar znaša komaj sedmino riu>ke zahteve.
Ker *ta pro<lajna in kupna «•••■ na š<* tako oddaljeni, se zastopniki obeh držav pogajajo na orijen-talf>ki način. V.saka trdi. da n: mogoče popopiiKtiti niti kopejke. druga stranka pa. da ne more primakniti niti enega jena. Pri pogajanjih je prišlo že do več o-strih sporov in groženj.
Japonci in Mančukuanci so prepričani, da bodo Kusi vš»- več popustili. To prepričanje se na si an j a na dejstvo, da ima japonska amnada v «|\>ojih krem.pljih severno Mandžurijo in ima vsled tega v svoji popolni oblasti rusko upravo železnice.
sti na meji, da dovoli Bergmannu pripeljati konja iz Litvinske čez mejo in da mu naj ne zaračuna carine niti en fennig.
A
-qlab jrsgopy
^	Owned and Published bj
? ILOVKNIO PUBLISHING COMPANY
(A Corporation> Presided	L. B*o«Jlk. Tna
Pino* of tnudiMM of the corporation and addreeeee of above officers: CU W. Utta Street, Bereogh of Mmnhsttmn. New Vtrk City. N. I.

KSW YORK, SATURDAY, AU OUST 5, 1933 sapdgfe	>rJ	. I, ■
TRS LARGEST SLOVENE D AO/
v
v razvoja
- O L A 8 NARODA" (Voice of tbe People)
iMned Every Day Except Sunday« and Holidays
eelo leto oelja <ea Ameriko la Kanado	••••••••««•• $6.00
lnwiteta ..........J..........W-00
|a Aetrt leta ..................f 160
faa New York t* oelo leto
£a pol leta ...................
Za Inozemstvo aa eelo leto ..... Za pol leta .».•••«».••«•»•••»<
WTAM 9SM 17-00 $3.3«
Subscription Yearly 90.00
Advertisement on Agreement
"Glaa Naroda** lataaJa v Kaki dan lxvsemftl nedelj Id prasnlkov.
Doplal br»a podplaa In oeebaostl ae ue pri občujejo. Denar nrj ae blagovoli ftifiyntl po Money Order. Pri apremembl kraja naročnikov, prosimo, da ae mmm tudi prejdnje blvallUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 219 W. 18th Street, New York. N- 1. Telephone: CHeloea 3—1873
SVET SE NI NIČESAR NAUČIL
V prvih dneh meseca avgusta leta 1914 je izbruhnil t ve tor ni vihar. Začelo se je naj ver je klanje, kar ga je doživel *vet. V vojno je bilo kmalu zapletenih sedemindvajset narodov.
Na vojno so ščuvali zastrupljevalei narodov po uredništvih, prižnieah in šolah.
Za kapitalistični profit je bilo umorjenih ali pa pohabljenih na milijone delavcev.
Ko je bila po šestih letih,' treh mesecih in enajstih
dneh vojna "oficijelno" končana, seje pokazala žalostna i posebno stropa. kar je imelo za
,	. , ...".	.. „ , ....	, • , ..__posledico nezdrave -banke iii ne-
bilanca: deset milijonov mrtvili, sest nulgonov tristotisoc |zdravo baakaretvo B lisofimibans
krotov in milijonskimi Izgubami za vlagatelje. Pričakuje se. da div žave bodo s časoma popustile xvo-je stališče proti bančnimi podružnicami. oziroma da državne banke bodo čim več pristopile k federalnemu rezervnemu sistemu in tako dejansko prišle pod federalno kontrolo.
Bančni zakon, ki ga je kongres j sprejel v zadnjem zasedanju in predsednik Roosevelt podpiral 16. junija — taki>zvani Glass-Steagal AkM — je zgodovinskega pomena v razvoju ba-nkarstva. Svrha tega <zakona je razvil nov bančni tistem, v katerem naj dezintere-fcirani in p<opolnoma odgovorni finančni zavodi .služijo občinstvu, industriji, trgovini in poljedelstvu. Novi zakon bržkone vsebuje nekoliko iiib. ali treba pomisliti, da gre za novotarijo. in praksa bo že pokazala, kaj treba popraviti ali dodati, da zakon postane izvedljiv. V splošnem pa se smatra, da je novi bančni zakon začetna stopnja napram enot-v nemil bančnemu sistemu sirom dežele, kar bi končalo .sedanjo[ zmešnjavo in dizorganizacijo v ameriškemu baukarstvu.
Določa zakona glede bančnih podružnic je klin, ki otvarja pot v ustvaritev vsenarodnepa bančnega sistema. Bankam namreč, ki so člani federalnega rezervnega sistema se dovoljuje, da smejo in:e ti podružnice (branches) v raznih državah, ako dotični državni zakoni to dovoljuje*). Že več kot stoletje imeli sino spor med državami in narodno vlado v t"m pogledu. Državne legislature so regulirale in dajale posebne privi-Jlegije sv>ojim lastnini državnim bankam. Državna kontrola nad bankami pa ni bila v splošnem
Druga važna določba novega bančnega zakona se tiče omejitve glede rabe bančnih skladov. Do-
ležkro in štirinajst milijonov lažje poškodovanih.
Zavezniki so imeli .sedem milijonov mrtvih, centralne frile pa tri milijone.
Nemcev je padlo 1,611,104, Avstrijcev 911,000, Pran-|tkozov 1,427,800, Angležev 807,451, Kusov pa 2.762.064
Pri Francozih in Angležih so všteje tudi kolonijalne r-ete. Na bojišču je obležalo tudi sknro štirideset tisoč lAmerikancev.
Indirektni stroški vojne so znašali s k or o dvestotisoč milijonov dolarjev, direktni pa nad stopeuieset tisoč milijonov dolarjev.
Te strahovite številke pa ne napravljajo na narode Mrugega vtisa kot da so vsak hip pripravljeni tako mobilizirati kakor leta 1914.
Zopet se je začela širiti stara lažnjiva fraza: — Le jiisti, ki je na vojno pripravljen, zamore ohraniti mir.
Kapitalistične velesile, ki so v oboroževanju dospele «lo vrhunca, so predvsem Združene države. Velika Britanija, Francija, Italija in Japonska.
t Ameriški proračun za narodno obrambo znaša tekom pekočega fiskalnega leta nad <532 milijonov dolarjev, f Due 1. avgusta je odgovorila Japonska, da je zvižala pvoj proračun za mornarico za 11)0 milijonov dolarjev.
V tem slučaju gre za Pacifik in za interese na Kitajskem, kjer so osvojili Japonci ^20 milijonov kvadratnih Hiilj zemlje in zasužnili 31 milijonov prebivalcev.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je vprašal ameriški predsednik angleškega premiera MacDonalda in.
i • - r	,	. Tx . . ,	, . , . I blast ima pravico do inšpekcije.
Ju vsega francoskega premiera Heriota, ko sta ga obiskala 'Tekom leta .se morajo te banke iz-
$50,000 po 75% vloge in v večjih vlogah do 50%.
Ta sklad se bo nabiral potoni prispevkov včlanjenih bank. Ti prispevki bodo v razmerju s premoženjem, velikostjo, močjo in drugimi kakovostmi banke. Vlada bo p redu j mila $100,000.000 v obliki subskripeijč k -delnienemu kapitalu. Vse državne in privatne baike imajo pravico, postati članice garancijske korporacije (Federal Deposit Insurance Corporation). Da so pa sprejete, morajo dobiti od državne ba»nčne o-blasti potrdilo, da so sol ven t ne. in morajo sploh vzad t i t i predpisani kvalifikaciji.
Bilo je ugovorov proti garanciji bančnih vlog. Nasprotniki so pred vsem trdili, tla taka garancija, mesto da- prepreči slabo ban-karstvo, nalaga dobrini bankam breme, da popravijo škodo storjeno od .slabih bank. Drugi so bili zato. da bi se garancije omejevale na $2500 za vsako vlogo To bi itak zavarovalo popolnoma fH odsto vseh bančnih vlagateljev. Večina v -kongresu pa je bila mnenja, da. kar povprečni vlagatelj Isploh nima sredstva, da bi sodil o dobroti svoje banke, in ker so bančni polomi škodljivi ne le vlagateljem, marveč vsemu gospodarskemu živi jenu. treba najti način, da se vsi vlagatelji za-signrajo proti izgubi, med tem k<> te "prizadevamo reorganizirati bančni sistem na tak način, da bodo bančni polomi postali jako redka stvar.
No\i bančni zakon predstavlja važno stopnjo v zgodovini ameriškega bankarstva. V začetku finančne 'agodovine Združenih držav so bile fiskalne zadeve Združenih držav v rokah banke, ustanovljene leta 1782 po prizadevanju Aleksandra Hamilton, liank of North America. Hamilton j? hotel, du bi se finančno bogastvo mlade republike organiziralo v
Conemaugb, Pa.
Xikakih prijetnosti nimam poročati. pač pa žalostno vest. da je danes zjutraj (3. avgusta) ob osmih ubilo v premogovniku našega znanega rojaka Franceta Dremelja (<Botnarja). doma iz Drage pri Višnji gori. v starosti 54 let. Prišel .je v Ameriko oziroma. v Conemaugh. Pa. pred 30 leti in bil skrben oče peterih v družini.
Brez dela par let, kakor večina vsi drugi, se j? siromaku posrečilo dobiti delo ta teden in sicer v bližnjem premogovniku na koncu mesta Conemaugh oziroma na .stari poulični železnici South Cambria Traction Co. progi.
(•Kakor se sliši, je premogovnik jako nevaren in v slabem stanju. seveda, če je to resnica.'; Vesel in zadovoljen se je 3. avgust ao zjutraj poslovil naš France hi in njegov sin Rudolf od svojih dragih in sta »Kisla na delo in sie.er malo pred sedmo uro.
l>ospevši na mesto, prične pridno svoje delo. sin Rudolf pa jo krene malo naprej od očeta na drugo mesto, (kako da nista skupaj delala na enem in isteui prostoru). kakor Običajno vedno po dva skupaj delata, mi ni znano). Xt-kako ob osmi uri. to je uro pozneje, pokliče delodajalce sina Rudolfa. češ, da se je moralo nekaj zgoditi, kajti pripomnil je: Svetilko vidim, toda ne slišim pa ne, da bi kdo delal na očetovem me-•stpu. Hitro se odpravita tja in o-
»;edaj je bila za bančne dirketor-f etl"ino centralno federalno banko.
Leta 1792 je "Ikuik of the United
0ČETOVE MILIJONE BČE
ti- t-'"_ -
j Priletna hči znau:-p<f ameriške-
j ga pustolovca Aleksandra (lard-nerja se je odločila za drugo potovanje v Indijo, kjer hoče Iskati zaklad svojega očeta, Gardner je baje zapustil mnogo milijonov draguljev in -zlata, toda njegova hči Helena Oardner Bothova kot edina dedinja kljub vsemu prizadevanju še ni našla nobenih sledov za očetovim bogastvom.
Polkovnik Gardner je bil oh koncu preteklega stoletja znan po vsem svetu. Njogov oče. škotski zdravnik se je izselil v Ameriko, kjer se je boril na strani Washington a in Lafavetta. pozneje je pa z njima dolga leta dopisoval. Njegov sin Aleksander je postal častnik in po burnem pustolovskem življenju se je ustavil na dvoru k asm irskega maharadže. kjer je kot polkovnik prevzel poveljstvo nad topništvom. Organiziral je več pohodov proti upornim kmetom in maharadža Kan-dži Slng je bil z njim tako zadovoljen. da mu je podaril celo bogastvo v obliki draguljev in zlata. Zadnja leta svojega življenja je preživel polkovnik Gardner kot nekakšen kralj novih naselbin v Srinagaru. Ljudje so mu morali plačevati davke in tako je zbral polagoma veliko premoženje.
Bivši ameriški častnik se je do-bro prilagodil običajem domovine in imel je tudi svoj harem. Helena Gardner Bothova je baje hči njegove najdražje žene. Moja mati je bila Kali. hči šejka iz Tnr-kestana. ki je njegovo pleme vedno znova pustošilo Kašmir. dokler ga ni moj oče iztrebil, j
pa'zita. veliko plast skale, pod njo pripovedovala Oardner Bothova.
States" stopila na mesto gori imenovane banke- in novega stoletja se je bankrastvo vodilo večinoma |w>d federalno kontrolo. V začetku devetnajstega stoletja pa se je začelo razvijati privatno ha ti-
pa mrtvega Franceta- Dreni I j a Citatelj naj sodi no svojem, kako je bilo sinu. ko je videl svojega očeta mrtvega pod skalo. Nekaj strašnega, kaj ne? T<nla pomagati ni mogel, bilo je že prepozno in vsaka pomoč zaman. Svetilka pa je še vedno brlela ubogemu Francetu, kakor bi hotela reči: Večna luč naj ti sveti, končal si i svoje delo pri luči.
Premogovnik, kakor se sliši, je last Mr. C riff it a iz mesta .Tolrns-
Pa., od kojega je pokojni dobil ta teden usod^polno in zadnje delo.
je velika skušnjava investirati denar vlagateljev v fazna poslovna podjetja, odvisna in kontrolirana .od banke. Isti direktorji banke so bili direktorji vrste raznih finančnih zavodov, takozvanih "Affiliates". Na drugi strani je bila
splošna navada, da so se bankirji, karstvo- in kongres je odrekel ob-pečalii z dejo in razpečavanjem r>ovit("v čarterja centrali ba.uk>. vrednostih papirjev in tako rabi- [Te'kont vojne leta 1812 je bila lili denar vlagateljev za spekulativ- stanovl.jena druga Bank of the ne s vrhe Na tak način so bile'rnitpd States, ki pa je bila od-banke v stanu zavladati nad vsem' pravljenji letakiftfc;. -gospodarskim življenjem naroda, j 0(, XeiU ] ^ ban(;.ni „Lstem
\ chke industrije, železnice, trgo-' decentraliziram M pojavilo se je vina so bile spojene z bankami r.im (1alje ra.sto<v itevilo držav. potom istih oseb v upravnem sve- n;h bank npravijanih ]yo ^konih tu (mterloekmg directorship), ne poi(idinih držav. Ponavljajoče se i - - -da bi bilo nikake javne kontrole depresije iu krize so pokazale. ka-|"a <lom- ip stanoval z druži-nad njimi.	jko pomanjkljiv je bi sistem. med Grove in Prvo cesto, od
Novi zakon pa zahteva od bank,i
Samo štiri žene so ostale žive in najlepša med njimi. Kali. moja mati. je bila prepeljana v harem mojega očeta. Tu je umrla čez dve leti. potem me je pa vzgajala druga najdražja žena mojega očeta. Uiang Bibi. Oče me je poslal v Anglijo in po njegovi smrti mi je pisala moja vzgojiteljica: — Tvoj oče je zapustil draguljev za 10 milijonov funtov šterlingov iu en milijon funtov šterlingov v gotovini v podružni-
to\vn. Pa., toda bil je oddan v na-jer Angre-Bank v Lahori. Njego-jem Mr. Tliortonu iz Conemaugh. va željii- je bila. da podeduješ ta
zaklad ti.
V Angliji je
skrbela za mojo
f'e je bil zavarovan potom delo- vzgojo soproga Sira II. Da visa.
dajalca pri- državni zavarovalnici ali ne. *ni ni znano.-
Bil pa je član več let dr. Sv. Alojzija, št. 3« J. S. K. J. in dr. •Sinovi Slave". S. XV P. J., toda zaradr finančnih slabih razmer je bil primoran prvo omenjeno d ruše vo pred nakako letom opustiti in je spadal le k dr. S. X. P. J.
Truplo pokojnika so prepeljali
včlanjenih v federalno rezervo, da'
e- morajo poročati o svojih zvezah z ko bi, ustanovljfM1 in drugimi podjetji in federalna o- ,sLst.em. Gbstojj, iz \o
|v Beli hiši, kakšno stališče bi zavzeli Francija in Anglija, ,<*e bi izbruhnila vojna med Ameriko in Japonsko.
Iz vsega tega se da sklepati, da je sedanji mir le mi* pred viharjem in kia kapitalisti ne bodo prej mirovali; dokler ne zanetijo nove vojne.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Din 200 ..........................:.$ 4-35
Din 300............ ............$ 6.40
Dtel 400 ...........................4 8.40
Din 500................ ......$ 10.40
Din 1000 ..........................$ 20.75
Din 5000 ............................$101.80
V ITALIJO
Lir 100	...............................$ 8.10
Lir 200 ...........................' $15.90
Lir 300 ........................................................$23.45
Lif 400 ...........................$31.15
Lir 500 ............................ $38.80
Lir 1000	........................................................$77.25
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE, CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodi&i v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. OTUCILA Y AMERIŠKIH DOLARJIH Za lzplafillo $5.00 morate poslati...^ $5.75
' ' " .......j$10i85
" _____$1«.—
" ______«21^
>' _____$41J5
" ........$51.50
Prejemnik dobi t staram kraja lspia&llo t dolarjih. Nuja« nakaafla terrtujemo jk> Cable Letter ptlatojbdno fi,—
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNX
"Glas Naroda"
M WEMT *8tn BTBXKH	JTEW JOBK, If. J,
»f '	- o	$10-00	. H
••	9*	$15.00	»»
9»	11	$20.00	»»
• 1		$40.00	
>» .		$50.00	*»
a
biti svoj Hi podružnih zavodov za investicije. Prepovedano je na drugi strani investicijskim zavodom. da bi se pečali z bankar-Btvom.
Privatne banke, ki hočejo nadalje sprejemali vloge, se morajo podvreči federalni kontroli, ako njihovo delovanje sega preko držaivne -meje, Te kontrole prej ni bilo. Član i bančne uprave ne smejo dobivati posojila od svojih lastnih bank. Ta določba se nanaša na razija dejstva, ki so prišla na dan tekom ba<nčne investigacije v senatu. Razne druge določbe po-ostrujejo odgovornost bančnih direktorjev glede zdravega vodstva.
Garantirane bančne vloge.
• . .. ^
'Najboj pomembna stran novega zakona, vsaj kar se tiee vlav čCaljev, je breadvomno garancija bančnih vlog a strani federalne vlade.	■ '
Ta del <zakona je dvojne vrste:
1.	določbe ■za začasni garancijski sklad začenši t. januarja 1934 in
2.	določbe za stalni garancijski sklad začenši od 1. julija 1934.
& začasnim skladom vlada bo garantirala vse vloge v bankah; včlanjenih v federalnem rezervnem sistemu, kakor tudi v narodnih bankah do vsote $2500. f
. S stalnim skladom pa bo vlada garantirala "vse vloge do vsote 1 $10,000 popolnoma, <*1 $10,000 do
Xe'ka vrsta federalnr>ga nadziranja bila uvedena lela 1'lOT,
federalni federalnih rezervofh bank, nekoliko sličnim centralnim bankam drugih dež?l. Narodne banke in druge banke, ki so se prijavile, so bile članice tega federalnega rezervnega .sistema. Komereijalne banke in državne 'banke, ki niso hotele biti včlanjene in priti pod federalno kontrolo, so nadailje obratovale pod državnimi zakoni.
Novi zakon, po mnenju mnogih strokovnjakov, odpira pot k enotnemu narodnemu bančnemu sistemu. Vabi državne banke, da se v svojem lastnem interesu pridružijo federalnemu sistemu. One. ki ostanejo izven sistema, ne bodo dobivale dobroto garancije za vloge.
pGLAS NARODA
zopet pošiljamo v> domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane £7. V Italijo . lista ne po-
' i T r '
koder i»a bomo spremili k večne-nui počitku v soboto popoldan.
Tako je zop«*t eden naših trpinov končal in zatisnil trudne oči za vedno. Počivaj v miru. «<lragi naš tovariš in prijatelj, .dokončal «i svcoje gorje, dobrot. pa sploh nikdar deležen nLsi bil.
(iloboko sožalje njegovi ženi in družini!
Ivan Pajk.
Iu ločen. Pozneje sem se oni oži Ta sem se še mlada z uemškim častnikom. toda ta zakon je bil kmalu lo&en. Pozneje se mse omožil.t s sodnikom Bothom. ki živi zdaj v Bloemfontainu v Južni Afriki, pa. sem se tudi od njega ločila. Od bojrate dedščine svojega očeta sem dobivala največ 100 funtov šterlingov letne rente. Pred 37 leti sem odpotovala s prijateljem v Kasšmir. tla bi poiskala svojo dedačino. Prispela sva v Lahore. toda edino, kar sem v banki nagla, je bila oporoka mojega o-četa. O draguljih in denarju ni bilo duha ne sluha. Zdaj odpotujem ponovno v Indijo, kor sem prepričana, da sem našla sledove 7a svojo dedščino. Pa tudi če ded-ščine ne najdem, bom vztrajala na svojem dednem pravu, ki mi morajo po njem plačevati davke občine, kjer je moj oče nekoč vladal«
i
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE
O GLASU J TE

GLAS NARODA1
n
čila
!f »l
•c V S
urno
ČUn^o. p*i pu yU Sfagjjgv rail okoHel,
^^ ■ -- * • •'•- ■ I ..>.■ -f 1- I .j... J
CENE ZA OGLASE SO gMERNE
,f>lj >« i V* •/ ' — t*'-" tj	41'

Povedali so mi. da še je prejšnji teden neka newyorška rojakinja britko pritoževala nad m»--noj.
— .Ia. seveda — je baje rekla — .samo o mladih piše v cajten-rrah. za nat> stare pa niti ne zmrd-ne. kot da bi nas ne bilo na sv^-tu. Saj tudi me stare nismo kar tako tj^ivendan in marsikatero mlado odvagamo. 'Jles je. draga rojakinja. 1,4* v enetn oziru ne strinjam s teboj, nararee. da je sploh katera stara.
Na k. stara ni nobena. Vse ao ve«"» ali manj mlade.
Žal. da je moja kolona dosti pretesna, da bi se rnojrl" vse šopiriti v nji. Toda no bojte se. vse boste prišle poeasi na vrsto.
>>e enkrat poudarim: stara res ni nobena. Še celo stare matere >o dandanašnji mlade.
No. mislim, tla sem ;-.«• s tem dovolj oprostil in da j»* s to mojo izjavo vsaka zadovoljna.
Te dni sem čital zanimivo zgodbo o slavnem ameriškem humoristu Mark Tvvainn.
Ko je krmaril po reki Mississippi. se je naučil preklinjati kakor Tolminee. Preklinjal je. da *o t-e kar iskre kazale.
Pozneje se je poročil s precej sitno in nataneno žensko. Svoje navade pa ni opustil, posebno ko je i pral golf.
—	.Mark! — ga je opominjala žena — nehaj vendar.
Ker pa tudi to ni pomagalo, mu je predlagala, naj pri vsaki kletvici vtakne kamen v žep. kar naj bi jra opominjalo, da bi opustil grdo navado.
Mark Twain ji je obljubil, da r-e ho ravnal po njenem navodilu in je šel igrat golf.
Zvečer se je vrnil.
Xe veder in spočil. ampak komaj se je privlekel.
Stopil je pred ženo in začel iz-sipali iz žepov kamenje. Lep kup ga je bil.
—	Tukaj, draga žena — je rekel spokorno — tukaj so maie kletvice. Kar jih je bilo večjih, jih bodo pa s trnkom oripeljali za menoj.
*
—	Ta pečenka je pa strašno trda — je rekel gost natakarju. — Natakar 'mu je pa odvrnil: — Tudi življenje je strašno trdo, pa mora človek vse požreti.
Diplomat je tisti človek, ki se vedno spomni na pod svoje že«e. pri tem pa vedno pozabi, koliko je stara.
Rojak j^ m od r »val: — D°obro pivo. ki je sedaj naprodaj, ima dvoje slabosti: preslabo je in preveč košta.
i .
j Te dni je poročalo časopisje, da vsebuje neki star koledar uspešno sredstvo proti pleši: s čebulo in medom si moraš mazati glavo, pa ti bodo zrasli lasje.
Jaz sem se za. vsak slučaj in da bo bolj gvišno. kar s česnom namazal.
Tukaj ni ne za živeti, ne za u-mreti — nam piše rojak iz domovine.
Meni niso znane razmere, todu skoro bi rekel, da se da v s/t a rem kraju dosti botj poceni umreti nego v Ameriki, dočim je tukaj ža življenje precej »bolj trnjeva kakor d<«na.
Vremenski preroki pravijo, da bo prihodnja zima zelo mrzla. Pa kot. kaže. se bo že prestalo tako ali tako.
Predsednik Roosevelt bo s svojimi odločnimi in strogimi odredbami tako odtajal zakrknjena in za mrzla srca ameriških kapitalistov. da bodo imeli milijoni nezaposlenih delo in zaslužek, hrano, stanovanje, kurivo in o-bleko.
Ko imajo enkrat to, naj pa le brije burja, kolikor hoče.
Pomlad, ki bo zasijala po prihodnji zimi. bo res pomlad — ne samo v naravi, pač pa tudi v dn-Sah. srcih in očeh.
Ml


"O L A I RA&dOA'
ii
KBW YOEK,&AXBZDAY, AJJ QUQT b,
oe=s9B ,.!	■ =
TH1 LAEOKiT SLOTBfJ P^T ft V. j. ft
STRAHOTNA NOC NA TRIGLAVU L. 1822
i . , ,t i >. .
-	•	i . .. v, i % i	\	;..•
Zgodovin a triglavske turistk«* .strašni pati. Tver tudi nisem iniel močan električni udarec vrgel vsak.
•sebi. Kmalu sem se osvestil .in za-
stala v najinem skalnatem pribežališču. i»odobnemu žveplenj nda-kuži. tesno oklenjeua. Nešteti bliski so se družili v ognjeno morje, strahovito t reška nje in bobnenje se je lomilo na skalnatih stenah iti tisočkrat odmevalo. Bes neurja se ie stopnjeval, novi električni udarci so se dotikal? najinih že skora molieutnrh teles. Naenkrat je. kakor trenutek uničevanja — l>odisi da j«; bil to plod domišljije. bodisi resničnosti, kar bi mogli razlaga-jti zaradi fosforne vseh me najinih
gledal najprej svojega pomočnika. \ . _ .zagrnil najini telesi" pla-k, je sedel nem m kakor breg!men^ ^^ >Vr ^ ^^
nam poroča, da so se že ob koncu	nujno potrebnih ljudi in sredstev
1H stoletja vrnili poizkusi, da hi se	ra varen prenos svojega merilnega
pogumni in za tisto dobo na vsak	orodja in ostale prtljage, sem se
način drzni ljudje potrpeli na vrh	moral brez vsakega oklevanja odlo-I luna kazal na usta. Ob nepresta- (sl»-]>Hih oči odtrgati Z vsako
Triglava, kar se je posameznim v	čiti za prenočevanja na nebotični | nem bliskanju sem zapazil na nje-
r<sniei tudi posrečilo. Prvi se »e	višin
dAignil na vrh 2fi. avgusta 177S.	pripravil nenavadno zasilno preno. I ca. Zavpil sem vodniku na pomoč,. vzhm!ila
lanoeelnik Lovro Wil^nfozer iz Sta-	e;See v notranjosti piramide. To'ta pa je ležal nr*za vesten. otrpel.
po-
.	,	- ~ i w -	j' V***0 rok*.' ki se je dotaknila naji-
Ura je bda pet. ko .sem s, govern eetlu z.g električnega udar-1 m. ob)eke SV;J ?J|	njj lW<>
re Fužine, .-premikali so ga lovee sem ovil s šotornimi krili in velikim Ko/ič ter rudarja Korošee in Kos. kosom povoščenega platna, da bi Ta se j»' povzpel pozneje na vrh še sebe in spremljevalce v tesnem hi-nad dvajsetkrat. Izmed ostalih, ki vališčn. ki je stalo kakor višek grob >•» prišli v nastopnih letih na Tri- sredi črnih oblakov, kolikor mogoi giav. omenjamo Valentina Vodni- če obvaroval pred hudim vetrom' ka. ki je prišel 1 Ji. avgusta 170.». nn ter sneženo in deževno vihro. Kredarico ter goriškega duhovnika t>d inojih spremljevalcev je po-in pisatelja Valentina Staniča, ki begnil eden. in tako sta nii pre-' je wpel 1. 1H08. na vrh Triglava ostala en vodnik in moj pomočnik, in luirometrsko ugetovil njegovo vi- trdno odločen«, da bosta delila mo-šino. Prvi. ki je izmeril triglavsko jo usodo Prestrašeni smo poslušali višino, je bil leta 1779. slavni zdra/ silovito hnčanje orkana, ki je div-Jiik in botanik dr Halta-Tar Hae-,.in! od \Keh strani proti stenam zi-Quet	, b.«iioče<ra se stolpa Minilo je koma j
Wkai desetletij pozneje se je vr-j pol ure. in ž* smo slišali bližajoč;1
s- grmenje. V nastopnem hipu j^ udarila strela v vrh piramide Pla-
ni povečala. (Elijev o-
genj.'). Osuplost, groza iti smrtni
strah se naju je lotil. Kakor dve
goreči baklji sva bežala z mesta.
kjer sva se nahajala in takoj nato
?i>pet iskala drug prostor. Planila
(sva navzdol in tesno oklenjena na-
, , v.	, . stopila pot v grob. Ponovi blisk je
si je opomogel, docim ie mogel mo-j ,ijli.jllli_.i ^	. ,	,
. . .	j razgrnil ognjeno zrelo pred na.p-
Vrgel sem se čezenj in ga skušal zopet osvestiti in obuditi v življe- • nje z drgnjenjem, vlivanjem in škropljenjem vina. ki sem ga imel. s seboj. Posrečilo se mi je. najprej so ga zvijali strašni krči. potem pa
ni mi očmi in v plainenečem morju naju je strah vrgel na rob prepa-
pomočnik v^gvarjati samo zmedene in na pol razumljive besede. Končno se mu je le povnlil govor. Kar ^ nas je ponovni udar strele zopet«,
vrgel vse skupaj na tla in omamil. J Zauian hi se trudil, da hi samo Ko sem odprl oči. sem hitro odtr- približno označil, koliko časa sva gal šatorno krilo in planil na pro-' ležala na skrajnem robu navpične, sto i/ hiše smrti, že drugič v bor-. brezdauje globočine in kakšne m«
Izdajanje lista je t zvezi
s velikimi stroški. Mno go jiti Je, ki so' radi tla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa onif katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N.
t*
.Z. A
AZIJA AZIJCEM
*	*	•>. « «« v V • •
, . • .. , f
Ze mesece in mesece svet ničesar mit ja severni Kitaj osvobodil ja-
|ne iisve, kaj se gotli na Daljnem vzhodu, kjer je divjala ljuta vojska med Japonsko in Kitajeiu. da-si formalno n bila nikoli uapove-
ponske okupacije. Dane* pa temu generalu prede trda. zakaj -Japnn-ci. ki so se umaknili iz severnega Kitaja čez Veliki zid n;i»/aj v I)že-
ddiia. Znano je. da so Jajxuiei skle-thol. so sedaj začeli okupirati vzho-nili z nankinško kkta.j>ko vlado pred i dno o<l Džehola ležečo veliko mon. cuini mesecem premirje, po katc-jgolsko provinco t'ahar. kjer so /e rem so se sami umaknili nazaj čez j zasedli veliki mesti D::laj Nor ob \cliki Zid. Kitajci pa so svojo ar- | Dalajnorskem jezeru in Kujiian in mado demobilizirali in so zopet go-)mr sedaj prpravljajo mi pohod v ^podarji severne kitajske province j Kalgan. ki leži na važni cesti iz do Velikega Zidu. kjer pa po do- Pekinga v l"rgo v-.Mongoliji. Raz-govoru ne smejo več zbirati večjih | hojniški general Fenliusjang se bo a o jaških sil.	j sedaj moral z Japonci ali boriti al:
borbah od Velikega zidu do i ho kar je najbolj verjetno — Luan je padlo vsega skupaj od nesel pete s svojimi 'gardisti"
RUDNIKI SO IZČRPANI
V
rekt
20,(HMI kitajskih vojakov. \ pekinških bolnišnicah pa je sedaj okoli. 8000 ranjencev Pri tem pa nikakor niso vštete žrtve civilnega prebivalstva. ki so ga ubile japonske letalske bombe Skupne izgube Japoncev iilmi znane: v bitki pri Ilsifenghovu. kjer so se kitajski \o. Jaki vrgli na japonske bataljone z robcuim drugim orožjem, kakor sa-
vretl.
Peking sam je danes v žalostnem položaju. Ker s»* danes ni Izginila nevarnost nove vojske z Japonci. Peking evakuiran vseh važnejših političnih uradov ,pa tudi kulturnih zakladov, ki bili v tem lCpeiu mestu slo in stoletja nakopičeni. Prebivalci se boje. da >e ne bi evakuirali š«* ostali kulturni zavo-
■ ilo na Triglavu že vojaško merjenje One 4 julija 1822. se je odpra-
vil stotnik, zemljemerec pl. ltos»o	ml sem ven v podivjano na»*avo. ob štirih zjutraj na vrh Triglav«!.	Temna noč .-e je zgrnila na vn-h goda bi tainakj izvršil potr«-bno	re. prepadov navzgor so se dvi-merjenje Spremi;alo ga j" «>o»m	cal grozni oblaki razsvetljevani od v- ;akov. vodnikov in nosačev. Pri-	bliskov, ki so udarjali v skalovje bodnji dan ea je doletela -trahovi	n našo piramido. Still sem »»:« ne-
lo m-ur je Ko je dospel do že poprej botični višini .sredi ognjenega boja j strele najbolj zadel mene. bil sem j kaj najine noge so na pol visele " ,o. t.i vi jene trignnometriiske pir«- in v grozi irl navzdol v besneči or- ! dolgo časa nezavesten in občutil prepad. Moja piramida je postala mije. ka je večina spremljevalcev kan. Kdina misel mi je bila gotova sjlne bokčine v nogah. Bil sem tudi
preeej ožgan na temenu in le\Jem
Kongres nemških tehnikov v Paronstadtu je razpravljal o sta-ho s podivjanimi elementi. Mo.ia 'vli in občutki so naju takrat na-j "ju svetovne produkcije železa in otrnju tovariša sta prišla za menoj, nekaj , %\1ajali. Slednjič, še nekaj bliskov, pretečem izčrpanju rudnikov, korakov proč od piramide smo se ki so se pojavljali vedno redkeje, teologija zatrjuje sicer, ila tvo-vrgli. v skalnato votlino, odeii s šsi- bolj in bolj oddaljujoče se grme- i » z nikljem pomešauo železo \>e tornim platnom, ki nam je vsaj uje. in na zvezdnatem nebu se je i jedro zemeljske oble. Te zaloge so
nekoliko zakrivalo strahoto našega prikazali prijazno se smehljajoči j neizčrpne. A človeštvo ni v stpiju j ni sklenil, dasi pogaj.inja trajajo (	y j-ioom-i
položaja in nas vsaj malo varova- mesec! šele oh troh zjutraj sva ' izkoriščati teli zalog, ki so izko- dalje. Ves nadaljnji razvoj Oalj- i 1 ',/mn" •
pr.^d nepopisnim metežem sne- zapustila najin prostor. Počasi sva I Pane v Sabini 1.") km. Med tem ; nega vzhoda je odvisen ml tega.; K" i«' f*nka.,šek »mdil v se-I, dežja. Tokrat je udarec , lezla nazaj, da sva se vzdržala. 2a-|žte^ ^renja plast zemlje samo ! Japonci zelo upajo, ne samo. d;, severnem K«t a ju kot poveljnik ar-
do ;> i^lstotkov železa, in marši-. hodo Kitajei formalno pomirili, t niade. ki je Inla od Japoncev pora-
tno z mečem v roki, je padlo 3000 j d i jn inozemske univerze, ki vo ve-Japoneev, v bilkiji /.n prelaza Ku- • iikejrst znan-stveneyr.-i pomena. Ker pejkov in Xantieiimeii. \ k;iterih j se v premirju /. Japonci glede Peso Japonci razbili kitajske posto-jkiuga ni ničesar sklenilo, -o Kitaj-jauke v osemdnevnem bobuajočem i<-» iij4*sto hhh-uo utrdili. V mestu si-70 težkimi topovi in ">0 j meni ne \ lada vrč hivši vsemogočni lclaii. pa j«- padlo 1400 Japoncev. | ("ai^uljan. ampak je prevzela vla-
vojaška in cvilna uprava, ki j> šela naukinške vlade
Kakš<oi političen mir pa se med Japonsko in uankinško vlado š<*
• odvisna
| ( aukajšeka kar se je zgodilo v .spo-
lo
ga. to-e
zapustila. Pri njim sta vztrajala	smrt. zakaj smatral sem kot nemn-
siitno š(» dva vodnika in pa njegov	goče. da bi mi prizanesle neštete n-
7vcsti pomor'nik. Leto 7atem je po-	d a rja j oče strele. Proč od tega gro-
j dl sotnik pl. Ros i o v dunajskem	/nega kraja! Vrnil sem s-* v piri-
**.\rehiv fner fJesehiehte, Statistih,	mi^lo in prigovarjal s svojima sotr-
Lit.-ratur und Kunst" (Arhiv za	jJnoma takojšnji povratek. Toda
ygodo\ ino. statistiko. lite«-atnro in	<dini vodnik, ki mi je preostal, je
riiietnost) o tem dogodku nastop-	izjavil, da nas pri takem neurju ne
iiO:	more spraviti v dolino, kaiti to
4 Kilo je ob širili popoldne, toplo-	podvzetje bi pomenilo gotovo smrt.
mer je kfval 1 stopinjo toplote po	na višini pa hi ,>e mogoče le ohra-
Keaumiirjil in močan sever je pi-	nili.
hal. ('rni oblaki so se vlačili po	Kaj nmn je prestalo drugega,
grrl»enih in jih ovijali. «rost dež je	kakor da smo ^e vdali v npfczogihnn
padal. V strašnem neurju nisent bil	r.sodoIskreni, kakor bi hoteli o-
golov pota /a povratek in brv. vsa-	stati večno skupaj, smo se oklenili
k»' jiotrebne pomoči, da hi plezal	na tleh piramide drug drugega, da
medtem hiša smrti. Približal sem m' ji. da bi odnesel svo^e orodje in licu ter sem. kakor sta mi pravila priprave za merjenje. Toda strašna moja tovariša pozneje, ko sem se j groTa me je prevkela. ko sem za-zopet osvestil, v konvulzivičuih kr- gledal zadnjega preostalega vod- j
katero v srednjem veku pognano j ,impak da s,- jim bo tudi posmdlo
skleniti z njimi zavezo prijateljstva in političnega sodelovanja na vsem
čili strahovito, brtvminuo tulil. Ta prizor je tako vplival na našega zvestega vodnika, ki je bil že šestkrat splezal na Wh. da je izpre-menil svoj prvotni sklep in nujno silil, naj bežimo iz takega pekla in tvegamo povratek. Toda bil .sem tako obnemogel, da mu lilseAi mogel slediti. Tudi moj jiomoČnik je izjavil, da me ne ho zapustil.
In tako .ie pobegnil tudi zadnji vodnik! S preostalim pomočnikom sva gledala, kako ga je gual strah
navzdol na sieer dobro mi znani l»i združeni umrli. Naenkrat nas je j kakor na krilih, midva pa sva
Knjigarna "Glas tyarQfV'
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street, New York
POVESTI in ROMANI i "»*« Mun*	..................«
U*l ptprts, ve«.................................I__
Afttaler <Kersnik) br.J.................jf (lektorjev mt* ................................il
Uedvlka ..............................................4«
Hud! tasi. Blage diOf, veseloigra .7ft
Helen« (Kmetova) .....................
fXudo Brezdno (11.	.................55
Atulrrj H+itr ......................	..............JI
Ikuctk* vedrievalU« .........	................is
lirlcrajnki blatr _______________	...............ja
	................4«
U«l« no/i. m»ll junak	................M
Hailtmi darovi _______________	..........„...J8
lUIJa pot na Bledu ...........
Botja pot mm 6mrnl (art
(Vakar:
(irein lb Lenard. broi.
MIbm življenj«_______
Mojc ftlvljenj« _________
dufte____
ti
M
.79
_______75
.......
Balkaaoko-Turik^ vojaka _____
Balkanna vojaka, s olikaial
Boj In causa. poveoC __________
Blacajna Vollkefa vojvodo ...
Bunka vojaka ---------—
Čarovnic* ___________
CVetina Borograjaka
Cvetko -------------------
čekoMea ......................
Crtlro Is tlvljcnja m
Hplaal lfJiniMki '■„'"■ „'.
...ti
..M
JS
....49
..JU
H anorake, (iroteakc In Hatlrc ,
rezano .......................................Mt
broil rano ....................................$$
lile« g. Bnutfka______________________fjt
Izbrani vpUl dr. B Dolenca............Ji
Is tajnosti prt rode ............................£4
Is aMdernega sveta, trdo res.....1.60
Izbrani spisi di1. Ivan Mencinger:
i? sveska ______________________________lil
Uraikc. broAlrano ............................M
Igralec ................................
J»c»J®--------------------------------------..Ji
AMko in Metka (sa otroke) ............Ji
Jeraa« ZnMgova«. Med plazovi ....—S«
Jutri < SCrtig) trdo vea .'_____________M
broi. —----------;------------80
Jnrtilevl spisi;
Popolna Izdaja vseli 10 oezkov.
lepo vezsnlb ...........................li.—
0. svesek: Dr. Mer — broAirano ....____________
.Ji
Joan 1M serija < Povesti ls Španskega
Hvljenjs _________________
Kako se son jas likal (Aleflovec) I. stezek Kako sem sc jas likal
(AleSovec) IL sv. Kako se« se Iks likal
<AleSovec( lil. sveaek
Herojska brata, povest la milijonov
v Koreji ..........—- .>..... i, ,,. .M
Krm esveta ...1___________________Ji
Ksseiki punt (Senoa) ________________i«
Kchlnja pri IcraljM gooji notici .Ji Ksi se |e Markam saajale
ljubljanske slike. HlSnl lastnik. Trgiivec, Kopfijakl strsZalk, gradnik, Jertčnl doktor, Gostilničar, Klei*tulje, Nataksrca, Duhovnik, Itd__________________________
.N
Levstikovi iWiml %
Lov na ieno (roman) .......................M
Lnetfer ............................................
Marjetica ...........................................Ji
ftUtcrina irtev ...............................j«
Mojo življenje ..................................JJ|
Mail Lord ...........................................Jt
(Vflljonar brez denarja.......................7i
Mar on. krtfanskl deiek iz Libanona ..................................ju
Mladih canlkerneCov lastni iive-
topls —_______________________________78
Mlinarjev Janes ..........................
Mnsolino ......................................_4i
Mrtvi Uosta« ................................../JU
Mali Klatel ___________________________________7i
Mesija ...........................................Jt
tadenkooil (Ivan Albrccbti ________25
Mladlaa sreem. Zbirka povesti za
' slovenska mladino .........................34
materija, roman________________________L—
M<«ie.........................................l Ji
fSa razIMafr petih ______________________,4i
Notarjev naa, hnmoresks ________________JS
Narod, ki tzmlra ___________________________^44
Naša vas, n. del. i poveril___________Ji
fceva Erotika, trdo ves _____________.'.70
Naia leta. trda ves______________________7i
; broširana ----------------------------ft
Na Indijskih otokih______________________Si
Nall ljudje---------------------------------44
>«aj Is ruske zgodovina____________..ii
Na kranrllr prijavah. Trpljenje in - strahote s bojnlb pobodov blvSe-
, ga slovenskefrs polka___________1J0
Oh Si letnici Dr: Janeza E. Kreka ..M Onkraj pragoada ......
Odkritje Ajapflke, trdo vezano hiehko vefit^d ...................
Praprcfaa»»4 ifMhe__________
Z?.	—
nika. od strele nbite<ra. mrzlejra. se. deeejra v notranjosti piramide! — Proe *em bežal od prizora, ki me je pretresel v dim duše. Hvaležen gledam vedno proti nebu. ki me je dovolj . pravoeasno rešilo iz le-senepra prostora. irotf>\v> silno nevarnega kraja ob nvihti. Ob osmih zjutraj .se vrnili prejšnji dan ijobegli \-odniki iu spremljevalci. Ni treba, da hi razlagal, kakšnih oU'-utkov poln sem vračal navzdol. in kakšna pohitost je vladala med vodniki, ki «o nosili v šator zvito truplo svojega tovariša v dolino."
ležišee je zdaj davno opuši^eno. ker je izrabljeno. Tudi železo n»* traja neuko ne no. Ugotovljeno je. da potrebuje eloveštvo vsakih slo let }>opoluoiua novo zalogi« železnih izdelkov namesto obrabljene stare. Med tem zahteva tehnika vedno vee železa. Glavna naloga naše dobe je oblikovanje novih trpežnih železnih spojin predvsem i
BREZPOSELNI IŠČEJO ZAKLAD
V bližnjih dneh ost a vi ta dve ekspedieiji London z namenom, da. poišeeta na tropskem Kokosovem, otoku ogromen zlat zaklad. Eno izmed ekspedieij so sestavili mladi brezposelni, ki so z mujo in težavo zbrali potrebna sredstva, da | udaril po lieu ter pri tein rekel: ostanejo na otoku, ee bo treba, tu-,- pojdi, moj sin in ne pij vee!" Te ili tri leta. Drugo ekspedieijo vo-{u>,sed,. in udaree so bile odloeilne v di znani arTctieni raziskovalec, ka- življenju tega kuharja, pot al ni
TOJPI MOJ SIN IN NE PIJ
vEčr .
Angleži so	stoletnieo gihn.
i'ja proti omejitvi uživanja alkhol-nili pijae in neki 7n letni možakar je poslal uredništvu nekega velikega angleškega lista t»»le tlogod-l>»i :
Moj oee je bil lastnik nekega velikega prekomorskega parnika. na katerem je ]>a imel kuharja, ki je pre vee rad pogledal — ne v kozarec. pač pa kar v steklenieo. Veliki irski protialkoliolni horitelj duhovnik Mathew se je nekoč v p<»govoru z mojim oeetoin dotaknil tega. vprašanja. Oee je omenil, da ima takega kuliarja. Duhovnik je naročil, naj mu pošlje kuharja v kabino. Ko se je kuhar A^rnil. je pripovedoval. da ga je <kV Mathew. kakor so mu splošno rekli.
žena. so se zelo utrdili komunisti v južnem in osrednjem Kitaju. Baš ta okolnost je bila razlog, da se Dafluem vzhodu. Ta ideja ima tu-1 t smkajšek ni mogel uspešno upi-<1. V resniei veliko pristaš.-v med i >"«ti japonskemu prodiranju. Danes Azijei. ki prevzeli japonsko ge-1 'v pridiranje komunistov /. jnga #lo: Azija Azijcem!, kljub temu pa ustavljeno. Veliko hujše >krh"i ima bo preteklo še .preeej ea*a. preden ! P« Kitaj na skrajnem zapadli v se ho to ge»lo uresničilo. Največja j provinci Sinkjaug. kjer je rtgrom-ovira za kakšno odločno in stalno večina prebivalstva kirgiška, to politično linijo Kitaja so njegove l«'»vi muslimanska. .Muslimani še vedno anarhične notranje raz- j s" ^ "l" 'i. ker je kitajski gover-liiere. čeprav kaže ta ogromna. sta-l,M1 Kin monopoliziral bogato trgo-ra država izredno trdovratno živ-1 ^ « krznom in xlatoin v prid cen-ljenje. ki jra ne more ubiti noben j tralue vlade, v resnici p;« v največ-nered in nobena konrpeija kitaj-1-i1 pii.l svojega lastnega lietiasiflie-kih ,M»litikov in generalov, ki ljud-' P« žepa. Kes pa je tudi. da Kirgi-stvo strahovito izžemajo. mu n.pr, zt' 1111 -strani P^pHmjojo
riOtetlk _____li
m njegeve <
rfer Pmvich
-------M
------M
.......JB5

( Alhrccht)
.H#i
3*
.JU
pitan Stanton, ki je zelo dobro o-premljena ; ima s seboj celo mladega bajaniearja Cooknella. ki hoče odkriti zaklad po |M)\xem novi metoda s pomoejo čarobne šibiee. Pravi, da neštevilne ekspedicije, ki so doslej stikale za izlatim zakladom na daljnem otoku, samo zato niso imele uspehe, ker so se preveč zaT našale na električne Iskalne aparature, ki pa ne morejo dosti pomagati. ker je otok ngnjeniški.
Zaklad, ki ga iščejo s takšno vnemo, ima zelo zanimivo zgodovino. Ko je bil okrog I. 1880. v Peruju splošni položil j zelo negotov, so oklenile tamošnje. sila bogate cerkve. da spravijo svoje metje večji del v gotovino. To se je zgodilo in ogromni'izkupiček 12 milijonov i unto v št er lip grJv so zaupale neki angleški ladji iz namenom, da ga odpelje na Angleško in ga tam varno shrani. Po poti pa se je po-*adka te lad.ie uprla in namesto na Angleško, je ladja obrnila proti Kokosovemu otoku. Tu so zaklad skrili, a kmalu nato je bila posadka vsa ubita iu ladja sežgana. — Niliee ni nikomur razodel, kje leži raklad in nobena poznejša ekspedi-cija ni našla niti najmanjšega sledu o njem. Navzlic temu tudi obe novi ekspedienji ne gresta na delo ♦>rez vefikega upanja. Za 12 milijonov funtov sterlingov pa je re» vredno hraniti se skeptieizma že
samo popoln abstinent in ni maral alkohola' uiti za zdravilo, pač pa je postal tudi velik apostol ahstinenč-naga gibanja.
Oče Mathew. ki je umrl leta 185ti, je imel na ljudstvo tolikšen vpliv, da je imel polovieo irskega iiaro<la na svoji strani. Ta se je ^ zvesto ra\-nala po njegovih navodilih.
MLADINA NI NAVDUŠENA ' ŽABRADO

V "Lonaonu se je vršil medna-rodui kongres brivcev, na katerem so se bavili .tudi z velevaž-nim vprašanjem, <lali bi "negovanemu i!n. lepenm moškemu sedanjosti ne karalo nositi polno brado.
Debata je bila dolga in resna iri še arvgleški ter ameriški listi so posegli vati jo. Priredili so ankete med Trtodemo moško in žensko mla-dino in nspeli je bil za pristaše ]Milnih brad vseskozi negativen.
'Moderna mladina se je odločno izjavila proti bradi, pa naj bi bila kakršne koli vrste. Pravi, da se moška lepota in tudj moškost sama dandanes ne meri več po go-stosti m dolžini obraznih kocin. Tako pristaši polnih brad za do-gleden čas še ne bodo veljali ža inpideriie.	>
prepoveduje jo pridelovanje maha .za opij. zato tla ga pričo neiuožno-sji. da bi ob otv-toječili dezolatnih razmerah kitajski kmet prislužil kakšen belič, potem strahovito <►-giobijo in si služijo milijone, med letu ko še danes najmanj ena. desetina Kitajcev v dobesednem pomenu gladuje.
Tako n. pr. imamo v provinci Kalgan. ki severovzhodno od Pekinga neposredno meji na Mongolijo, kitajskega generala Kenbn-sjanga. ki tam revidira, obdan fnl garde 3(J0() razbojnikov, \ajprej se ."te ustil. <la bo zbral armado pro-ti Japoncem, ki so bili vdrli či-z Veliki /.iti. je pa previdno ostal v ozadju in intrigiral skupaj z ju-žnokitajsko napol odvisno vlado v Kantonu proti Cankajšku. ki vlada v Xankingu in je s pomočjo pre-
mi drnjri pa Angleži, k bi si t m pro-^ ineo radi med seboj razdelili. -—■ ('ankajšek je poslal v glavno mesto Sinkjana novega guvernerja, ki je baje i/elo priljubljen, toda veliko vprašanje je. če se bodo domačini s tem zadovoljili in če ne bodo po mandžurskem zgledu to provinco orl Kitaja popolnoma odtrgali.
AMERIŠKI ROMARJI
PRI PAPEŽU
Vatikansko meste, avjrusfa. ...• . < Pa|H»ž Pl.} je sprejel danes v av-
d i jem'i 150 romarjev iz Philatlel-phije. .Med njimi se je nahajal tudi škof (»erald P. O'Hara. Papež se j«' z romarji dalj časa pogovarjal in jim slednjič podelil svoj bla goslov.
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI
SPISI ZA MLADINQ
' j — i
se dobi pri
GLAS NARODA"
216 W. J.8th Street New York, N. Y.
U
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI .TEDEN

ODA"
HEW YORK, SATURDAY, AUGUST 5, 1933
- THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. I.
........ 1 «■ i i
DEDSClNfl
ROMAV
IE
ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA** PRIREDIL I. H
[ 90
—	Menda nkle mislili, da bi 6 človekom, kot ste vi, skupaj de-lorviLi ? Že zaradi tega, ker .ste dobroti ji vo zaupanje mojega očeta, katero ste pridobili ua tako zvit načm, tako podlo zlorabili, .ste zaslužili svoj o<Lpur«t — dovolj imamo vzroka, tla vas kar poženemo. Z oizirom na mojo ubogo sentro se te st rop os ti ne bomo poslužili. Moji sestri borate, ko prklete domov, povedali, da 'vam ni mgoče poti rnojun vodstvom ostati v Rodeuberpovih tovarnah. Pod vodstvom mojega očeta 'bi vam bilo to mogoče, ker je bil starejši, jaz pa seiu praiolad. tla bi bili meni podrejeni. To bo moja sestra razumela. Dedšcina moje sestre Melanije je dovolj velika, da bo živela brez skrbi. Določeno je. da bo njeno premoženje delovalo v tovarnah, in jaz s«m pri volji izplačati vam i»etino njenih dohodkov, tla imate svoj ohstoj. ali pa se morete udeležiti pri kakem drugem podjetju. Vilo "Melanija' moji sestri rati odkupim. Ker je vila "Hodenberp" last Eve Marije in Henrika, bi jaz hotel stanovati v vili "Melaniji". \se pdhištvo anorete vzeti s seboj, kadar se preselite in jaz si bom vilo pa svojem okusu predelal. Dokler si ne poiščete drugega stanovanja. kar pa bi želel, da storite, kar najhitrejše mopoče, bom stanoval v vili 'tRodenberg".
Mertens se poskuša nasloniti.
—	In to vse odločite o moji družini in o meni, ne tla bi mene vprašali
—	\<e o vaši družini. Zelo mi je žai. da morajo biti vaša žena in otroci deležni tega izgnanstva, toda če bi ostali tukaj, ne bi bilo mogoče več prikriti, kaj mislim o vas. Ako želite. l>om izpnan t>tvo odločil .samo .za vas in bom svoji sestri povedal vzroke za to.
Obupno dvigne Mertens roke.
—	Za božjo voljo, saj pred -mojo družino me ne ponižujte!
—	Dobro, tedaj se ravnajte po moji odločitvi. Vse morale na-
i
iz ljubezni. In čutil je, da bi jo* udarilo na živce, ako bi ji z oči odvzel obvezo.
In tako ji je pri zanesljivo povedal da sta se dogovorila, da se bo Artur poslovil od Rodeirbergovih tovarni in se bo na kak način ustanovil samostojno. Tega mu Ludvik ni zameril, da se ni hotel umakniti na dru-go mesto, ko je bil vendar jhi i>četovi son rt i vedno na prvem mestu. Očetu je mogel biti podložen, toda sedaj je sam premlad, da bi od Arturja -zahteval, da bi bil od injepa odvisen.
— Popolnoma mirno sva se dogovorila in zedinila. Mogoče ba Artur stopil v kako drugo tvrdko. mogoče se boste preselili v kako'veliko mesto. Melanija.
»Dalje prihodnjič *
ZIDOM NA CEHOSLOVASKEM SE DOBRO GODi
ITALIJANSKA IGRA ZA MEDVEDOVO KOŽO
praviti po svoji volji, tla moja sestra ne bo ponižana /. vami. Tor — ali ste zadovoljni?
Mertenvu omahnejo roke.
—	Moram, ker imate vi nad menoj moč-!
—	In zaslužili ste. da bi z vami postopal mnogo strožje, to .si ftamo zapomnite. In zahvalite se srečni usodi, da z ozirom na vašo družino tako milostno |**stopauu> z vami.
—	Kaj b«» k temu rekla moja žena. kako ji naj pov. m. — s^o-ka Mertens.
—	Dobro, nikdar do sedaj niste bili v zadrepi igrati ji kako komedijo. Tako morete storiti tudi sedaj, da ji saj ohranite njeno domišljijo o njeni sreči. Toda svetujem vam — ravnajte ž njo in otroci dobro; nikdar ne pozabite, tla živite od njene milosti. drugače bo.ste morali nositi posledice. Tudi iz daljave bom strazil nad svojo se.xfm in gorje vam, ako bi se kdaj pritožila čez vas. Tn sedaj vam nimam ničesar več naročiti. V svoji pisarni boste imeli š^ gotovo kaj opravka in boste imeli priložnost posloviti se od svojih uradnikov. Z ozirom na mojo sestro mora biti vsaka javnost izključena. i-zočinio Ne v navideznem prijateljskem sporazaunu. Med tem časom boni obiskal svojo sestro, tla se ji pokažem in ji povem, da pva se že včeraj videla in da sem vas prosil, da ji ničesar ne iizda-ste o moji vrnitvi. Tudi ji bom prizanesljivo povedal, da hočete po stati samostojni. Moja sestra ne sme nikdar vedeti, v kakih razmerah sva meti seboj, zato se morava izogibati, da ne prideva skupaj A njen t navzočnosti. Vse potrebno -bom vpeljal.
S tem je bil dosedanji ravnatelj Kodenbergovih tovarn odpuščen.
In ko odide s sovražnim pogledom na Ralfa in na Henrika, pravi Ralf:
—	Vso pnjusobo njepovepa zočinskega značaja moramo im-eti pred očmi. da pa ne pomilujemo. Za vse zaklade sveta ne bi tako ctal preti človekom, ko je stal on pred nami.
Ludvik pa prime za obe roki.
—	Dragi mi Ralf, ti si tudi popolnoma iz drugega mesa. kot pa on.
Ludvik j-e Ralfu takoj zjutraj ponudil prijateljski "ti" in Ralf je bil tega zelo vesel.
Ludvik se takoj odpelje v vilo "Melanijo". Njegova sestra se ravno izprahaja po vrtu, ko se pripelje avtomobil. PresenetVna pogleda. ko stopi Litdvrk na vrt, ne tla bi čakal na služabnika. Stopi k njej.
—	Melanija !
Melanija se prestraši. Kako pride tuj človek do tega. da jo pokliče po imenu! Natančnejše ga pogleda in naenkrat prebledi in široko odpre oči.	,
—	Ludvik! Ti? Vsemogočni Rog — Ludvik, ti živiš?!
In jokaje skoči k njeruu in pa objame.
To vidi Jolanda skozi okno. Presenečena priteče na vrt. Nekoliko se smeje. N.jentf mati v objemu tujepa človeka, to je vendar bilo smešno. Kdo je bil ta tujec T
Toda >mati ji zakliče in Ludvika pelje s seboj:
—	Jo, pridi vendar hitro, poplej vendar — -To, stric Ludvik —
iivi!
Jolanda se ne more načuditi.
—	Da živi. vidim mama! Torej stric Ludvik, ali si ti? Čudila sem se že. da je mama ■z'etela tujemu človeku okoli vratu in sem si i* mislila, da to ne inor?> biti nič prepovedanega. Torej, s^ake 1 ami stric Ludvik: sedaj se moremo brez skrivnih misli veseliti tvoje vrnitve. Toda Henrik Dopnati bo imel dolg obraz.
To pravi v svoji razposajenosti in Ludviku prav nič ne ugaja. Pa vseeno — ne nikdar ni poznal take mlade dame in sain govori ž njo na isti način.
—	Ne. Jo. pomisli. Henrik ni -napravil dolgega obraza, temveč 6e je odkrito veselil moje vrnitve in Eva Marija tudi.
—	O — torej v vili Rodenberg se je bomba že razletela ? Da. seseda, to so čudni ljudje, moj bratranec in moja sestrična. Je že mogoče. da sta vesela. Kako čudno, da imamo naenkrat strica Ludvika. ki je bil že enkrat mrtev. Maiiua. kaj pa bo k temu rekel papa f
—	Je ie povedal svoje. Jo. Da. Melanija. že sinoči sem imel s tvojim močem tajen wstanek in sem ga prosil, da ti ne izda.'tla sem prijel. Hot«? sem te presenetiti.
—	<Hvo, to je letin j spravilo naše?;* papana i* tira. tla je bil zjutraj bolan.
Gn«pa Melanija postane nekoliko nemirna.
—	Potem si bil sedaj v tovarni skupaj z Arturjem. Ludvik?
—■ Df, MHanija; razpravljali smo o mnogih važnih zadevah.
ki-M> njorale biti sedaj refren*-.
—	Tod*. Ludvik. *edi*i pridi wntlar že enkrat v hišo! Moj Bog. to »veselja me je popolnoma /me»šhlo.
Ludvik je dobro videl, da sestra ni imela popolnoma proste roke. Slutil je, tla je bila v skrbeh, kako je njen mož vzel njegovo vnmitrv. Skoro mu je bil« Jolandina hladna, neprisiljena odkritost b#2j p« volji kot pa sestrino nekoliko zadušeno veselje. Wi gredo v hi.to in gospa Melanija da takoj kot skrbna gospodinja naročilo za ^Ludviku ae je sdela sestra zek> izpremenjena. Da. Ralf j® r, ko mu je nekel, da je gospa Melanija prostovoljna sužnja
n
Na (. ehoslovaškem živi po podatkih iz leta 1930 3."><i.7tiiS judov. to je ua vsakih HMKI prebivalcev pride 24.2 judov. <>t| tepa živi na Češkem 76.34S judov, na Morav-skem in Slcziji 4-1,278. na Slovaškem 13<).tit>S in v Karpat.ski Rusiji 102.471. 21.80% judov je češke oziroma slovaške narodnosti. 14 Anc/c nemške narodnosti in 8.7i>% madžarske narodnosti. Ta-kozvanih zionistov. to je judov. ki se prištevajo k judovski narodnosti. je najmanj ua Češkem (14.8^ ) največ pa v Karpatski Rusiji {H7M% V nasprotju s zionisti so takozvani ortodoksni judje. to so takšni, ki ne smatrajo judov.stva za narodnost. Oni H» prot iteniun. da bi se iz judov-, stva ustvaril pojeui židovske narodnosti. Hebrej-čina naj bo suniti hogoslužni jezik in naj se nikar ne vlači v življenje. Orto-f doksni imajo tudi posebno bopo-1 "
t ir
slovje. lakozvano "j: nivalis" in v teh šolali poučujejo v nemško-ži-dovskein žarptmu. ki pa kratko nazivajo ".liddiseli".
sko pimnazijo. ki jo obiskuje "»00 dijakov.
Na Češkem so judje splošno premožni ljudje, •medtem, ko tvorijo v Podkarpatski Rusiji proletariat. tu so prav tako revni, kakor Rusini. A atrija je te kraje popolnoma zanemarila, čehoslo-vaska država pa skrbi za osnoven in strokoven pouk tako. da bodo domači Rusini kmalu konkurirali tudi 'bolj izobraženim Židom. Židom se na Cehoslovaškem v prav-
Ko se je pred državnim sodiščem za zaščito države proti koncu meseca fiebruarja vršila razprava proti Janftzu Rrodarju iu tovarišem, se je vsa jupt>slovan-.ska javnost z začudenjem povpraševala. odkod izvirajo vesti, k; •%o jih nekateri <rbt.oženci trosili med slovniskim k met.s kini ljudstvom. češ. Slovenija postane samostojna in dobi od Italije Trst. (Jorieo in Istro, odnosno Keko. l»i-lo je. kakor so izpovedale priče, i-eli tudi vzklikov "Živio Musso-lini!" Sodišče za za-čito države sicer ni vse te stvari sirtatralo preveč resno, ker si pač ni moglo predstavljati, da bi se mogel najti v Sloveniji trezno misleč človek. ki bi v resnici želel samostojnost Slovenije sploh, še imanj pa i poti italijanskim pokroviteljstvom. tla bi celo hotel delovati za uresničenje takega nesmisla. Toda naj s- je tedaj to vsaj na prvi pogled nerazumljivo italijan-st vo tolmačilo kakorkoli, naj se
1 SLOVENIC PUBLISHING CO. w
TRAVEL BUREAU | 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. f.
" PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
I'MilllHIWUIIHlUBWIumuniiiiiiiiiiiiinHmiHuiimmiiniimmi
mu je odrekla vsaka stvarna podlimi pogledu prav dolH-o godi. saj , )a{ra M sfvar kHŽ4, se(Iaj ko so
nam na razpolapo nekateri pre-
ja niči ustava vsem državljanom čehoslovaške republike svobodo versli. vere ter enakopra vmv-st i. Kolikor je Židov češke, oziroma slovaške narodnosti, pač lahko obiskujejo čehoslovaške šole, .ži-, dje. ki se prištevajo k Nemcem. , imajo heinvke srednje in visok«* žole. Zionisti vzdržujejo z držav-
no pod|M»ro v Mukačevu
cej globoko v to vprašanje jmse-pajoči. temeljito podprti podatki, popolnoma v drujri luči.
Od ?>. do 12. maja 1!>:I2 se je vršila preti državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Petru tirirbt rju, znanemu pristašu lastno Svet ozadja Pribičeviča. ki je odšc!
pimnazijo. Židovska občina je enakopravna drugim krščanskim j eerkvam. Spričo vseh teh upod-n ost i. ki jih uživajo Žide na Ce-hoslovaškem. ni čudmi, da se je Zioirsti >t» preti vse m razširjeni j pra v v tej državi naselilo toliko
v 'Podkarpatski di v Mukačevu
Rusiji, tam so tu-ustanovili liebrej-
židov či je.
v eniigracio. kjer se je družil s hrvatskimi emiprantskimi voditelju. stopi v zvezi z makedonstvu-ju-čimi. j>a se napttsled. ker ven-tlarle ni hotil sodelovati <v atentatih na jugoslovanskih tleh. vr-k i so bili pregnani iz Nem- nil v domovino in se sam javil jn-
; jrtk.slovan.skim oblastim. Pero <«ru-
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
FRENCH LINE:
4ILE DE FRANCE" preko Havre
"PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko
ITALIAN LINE:
"SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst
Havre
SATURNIA

Trst.
"REX" preko Genoa
"Conte de SAV0IE" preko Genoa
CUNARDLINE:
"AQUTANIA" pr. Clierbourga
'' BERENGARIA'' pr. Clierbourga
39. AVGUSTA ... 5. SEPTEMBRA
23.	SEPTEMBRA 11. AVGUSTA ..
9. SEPTEMBRA
24.	AVGUSTA 20. SEPTEMBRA
12. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA 10. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA
12.	AVGUSTA .. <>. SEPTEMBRA
2(>. AVGUSTA
13.	SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA
X. Y. LJUBLJANA
... $101.23
$ 99.23 $ 91.73
ZA TJA J S NAZAJ $182.00
$178.50 $171.50
$ 97.50 $171.50
$109.50 $185.50
$102.34 $182.00
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"DEUTSCHLAND" "ALBERT BATiTiTN"
pr. Hamburg* pr. Hamburga
NORTH GERMAN LLOYD;
"EUROPA" 'preko Clierbourga !
it
BREMEN" preko Clierbourga
30.	AVGUSTA ... 27. SEPTEMBRA IG. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA
S. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 2(». SEPTEMBRA
15.	AVGUSTA
31.	AVGUSTA
16.	SEPTEMBRA
. $ 91.73 $171.50

$104.84 $185.50
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y. A
ber je iz Sofije odpotoval v Italijo in dospel na Ke.ko. Pred državnim sod i šeem je- izpovedal, da se je v Opatiji sestal /. vodjo hrvatske emigracije. dr. Antonom Pavelieum. ki mu je ob tej priliki izjavil, da je dal svojim prijateljem v Italiji, od katerih dobiva denarna sredstva, proprama-tieno izjavo v popledu odstopi-t ve dela Slovenije in Dalmacije Italiji, in bi bilo vsekakor do-; 8. avgusta: bro. da bi tlldi (irilber dal tako I Leviathan v Chtrbonr* izjavo, neki službeni italijanski o- I	Bremen
s<»bi. Dr. Pavelič sicer te osebe j	v llarnhurg
--	i . , ,. . .	.. i 11. avgusta:
111 imenoma I. toda (»ruber je vzlic i	pariy v tlavre
temu mislil, da bi .mopel biti to j	m««J««uc v Cherbourg
Antonio Baldacci. znani profesor j	V Buu,UK"#
ventilišea v Turinu. eepar itali-1	Satumia. v Trat
E=====
SHIPPING NEWS
awa- --rfiirj jf n "i
janski iredentizem je že predobro znan t/, njepovih spisov.
Iz te (Jruhrjeve izpovedbe sledi popolnoma jasno, da smatra hrvatska emipraeija v dosepo svojih separatističnih namerov Slo venijo za predmet nieš tarenja. ■la vsaj del Slovenije prodaja Italiji. Skvr prepušra tudi del Dalmacije Italiji in tako okrnjnje 'Jlrvatsko". toda očiividno je Slovenija plavno plaeilo v tej kravji kujieiji.
Toda ta izpovedba Petra Oru-. 26Rol^usta
A.piiiui.ia *• Cherbourg
15.	avgusta: Bremen v Bremen Stat trudit ni v Huuloffna
16.	avgusta: Manhattan v Havre
A lb-.-rt Hallin v ilun.buu 19. avgusta:
lie de Kranoe v llavr« Hex v (Jenoa 21. avgusta:
Heliuti« e v Hamburg
23.	avgusta: C»lyiii|»i<-. Cherbourg
24.	avgusta: Chutiiplain v Mavre Euroi a v breiuen
25.	avgusta: Veemjiim v Boulogne
ber j a ni edino dokazilo -za proda janje slovenskepa ozemlja. Italiji s strani hrvatske emipracije. V pred kratkim kotirani razpravi proti tako imenovanim "liškiin vstašem". je plavni obtoženec (ijuio Kukavina. ki je bil obsoj n na smrt. brez ovinkov izpoved ih da mu je odvetnik dr. Andrija Ar-i tukovie iz (J«^>pi('a. ki je bil meti prvimi voditelji "vstažkepa pihanja". pa je potem pobepnil v Ttn-j lijo. odkrito iz.javil. tla je v zvezi z dr. Antonom Pavelieem in ; (J usta vo 111 IVrreeem. Pt» njihovem naročilu je "treba zelo paziti, da se vstaiško pihanje ne pre»vrže v koinunistiično revolucijt». ker bi pottnn Italija morala 'pose*'i vmes. V primeru, da bi .se .posrečila vstaska akcija, bi se Italiji dal Triplav z violino prot i Ljubljani, (ločini bi Italija za to tlala Trst in Reko".
"Livko vstaško pihanje" sepa še
Genoa
I Bereiig.iria v Cherbourg
29.	avgusta:
l.evia tint n v Cherbourg
30.	avqusta:
I>e tlraifse v Havre Majestl« v CherUiorg Manhattan v Havre I>eutH<-lilaud v Hamburg , 11. avgusta: 1 Hrenien v Bremen 2. sept-mtra.
Conte di Savoia v Genoa
5.	septembra:
Ue de France v Havre Statendam v Boulrgue
6.	septembra: Aquitania v Cherbourg
, New York v iLambutg
8.	septembra: Olympic v Cherbourg
9.	septembra: Paris v Havre Vulcan la v Trat
Vr,|end:.m v Houlogn* Euro.oa v Bremen 13. septembra:
I.afavctte v I fa vre Manhattan v Havre
B^renparia v Cherbour-
Albert I'.HlllTi v Hamburg
15.	septembra: Rotterdam v Boulogne Maj.-stic- v Cherbourg
16.	septembra: Itex » Genoa Br«-m«-n v Bremen
18. septembra:
tja v leto 1031. dogodki, o kate-' Rel,,l",e v "»mburg
20. septembra:
rili se je razpravljalo v procesu cimmpiain v Havre proti Ruka'vnii. pa so se vršili pro- 21- «ptembra:
,	/	.	, .. Aqoltania v Cherbourg
ti koncu 'Zlllie lil V prvi pomladi: 23. septembra:
1 an.skepa leta. Že tedaj je bil <Jju-i	v Trat
,, . .	. '	, . I	,1e France v Havre
ro Kukavina prvi zaupnik dr. A11- Veenaam v ik>uiogne
drnje Artukovica. Dopodki Uro 26 septembra:
,	Kuropa v Bremen
da rje ve pa procesa pa so se vršili siatendam v »miogn« lani meseca majnika ob priliki 27• »eptembra proslave dr. KoroŠ.^ve šestdeset-
Wadliingtnn v Havre Mauretanla v Cherbourg r>ei<t»»«-hlan<* v Hamburg
29.	septembra: Paris v Hnvre Olympic v Cherbourg
30.	septembra:
C.-nte dl Savoia v C»nna
letnice in po njje. Pilo je torej dovolj časa. da so se vesti o dr. Pa-velicevi propraniatieni izjavi in o italijanskem odstopanju Trsta. Gorice. Istre in Reke raznesle med
slovenskimi "opozieijonalci". "de- ;V JUGOSLAVIJO
klaranti". pri čemer se je seveda •	Preko Havre
zelo pazilo, da bi se ne omenjala j NA H,TREM ekspresnem parniku
tudi italijanska nasprotna zahteva : Triplav z dolino proti Ljub-
PARIS
//. Avar sta
'). Srptruihra — 2'J. Septembra
Ijani. I11. ali se ni italijanska zahteva zopet in zopet pojavila in še pred kratkim: Koli in j in blejski kot tla kot absolutna potreba za razmah italijan.^epa jadrati I skepa prometa !
Tako torej hrvatska emipraci-ia .prodaja naše slovensko oarem-1 Ije nenasitnemu italijanskemu im-oerijali/mu, pomapajo pa ji pri >111 ce'o meHl našim narodom ne amo ljudje, ki nuna jo toliko preudarka. da hi .sami spoznali zlo. STATK STREKT \'EW YORK
ki pa delajo, temveč celo razum-----^----t.
niki. ki vidijo v Italiji zaščitni- j co iiekepa od vseli stran ohs.-ka-nepa. od svojih rodnih bratov od-ptepljenepa samo.slovenstva.	>
Toda iprajo za medvedovo kožo oh — živem medvedu!
ILE DE FRANCE
19. .1 rrjusfa — 5. Septembra
CHAMPLAIN
21. Arf/usfn — 20. Septembra
NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za pojasnila in potne liste vprašajte naie pooblaščene agenta
^frmeh JQ/ie
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA 1 JE ZNIŽANA '
Angleško-slovensko
Berilv
(ENGLISH SLOVENK
•v a«
Nanttto p vrt
KNJIGARNI GLAS NARODA*
SI« Wnt Itth llntl .
h»i mi cn»
IVODNJIKOVE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair
M.
in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom.
Karočtla *prejema:
"GLASNARODA" 216 W. 18th Street New York. N. Y.