DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER «0.195 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 19, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. to 3,000 bombnikov je razbijalo Nemčijo deformacije ameriških in angleških bombnikov so se začasno obrnile od Italije in z vso silo udarile na vpžno nemško industrijo. .London, 13. avg. — Skoro 3,000 ameriških in angleških P>nik0v in bojnih letal je začasno obrnilo svojo pozor-l Italije ter udarilo z vso silo na razne kraje po Nem-[• tna izmed nemških važnih tovaren je bila tako teme-ki^kodovana, da bo vzelo eno leto, predno bo mogla 'Izopet uspešno obratovati. DOllram r "v,l* Tarča tega napada je bila Wem J© URICIII nemška industrija v'Peenemu- ende na Baltiku, kjer ima Nemčija center za izdelavo najvažnejših delov za letala in preisku-ševalne laboratorije za novo oro- so uničili :'«ned 225 leta! ja ; acifik, 19. avg. — Tra-JaPonske zračne sile je bi-tV;^Jpol»iejša na letališčih pri Gvineja, ko so se k so ameriški in avstral-01 presenetili Japonce, Ztl'®ki letalci včeraj vrnili, JaPoncem 28 izmed 30 Wem pa uničili po letali- Zen 10 vsa ostala letala. ;°rek N, na štirih letališčih na % t- J^l, pripravljena za Utačili So Jih 120 i" težko Kvali 50- Dih ,C!m J'e ostalo nepoškodo-| ®52 letal. Pa so se letal-MčT° vrniii nazaj in razen ' h vsa ostala letala. * 4,600 jeklarskih na stavki ^ 'h tovarnah American "ire Cq. je bilo včeraj Bodite pripravljeni na invazijo London, 18. avg. — Radio iz Al žira je danes opominjal okupirano Evropo, naj se pripravlja za invazijo zaveznikov. Čas in prostor invazije bo naznanjen pozneje od zavezniškega vrhovnega poveljstva. Z okupacijo 'Sicilije je nastopila doba za osvoboditev okupiranih dežel, je naznanjal radio, ki je pod kontrolo zaveznikov. Osisže je izgubilo na Siciliji 167,080 mož, zajetih in ubitih Zavezniki bodo čakali z invazijo v Italijo okrog dva meseca Washington. — Opazovalci v Washingtonu so mnenja, da zavezniška armada, ki je okupirala Sicilijo, ne bo šla takoj v Ita- Konferenca vojaških izvedencev je v Qnebecu v polnem teku in oP ;iCl p P io ces J. P J' M'' efi st bi?' •05* »t£ H» V tf & p M' li- ..if h ,avk i 1 do 4,600 delavcev. feii ostalo do-'avcev v newburski *°Poldne pa je odšlo •Pre;""00 klavcev, dočim je stavki že nad 3,000. .)e 2aprla dve tovarni. ^nje Se sestali na p0" 1 zast0 V ^a d n i zastopniki, ^ia. Af)niki delavcev in pod- : bost" ^ POdjetJe ali Uni" iej a Vdali odlokom vlad-Jt D^VSkega odbora, bo ,KVZ6la kvarne. Pa£a ?ravijo, da podjetje .0lon lovil ribe- v f Pa medvede. Ob- He S, Je aj Prinesti nekaj ne rečemo, da bi W7"?Sel kako ribico, Ug0 "vc pa medvedov, iS,>e. Le do V' V lbln. in vode se »ftio ,nadsl« 0 Mižali a je precej ^^vidende Si'1V1317 C0I"to % ' v navadnih pro-Natejsej if V R letne Uvideli 1 mora vsak član kupiti istočasno. Nova doba za nakup žganja bo trajala od pondeljka pa do 30. septembra. Potem bo pa trajala ta doba ob prvega do zadnjega dne vsakega meseca in se ne bo končala na soboto, kot dozdaj. Iz bolnišnice Po 10-dnevnem bivanju v bol. nišnici sv. Vincencija se je povrnila domov Mrs. Jennie Res nik 3599 E. 81. St. Prestala je tam težko operacijo in je zdaj doma pod zdravniško oskrbo. Dobri ženi in skrbni mamici želimo skorajšno popolno okrevanje in priporočamo rojakinjam da jo ob priliki obiščejo. Še en županski kandidat V Clevelandu imamo zdaj tri kandidate za župana: sedanjega (in bodočega) župana Franka Lauscheta, Edwarda Stan-tona, ki kandidira na republikanski listi in neodvisnega kandidata Hermana Schachta. Prošlo zimo so premogorovi obratovali 42 ur na teden, prej pa 35 in premog se je bil podražil od 14 do 16 centov pri toni. -:—o- Vile rojenice Tam pri Francetu s cleveland-skega hriba, 8613 Rosewood Ave so se ustavile vile rojenice in prinesle krepkega vnuka. Srečni ata je njegov sin Viktor. Pri mladih Stembergerjevih so imeli že od prej dve zali punčki, torej sta postala Mr. in Mrs. Frank Stembergter že tireltjič stari ata in stara mama. Viktor je bil svoje čase priden razna-šalec Ameriške Domovine v on-dotni okolici in so bili naročniki prav zadovoljni ž njim. Čestit ke so na mestu. Italijani so nameravali izprazniti to slovensko zemljo in jo poseliti z Italijani. -o- Na operacijo Včeraj se je podal v St.f Lukes bolnišnico William Konestabo, sin Mr. in Mrs. Konestabo iz 10417 Prince Ave., kjer se bo moral podvreči operaciji. Obiski začasno niso dovoljeni, želimo mu, da ibi vse srečno prestal. Na oddihu v Madisonu Miss Jeannete Lokar in njena sestrica Daniella Eleanor iz Dib ble Ave., Cleveland, sta na oddihu ipri Leskovčevih na Hubbard Rd., Madison, O. Kraji se jima zelo dopadejo. želimo brhkima Slovenkama mnogo razve drila na lepem Hubbardu. različne nemške vo-oddelke na jugoslovanskem ozemlju, v Grčiji in v Al-! i baniji. Tri divizije so odšle na dalma. . , . v, , , go st. 4. Tako naznanja uracl tinsko in grško obalo, ki je bilalfe j , j , j . za kontrolo cen. nezadostno zasedena in so tudi j ojačili vse utrjene postojanke v j Ta k n -i i g a bo nadomestila Albaniji .nasproti italijanske', knjigo št. 3. Po kakšni metodi obale od Taranta do Brindizija.j se bo vršila registracija, vlada Bolgarske čete—približno dve še ne pove. diviziji—so. namenjene v Črno; Knjiga št. 4 je že v tisku, to-goro, odkoder se umikajo Itali- da v javnost še ni prišla kom-jani, ki so na potu domov. j pozicija iste. Približno dve nemški diviziji; — 0 -— sta odšli v črno goro in v južno' Goeringova žena je Dalmacijo, ena divizija pehote' zbežala V Švico pa je premeščena iz rezervne1 Zurich, Švica. — Včeraj je postojanke v Argirokastronu na dospela v Basel soproga nemške-albansko obalo. ga feldmaršala Goeringa, ki se Vsi balkanski strokovnjaki v je odpeljala s kolodvora na nem-Carigradu so prepričani, da ški konzulat. Ker je Goer ing po Nemci nikakor ne bodo zapusti-j veljnik nemške zračne sile, je Balkana, kakor so nekateri j značilno, da je poslal ženo na poročevalci prerokovali; ravno' varno v Švico, dočim ji ne more nasprotno je videti, da se Nem-'dati njegova zračna armada do-ci P o pripravljajo na odločno(volj varnosti, obrambo proti vsakemu poskusu invazije. -o- Naši vojaki Mladi Roosevelt bo šel na morje San Francisco. — Poročnik John Roosevelt, najmlajši sin predsednika in Mrs. Roosevelt je dobil povelje, da odide v mornariško službo na morje v vojno zono. --o- Utopljenca so našli Tri dekleta so zapazile na jezerskem obrežju pri Painesville truplo, ki ga je vrgla voda na breg. Policija iz Painesville je ugotovil^, da je truplo okWg 45 let starega moškega in da je moralo biti v vodi kakih 9 mesecev. Morda je eden izmed posadke pailnikov "Admiral" ali 'Cleveco," ki sta se pogreznila Pfc. Frank J. Ainik, sin Mrs. potem, ko je dovršil častniško Angele Ainik iz 9603 Prince šolo v Aberdeen Proving Ave. pošilja vsem prijateljem in znancem najlepše ppzdrave iz Anglije. Njegov naslov je: Pfc. Frank J. Ainik, 45th Hq. Hq. Sq. A. D. G., APO 635, c/o Postmaster New York, N. Y. P« M M Poročnik Albert F. Intihar je prišel domov na dopust na 13 dni Grounds, Maryland. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da ga obiščejo v nedeljo popoldne od do 6 v stanovanju Mrs. A. F Krall, 6416 Carl Ave. Na 27. av gusta se bo vrnil zopet nazaj 1 svojo garnizijo. Čestitke k nje govemu avanziranju. Pokojna Kat. Badalich Kot smo že poročali je umrla Katherine Badalich, roj. Kuljat stara 68 let. Doma je bila iz Oseka na Primorskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 37 let in je bila članica dr. 158 SNPJ. Zapušča soproga Vincenta, sina Josepha, hčer Angelino poroč. Taylor, brata Louisa in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v petek popoldne ob eni na Lakeview pokopališče. Pozdravi z Lemonta Z ameriških Brezi j pošiljajo pozdrave: Rose Klemenčič in sinko Walter, Mrs. Stark in Alice, Miss Rose Ujčič, Miss Dorothy Papesh, Miss Helen Ujčič ter Mrs. Rose Ujčič. Pozdrav iz kapitola Nasi obstreljujejo sovražnika, ki beži iz južne Italije Afrika, 18. avg.—Zavezniške topniške baterije so bile danes dvoboju preko morske ožine pri Mesini s sovražnimi baterijami v Italiji. Velike formacije zavezniških bombnikov so poletavale nad južno Italijo in obstreljevale bežečo osiško ar-niadorpo cestah in potih, ki vodijo proti severu. Zavezniška armada zdaj lovi po Siciliji še posamezne nemške in italijanske oddelke, ki se skrivajo po hribih. Zavezniški voditelji so računali, da bo trajal boj za Sicilijo najmanj 90 dni, pa je bil končan v 33 dneh. Zavezniške izgube so bile izredno majhne. IZHRVAŠKE Paveličev list "Nova Hrvatska" pravi, da je bil v Zagrebu aretiran mehanik po imenu Ba-nistav, ki je posvečal ves svoj čas kvarjenju in rezanju telefonskih in telegrafskih žic. Dalje poroča "Hrvatski Narod," da je policijska oblast kaznovala približno 250 Zagrebčanov zaradi prestopkov proti določbam glede zatemnitve. Paveličev list priznava, da je bilo mnogo teh prestopkov "izvršenih namenoma." O vprašanju zatemnitve piše "Deutsche Zeitung in Kroatien" naslednje: "Zanimivo je, da so grešili proti načelom zatemnitve vsi sloji prebivalstva. Mladi in stari delajo prestopke, ki so že bolj direktna sabotaža nego nemarnost." Mnogo glavobola dela okupatorski oblasti in njenim pomo-, Miss Ann Jerele, ki je usluž- čnikom naraščajoči odpor jugo-prošlo zimo obenem z 32 mož po-' bena v Washingtonu, D. C., P»-1 slovanskih kmetov. List "Nova sadke blizu Clevelanda. [zdravlja vse prijateljice po Cle- Hrvatska" pravi, da so kmetje velandu. V kapitolu je te dni ze-!ubili dne i:l< julija, ustaša Podlo vroče, pravi. jbrežnika, ki je med kmeti delal Važna seja ; fašistično propagando in pripo-Nocoj ima važno sejo društvo j ročal sodelovanje z okupatorjem, sv. Jožefa št. 169 KSKJ. član- y Banatu4 blizu Bele Crkve so Nov grob | Včeraj zjutraj je umrl v Lake-j side bolnišnici George Lang, star j 57 let, doma nekje iz štajerske-j ga. Stanoval je na 18126 Euclid, i0v.v«i, - i - --u ^ K k stvo si bo ob tej priliki lahko kmetje v vec slučajih enodusno Ave. Tukaj ne zapušča nikogar. Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda jutri zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Pavla na Char-don Rd. in na pokopališče sv.jvana v Pavla. četrta obletnica V petek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Louis Straussom v spomin 4. obletnice njegove smrti. ogledalo novo bandero Deseta obletnica odklonili, da požanjejo letino, katero je bil okupator rekviriral. Danes ob sedmih je bila daro-j Oblast je morala radi tega mo-cerkvi sv. Vida maša za;bilizirati vse prebivalstvo od 15 pokojnim JosSph Ahlinom v spomin 10. obletnice njegove smrti. -o- Kupujte vojne bonde! --o- Kupujte vojne znamke! do 60 let in pošiljati kmete na polje v skupinah z močno vojaško stražo. Blizu Kruševca so kmetje ubili svojo stražo, zapustili polja in se pridružili gerilcem. AMERIŠKA POMOVINA, AUGUST 19, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAME9 DEBEVEO. Idltor 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays , naroOnina: 2a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poiti, celo leto »7.50 Za Amsriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c zavisi od tega, ako nas bo mogla prepričati, da nima teritorialnih in političnih (komunističnih) ambicij izven mej# svoje dežele. Iz vsega tega je torej razvidno, da ne bo koristno niti za Ameriko, niti za Anglijo in niti ne za Rusijo, ako te tri države ne bodo našle točke, na kateri se bodo sporazumele za skupno delovanje tudi po vojni za phranitev miru. Ako bi imela katera teh držav (Zedinjene države so gotovo pri tem izvzete) kake tajne namene po tujem ozemlju, ali za razširjenje svojih političnih idej v druge dele sveta, potem ta vojna ne bo zadnja. A*"*** Odbornikom K. S. K. J. v premislek Piše Anton Grdina, bivši gl. predsednik SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $3.50 for 6 month«. Cleveland by mail $4.00 for 6 month« 0. S. and Canada $2.00 for s months. Cleveland by mail »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $3.00 for S months Single copies, 3c ___ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___ No. 195 Thur., Aug. 19, 1943 Še vedno ni dovolj zavesti Naša vlada prihaja dan za dnem z novimi odredbami, s katerimi skuša uravnati naše življenje tako, da ne bomo trpeli pomanjkanja, pa da bomo imeli dovolj potrebščin tudi za našo armado. Odtrgajo nam to, odščipnejo ono, odvzamejo to ali ono komodnost. Dozdaj ni radi teh odredb še nihče umrl, niti ni trpel kakega fizičnega pomanjkanja. Vlada pravi, hranite z gazolinom, varčujte s kavčukom, ker ga ni dovolj za vse, za doma in za vojsko. Pa če opazujemo cestni promet, bomo videli, da nekateri še vedno drvijo po 60 milj in več na uro s svojim avtom, ne zmeneč se za svarilo, da se z naglo vožnjo po nepotrebnem rabi kavčuk. ^ ^ ^ ________ Pa vendar s nam nikamor ne mudi in 35 milj na uro nas bo i j^nota"* Poleg "zavarovalnin-avto prav tje pripeljal, kot 60 milj na uro in navadno nič' kasneje. V tem pa umirajo naši fantje po afriških puščavah, pa-cifičnih džunglah in na visokem morju, da bi nam obvarovali to našo zemljo. Oni žrtvujejo vse, celo življenje, mi doma pa niti toliko, da bi sodelovali z vlado in se ravnali po njenih odredbah, ki so vse namenjene samo za zmago našega orožja. Ali je samo naših fantov dolžnost, da trpe in umirajo za domovino ? s BESEDA IZ NARODA , kaj ste to storili | To prištevam diktaturi. Če | bi se le malo ozirali na dejstva j katoliške Jednote, bi tega 'ne storili, kar ste storili v resoluciji, v odgovor Pomožni Akciji , . Slovenskih Župnij v Ameriki. Spoštovani glavm uradniki Tq niso nQbene ^^ nobene KSKJ; velikokrat je dobro za-' pomemb'ne mahinacije, to molčat in pustiti vse znimar da gre mimo naprej, toda, vedno in vse pa ne more iti mimo nas, brez da se kdo oglasi in poseže vmes z odločno besedo. KSKJ ni samo zavarovalnin-ska družba, je pri tem tudi duhovno zavezana na podlagi njenih pravil kot "KATOLIŠKA" Zakaj ne pride Rusija na posvet? Dejstvo, da Rusija ni poslala svojega zastopnika na konferenco v Quebec, na kateri bodo ameriški in angleški vojaški in politični voditelji razmotrivali važna vprašanja, je dala nemškemu propagandnemu klovnu dr. Goebbelsu lepo priliko, da natrosi nemškemu narodu vsepolno upanja, da se vedno bolj trgajo vezi med Rusijo, Ameriko in Anglijo. Nemški narod nujno potrebuje nekaj tolažilnih vesti vzpričo slabih novic z ruske in italijanske fronte, čeprav pri-j član katoliške Jednote z vsem j ......... poveduje nemško vrhovno poveljstvo, da to niso porazi, am-j pričakovanjem sodil, je, da bo: imenik teh pionirskih'duhovni-pak "strategično umikanje" nemške armade. 1-----JU— -------* 1 skih nalog in dolžnosti ima K. S. K. J. ravno toliko dolžnosti in obveznosti v duhovnem ali v verskem oziru, to stoji v njenih pravilih, v njenih načelnih izjavah, ki se glase na "KATOLIŠKO STRAN." Po mojem mnenju, je to zadnje: "KATOLIŠKA" za mnoge člane najvažnejše, toda, v resnici pa najmanj upoštevano pri odboru KSKJ. To se je zopet pokazalo na glavni letošnji polletni seji v Jolietu, kjer je-prišlo na mizo važno vprašanje glede "POMOŽNE AKCIJE SLOVENSKIH ŽUPNIJ" za trpeče v stari domovini. Kar bi vsak katoličan ali je žalitev teh duhovnov, kateri so to pomožno akcijo ustanovili in jo ujedinili z Pomožno akcijo ameriških škofov, pod katerih asistenco naša pomožna akcija tudi existira in zbira dohodke. Vi ste z resolucijo pokazali, da vam ni prav čisto nič za to, kaj da mislijo pionirski župniki, ki se zavzemajo za pomožno akcijo revnim v domovini, katera akcija je mogoča takoj deliti v domovini pomoč. To ste storili v kljub temu, da je duhovni vodja Rev. Butala predlagal odobritev naše pomožne akcije. Eno ste odobrili, zatem pa isto osmešili, ker ni bilo vredno, da bi se kateri odbornik oglasil in izrekel, vsaj boren prispevek na prošnjo, katero ste imeli predseboj iz urada Pomožne Akcije Slovenskih Župnij, podpisano po predsedniku, kakor že zgoraj omenjeno. Da ste storili nepremišljeno in dokaj krivično delo, naj vam tu navedem dokaze: Na pismu na mizi predseboj ves odbor kakor en mož stal za j kov, kateri so pričeli imenova- Dr Gcebbels je še zadnji teden vpil po Nemčiji, da so imenovano, rek4U» poslanico no pomožno a^cij0( ti so: Cast- se sestali k posvetovanju Roosevelt, Churchill in Stalin, ali prošnjo, ki je bila poslana. ^ predsednik Rt ReV- Msgr. Zdaj, ko je nemški cirkuški manager zvedel, da Stalina ne bo 1 pred sejo vsem gl. odbornikom, j vitug Hribar> ki Je eden prvih na konferenco, da bo torej stol, ki je bil pripravljen za zastop ala bi imeli čas že poprej pre- j pionirjev in 'obenem ziatomaš- katerega članstvo je štelo takrat komaj 19 članov, so se veselo odzvali in šli na kampanjo za novo članstvo v farah, kjer se je oznanjalo in priporočilo v cerkvah. Takrat smo imeli javne slovenske sprejeme v teh le dveh pionirskih farah, prav v teh, kateri župniki so sdaj kot častni predsedniki pomožne akcije slovenskih župnij : V fari Sv. Lovrenca je bilo na tak način na enkrat sprejeto nad 350 članov in članic. V fari Marij nega Vnebovzetja pa nad 300 članov. Prav tako so se pričele odzivati še druge fare, katerih duhovniki so se odzvali klicu za večjo KSKJ in jednota je začela odtedaj z velikim napredkom, to po zaslugi duhovnikov. Kako je potem dosegla število članstva veste dobro sami, v tem prepuščam sodbo vsekemu na razpolago. Čutim pa se užaljenega, da se je nas na seji vse ignoniralo in prezrlo, da niti najmanjše podpore nismo biii vredni priznati, kar je moralni poraz za tiste, ki so jednoto naredili to kar je. Žal, pisal sem gl. predsedniku Germu še posebej pismo, bral sem tudi njegov apel na duhovnike, da naj isti pomagajo širiti in člane jednoti pridobivati, toda, rezultat seje in pa resolucija so pokazale, da je vse skupaj od naše strani le bob v steno. To se mi je zdelo napisati dolžnost. Ako bo treba bom lahko še podal nadaljnih pojasnil o akcijah KSKJ in pa o glasovanju glavnih odbornikov. -o- Darovi, nabrani od fare sv. Vida za pomoč Sloveniji (Župnijska pomožna akcija) Sledeči so darovali za župnijsko pomožno akcijo. Farno vodstvo je naložilo na North American banko vsoto $219.86 7. junija. Darovali so sledeči: Po $10: Wenzel John, Jr. Po $5: Arko Ludmilla, Ba- V nedeljo v Providence Heights Newburgh. — Več čitateljev in čitateljic Ameriške Domovine me je zadnji čas opomnilo, da bi zopet kaj napisala. Seveda se dandanes vsak nekam težko pripravi k pisanju, ker smo vsi zaposleni z raznimi deli in čas pa tako hitro beži, da ga posebno mi ta stari že komaj dohajamo. Vendar, danes po dol- ^^ gem času, zopet prihajam hi- jo tudi člani glavnega « ^ šo, kamor koli pride Ame- j nega odbora in člani Pjdla, Sestanek SANSa Po sklepu skupne seje1 poslujočih podružnic SI®1 skega ameriškega nawAbra sveta se vrši prihodnja-^ico že seja v petek 20. avgusta v; 0ba p. venskem narodnem dom" ia tak< St. Clair Ave. ob osmih 28 it v sobi št. 1 (novo poslopji Na to sejo so Rablje« [j, Ka uradniki petih podružiA k tu poslujejo v clevelandski ci. Enako so vabljeni na id to nika Rusije pri zeleni mizi, prazen, je naglo obrnil propa gandno fronto in začel Nemcem zagotavljati, da gre Stalin naprej svojo pot, ne glede na to, kaj delajo njegovi zavezniki in da so Združeni narodi zedinjeni samo na papirju. Goebbels udriha na svoj propagandni boben in upa, da bojkojšno pomoč trpečim v stari nekaj njegove politične strategije padlo na rodovitna tla. ! domovini. misliti in presoditi, da bodo na I ^ ^ je toKko doprinesel za gl. seji kot taki odglasovali v j KSKJ, kar bom pozneje doka prid te akcije in dali moralno;^ Za njim ,je Rt Rey Mggr_ podporo odboru akcije za ta- R ^ Ponikvar; ki župnikuje v največji slovenski metropoli, kjer je največ članstva KSKJ. ii v na V deželi jih je mnogo ki ne morejo razumeti,; Nobenega izgovora ne more Dalje> Rt Rev. Canon Oman, zakaj Stalin ne pride na konfrenco z Rooseveltom in Church- ™eti noben odbornik, da ni bil biyg. duhovni vodja KSKJ; illom, ali da bi poslal tje vsaj svojega zastopnika. Kot se je;0 tako zvam poslanici dovolj predsednik Rev.Slaje, Rev.Bu-zauot?:Vljalo, je predsednik Roosevelt celo ponudil prenesti poučen in na jasnem, saj Je bivta]ai pater Ambrozič OFM in la podpisana po Zveze Slovenskih •ejo bližje Moskve, da bi bilo bolj prilično za Stalina. Zakaj se Stalin ne udeležuje teh važnih konferenc, ne ve drugi, kot par višjih glav pri nasi in angleški vladi. Tega pa, sodimo, zaenkrat ne bodo povedali. O tem bomo zvedeli šele takrat, kadar bo kdo opisoval diplomatske zapletljaje tekom te vojne, morda kak direktni udeleženec, ali pa kak nevtralni opazovalec. Kar danes ve vsak o Rusiji je le to, da se bori za svojo zemljo s tistim strastnim patriotizmom, ki ga more vliti v srce človeku samo ljubezen do rojstne zemlje. Istočasno pa je tudi neizpodbitno, da Rusija še vedno sumljivo zre na svoje zaveznike, najsi tudi so ti dokazali svoje prijateljstvo v praksi, ker so ji dali toliko materialne pomoči, da je ta pomoč, to lahko trdimo, gotovo veliko pomagala pri sedanji ruski ofenzivi, če ni bila celo odločilen faktor. Ne verjamemo, da bi bila ruska armada vrgla Nemce nazaj, kot jih je, če ne bi imela ameriških tankov, topov, letal, municije, živeža in drugih potrebščin. Toda ni sama Rusija, ki še vedno ne zaupa svojim zaveznikom. Je tudi mnogo Amerikancev in Angležev, ki s0!fc51a tako rekoč osmešena, za-: prejeli Rusijo kot zaveznico v orožju, nikakor pa ne kot po- vrnJena> prezrta, kakor da je litično in družabno zaveznico in se ne morejo obenem otre-: ti bojazni, da Rusija nima teritorijalnih ambicij, kar bo po tej vojni gotovo eden največjih problemov- Združenih narodov. Topogledno je bil priobčen v New York Times-u članek poročevalca Wertha, ki je opazoval razvitje dogodkov v Ru-r.iji zadnja tri leta. Werth trdi, da je Rusija tf prvi vrsti za-fnteresirana v varnost in prosperiteto svoje lastne dežele, /sled tega bo Rusija skoro gotovo zahtevala meje, kot jih je imela leta 1941, to se pravi, da naj bi bile v Rusijo vklju-čne vse Baltiške province, zapadna Ukrajina, severna Bu-kovina in Besarabija. Rusija, pravi Werth, ne bo nasprotna samostojni Poljski, ako ta ne bo organizirana proti Rusiji. Rusija bo tudi zahtevala, da bo Nemčija v industrijskem, političnem in vojaškem smislu popolnoma brezmočna. Šele potem, pravi Werth, se bo Rusija počutila varno za svojimi mejami in ne bo poskušala "boljševizirati" drugih dežel, ker da bo imela dela dovolj doma, da se bo rehabilitirala in se razvijala. Brez dvoma je, da Rusija čuti in verjame, da njena varnost zavisi od dobre volje drugih držav, zlasti od Zedinje-nih držav in Anglije. Naša dobra volja napram Rusiji pa predsedniku : moja malenkost, ki tudi imam župnij Rev. | pravico gteti ge med 0ne, kateri Milan Slajetu in poslana po meni kot blagajniku Zveze. Glavni predsednik brat John I Germ, je imel še posebno po- j jasnilo in uradni imenik vseh uradnikov Zveze, da se je na | njih ali vaši seji, vsak lahko jc0 'prepričal, da je to v resnici; I upoštevanja vredna poslanica I za glavnega predsednika KSKJ j in prošnja, da bi jo uradniki I v Cleveland* je štela takrat kot taki morali upoštevati so nekaj doprinesli za KSKJ. j Da boste spoznali, da ste na-i redili krivico z vašo resolucijo, j kateri ste v veliki večini "priki-! mali" »naj pričajo v tele vrsti- Ko sem bil izvoljen leta 1923 Toda, zgodilo se je narobe. Mesto tega, se je na žalost, v zgodovini gl. odbora KSKJ zopet zadala klofuta katoliški stvari in akciji. Zveza Pomožne Akcije Slovenskih Župnij je to nekaj, ali ni vredno upoštevanja. Kaj takega se pri KSKJ ni v prvič zgodilo, dogodilo se je že pred leti, če bi hotel poklicati nazaj v zgodovino, bi mnogi ne mogli vrjeti, toda resnica je. In, kaj takega, se ni zgodilo v nobeni drugi v resnici katoliški organizaciji', le v diktaturi KSKJ je kaj takega mogoče ! Lepo število je vas gl. uradnikov. Vi bi tvorili lahko veliko moč, v imenu KSKJ, katera bi morala biti res prava voditeljica slovenskega katoliškega ljudstva v Ameriki. Toda, dejansko ^e to ne vrši, marveč nasprotno duhu katoličanov, kar ste v zapisniku zadnje polletne seje j&vno pokazali. Za- KSKJ v odraslemu oddelku sa mo nekaj nad 18 tisoč članov. Existirala pa je do takrat že okrog 28 let. To je bilo v časih, ko še ni bilo kompeticije drugih jednot, to je bilo naravnost pod ničlo za okrog 200 tisoč katoliških Slovencev v Ameriki. Ne moremo dolžiti nemarnosti katoličanov, obsojamo pa lahko vseskozi odbor, glavni odbor. Kakršen je gl. odbor, taka je jednota. Torej tako jednotico sem prejel v svoje vodstvo, kar ni bila nobena čast za slovenski katoliški narod v Ameriki! Kaj sem hotel storiti v takem položaju, ko sem videl, da gredo mimo nas druge jednote in pobirajo katoličane v svoje vrste. Obrnil sem se na pionirske duhovnike, da naj mi pomagajo, da se jednota dvigne iz spanja! Zgodilo se je, Rt. Rev. J. J. Oman, katerega sem imenoval za duhovnega vodjo in Rt. Rev. Vitus Hribar, v katerega fari se nahaja danes največje društvo KSKJ, Sv, Jožefa št. 169, riška Domovina. Saj sama ne vem, kako bi vam prinesla kaj veselja in tolažbe v teh žalostnih dneh, ko ves svet vzdihuje po tej žalostni in s krvjo politi zemlji. Vrnila se bom na naše ameriške Brezje, kamor smo se bili podali na romanje preteklega 25. julija. To romanje bo gotovo ostalo vsakomur v sladkem spominu. Še vedno vidim v duhu krasno procesijo članic SŽZ in njenih prijateljic, ki se je vila po hribčku med pisanim cvetjem. Vse naokrog pa so odmevale prelepe slovenske Marijine pesmi med petjem litanij, katere je vodil Father Aleksander. Lahni veter je pozibaval zeleno listje po drevju in ptički so veselo žvrgoleli med vejami ter pozdravljali romarje. Blejsko jezerce se je lesketalo in krasilo groto Lurške Matere božje, kjer je bila darovana tudi sveta maša, katero je daroval Father Aleksander. Krasen je bil pogled na to okolico. Po blagoslovu, katerega je imel pater Bernard, pa so se razvili veseli pogovori med znanci in znankami, ki se niso videli že dalj časa in so se zopet sešli na bregu Blejskega jezera v Lemontu. Misli nas vseh pa so uhajale k naši nebeški Kraljici miru, da bi nam Ona izprosila pri svojem Sinu, da bi že skoro zasijali žarki miru vsemu svetu; da bi bila že skoro končana ta krvava morija; da bi narodi že raga Frances Mrs., Klančar j skoro odložili krvavo orožje in Frances, Lautižar Louis, Og-1 prijeli za sveti rožnivenec, kot širšega odbora, ki stanujU ^ clevelandski naselbini. Za e\ Namen tega sestanka J G bi se bolj skupno t da se še bolj poživi Pa obe SANSa v Clevelandu. c ali c se bo tudi centralni odb»r; la,sta kako po enega ali dva vCerk| ka od vsake podružnice n1. et]a Tj ... tega odbora bodo lW»oket središče ter bodo skupjj Fgala ločali delovanje vseh Pet1'' % f družnic. Vse zgoraj na\ Hro skupine so prošene, da pJa jn tovo udeleže tega sestan* s 5a j John S«* »tovc tajnik podružnice5 ti,sk| Ust Mjat< Jš«i p, pd Hi ; Pasti] V Kaliforniji je b prieka S rine Anton, Russ Frances Miss, Velič Justina, Zadnik Anton Mr. in Mrs. Po $3: Petrovčič Gertrude, Neimenovan. Po $2: Cook Mary Mrs., Fer-kul Mary, Hrovat Joseph, Koren A. Mrs., Levstek Mary Mrs., Milavec Mary, Oberstar J., Sebenik Valentine, Skulj Frances, Stih Mary Mrs., Tp-kavec Math, Udovic A. Mr: in Mrs., Vahčič Mathilda, Zall-nick Anton Mr.-in Mrs. Po $1: Boltic Mary Mrs., Cimperman Louis,, Cimperman Mary Mrs., Dolenc Marija, Glavan H., Gorenčič Theresa Mrs., Hrovat Katina, Jaklich Joseph, Jalovec Anna, Ka-dunc John, Kasunič Frances Mrs., Klopčič Anna, Klopčič Frank, Koprivec Anton, Sr., Koren Louise, Kosmač Theresa, Mahne Frank, Makše M., Martinčič J. J., Menart Theresa, Merhar John, Mihelčič F., Modic Matt Mr. in Mrs., Mo-horčič Mary Mrs., Mosnik družina, Muchitz J. C. Mrs., Nema nich Jos. J., Novak John, Oražem Frances Mrs., Orehek A., Pauček L. Mr .in Mrs., Pe-rušek Angela Miss, Perušek Anna Miss, Perušek Emilia, Perušek Josephine Miss, Petrovčič John, Ponikvar Joseph, Prince Mary F., Pristov Mary, Szymanski Henry Mr. in Mrs., Tomažin M. Mrs., Turk Anthony J. Jr., Verbič James, Zadnik Rose, Zakrajšek Agatha, Zakrajšek Frank Mr. in Mrs., Zelle Emily, Neimenovan, Neimenovan, Neimenovan. Po 50 centov': Turk Frances, Neimenovan. Po 25 centov Pesta Mary, Neimenovan. Po 10 centov: Neimenovan. Kupujmo obrambne obveznic« in znamke 1 je to storila ponižna Bernard-ka in jo danes časti ves svet. Podpisana se tudi prav lepo zahvaljujem Mrs. Albini Novak, za njeno vztrajno in požrtvovalno skrb, ki jo je imela z nami za vožnjo in vse drugo. Prav lepa hvala čč. šolskim sestram za prijazen sprejem in vljudno postrežbo. Zahvaljujemo pa se podpisane tudi vsem čč. gg. duhovnikom, ki so imeli omenjery dan veliko dela z nami! Bog vam plačaj vsem stotero! Mrs. Apolonija Kic, Mrs. Caroline Kočevar, Mrs. Mary Meljač, Mrs. Frances Jakulin in Mrs. Mary Zupan. V nedeljo 22. avgusta pa bo popoldne zopet zbrana primerna skupina k skupni molitvi pri Lurški Materi božji v Providence Heights. Euclid, Ohio. Članice Zveze Oltarnih društev iz vseh slovenskih župnij cleve-landske škofije se pričnemo zbirati ob pol treh pri oltarju Lurške Matere božje, da jo tako skupno počastimo in se ji zahvalimo za vse prejete dobrote ter da se ji priporočamo še za nadalje v pomoč. K njej se zatecimo za tolažbo v naših križih in težavah, katerih imamo dandanes vsi več kot preveč. Pridite tja v nedeljo vse članice in sploh vsi Slovenci, ki potrebujete Marijine pomoči. Matere, poklekni-mo pred mater vseh mater in jo prosimo pomoči in tolažbe, katere si želimo vse v teh žalostnih časih. Imejmo zaupanje, da nam bo po njeni pri-prošnji zopet podeljen tako za-željen mir. Pobožnostni obredi bodo jako lepi in sicer bo kratke nagovor, pete lita ni je, rožnivenec in med tem pa bodo odmevale krasne slovenske Marijine pesmi. Bodite pozdravljeni in na svidenje, Mrs. Apolonija Kic. 1 Martinez, Calif, no vam zopet pošilja®^ nino za eno leto naprej vadno. Posebnega ni®8^ čati, kot da je tukaj fff kot ga je menda povsO'L bno manjka delavcev mah. Tukaj so bili Pr noma Japonci, kateie odveli proč. Pri nas so zdaj zre® obir^ i !*< iff5 4' teŽk0 s>.Fijatl in jih bo manjka delavcev. ■ ~ ven so pa breskve in c potem bo prišlo g^.i^ kaj zelo dosti sadja P ^ ^ čemer je veliko del^' je sadja letos mnog0 lansko leto. m ti & P: Kar se vremena nas zelo lepo in nlJL)B| Par dni je kazal top • ier rog 95 do 100, zdaj J - kakih 85. Vsak^jjj " A mo sije zlato sonce. zdrave vam in vse® kom Ameriške vrh ve Ni C $ Je 2 lov, d bc s m % 'ta. c Hk County' ju, t ^ki 'v k C1 nekem skem je bila važna ja. Ko je bil že vej*r« izčrpan, vstane od ; Schiklgruber, ki zaC nim glasom: "Kot je videti, se vse drugo, samo z;i ne j še ne. Nihče se P^ / ni na stvari, ki , >' in korist naše obči kako r Je to, u- jj. spomni na naše sta ^ ^ ljene vislice, da so v sramoto, vs ni občini. le^'l,'' "Možje, mi rie s®,. ul|ial ali ti, da bi ljudje k* polomljene vislice predlagam, da in močne, ki bodo v | rist nam in naši® * „ d^ Farmar naj»nie.ay 4\ k mesta, ker se je ta nobena stvar ne H S dan pošlje far®a.r iif polje njim delo od rok. hlapca sedeti v vesom. . t« f, Cez nekaJ enO "Kaj nisi rekel stvar ne izmuči- vji farmar, "zdaj te deti v senci." "Res je, kar se® 4 delavec- / la^0/ 6 »v T* ll govori novi ste, koliko časa ^ in preležim v sen 1 zmartram." T "% AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1943 Grogov Groga SW Obraz s slovenskih hribov. 4i # j eni .nit i 4 a to li« d n 'obra Prijatelja sta bila z ®°«od otročjih let, ko sta 'a Pasla. Večjidelj sta go-kko navračala, da sta en-[."'ez skupaj pripasla, !ltudi nista imela kaj pove-j- Kadar so kruh pekli, so • tu(ii hlebček pri Grogo-Pastirju, na Grintovcu Tin- uPlih hlebček' dasi J'e bil le |ati J- sta vsakokrat skupaj Grogu je bila najhuj-zen> če mu niso spekli hle-3 cvetno nedeljo je vedno J1 Gr°ga muckovih vej in gal bršlina za oba, Tinca, V obem tali la, a preskrbela drugih as« f m Af cvetic; vse kar sta na-' sta v dve metli povezala wXeV nesla. O Kresu je P luica toliko vencev, ko- $ oken tola ■ nnate obe hiši, in je Praproti, da sta ž njo ia4a G Strehi obeh hiš- Zat0 F nanosil in naložil ln suhega Ba Ustnemu iti Cl' enake prijaz- „7t6rimi sta drug dru-Ustrezala, j * ija Iti ;e vejevja griču in za na - i ,.-----*------- ' Jlevn ko bl ne bila ona k, *USica. vselej odje- |i naJ _ ti k6.6 ni hotel, je začela ;e bol; to je pomagalo. Ko ...yrij^^stla, se ni gubilo V185 je jStVo' nasprotno, ta-;dj» :Hjima el° Grogi, še rastlo ^ J^OVca 0 . v %v ^ so se vrnile mi- U • Spomnil se je skrb-e' kako •e#'bo| Se Je tako zel° bal ^THai !Aot zase samega. > ki ga ima rada, or 1 ko mi . fj ^čij0 Pri vsem tem ne 0 lle enega prostega \eA kot še ,avljam Pa vse kaj Je mrmral sam tako dober hlapec. at vas"",me ne puste zve-tf jer drugi fantje p Sal . ^Jil. Je m se globoko od- l/V 'jo * it W* rillWa t; 1 i A f * h i 0» \ t; V' .J ■ol P1 J tc > rt > i. S, teden je bil Kre-Vsi fantje so samo jaz nisem -«llli; !0 se z Žerjalov- , l n, Kremeniški bi bi- bine bili oomirili iih> »S' °e bi bi"1 še jaz Žei-ja-pa to večno -- zore do mra-'i ^ b^f2'- varuj se, ne v8e „ zlodej vedi, ep°trebnega." jpf]e 2acel prav glasno go- Sn:Seb^lo dolgo. Zdaj - Enajstem letu in očje,; ravnali z mano ta- 10 da je govo V • Oče 'a. ga grmovja je tu po- Je žrt nekoliko to: raj ''iti' •at. ;e'"tat misliš," mu je hvaležnost ka- >« C n°č in da" zate rUd le - le Jlm hočeš s tem 8, ka- i tm -vm^11 kaT na žalost. iv>t>Utek akrat sram!" " i h bj{e res osupnil in ^ i? Si Podel!e je rePeilči1' PUgf i?" Ali«emse ^ J 12 hiše geni-W ak semenj, ali ^ I. at zvečer kam v »CS l so dosih- V: °Četa d" dobra tu> 6r. o ne b'rn Pošte„o, te-ani; postopa- nja, ponočevanja in pijanceva nja pa ne trpim, dokler sem še česa gospodar. Ti, ki že zdaj le prepir seješ, še enkrat mi izusti kaj takega, potem boš videl, kaj boš imel mesto dobre-ga očeta!" Ko bi bil kdo od daleč opazoval ta dva moža, kako sta se pisano gledala in pa vsak svojo žrt črez rame držala, bi bil moral misliti, da sta to dva huda sovražnika, ne pa oče in sin. Groga ni odgovoril ničesa. Čelo je nagrbančil in stopal molče za očetom po stezi navzgor. Pri tistih dveh smrekah sta odložila žrti zraven velikega kupa sena in sta šla h koscem, ki so grabili seno sredi planince. Sprejeli so ju z glasnim vriskanjem. Sploh so bili vsi ži-dane volje in so uganjali burke še bolj razposajeno, kot prejšnja dva dneva, ker. jim grabi je niso branile govoriti, kakor kosa. Vse seno so imeli privleči tje na vrh draste, naložiti je na veje in od tod po strugi navzdol potisniti. Strmina je tolika, da zleti količkaj težka stvar, kot bi padla, za hlevom se pa sama ustavi na ravnem prostoru. Pograbli so naprej, kar je bilo bliže in bolj po ravnem. Bolj oddaljeno so pa nametali v vrv po pet, šest in več bremen in vsako tako veliko breme sta potegnila dva ali trije k smrekama, kjer so vrv izpulili in jo nesli grabljevcem nazaj, da jo zopet nalože. "Matic," pravi Grintovški hlapec, ko je bilo ravno pripravljeno prav obilno tako breme, "če si res tako močan, sam potegni to-le butarico tje doli!" Matic ga pogleda od strani, pljune, ga prime, ne da bi kaj rekel, z eno roko pod koleni z drugo za tilec in ga vrže kakor otroka znak na breme. Potem zagrabi kot blisk za kljuko pri vrvi in vleče breme z hlapcem vred tako lahko, kot bi vleki/ trije. Dokler je bilo vleči nav-podse, je še šlo, tudi po ravnem še nekaj časa, ker se je bilo breme dobro zravnalo, potem se je pa ustavljalo, čeravno je lože postalo, ker se je tačas hlapec raz breme prekucnil na veliko veselje in smeh gledal-com. Hlapec, ki je črez vse rad bril norce, ni zameril, ampak lepo pomagal, da sta privlekla z Maticem breme do smrek. Ko sta se vrnila, mu je rekel Matic prav prijazno: "Če ti je mar tvojih syedrastih škornic, le varuj se zanaprej močnih ljudi." Gospodar je opomnil, da bo že ko j vse seno pograbi j eno. Obrnil se je proti mlademu Grogi in mu rekel, kot bi bil pozabil, kar se je prej med njima godilo, z mehkim, prijaznim, skoraj prosečim glasom: "Groga, pojdi, nasekaj vej, nakladati bomo že koj lahko začeli; le idi." Groga ki ni zinil ves čas besede, da so ga že začeli od strani gledati, je odložil grablje, pa da le ni ubogal na prvo besedo, je zagrabil za ravno naloženo breme in je hotel, kakor Matic, sam vleči. Seveda je obtičal na ravnini, se prtal in prtal tako dolgo, da je vrv razvozi j al in se je breme razsulo. Potem se pa nič več ni zmenil za to, da bi bil pomagal drugim, ki so za njim prihiteli, breme povezati in je naprej potegniti, ampak zginil je s sekiro v gozdu. Ko je bilo vse seno pripravljeno za nakladanje, ga je bilo videti toliko, da se je zdelo nemogoče vse spraviti na hlev. Groga se je vrnil še do časa z veliko butaro vej in pričeli so nakladati. K ZADNJEMU UMEŠČE-NJU KOROŠKEGA VOJVODA (Spomenica ob petstoletnici. — Spisal dr. Josip Gruden.) Sčasoma so iz zadrug nastale velike obsežne vasi, ki so se navadno imenovale po svojih ustanoviteljih. Tako nahajamo imena: Matjaševci, Štefanovci, Neradovci, Sebeborci, Adlešiči in še nešteto drugih enakih. Vsi ti prebivalci so nosili isto ime, ker so bili istega rodu. Svojega načelnika so si zadrugarji volili ali pa je prednik kar sam določil svojega naslednika. Načelnik je bil navadno najmo-drejši, najrazboritejši polnoletni moški član zadruge. Pogosto so si izbirali najstarejšega med seboj, ker se starosti pripisuje modrost in izkušenost, pa tudi uživa potrebni ugled in veljavo, brez katere je nemogoč načelnikov posel v mnogoštevilni zadrugi. Zato se predstojnik navadno imenuje: starosta ali starejšina," tudi gospodar" ali "domačin." Ime starejšina je med Slovenci zelo znano in navadno. Značilno je, da stari viri tudi kmeta, ki je imel oblast umeščevati koroškega vojvoda imenujejo starejšina" (der Alteste). Več zadrug, ki so bile med seboj v rodovinski zvezi in ki so bile skupaj naseljene v kaki pokrajini, je sestavljalo pleme ali rod (Stamm). Vsako pleme je zase tvorilo upravno jednoto, župo ali županijo, kateri je načeloval župan. Še dandanes je med Slovenci županska oblast najuglednejša in 'najbolj priznana, pa je tudi najstarejša. Že grški zgodovinar Konštantin Porfirogenet poroča o Jugoslovanih: "Vladarjev pa, kakor pravijo, ti narodi nimajo, razun županov, starej-šin, kakor tudi ostali Slovani." Staroslovenski župani niso bili le vaški predstojniki in sodniki kakršni nastopajo v 'poznem srednjem veku, ali načelniki posameznih občin, temveč so imeli pod seboj zelo obsežne okraje, kjer so imeli vso upravno, sodno in vojaško oblast. Na njih mesto so pozneje stopile frankovske grofije (pagus, co-mitatus), na kar so se tudi nekdanji župani začeli imenovati grofi ("comites"). Tudi slovensko plemstvo, kar se ga omenja tja do 12. stoletja ima svoj izvor v županski oblasti. Izprva so namreč župana volili izmed starejšin posameznih zadrug, ko je pa sčasoma ta oblast v posameznih rodbinah postala dedna, dobile so te rodbine tudi večji ugled ifi vpliv, začele so se ločiti od priprostega ljudstva in si prisvajati večje pravice. Hrvati so le tistim rodbinam priznavali plemstvo, ki so izvajale svoj rod od dvanajsterih plemen hrvatskega naroda. Središče župe je bil grad, ali gradišče. Beseda znači pri vseh Slovanih splošno kraj na polju, ki je z nasipom, zidom, plotom zagrajen in utrjen. Da je bilo takih ograjenih mest ali gradov po vseh slovanskih deželah prav mnogo, ne more biti dvoma. Na Ruskem, Poljskem, Češkem in v Polabju so jih razkrili do 2300. Dvigali so se na krajih, ki so bili že*po naravi težje pristopni in pripravni za utrdbo, na otokih, sredi močvirja, ali na gričih. Spominjam le na oba Blatograda (Moosburg), na Ogrskem in na Koroškem, ki sta dobila ime od lege sredi močvirja in ki so jih Slovenci utrdili. Grad je bil bivališče županovo, pa tudi kraj, kamor so se prebivalci zatekali ob sovražnih napadih. Pod gradom so se razprostirale hiše drugih prebivalcev, (predgrad-je, suburbium), a na prostoru med gradom in predgradjem se je zbiralo ljudstvo na sejme, slovesnosti, sodbe in zbore. V določbi, naj se vrši slavnost umeščen j a koroškega vojvoda na polju pred Krnskim gradom se brez dvoma pozna še starodavno sporočilo, da. so se na,tem kraju včasih vršile znamenite ljudske slovesnosti. Tudi naše slovenske dežele so b?le naseljene po plemenih in rodovih. Zato sicer nimamo toliko dokazov, kakor naši južni sosedje Hrvati, kjer se je plemenska zveza zelo dolgo ohranila, vendar nam tudi to zgodovinski viri nedvomno izpričujejo. Pokrajina ogrskih Slovencev ob dolenji Mui'i se okoli 1. 1256 imenuje "zemlja rodu Gjure," kateremu je načeloval grof Hahold, ki je brez dvoma stopil na mesto nekdanjega župana. Središče te žu-panije je bilo v gradu Spodnja 'Lendova, ki je po naravi z močvirji in vodami dobro utrjen. Višje gori ob Muri se je raztezala Dudlebska županija, tudi pozneje grofija imenovana, kateri je bil menda v zaslombo znani Radogojev grad (Rati-goysburg), sedaj mesto Radgona (Radkersburg). Dalje prihodnjič DELO DOBIJO MOŠKI MALI OGLASI Ugoden nakup 2 prodajalni za 4 družine, 3 garaže. Superior in E. 65. St. Cena $10,300. Na 1377 in 79. E. 65. St. za 2 družini. $6,200. Prodajalna in stanovanje ter garaža na E. 71. St. $6,000. Na E. 82. St. 8 sob, garaža. $3,200. Vprašajte pri J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in E. 55. St. (197) Opremljena soba Odda se opremljena soba za moškega, si lahko kuha. $2.50 na teden. Zglasite se na 996 E. 64. St., zgorej po 5 zvečer. (Aug. 19, 21) Peč naprodaj Proda se peč na premog, v dobrem stanju, zmerna cena. Zglasite se na 7703 Lockyear Ave. (196) BUY BONDS AN D _ _ /STAMPS UIU Krasen je bil pogled na te smrtonosne žarke, ki jih povzročajo krogle mornariških protizračnih topov v tiho noč nad Sredozemskim morjem. Slika je bila. posneta tekom druge noči obstreljevanja osiških letal, ki so branila mesto Gela na Siciliji pred bombardiranjem od strani zaveznikov. Pod ognjem teh topov so se zavezniške armade izkrcale na Siciliji. Italijanskim vojakom na Siciliji se je tako mudilo, ko so prišli zavezniki v njih bližino, da so pustili za seboj veliko vojnega materiala in na sliki vidimo 75 mm oklopni top, ki so ga Italijani pustili na železniški progi. Ob topu je videti naše vojake, ki si ogledujejo mehanizem tega italijanskega topa. DELO DOBIJO ŽENSKE 18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH OPERATORICE NA STROJIH in UČENCI Plača od ure. Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (197) POMOČNIKI DELAVCI Visoka plača od ure. Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. ali pokličite IV 3800. med 7:30 zj. do 6:00 pop. ali KE 3275. med 6 pop. in 9 zveč. (195) MALI OGLASI Program za slike Ti-le dnevi so določeni za kazanje slik: v soboto 21. avgusta na domačem vrtu; v sredo 25. avg. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu, v sredo 1. septembra v SDD na Waterloo Rd. Kateri se zanimate za slike, si zapomnite dneve. Predstave prireja firma A. Grdina in Sinovi (197) Stanovanje v najem Obstoječe iz 6 čednih sob, se da v najem samo pošteni slovenski družini, kjer so odrasle osebe. Stanovanje je v Collinwoodu na Grovewood Ave. Za podrobnosti pokličite ENdicott 9542. (197) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini na 74. cesti, 12 sob, 2 furne-za, 4 garaže. Pojasnila dobite pri George Kasunic 7510 Lockyear Ave. Pokličite zvečer HE 8056. (197) in UČENKE Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (197) ZANESLJIVI MOŠKI IN ŽENSKE ZA VOJNO DELO z bodočnostjo za delo po vojni za PRŠILCI POMAGAČI in TEŽAKI Plača od ure. DI-NOC MFG. CO. 1700 London Rd. Za intervju 9 do 12—2 do 5. (197) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (197) Nobeno predznanje potrebno Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji. Zglasite se pri oskrbniku. Farma naprodaj Naprodaj je 53 akrov farma, ki se nahaja blizu Geneva, O. Je pri glavni cesti, ima 5 akrov trte, 8 akrov sadnega drevja, 10 akrov gozda, v pašniku tekoča voda. Ta farma je sedaj zasajena z raznimi poljskimi pridelki. Hiša ima 7 sob, furnez, voda, toilet, kopalnica; vsa poslopja so v dobrem stanju in vse poljsko orodje je na mestu. V hiši je vsa kuhinjska priprava, dalje postelje, mize, stoli tako, da se kupec lahko takoj vseli na farmo. V račun se vzamejo tudi stare knjižice North American "banke. Kogar zanima, naj se zglasi na 6424 Spil-ker Ave., ali pa pri lastniku na S 828 E. 216. St., Euclid, O. (196) Hotel Westlake (197) Hiša poceni Priložnost imate kupiti prav poceni hišo 8 sob, za 2 družini, 2 garaži. Nahaja se blizu E. 185. ceste in Mohawk Ave. Cena je $6,000, takoj $2,000. Podrobnosti vam lahko da Frank Preveč, 960 E. 185. St. KEn-more 5030. (195) Soba se odda Odda se opremljena spalna soba in kuhinja na 5710 Bonna Ave. (195) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela Stanovanje v najem 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2C na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. _(197) DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Hiša naprodaj Na Cherokee Ave. blizu 185.] ceste je naprodaj 5 sob bungalow; garaža za en avto. Za se-' stanek pokličite M. F. Intihar, I 630 E. 222. St. IV-2644 ali IV-j 0678. (195)j Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (197) OSKRBNIKI Proda se poceni 25 akrov prazna pai'cela na; County Line Road. Nahaja se! blizu jezera v Geneva, O. med: slovenskimi farmarji. Prijazen potok teče preko parcele, ki ima tudi 17 akrov lepega gozda. Cena je približno kot za mestni lot, namreč $1,800. Vprašajte na; 960 E. 185. St. telefon KEnmore 5030, Frank Preveč. (Aug. 17, 19) Nobeno predznanje potrebno. Hača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji Zglasite se pri oskrbniku Hotel Westlake (197) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. RUSSIAN ATTACKS NAZI-HELD AREA. OSCOW o lolomno Vyazma Smolensk Kaluga Rojlavl Bolkhov Klintsy ^vSi^'Vl Novasil ^^^ / |^Dmitrie!S©V,'rkh0V0 \ f ^ 'irVoro^ \Rzhava (\ f Oskol W-v :X'k'Ktyrko':|^. Belgorod \ t konotop Lubny*; Valuiki Kharkov' Cherkpsi Melitopol r r?ž\i r7»vi r?>xi r^žvi r?g?i - r/^M rr^i i AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1943 Od zunaj se je zaslišal nenadno krepak in uren peket konjskih kopit, ki je postajal tem glasnejši, čim bolj se je jezdec bližal mali, pa živahni vaški gostilni in prodajalni. Bil je francoski vojaški nujnostni sel, ki je vstavil svojega visokega in močno penečega se konja naravnost pred tiendo ter obstal z enim samim dolgim skokom prav sredi njenih ozkih in nizkih vrat, povprašujoč brižno po poveljniku krajevnega vojaškega oddelka. Nadporoč-nik, ki je sedel najbliže vrat, se je rahlo sklonil in vzel iz njegovih rok zalepljeno uradno pismo ter ga izročil svojemu višjemu, ki mu je sedel nasproti. . Major je pretrgal hitro ovitek in se trudil, da bi razbral vsebino sporočila. Ali njegova starost, slaba luč v kotu in pa obilo zaužita pijača mu niso bile dosti v pripomoček pri tem poskusu, pa je zato zopet vrnil pismo nadporočniku ter mu dejal na kratko: "Gaston, prečitaj, prosim, kaj je neki zopet, tu v tej temini ne vidim prav posebno dobro!" Nadporočnik je vstal s stola, stopil malo bliže vrat in hitro preletel vrnjeno mu pismo. "Od glavnega stana je, gospod major," je pojasnil hitro najprej, potem pa, čitajoč naglas iz listine, vznemirjeno nadaljeval: "Predsednik Juarez, preoblečen v žensko in potujoč v zapti črni kočiji skupno z dvema svojima ministroma, se ima pojaviti .vsakčas v Vašem okolišu. Skrbite, da jih ujamete in odpošljete takoj na glavni stan žive in varne za vsako ceno! Emile Ricot, polkovnik." Zgodilo se je, kakor da bi kdo sunil v sršen je gnezdo. Častniki so planili pokonci po bliskovito, ne da bi izpraznili napolnjene kozarce, niti ne pobrali z mize igrski drobiž, ki je DEKLETA IN ŽENE Ali veste, da si boste prihranili precej denarja, če si naročite fini FURCOAT ali STERLING suknjo iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne SEDAJ NA WILL-CALL Ne odlašajte, samo me Pokličite, da vas peljem v TOVARNO na mojo odgovornost, če kupite ali ne. Vam se priporočam: Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. ENdicott3426 (June 24; July 1, 8, 15, 22, 29; (Aug. 5, 12, 19, 26) FR. MIHČIČ CAFE ~ 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 6% pivo. vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za oblak. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro_ RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. popravimo vaj avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenvllle 3830.__ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV ležal povsod po njej raztresen; nervozno si opasujoč svoje dolge in rožljajoče sablje, ki so jim opletale nerodno med nogami, so urno zdirjali ven na prostorni trg pred cerkvico in, mahajoč živahno in neprestano z rokami, začeli dajati kratka ter ostra povelja polzaspanim vojakom, ki so prilezli na dan nekako leno in malomarno iz svojih prijetnih senčnih skrivališč ter se začeli šumoma zbirati okrog nenadno došlega br-zega sela. "Na noge, fantje, na noge pa urno na konje, potem pa za kočijo! Ne smejo nam uiti na noben načini" se je začelo mahoma razlegati od ust do ust po doslej mirni in zaspani vasi, medtem ko je začel odmevati ostri medeninasti glas vojaškega roga trdo in poveljujoče med njenimi žalostno porušenimi zidovi. Zmešnjavo, ki je tako nastala nenadno in povsem nepričakovano vsepovsod, je medtem naravno izrabil tudi Juan na svoj način. Ko se je izpraznila v splošnem vrvežu mala trgovinica, je planil brzo ven na prosto in stekel, kar se ga le mogle nesti noge, proti svojemu za ograjo nemirno prhajo-čemu črncu' se zavihtel z enim samim drznim skokom urno v , sedlo, zasadil v konja trdo svo-ije težke ostroge in zdirjal na i vso moč iz vasi po ozki in var-|no skriti stranski poti, medtem (ko so francoski konjeniki šele lovili svoje preplašene konje povsod po hlevih in dvoriščih ter jih sedlali hitro v največji | razburjenosti, zmedi in neredu. Bil je že daleč zunaj na odprtem polju, ko ga je šele opazila francoska straža, ki je ču-jvala ob glavnem vaškem izho-idu, dirjajočega v polnem teku j po stranskem potu in oddala j za njim več ostrih strelov, ki 1 pa na njegovo srečo niso pogodili. Stara in vsa razhrebana ko-jčija z mehiškim predsednikom .in njegovimi spremljevalci — "srečnim zakonskim parom na poti domov iz porodišnice" — je bila zavila že dokaj časa poprej v večjem loku po glavni deželni cesti, ki se pretaka v ovinkih ob jugozapadnem obronku gričev proti vzhodni strani, in se skrila za skupino visokih, gostih in zelenih evka-liptovih dreves, rastočih ob jarku med cesto ter malim, vštric nje tekočim, v vročem poletnem času navadno usahlim potočkom. Juanu je bila vsa ta okolica kaj dobro znana. Kako bi neki tudi le ne bila, ko pa je prebil tod naokoli največji del svojih ranih otroških let, ko je služil za kozjega pastirčka na veliki haciendi "La Purisima," či-je obsežna last je segala na eni strani daleč tja v gorovje, na drugi pa vse doli do prostranih san-nikolaških pašnikov. Sem ga je bil namreč poslal njegov oče k svojemu bratu, tedanjemu glavnemu administradorju na imenovani haciendi, da se privadi že zarana delu kakor tudi nauči posebnih oskrbniških poslov in dolžnosti, čijih podrobno poznanje običajno zahtevajo od svojih višjih nameščencev vsa ogromna velepo-sestva v Mehiki kakor tudi ostalih osrednje — in južnoameriških republikah. Ravno v tistih časih, ko je polagoma odraščal, pa se je privalila tudi v to mirno pokrajino mogočna juaristovska revolucija, katere silni val je slednjič pogoltnil tudi nadebudnega, a neizkušenega, tedaj komaj šestnajstletnega Juana Ortego, ki se je bil med tem že povzpel do "vaque-ra" na "Purisimi," in tako docela zmešal vse prvotne račune ne samo njegovemu stricu ampak tudi še toliko bolj njegovemu očetu. Juan je zasukal svojega konja v polnem diru na ozko, toda bolj trdo in peščeno stezo, ki se je vila ob vzhodnem po-bronku hriba in sekala deželno cesto na njegovi severni strani. Dohitel je kočijo in druge njene spremljevalce ravno v času,, ko so se približevali tudi oni sami v zmernem teku in še nič posebno hudega sluteč označenemu križišču. Že od daleč jim je mahal z velikimi in razločnimi, posebno dovorjenimi zamahi svojega širokega klobuka vnaprej dogovorjena znamenja, ki pa jih oni najbrž ali niso pravočasno opazili ali pa ne zaradi prevelike razdalje takoj pravilno razumeli, ker se niso zanje očitno nič kaj peveč brigali. Ko pa se je Juan kmalu nato približal na primerno razdaljo, od kjer je upal, da ga bodo gotoveje slišali ali vsaj zapazili, pa je zavpil na ves glas kratko, od divje ježe že težko sopihajoč: "Visokosti, za božjo voljo, hitro, hitro, rešite se, francoska konjenica bo zdaj, zdaj za nami!" Stari in premeteni Juarez je bil na kaj takega vsakčas pri- pravljen, ker je bil potegnil že pri prvih vidnih Juanovih znamenjih od daleč hitro raz sebe površno žensko preobleko kakor tudi vsa druga težka odela, s katerimi je bil zaradi večje varnosti ves čas svoje poti proti severu našemljen, jih vrgel skupaj s povitkom cunj z otroško masko in malo trobentico za posnemanje otroškega joku Juanu, ki se je bil medtem približal neposredno njegovi kočiji, v naročje, stopil navzlic svojim šestdesetim letom urno in čilo iz kočije ter se zavihtel prav po mladeniško na njegovega "Diabla." Enako sta storila tudi srboriti kočijaž in pa stari in priljudni "hacendž-do," ki pa nista bila v resnici nihče drugi kot senor Iglesias in pa licenciado Sebastian Ler-do de Tejada, ministra v Liberalnem Juarezovem kabinetu, katerih mesti sta takoj zavzela dva izmed bližnjih "charro-tov," ki sta prepustila svoja čila konja omenjenima visokima državnikoma, dočim se je vsel Juan sam na prejšnje Juraze-vo mesto. Predsednik in z njim ostali jezdeci so se spustili v besen dir, pustili pri tem glavno pot na stran pa zaviti v ostrem loku proti sosednjim klancem in presekam, ki se približujejo na tem mestu deželni cesti ter je nekako spremljajo ob njeni vzhodni strani. Novi mladi kočij až udrihal po suhih rebrih svojih trudnih vpreg, stresal krčevito za vajeti, vpil nanje in jih zmerjal, kar je le mogel— pa vse zamanj! Živali so bile vpehane in zdelane do kraja in iz tega vzroka' ni zaleglo vse njegovo vpitje in trdo prizadevanje na ža,lost niti desetinko tega, kar bi si bil tedaj želel on sam in pa njegova dva sopotnika. Za gričem so se prikazali prvi jezdeci francoske konjenice v polnem teku, v le kratkem presledku za njimi pa se je obenem pripodil, zavit v gost oblak srebrno sivega prahu, tudi ostali oddelek francoske posadke iz San Lorenza, njim na čelu sam major na svojem belo ma-rogastem konju. Razdalja med kočijo in na-rednikovim sprednjim oddelkom se je krčila vidoma bolj in bolj. Major, jasno videč, da je tako kočija docela pogubljena, ker ni bilo niti najmanjšega upa, da bi se sploh še mogla na kak način izmuzniti nared-nikovim konjenikom, jo je ubral s svojim številnejšim vojaškim oddelkom brez vsakega pomisleka naravnost preko po- Tajnik fašistične stranke, Berto Farinacci je bil aretiran blizu Como, ki je v bližini švicarske meje, ko je nameraval pobegniti rta varno v Švico. Mali psiček, mascot v oddelku ameriških marinov, je dokazal, da je prav tako vztrajen kakor njegov človeški tovariši, s katerimi je prehodil nad 90 milj v šestih dneh na zadnjih manevrih na Puerto Rico. Poleg njega na sliki, je Pfc. Harold E. Boyer iz Urbana, Ohio. lja za bežočimi jezdici, od katerih so se vzpenjali sprednji in najhitrejši sedaj že med gostim grmičevjem in čimdalje bolj razoranim gorskim skalovjem vedno više in više po ozki stezi, ki se je vila vijugasto navzgor p«u kim soteskam, ki so jftj dno držali liberalni vs" svojih rokah. (Dalje prihodnji^ ^ kakor Norman S. Standlee iz Long Beach, Cal, 7Ul1tl„. ,„, kako bo zastrašil Japonce. On je častniški kandidat V |%etl Davis, N. C. Zemljevid iz bojev na ruski fronti. — PuslC J* žejo, kje so ruski bojevniki v zadnjih tednih izV veliki zmagi nad naciji. Ko so ruske čete za'V" ol^ Orel, so jo takoj mahnile proti jugu, da bi " strani obkolili Nemce v glavnem industms Ukrajine — Kliarkovu. Pieoiini in jospod^ ljudje vedno najprej pogledajo OGLASE Ameriški Domo%, « H # in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v te oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moc1 skega naroda in oglašujte svoje bla8 v AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se *)am