arsk~ 09/96 Ljubljana n~k Slowenija 1 ~ GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 54, No. 9, W"blja"' 1996 UDK 630*1/9 SLO ISSN 0017-2723 Ljubljana, november 1996 VSEBINA -CONTENTS 385 Uvodnik 386 Pozdravna nagovora na posvetovanju 388 Dušan Mlinšek Temelji ekosistemskega gospodarstva The Foundation of Ecosystem Forestry 403 Dušan Ogrin Strategija varstva krajine v Sloveniji Landscape Protection Strategy in Slovenia 407 Baldomir Svetlicic Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji The Role of Forests within the Concept of Nature Protection Strategy in Slovenia 416 Janez Marušic Metodologija nacrtovanja gozdne krajine -nekatera teoreticna izhodišca The Metodology of Forest Landscape Planning ­some Theoretical Concepts 425 Janez Pogacnik Zasnova gozdne krajine na državni ravni 441 Sašo Golob Zakon o gozdovih in urejanje prostora Forest Act and Land Use Planning (in Slovenia) 447 Živan Veselic Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri ureja­nju prostora Cooperation of the Slovenia Forest Service in Spatial Planning 451 Marko Kovac Prostorski vidiki gozdarskega nacrtovanja -primer Slovenije in ŠVice Environmental Aspects of Forest Planning -Exam­ples of Slovenia and Switzerland 456 Breda Ogorelec Gozdovi in urbanisticno nacrtovanje Forests and T own Planning 460 Anton Prosen Nacrtovanje razvoja podeželja The Planning of Coutryside's Development 465 Robert Robek Presoje vplivov na okolje pri nacrtovanju gozdnih prometnic Environmental lmpacts Procedures in Forest Land Access Development Naslovna stran: Foto: Jurij Beguš Cndarskli WSC:nik SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran _orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Skulj Uredniški odbor dr. Bošljarl Anka, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgovorni urednik mag. 'živan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksand,er Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 1000 Ljubljana Vecna pot 2 Žiro racun-Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Vecna pot 2 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O lssues per year Letna individualna narocnina 3.600 SIT za dijake in študente 2.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Na podlagi Zakona o prometnem davku .(Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranJe mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Nacrtovanje gozdnega prostora Prostor postaja vse bolj iskana »dobrina«, zato postaja vse pomembnejše tudi nacrtovanje rabe pro­ stora. To sem nekajkrat poudaril že tudi na tem mestu. Zakon o gozdovih je z nekaj dolocbami v zvezi s prostorskimi deli gozdnogospodarskih nacrtov name­ nil gozdarstvu pri prostorskem nacrtovanju v gozdnem prostoru osrednjo vlogo, v gozdni prostor pa je (pre­ malo dolocno) vkljucil tudi negozdna zemljišca. To ni usklajeno s trenutno zakonodajo na podrocju urejanja prostora, mocno prek roba pa je seglo tudi nekaterim strokam, ki jim je urejanje prostora temeljna dejavnost. Posvetovanje /) · ,ecnamenski gozd in urejanje . gozdnega prostora, ki ga je Zveza gozdarskih društev Slovenije orga­nizirala v juniju 1997, je bilo namenjeno celoviti osvet­litvi problematike prostorskega nacrtovanja in mestu gozdarstva v njem. Iz referatov, ki jih v celoti objav­ljamo v tem zvezku naše revije, so razvidni temeljni problemi prostorskega nacrtovanja ter razlicni pogledi na prostorsko nacrtovanje. Takšna inventura in izme­njava mnenj sta koristen prispevek k rešitvi spornih vprašanj, rešitev zakonskih neskladij in celovita ure­ditev prostorskega nacrtovanja pa bodo zahtevali še veliko medresorskih usklajevanj. Urednik GozdV 54, 1996 385 GDK: 91 Vecnamenski gozd in prostorsko nacrtovanje Nagovor ob posvetu Spoštovani gospe in gospodje, kolegice in kolegi, prisrcno pozdravljeni v imenu mi­nistra dr. Osterca, ki se, žal zaradi neod­ ložljivih obveznosti ni mogel udeležiti otvo­ritve tega pomembnega posveta. Lepo poz­ dravljeni seveda tudi v mojem imenu. To posvetovanje sledi posvetovanjem, ki smo jih že imeli: gozdnogospodarsko nacr­tovanje, gozdarstvo in varstvo narave, o divjadi in lovstvu. Pomembno je še posebej zato, ker je prostorsko nacrtovanje (pro­storski deli gozdnogospodarskih nacrtov) po zakonu o gozdovih tudi naša obveza. Nacrtovanje je v splošnem temeljni pri­pomocek ohranjanja in trajnostnega razvo­ ja tako gozdov kot tudi vseh drugih obnov­ ljivih naravnih virov ter krajine oziroma pro­ stora kot celote. Tradicija gozdarskega nacrtovanja -po nacelu trajnosti -je v Sloveniji med najdalj­širni v Evropi. Dve stoletji in cetrt sta minili, odkar je bil izdelan (in sicer v Trnovskem gozdu) prvi znani gozdnogospodarski na­crt, ki je temeljil na trajnosti donosov lesa tako v prostorskem kot tudi v casovnem pogledu (za naslednjih 1 OO let). Pred sto leti se je v gozdovih visokega krasa razvila izvirna oblika gozdarskega na­crtovanja po nacelu trajnosti -slovenska kontrolna metoda. Prav slednja je omogo­cila nacrtno malopovršinsko -trajnostno go­spodarjenje z gozdovi, ki je pri nas prav tako uveljavljeno že sto let. V zadnjih nekaj desetletjih pa smo v gozdarstvu dosegli še vec od tega, kar danes Evropa in svet poj­muje pod izrazom "trajnostno gospodarje­nje oziroma trajnostni razvoj". Razvili smo t.i. sonaravne gospodarjenje z gozdovi na podlagi nege gozda oziroma kakovosti in ga tudi uzakonili. Posebej smo ga opredelili tudi v strategiji ter programu sonaravnega razvoja gozdov v Sloveniji. Razvili smo tudi sodobno gozdarsko nacrtovanje na podlagi kontrolne metode. Gozdarji imamo zato bo­gate izkušnje na podrocju trajnostnega na­crtovanja in ravnanja oziroma razvoja. Zakon o gozdovih (1993) je prinesel no­vosti tudi v pogledu nacrtovanja. Gozdno­ 386 Gozd V 54, 1996 gospodarski nacrti namrec morajo že od 1. 1. 1995 imeti tudi prostorske dele nacrtov, ki se praviloma sprejemajo istocasno. Pro­storske dele nacrtov po zakonu pripravlja Zavod za gozdove Slovenije, sprejemajo pa se po predpisih o urejanju prostora. Mi­ nister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, pa predpiše vsebino teh nacrtov. Ta vsebina, žal, še ni predpisana-pravil­nik še ni pripravljen, veliko pa je še odprtih vprašanj predvsem zaradi tega, ker še ni­mamo novega zakona o urejanju prostora, pa tudi ne strategije prostorskega razvoja in prostorskega plana RS. Sistemi oziroma odnosi med ravnmi nacrtovanja v prostoru oziroma v krajini, žal, še niso doloceni. S stališca celovitosti in racionalnosti nacrto­vanja se bojimo, da bi bilo število ravni nacrtovanja preveliko. Samo znotraj goz­ dov že imamo tri ravni gozdarskega (gozd­nogospodarsko obmocje, enota, detajl) ter dve ravni (obmocje, enota) prostorskega nacrtovanja. Zakon o gozdovih pa omogo­ca, da lahko prostorski deli gozdnogospo­darskih nacrtov postanejo tudi prostorski dokumenti. Potrebno bo torej plodno medsebojno so­delovanje (namesto nasprotovanja) med našimi strokovnjaki ter strokovnjaki s po­drocja urejanja krajine in prostora ter drugi­mi, da bi skupaj zagotovili ohranitev in traj­nostni razvoj gozdov, gozdnate krajine ter celotnega prostora oziroma interesov in de­javnosti v njem. Ob tem pa si bo potrebno priznati, da sami -niti gozdarji, niti krajinci, niti prostorci -ne bomo zmogli dovolj kako­vostno in racionalno nacrtovati. Kljuc je to­rej v prepotrebnem sodelovanju. Zato veliko pricakujem od današnjega po­sveta, v sicer vrocem (pred)poletnem casu in upam, da bodo vaši prispevki ter stališca in sklepi iz razprave pripomogli k temu, da cimprej zacnemo uresnicevati Zakon o goz­dovih tudi na podrocju prostorskega nacr­tovanja. Mag. Franc Ferlin državni sekretar GDK: 91 Vecnamenski gozd in urejanje gozdnega prostora Nagovor ob posvetu Spoštovani gospe in gospodje, v imenu i, Zavoda za gozdove Slovenije Vas prisrcno pozdravljam. Gozd pokriva prek polovico površine Republike Slovenije, predstavlja prostorsko rezervo in je najpomembnejša prvina naravnega okolja. Od obsega in na­cina poseganja v gozd in gozdni prostor je v veliki meri odvisna kvaliteta življenja pri­hodnjih generacij. Za izdajo soglasij k dovoljenjem za pose­ge v gozd in gozdni prostor je pristojen Zavod za gozdove Slovenije. Ustrezna me­ rila za izdajo soglasij so še v pripravi, zato je v prehodnem obdobju še posebno po­membna vloga gozdarske stroke, v skladu z naceli varstva okolja in naravnih vrednot. Soglasje Zavoda za gozdove je potrebno dobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov zunaj gozda, ce je iz porocila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta ne­gativno vplivali na gozdni ekosistem in funk­cije gozdov. V prihodnosti bo pri prostorskem nacrto­vanju potrebno izoblikovati ustreznejša me­ rila kot pomoc za usklajevanje interesov razlicnih uporabnikov gozdnega prostora, tako na podrocju infrastrukture in urbaniza­cije kot tudi na podrocju kmetijstva. Potreb­no bo dolociti, katere od zarašcajocih se kmetijskih površin je smiselno prepustiti gozdu in katere so perspektivne za kmetij­sko rabo. Zagotavljati je treba zelene paso­ve gozdov okoli naselij in jih zavarovati pred nadaljnim! posegi. Za posamezne gozdne predele je potrebno dolociti poudarjenost posameznih funkcij gozdov. Nujna je izde­lava podrobnejših meril za izdajo soglasij k dovoljenjem za posege v gozd in gozdni prostor in s tem povezanih krcitev gozdnih površin. Preprican sem, da bo to posvetovanje dalo pomemben prispevek k usklajevanju stališc za oblikovanje celovitega urejanja in planiranja gozdnega prostora. Veliko uspe­ ha in novih spoznanj želim vsem udeležen­ cem. Zvezi gozdarskih društev Slovenije, posebno njenemu predsedniku, gospodu mag. Francu Perku pa se zahvaljujem za pripravo in organizacijo posvetovanja s ta­ ko aktualno vsebino. Primož Ilešic Direktor ZGS GozdV 54, 1996 387 GDK: 907 Temelji ekosistemskega gozdarstva The Foundations of Ecosystem Forestry Dušan MLINŠEK. Izvlecek. Mlinšek, D.: Temelji ekosistemskega gozdars­tva. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 4. Avtor razlaga o nujnosti, da Slovenija pri svojem razvoju posveti varstvu gozda, narave in okolja osrednjo pozornost. Navedeno utemeljuje s prete­klimi izkušnjami pri ravnanju z gozdom in s stran­potmi sodobnega kmetijstva. Prikazane so potreb­ne usmeritve pri delu z gozdom in vso krajino. Kljucne besede: vloge gozda, nega gozda, kra­jina Gozdarstvo Slovenije je tudi v zadnjih petdesetih letih doživlja/o kaoticne motnje, in vendar je zapustilo za sabo zavidanja vredno sled. To sled je treba upoštevati kot vodilo in izziv, da bo zdajšnja nova (kaotic­na) motnja pripomogla k vitalnosti stroke in nadaljnjemu izbo/jševanju slovenskega goz­da. EKOLOŠKA REFORMA SLOVENIJE KOT NAŠ KATEGORICNIIMPERATIV-IZHO­DIŠCE IN VODILO SLOVENIAN ECOLOGICAL REFORM -A CA­TEGORICAL IMPERATIVE-A CONCEPT AND GUIDELINE V državi, kakršna je Slovenija, postaja kakovost življenja vse bolj sama po sebi razumljiva vrednota. Temeljna prvina odlic­ne kakovosti življenja je neoporecno zdrav­je, življenjska zmogljivost; in tej šele sledijo druge dobrine. Prvi pogoj za neoporecno zdravje so razlicna okolja, ki so med sabo organsko nelocljivo povezana. Mednje so­ ·Prof. dr. D. M., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Mlinšek, D.: The Foundations of Ecosystem Fo­restry. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 4. The author points out that it is necessary that the protection of forest, nature and environment become the most important issues in Slovenian development. This standpoint is based on the ex­periences gained in dealing with the forest and the mistakes of modern agriculture. Directions to be followed in dealing with forest and entire landsca­pe are presented. Key words: forest functions, forest tending, landscape dijo neoporecno naravno zunanje okolje, družbeno ali socialno, notranje, bivalno idr. Ni nakljucje, da je naravno okolje zapisano na prvem mestu. Od stopnje naravnosti okolja je odvisna zdravstvena raven vsega življenja in s tem tudi zdravje in kakovost življenja prebivalcev neke dežele. Za to po­trebujemo ekološko reformo Slovenije, ki bo ustavila dozdajšnje smeri denaturiranja na vseh obmocjih Slovenije. Izhodišce je vsekakor iskanje poti za vrnitev k naravi; k premostitvi vse vecjega prepada med prebi­ valci Slovenije in pristno naravo; v spreme­njenem dojemanju naravnih ekosistemov, kot so gozd, vodovja in druge naravne tvor­ be. Pri tem prevzema gozdarstvo pomem­ bno in zanimivo poslanstvo, kajti trajne ka­kovosti življenja ne more biti brez spoštova­nja okolja. ZA PRIHODNOST USPOSOBLJENO GO­ZDARSTVO -ZA PRIHODNOST USPO­SOBLJENA SLOVENIJA FORESTRY TRAINED FOR THE FUTURE-SLO­VENIA TRAINED FOR THE FUTURE Zdravo življenje bo mogoce le, ce bomo ohranili zdravo Slovenijo. Okolje v Sloveniji 388 Gozd V 54, 1996 je mogoce ozdraviti le z uveljavitvijo nacel bio-etike. Prihodnji rodovi ne bodo vpraša­vali, kaj vse smo odpravili (npr.: jedrske elektrarne), temvec kaj smo storili z narav­ nim okoljem, še posebno z gozdom. S ti­stim gozdom, ki je še edini dokaj naraven in kot naravni laboratorij cedalje zanimivejši in pomembnejši za celostno dojemanje živ­ '· ljenja. ln prav z gozdom bomo lahko pripo­mogli k drugacnemu razvoju, takšnemu, ki pospešuje uspešnejša, tj. varcnejšo rabo materije in energije. Povedano drugace: k zmanjševanju entropije. Tovrstna usmeritev je toliko pomembnej­ša zato, ker je Slovenija naraven koridor, poln nevarnosti, ki jih prinašajo novi izdelki neodgovorno vpeljanih tehnologij; le-ti so, prineseni na trg, v resnici nevaren poten­cialni odpadek, ki ga je treba onemogociti z vsemi sredstvi. Prisiljeni bomo upoštevati življenjsko modrost, da bo cloveštvo preži­velo cas katastrof in se z novim rojstvom uspešno uprla prirojenim, podzavestnim tež­njam po smrti. Ni namrec nujno, da propa­de ves svet, kadar se zruši kaka do smrti podivjana in vsemogocna tehnološka ideo­logija. Pri tem ne gre za nostalgijo po oživljanju neponovljivega nacina življenja iz preteklo­sti, temvec predvsem za nostalgicno "hla­stanje" za zdravim dihanjem. Pri tem ni toliko pomemben kruh temvec zdravo oko­lje z zdravim naravnim gozdom, ki edini zagotavlja zares kakovostno življenje v Slo­veniji: gozd kot "barometer' zdrave rasti; kajti samo zdrav, naraven gozd je resnicen odsev visoke kulture kake dežele. Da bi to dosegli, ne smemo nasedati me­ rilom zdajšnje družbe, niti se vdati njeni prisili, njenim smernicam in lažem, ki bolj kot kdaj koli doslej zasužnjujejo cloveštvo v svetovnih razmerjih po lažidemokraticni po­ti, prek racionalizacije kot sopomenke za siromašenje; prek ogabnih živalskih farm; potratne gmotne porabe vse do unicevanja vrednot itn. Dokaz, da se gozdarstvo ni pod redila tej usmeritvi, so dosežki stroke, ugotovitve v stroki sami in navsezadnje sami gozdovi Slovenije. Ti dokazi zagotavljajo, da stroka v Sloveniji tudi v prihodnje ne bo šla, kljub raznim poskusom nekaterih politikantskih analfabetov, po poti samomorilske neeko­loške politike. Prihaja cas, cas gozdarja gra­ditelja mostov med naravo in odtujenim clo­vekom; gozdarja vzgojitelja in sooblikoval­ca ozavešcene javnosti in prebivalca Slo­venije. POUK IZ PRETEKLOSTI IN REKAPITULA­CIJA O POVOJNEM GOZDARSTVU SLO­VENIJE KOT OPOMIN IN SPODBUDA A LESSON FROM THE PAST AND THE RECA­PITULATING OF SLOVENIAN POST-WAR FO­RESTRY ASA LECTURE AND STIMULUS Za vsa obdobja cloveškega razvoja je zna­cilno izrabljanje narave; in tako je bilo tudi v našem fitogeografskem prostoru. Zgolj veli­ ka naravna diverznost in z njo povezan poli­centricni razvoj, z mocjo lokalnega sta nas ohranila pri življenju; cetudi na meji životar­jenja. Eden od dokazov za našo revšcino in zaostalost v preteklosti je naša razdroblje­nost kmetijskih in gozdnih zemljišc. Droblje­nje se je pretirano nadaljevalo, zgolj zaradi preživetja. Manjkalo pa nam je moci, da bi izrabili svoje razumske zmožnosti in se raz­vili v mešcansko družbo, se odlepili od ag­rarna proizvodnje in ubrali pot tehnološke­ga razvoja. Konzervativnim voditeljem je takšna usmeritev ustrezala, zato so jo tudi pospeševali. Slovenski narodni prostor-gozd in polja -je bil v prejšnjem stoletju in še v prvi polovici tega stoletja, povsem izcrpan. Slovenija je bila hudournik od Soce do Go­rickega v Prekmurju, revšcina pa tisto, kar je onemogocala, da bi si gozdovi opomogli -vse tja do sredine tega stoletja. To je bilo znacilno za vecji del Evrope. Gozd in na­ravno rodovitnost so unicili: fužinarstvo, ste­klarstvo, južna železnica in še posebno iz­ sekavanje, paša in steljarjenje v vecini kmeckih gozdov-pod pritiskom gospodar­skih kriz in izkorišcevalskega odnosa druž­ be do primarnih pridelovalcev. Le eni deželi je uspelo spremeniti ta izkorišcevalski od­ nos do narave in s tem zmanjševati narav­ne katastrofe -Švici, z zakonom o gozdo­vih leta 1902. Ta je prepovedal secnjo goz­dov na golo in odpravil ropanje narave. V Sloveniji smo to dosegli šele slabih 50 let pozneje-z zakonom o gozdovih leta 1949. Zanimivo je vpraša~je, zakaj se je lahko toliko prej streznila Svica? Manjša zaosta- GozdV 54, 1996 389 last, predvsem pa vse vecji strah za življe­ nje pred divjanjem narave. Hudourniki in Javine so bili tisto, kar je pripeljalo do vno­ vicnega spoštovanja narave in okolja. Ana­ tomija pretekle dobe v Sloveniji opozarja na podoben pojav. Izropani gozdovi, izcr­ pane, s pašo in plugom osiromašene kme­tijske površine s hudournimi vodami, še zmeraj ogoleli kras, agrarna miselnost obrestnoobrestnega racuna pri delu z goz­dom, osiromašeno podeželsko kmecko pre­bivalstvo, ki so ga izžemali vaški lesni tr­govci in podobno, vse to je ustvarilo stanje, ki je pošastno unicevala slovensko narav­ no okolje in pripravljalo tla za preobrat v delu z gozdom. Prepoved secenj na golo in ekstenzivnih posegov v gozd ter uspešen razvoj nege gozda, ki se je v deželi zacela že v prejšnjem stoletju z nosilci, kakršni so bili npr.: Ressel, Hufnagl, Schollmayer in pozneje Pipan ter drugi. Sloveniji kot drugi deželi na svetu je uspelo preusmeriti delo z gozdom in njegovo uspešno polstoletno ekološko pot 1949 -1990 -kljub številnim politicnim težavam in industrijskemu one­snaževanju. Kmetijstvo pa je svojo pogubno pot uni­cevanja narave nadaljevalo; toda ne vec klasicno, temvec s posnemanjem industrij­ske družbe, z uporabo kemije, in tako usod­no unicevala rodovitnost kmetijske zemlje ter ustvarjalo brezdušno krajino in ogrožaJo zdravje vsega, kar v njej živi. Cedalje jasneje postaja, da moramo na pot nove civilizacije. Škoda Je, da manjka pri nas zanjo zdrave politicne domišljije, in še posebno svežih strokovnih zamisli. Ta primanjkljaj je med drugim posledica naših splošnih izobraževalnih programov, ki so zaradi neustreznosti veliko krivi, da se pre­pušcama zelo dvomljivim tokovom sodob­ne informatike, pozabljamo pa na posebne znacilnosti našega rastišca itn. Bojimo se "zaostalega napredka". Pouk iz preteklosti pa opozarja, da smo na nekaterih podrocjih prav zato, ker smo zaostali, v resnici na­predni in nas bo tako imenovani "napredni svet" v prihodnje moral še dohitevati. PROJEKT 21. STOLETJA: GOZD (V KMETIJSTVU MANJ HRANE, A TISTA ZDRAVSTVENO IN EKOLOŠKO NEOPO­ RECNA) A PROJECT OF THE 21TH CENTURY: FOREST (LESS FOOD IN AGRICULTURE, YET SOUND FROM THE POINT OF VIEW OF HEALTH AND ECOLOGY) Okolje bo tudi še v prihodnosti v kritic­nem stanju. Jn nikdar ne bo zanj dovolj storjeno. Pri tem bo imel zdrav gozd ceda­lje pomembnejša vlogo. Vse to je treba dojeti, da bi se lahko s povedano resnico tudi strinjali. Podoba gozdnate Slovenije je namrec taka: 1,1 mio. ha (= sedanje stanje gozda) + 0,2 mio. ha (= nov gozd, ki že prihaja) 1 ,3 mio. ha (-površina gozda v nasled­njih 30 letih). Ali: • gozdnatost Slovenije > 60% • gozdnata krajina v Sloveniji -do 90% (gozdnata krajina je krajina, kjer prevla­duje gozd). Prikazano stanje ali usmeritev je treba razumeti kot posledico vecstoletnega uni­cevanja gozdov v naši deželi. Narava zah­teva svoje; najvec od tega gozda se bo vrnilo na Krasu. Takoj za Krasom sledijo krajine, kot so Goricko, Suha krajina, Bela krajina, kozjanski in haloški svet, Kocev­ska, Polhograjski Dolomiti. Le tem pa sledi slovenski gorski svet. "Naravno gospodars­tvo" (ekologija) potrebuje v naših krajinah veliko lesa za zdrav razvoj. To spoznanje je slovensko gozdarstvo v minulih petdeset letih upoštevalo. Graficni prikaz tega dejs­tva temelji na 3 do 4-kratni polni premeritvi vseh gozdov v Sloveniji in pove: 1. da se je lesna zaloga (lesna zaloga dreves s premerom, debelejšim od 1 O cm v prsni višini drevesa) kljub mnogim težavam, industrijski nesnagi in planskim pritiskom povecala od 140 mio. m' na 220 mio. m'; 2. da se je celotna gozdna biosubstanca (ocenjena po meritvah) povecala od 200 mio. ton na 320 mio. ton (na površini mili­jon hektarjev); 3. da bi bilo stanje vsaj delno zadovoljivo, bi morali imeti v Sloveniji okoli SOO milijo­nov ton gozdne biosubstance (okrog SOO 390 Gozd V 54, 1996 Graf 1: Milijoni ton biosubstance v Sloveniji (spremembe od leta 1950 do 1990) Gra ph 1: Mi/lions of ton es of bio-substance in Slovenia (a change from 1950 to 1990) gozdna biosubstanca 400 forest 300 200 100 o Ion/ha) na dobri polovici Slovenije -ta naš smoter mora biti dosežen v drugi polovici 21. stoletja; 4. da znaša vsa druga, predvsem agrar­na biosubstanca (travniki, njive, pašniki z agrarna živalsko-komponento vred) zgolj 5 -7 milijonov ton. Tem podatkom je treba dodati še neka­tera dejstva: Ugodno preseneca, da se je kolicina gozdne biosubstance kljub umiranju goz­dov v preteklih desetletjih povecala v 40 letih za 120 milijonov ton, torej za 60%, in to predvsem v bolj ohranjenih gozdovih in ne na zarašcajocih se zemljišcih. Poglavit­ no zasluga za to lahko pripišemo predvsem odlicno organizirani strokovni gozdarski službi, sonaravni usmerjenosti ob strogem spoštovanju nacela trajnosti. Nacelo trajno­sti je sicer temeljno strokovno vodilo že 200 let, povsem pa se je lahko zacelo uve­ljavljati šele po drugi svetovni vojni. Celotna gozdna biosubstanca je izredno ugodno porazdeljena v vecini slovenskih krajin. Ucinkovita je povsod, v vseh gozd­natih krajinah. Da je to res, potrjuje zdajš­njih 85% gozdnate krajine z zelo razgiba­nim gozdnim robom, ki meri po dolžini naj­manj 40.000 km, tj. toliko kot ekvator. Ta porazdelitev je še posebno pomembna, saj gozd s svojo naravnostjo ugodno vpliva na vecidel Slovenije (vodni režim, ozracje itn.). Še posebno pa je ta gozdna biosubstanca pomembna kot nasprotna utež nekaj milijo­ nom ton agrarne biosubstance, ki deluje v naši krajini kot nevarna, nepotrebna one­ snaževalka okolja. Nepotrebna zato, ker jo "gojijo" sodobne tehnologije (strupi, težki stroji, osuševanje tal, neprimerna izbira in­ dustrijskih rastlin, kot je npr.: koruza, ki pokriva tla le tretjino leta -v resnici pa bi morala biti le-ta pokrita z vegetacijo vse leto, itn.). Vecidel gozdne biosubstance je bil de­setletja skrbno negovan in oblikovan po na­celih entropijske skromnosti, torej energij­ske varcnosti. S tem se je gozdarstvo Slo­venije že v celoti usmerilo v prihodnost. Šele vpogled v celosten prikaz gozda od­krije razsežnosti tega osrednjega ekološ­kega elementa v Sloveniji in opozarja: • da je slovensko gozdarstvo v povojnih desetletjih, domala edino, najvec pripomo­glo k revitalizaciji okolja, unicenega v prete­klih stoletjih; • da je bilo veliko denarja, dobljenega iz gozda, vanj v celoti zopet vrnjeno -vlože­no za njegovo sistematicno izboljševanje; • da morata politika in gospodarstvo ta dejstva poznati in v prihodnje spoštovati ter omogociti nadaljevanje zacetega dela, si­cer bo vecidel doslej vloženega denarja iz­gubljen. GozdV 54, 1996 391 PRIHODNOST SLOVENIJE, NJENEGA GOZDA IN GOZDARSTVA JE TREBA ŠE­LE ODKRITI. THE FUTURE OF SLOVENIA, ITS FORESTS AND FORESTRY IS YET TO BE REVEALED. Za to trditev imamo doma neizpodbitne dokaze in zglede. Gozdarstvo, ki smo ga imeli do leta 1990, je nastalo na zanimiv nacin. lzsekan gozd prve Jugoslavije s po· sameznimi nemocnimi okrožnimi gozdarji je opozarjal in pripomogel k ugotovitvi, da se gozdarstvo v Sloveniji mora spremeniti. Iskanje nove poti je bilo v rokah nekaterih navdušencev, kakršen je bil npr. dr. Pipan. Vzorniki pa so bili tudi nekateri redki posa­mezniki na prehodu v 20. stoletje, takšna kot sta bila npr. Hufnagl in Schollmayer. Na izhodišcih neke vizije se je rodila zamisel o kontrolni metodi za vse gozdove in obrodila zanimive dosežke -še zdaj jih obcudujejo in preucujejo mnogi obiskovalci iz tujine. Ta kapital je treba v prihodnje izrabiti. Odkriti moramo našo ekološko resnicnost in se zavedati, da smo v resnici srecna dežela, ker imamo gore, in to v našem posebnem fitogeografskem položaju. Daje· ti moramo bistvo drugega zakona termodi· namike in z njim bistvo tako zelo razglaša· nega vecnamenskega gozda. Potrebujemo obcinstvo Oavnost), z drugacnimi pogledi, ki bo ustvarjalo in sooblikovalo: 1. vecnamensko naravo gozda, 2. delo z gozdom. Vzgojiti je treba clove­ka, ki bo porabljal veliko manj energije kot doslej, le-ta pa bo morala biti nekajkrat ucinkovitejše izrabljena. Temu in podobne· mu je treba podrediti profil stroke, njene organizacije in njenega delovanja. Z drugi· mi besedami, kot pravi znanstvenik iz Wup­pertala (znanstvenega središca v Nemciji): "Prihodnost je v cim vecji clovekovi ustvar­jalni zaposlenosti in v cim vecjih brezposel· nih kilovatnih urah. Za to imamo v gozdars· tvu izjemne pripomocke -nacela trajnosti, raznolikosti, ohranjevanja in podobno. V na­dalnjem oblikovanju lika slovenskega gaz· darja in gozda je skrit kljuc k ekološko neo· porecnemu okolju, produkciji, zdravju v eko· loško neoporecni Sloveniji. SMOTRI OSTAJAJO (VENDAR DOPOL­NJENI NA PODLAGI IZKUŠENJ) -IZ DRUGE POLOVICE STOLETJA, PO DRU­GI SVETOVNI VOJNI THE GOALS REMAIN THE SAME (YET AMEN­DED ON THE BASIS OF EXPERIENCE)-FROM THE SECOND HALF OF THE CENTURY, AF­TER WORLD WAR Il cas je, da cimprej koncamo podaljševa­nje t.i. prehodna obdobja. Merila sonarav­nega dela z gozdom so tako zelo dodela­na, da gozdarstvo Slovenije mora opustiti p'ridevnik "sonaraven", saj je vse prevec takšnih, ki sonaravnost spekulativno upo­rabljajo. Slovenija mora v prihodnje še moc­neje kot doslej izrabljati le del "obresti od ustvaljenih vrednot" gozda, nikakor pa ne njihovega kapitala. Z drugimi besedami: drugace kaže razmišljati o tem, kaj si sme­mo privošciti na racun funkcij gozda. Gozd je treba v prihodnje oblikovati tako, da bo vecnamenskosti trajnostno zadošceno. Pro­cesno stanje gozda mora biti takšno, da bomo tudi nove funkcije gozda, ki jih danes še ne poznamo, v takšnem gozdu uspešno izrabljali. Naše gozdno gospodarstvo postaja vse bolj opredmetena varstvo narave. V gozdu, v katerem delamo, je mogoce ta cilj doseci in obenem uciti druge. To je uresnicljivo le, ce obravnavamo socasno, trajnostno obe komponenti gozdnega eko­sistema: bioticno in abioticno. Abioticni komponenti našega okolja je bilo doslej, kar zadeva nacelo trajnosti, namenjeno pre­malo pozornosti. Tovrstno teorijo in prakso pa je mogoce lepo uresnicevati, ce podre­dima vse naše ravnanje z gozdom -lokal­no in splošno -temu, da spoštujemo "na­ravnost vodnega režima". "Kakovost vseh vrednof', doseganje, zasledovanje, postaja s tem prednostna zahteva vsega našega ravnanja. Ob tem spoznamo, da moramo v prihodnje vse bolj spoštovati nacelo lokal­nosti, le-temu dajati prednost, si prizade­vati za lokalizacijo transporta, tako kot to pocenja vecidel narava sama -to se kaže zmeraj in povsod vse tja do neprecenljive lokalne kulture. 392 GozdV 54, 1996 MOC USTVARJALNOSTI IN BEG V PRI­HODNOST. VECNAMENSKI GOZD PO­TREBUJE VECSTRANSKO OBLIKOVA­NEGA GOZDARSKEGA STROKOVNJA­KA. THE POWER OF CREATIVITY AND FLIGHT TO THE FUTURE. A MULTIPLE FOREST REQUI­RES A FORESTRY EXPERT OF MANY-SIDED SKILLS. Gozdarstvo je trenutno bolno: zbolelo je za prehodno slepoto, povzroceno z agros­prejem, ki megli pogled v prihodnost. V zdajšnjih razmerah pa bo izredno pomem­ bno poživiti naše umske zmožnosti in dog­ nati, kaj je nujno storiti za gozdnato polovi­co Slovenije. Koliko laže je bilo povecevati pridelavo cezmernih kolicin hrane (danes pa ne vemo, kam z njo -glej srednjo Evro­po), kot pa ohranjati kakovost vode, zraka, zemlje, zdravega prebivalca, zdravo social­no varnost, zdrave gradbene materiale, kot je les, itn. Prihodnost zahteva potemtakem reformo izobraževanja, od temeljev do univerze, da bi dojeli, kako pomembna je vpeljava dav­ ka na kolicino ustvarjene entropije, in ne kot zdaj -na celotno kolicino uporabljene energije. Prihodnost torej ne bo odvisna le od pridobljenega znanja, temvec od tega, kako bomo znali to znanje spopolnjevati in uporabiti. Izobrazba prihodnjega gozdarja mora temeljiti še bolj kot doslej na prizade­vanjih, da ne bi unicevali življenja in njego­vega okolja, usmerjena mora biti proti razdi­ralnosti clovekovega pocetja. Prihodnji goz­dar mora biti predvsem splošno razgledan clovek, ki bo obravnaval okolje in naravo -ekosistemsko. Le v mejah takšnega ravna­nja prideloval les kot temeljni pripomocek za uveljavljanje vecnamenskega gozda. Pri tem ne gre zgolj za dolžnost, temvec pred­vsem za odgovornost, ki ne bo temeljila na dvomljivi informatiki porabniške družbe, tem­ vec predvsem na nenehnih lastnih opazova­njih v trikotniku: raziskovanje -izobraževa­ nje -prenos v prakso. Ampak zdaj grozijo drugorazredne usmeritve: vnovicno vraca­ nje gozdarja med uradnike, tako kot pred letom 1 941. ln vendar je bil gozdar po letu 1 950 že ustvarjalec, vpet v omenjeni trikot­ nik ustvarjalnosti. Le še izrazitejše interdis­ ciplinarna izobrazba bo omogocila, da bo-mo gozd in njegove celostne funkcije v spe­ cificni Sloveniji povsem uveljavili in z nau­ kom o gozdu potrdili staro resnico: Za zmer­nega cloveka ostaja dovolj, za pohlepnega je vsega premalo. To pa je ugotovitev, ki sodi na prvo stran kodeksa cloveške druž­ be, uravnotežene z naravo. V nasprotnem primeru bomo šli po poti evropskega kme­tijstva, ki je svojega bika do smrti iznicilo in osramotila znanost. To pa je tudi v nasprotju z usmeritvami v Evropski zvezi, kjer že izlo­ cajo okoli tretjino agrarnih površin iz agrarna obdelave in jih predajajo naravi, da bi jih ozdravila. DRUGI ZAKON TERMODINAMIKE NA ZGLEDU GOZDA -PRENESEN V GOS­PODARSTVO IN NA CLOVEKA THE SECOND LAW OF THERMODYNAMICS ON THE EXAMPLE OF FOREST-TRANSFERRED TO ECONOMY AND MAN Gozdarstvo bo povsem zaživelo šele, ko se bomo potrudili zakonitosti, ki jih upošte­ vamo pri ravnanju z gozdom, prevesti in prenesti na druga podrocja clovekovega de­lovanja. Naj naštejem nekatera od teh na­ cel: kognitivna pot ravnanja z naravo; razvi­ janje entropijsko revne tehnologije; pospe­ ševanje samodejnosti; odkrivanje stvaritev narave za naravo ali celostno posnemanje njenih stvaritev; spoštovanje naravnih po­ pulacij; upoštevanje individualnosti; nega kot osrednje podrocje posegov v naravo (skratka vsak poseg v naravo mora biti ne­govalen); spoštovanje jeklenega zakona ra­ stišca; nacelo minucioznih trajnih kolicin; spoštovanje naravne rodovitnosti; dajanje prednosti raznovrstnosti; nacelo trajnostne­ga delovanja gozdnega ekosistema; nace­lo recikliranja in ne prekinjanja naravnih ob­tokov; nacelo ekološke higiene; storilnost, merjena s kolicino proizvoda na enoto en­tropije. Potrebujemo novega tehnologa z izvirni­ mi zamislimi, ki ne bo posnemal ravnanja v industriji in kmetijstvu. Doslej je bilo posne­manja prevec. Tehnolog v gozdarstvu mo­ra po napotke v pristno naravo gozda. Od tam prinaša izvirne rešitve, takšne, ki bodo ekološko sprejemljive in hkrati gospodar­sko privlacne. Nacela, vecidel uveljavljena v gozdarstvu, pa bi morala biti zakon na Gozd V 54, 1996 393 vseh podrocjih clovekovega delovanja. Za vse to potrebujemo novega znanstvenika, ki bo deloval kot sestavina celote in si ne bo le celote podrejal. Znanstvenika z vsak­danjimi izkušnjami, ki bo hkrati znal naravo umetniško doživljati s stvarnimi in ne abR straktnimi hotenji; z življensko širino in ne z ekspresno ozkostjo; ki bo prav dojemal živ­ljenje v svojem okolju za omizjem življenja; z znanostjo za javnost; ki se bo znal upreti izrabljanju, sovražnemu okolju; z alternativ­nim razmišljanjem; z zmožnostjo prevred­notenja vrednot; ki bo sprejemljiv tudi za druge znanosti, ne le za tiste, ki prihajajo z Zahoda, in podobno. Le tako bomo izplavali iz slepe ulice zdaj­šnjega "modernega" gospodarskega raz­voja in se preusmerili v ekonomijo življenja -za prihodnost. Ekonomija t.i. "dolgih prog", ki jo slovensko gospodarstvo uspešno razvi­ja in se pri tem nenehno ubada z nerazume­vanjem najrazlicnejših roparjev energije in naravnega okolja -ekonomistov na kratke proge. VIZIJA CELOSTNE NEGE V SLOVENIJI A VISION OF INTEGRAL TENDING IN SLOVE­NIA V pojmu nega je zajeto celostno kulturno razmerje med naravo (njenim gozdom) in clovekom kot organsko sestavino življenja. Nega gozda ni tehnologija, temvec življenj­ski (gozdnogojitveni) nazor, uveljavljan ob uporabi razlicnih negovalnih tehnologij. Tak­šno razvojno pot doživlja nega gozda v Sloveniji ob nenehnem "poskušanju" organ­skega povezovanja ekologije z ekonomijo v gozdnem ekosistemu in krajini, katere se­stavina je gozd. Spremembe, ki jih danes doživlja nega gozda in ki bodo v prihodnje cedalje ocit­nejše, so predvsem: Splošne spremembe Da bi v prihodnje strukturo gozdarskih znanosti bolje dojeli in oblikovali, je treba upoštevati tale izhodišca: • Ekološko gledano je vsak gozd varova­len, torej gozd, ki varuje življenje. ln takšen mora biti tudi naš odnos do njega, odnos javnosti do gozda. • Gozdarstvo Slovenije mora do konca izpeljati drugi kopernikovski zasuk-v teori­ji in v praksi. To pa pomeni spoštovati živ­ljenje, oziroma "sookolje" tega življenja. S tem pa dobiva nega gozda celostne raz­sežnosti. • Narava razvija in ohranja življenje v na­šem fitogeografskem prostoru z gozdom. Zato se je gozd nekoc razprostiral skoraj po vsem zemljinem površju, kjer klima to dopušca -to pa pove, da gozd ni zgolj razkošje narave. • Zdajšnja negozdna pokrajina je delo clo­vekovih rok: izoblikovana umetno kot po­skusni poligon za preživljanje. Umetna sa­vana, ki jo je mogoce vzdrževati le z doda­janjem velikih kolicin energije -prinesene od drugod. • Takšna tvorba, gledano ekološko, je v naravi tujek -v njej povzroca motnje, zato jo skuša narava na vse nacine uniciti. Umet­ni ekosistemi ogrožajo gozd, in ta razvija obrambne mehanizme, npr. gozdni rob z vsemi posebnostmi. • Vsaka antropomorfna tvorba ali poseg v gozd je tujek, ki se ga želi gozd znebiti; "posvoji" ga le izjemoma. Zato je osrednja gozdarjeva skrb, da vlaga tujke v gozd cim bolj organsko (sonaravne), saj bo le tako ravnanje ucinkovito, vzdrževanje pa nezah­tevno. • Celotno nego gozda in vse, kar je z njo povezano, je treba podrediti negovalnemu odnosu do vode kot usodne življenjske se­stavine. S takšnim stališcem bomo še naj­lažje zagotovili celosten razvoj in uveljavlja­nje nege gozda. • K celostni negi sodi tudi negovalni od­nos do odmirajoce in "mrtve" gozdne bio­substance. V prihodnje bo treba pri tem marsikaj spremeniti. "Mrtva" gozdna bio­substanca zahteva poseben negovalni re­žim gledano na gozd kot ekosistem. To substanco je treba nacrtno, trajno ohranja­ti. Razlikovati je treba tisto, kar je posledica malomarnosti (nepravocasno pospravljeni bolj kakovostni sortimenti, npr. lubadarke) od sistematicnega pušcanja odmrlih dre­ves. • Se vecjo pozornost je treba nameniti tocR kovnemu (punkcijskemu) poseganju v sesto­je in s tem pospeševanju samodejnosti v negi gozda. 394 Gozd V 54, 1996 • Podreditev obnove gozda negi; skratka, vclenjevanje obnove v nego gozda kot nje­ no organsko sestavino. Preusmeritev je raw zumljiva, ce upoštevamo pravilo, da je pri­ merno "nosilce funkcij" v nekem sestoju odstraniti šele, ko ugotovimo, da so se le-ti izcrpali. Zato jih nadomestimo (obnovimo) z osebki iz pomladka ali iz drugih clenov gozdnega sestaja. Ta preusmeritev je eko­loško in hkrati ekonomsko preudarjena, saj se bomo tako tudi ognili mnogim dozdajš­njim napakam, ko smo npr. pomladitvena (obnovitvena) jedra prenaglo širili in s tem izkljucevali posredno nego in znova preu­smerjali sestoje v vzorec gozda starostnih razredov. • Posebej je treba opozoriti na kmecko prebiranje, ki je pojem za nestrokovno delo z gozdom. Ugotavljamo, da se tovrstno izrabljanje v praksi znova pojavlja in nika­ kor ne more povsem zamreti. Stroka se mora temu vandalizmu v gozdu v prihodnje odlocno upreti. PREMEŠCENA TEŽIŠCA MOVED EMPHASES Težišca nege gozda se bodo v prihodnje nekoliko premestila, odvisno od spreme­njenega stanja gozdne biosubstance v Slo­veniji. Po petih desetletjih prepovedi secenj na golo se je v slovenskih gozdovih veliko spremenilo. Stanje gozda 1950 1990 delež mlajšega gozda -40% :::::15% (z izsekanim vred) delež odraslega gozda :::::60% :::::85% Ugotavljamo, da se je stanje mocno iz­boljšalo v korist "optimalne" življenjske fa­ze. Vendar je mladega gozda še zmeraj prevec, predvsem na prevelikih sklenjenih površinah, namesto da bi bil "tockovno" po­razdeljen in organsko vclenjen po odraslih sestojih. Gozdnatost res ni majhna. Njen ucinek na površje je nenadomestljiv in izredno pri­pomore h kakovosti dežele. Gozd je glavni naravni regenerator energije v krajini, zato je tako zelo pomembna struktura, ekološka in ekonomska, gozdne biosubstance za zdrav utrip krajin v Sloveniji. Ena osrednjih nalog stroke je spopolnjevati strukturo gozd­ ne biosubstance v skladu z nalogami: ki jih ima gozd. Pri negi gozda kaže v prihodnje vse moc­ neje spoštovati naravne strukture gozda in le v naravnih mejah dopustnosti preusmer­jati energijske tokove v gozdnem sestoju ali njegovih strukturnih celicah; to pa pomeni, da je treba zasnovo nege na razlicnih stop­njah sestaja nekoliko dopolniti. Spremenjeno stanje gozdne biosubstan­ ce prinaša predvsem spremembe v nego­ valnih ukrepih, ki zadevajo v same gozdno­gojitvene sisteme. Pri gojenju gozda bo tre­ba razlocevati predvsem tele kategorije goz­ da in temu primerno nego: 1. Povecan obseg odrašcajocih sestojev z izbira/nim redcenjem. To so sestoji, ki so prešli iz mlade faze v fazo odrašcanja. So bujne rasti, z razmeroma mocno razviti­mi krošnjami in s slabo razvitim korenin­skim sistemom; to se je pokazalo v zimi 1995/96, ko je sneg prav v teh sestojih podiral šope in posamezna drevesa s kore­ninami vred. Teorija in izkušnje z nego opo­ zarjajo, kako odlocilno vlogo ima v tej kate­goriji gozda sprotno izbiral no redcenje. Zah­teva po sprotnem redcenju se povecuje za­ to, ker se sestava drevesnih vrst v gozdovih Slovenije mocno spreminja v korist razlic­nih listavcev. Na to opozarjamo, ker z izbi­ralnim redcenjem zadnje case mocno za­mujamo. Ce se bo tako nadaljevalo, bo kakovost prihodnjega vecnamenskega goz­da v Sloveniji zelo prizadeta. 2. Razred gozdnih sestojev, primernih za prebira/no redcenje, kjer je po desetletja dolgi poti mogoce spremeniti sestoje v pre­biralno strukturo in tako povecati delež pre­biralnega gozda v deželi. Te ·~ransformaci­je" v gojenju gozda doslej namenoma ni­smo pospeševali. Edini razlog za to je bil in še ostaja strah pred kmeckim prebiranjem. Kajti med obema je velikanska strokovna razlika in zelo majhen korak v praksi. V prvem odstranjujemo intermedialne oseb­ke z majhnim prirastkom in pripomoremo k nastajanju združbenih plasti (položajev), ki so prvi pogoj za prebiralni gozd, pri drugem (kmeckem prebiranju) pa posegamo po naj­vitalnejših drevesih in unicujemo sestoj. 3. Prebiralni gozd (prebira/na nega goz­da). Tovrstni negi naj bi v prihodnje name­nili vec pozornosti. Gre za izredno privlaw Gozd V 54, 1996 395 cen gozdnogojitveni sistem; škoda le, da se v njem lahko za bujnim zelenim vertikal­nim profilom skrije nestrokovno opravljeno delo, ki ga nepoznavalec zagotovo spre­gleda. Delež prebiralnega gozda v Sloveniji moramo povecati. 4. Premeni/no redcenje v razlicnih de­gradiranih in pionirskih gozdovih mora do­biti veliko vecjo vlogo kot doslej. Vse prevec je bila v praksi v ospredju neposredna pre­ mena s tako imenovanimi "smrekovimi zmo­ tami". Naravno, nanovo nastajajoci gozd (s pionirsko vegetacijo) na izcrpanih kmetij­skih površinah bomo v prihodnje spremi­njali s postopnim premenilnim redcenjem v kapitalne naravne gozdove, pri tem pa po­gozdovanje uporabljali le kot nujen dodatni pripomocek. 5. Klasicna nega umladega gozda na vecjih površinah", tam, kjer smo se v pre­teklosti spozabili in na zastorni nacin ob­ navljali po skrajšanem postopku odrasle se­ stoje na vecjih površinah. Tovrstno obnovo gozda je treba opustiti. 6. Neposredna nega mladega gozda v jedrih odraslih sestojev kot dopolnilo po­sredni negi po vseh nacelih nege mladja, gošce in letvenjaka, kadar vidimo, da nam gozdnogojitvenega namena ne uspe ure­ sniciti z vplivom odraslega sestaja (s po­sredno nego). To je negovalni ukrep, ki ga moramo izpeljati takoj po secnji, in ce je potrebno tudi ponavljati. 7. Nega gozdnih robov: takšni robovi so na meji med gozdom in agrarnimi površina­ mi, v gozdnem pasu ob vodnih ekosistemih in v "grebenskih gozdnih pasovih", poteka­jo po obeh straneh grebena, in so poseben prehod med dvema razlicnima gozdnima ekosistemoma, hkrati pa pomembni poto­valni koridorji za živalski svet. Vse te ekosi­steme v pasovih je treba posebno skrbno negovati ob upoštevanju pomena strukture in s tem vloge teh gozdnih pod-ekosiste­ mov. 8. Posebno nego, kaže v prihodnje na­meniti degradiranim delom krajine v Slove­niji: Krasu, urbaniziranemu podeželju in kra­jinam, kot so: Suha krajina, vzhodna Slove­nija in podobno. ln še posebno opozorilo, povezano s prihodnjo podobo Slovenije: Prispevek k ekološki reformi Slovenije po­meni povecano gozdarjevo skrb: • v prihodnji 60 odstotni gozdnatosti in do 396 Gozd V 54, 1996 90 odstotni gozdnati krajini Slovenije, • v intenzivnem zdravljenju degradiranih gozdov z najvecjo podeželsko naseljenost­jo v ravninski in v gricevni Sloveniji, • v izlocanju nezdravih vplivov mestnega prebivalstva pri unicevanju slovenskega alp­skega, torej gozdnega prostora. 9. "Gozdna" nega vodovja. Gozdne po­ toke, izvire vode in razlicna mokrišca je treba zavarovati, tako da bodo nedotakljivi. Vse naravne pregrade, padlo drevje v stru­ go itn., mora ostati in pripomoci k nastaja­ nju lokalnih delnih vodnih ekosistemov. Zno­ va je treba oživiti unicena mokrišca. Prepu­sti s cevmi pri cestah cez gozdne potoke so nedopusten tujek. Zamenjati jih je treba z mosticki. To opozorilo je toliko pomem­bnejše ob ugotovitvi, da je vecina vodnih izvirov Slovenije v gozdu. 1 O. Vsak gozd je varovalen. Tudi v pri­hodnje kaže razlikovati še kategorijo pose­ben varovalni gozd, ki zahteva poseben režim nege zaradi skrajnostnih razmer, v katerih živi. V njem kot labilni zgradbi je potrebna posebna oblika nege, ki pomaga utrjevati njegovo stojnost in delovanje; za to potrebujemo posebne napotke, kako kre­ piti zadrževalne mehanizme gozda, npr. s podiranjem odmrl ih dreves vzporedno s plast­nicami in podobno. Ta kategorija varovalne­ga gozda zahteva v prihodnje našo aktivno nego. 1 1 . Nega ostankov gozda. Posebna zvrst krajine so ostanki gozda: posamezna dre­vesa, skupine, gozdnati pasovi in podobno. Le-te je treba skrbno negovati, saj pome­ nijo zatocišce razlicnim živalskim vrstam, ki so se morale umakniti umetni savani. V bistvu so to svetišca, dandanes pa so ti kraji marsikje spremenjeni v odlagališca. Zanje je treba pripraviti poseben negovalni red, v katerem bo upoštevano njihovo na­ravno strukturiranje kot odpor in samovaro­vanje pred umetnimi tvorbami v njihovi oko­ lici. Pojem divjina je treba vpeljati kot na­ravno kategorijo s posebnimi vrednota­ mi; vecji kompleksi v naravi, obvodni paso­vi gozda, vsaka vas ali šola naj ima košcek divjine. Prikazano poglavje potrebuje na­drobnejšo analizo. ln še o necem bo treba razmišljati v pri­ hodnje ob ravnanju z gozdom -o redakciji terminološkega slovarja. Iz njega bi bilo tre­ ba izlociti razlicne psevdostrokovne in pre~ živele izraze, ki zavajajo in hkrati škoduje­jo. Takšni so npr. izrazi: obhodnja, starost­ni razred, pomlajenec in podobna navlaka. Strogo je treba razlocevati pomlajevanje kot ekološko kategorijo in obnovo kot ekonom­sko kategorijo itn. Dokoncno se moramo dokopati do te­meljnega spoznanja, da sta posek in spra­vilo (transport) le negovalni kategoriji pose­gov v gozdni ekosistem. Posledica tega je med drugim tudi razmišljanje, da bi v gozdu spet uporabili konje kot sodobni pripomo­cek; ob tem pa upoštevali zahteve energij­ske politike: zmanjšajmo število brezpo­selnih ljudi in povecajmo število brezposel­nih kilovatnih ur. NEGA GOZDA-V NARAVI ISKANA IN NAJDENA "STVARITEV" Z MOCNIM PO­ZITIVNIM PREDZNAKOM FOREST TENDING -A "CREATION" SOUGHT FOR AND FOUND IN NATURE, WITH A STRONG POSITIVE SIGN Ugotavljamo: s celostno dojeto in izvaja­no nego je ustvarjeno zagotovilo za celost­ni trajnostni razvoj vecnamenskega gozda in njegovih funkcij. Ce ni tako, potem je napak to, da nega gozda ni pravilno ra­zumljena. Nego gozda smo odkrili v sami n_aravi, tako kot vse njene druge "patente". Clove­kovo odkrivanje in kraja patentov v naravi pa je izredno obcutljivo pocetje (glej Mlin­šek, D., študijski dnevi 1996, Kakovost v gozdarstvu -poizkus celostnega prikaza). Medtem ko skuša narava nenehno vpeljati svoje novosti, le-te nenehno preskuša in morda po dolgem casu še vedno le s pri­držki uporabi, clovek pocenja drugace. Po navadi odkriva iznajdbe narave in jih po cim krajšem postopku vnovci na trgu. Posle­dica takšnega pocetja je unicevanje okolja in narave. Vzroke je treba iskati v neprever­ janju in v pomanjkanju odgovornosti. Stvari­ tev narave -odkrita in naravi odvzeta pa je manj nevarna, ce iz nje ni iztrgana, temvec je vzeta celostno in tako tudi uporabljena. Prav te lastnosti pa ima tudi sodobno poj­movana (celostna) nega in le takšna je eko­loško sprejemljiva in gospodarsko dopust­na. Zdajšnje katastrofalno stanje glede uni­cevanja življenskega okolja je prav posledi­ca nekriticne in neodgovorne kraje tega, kar je ustvarila narava, in uporaba teh nje­ nih iznajdb pri unicevanju narave same. Celostno nego je treba dojeti kot mutanta, ki ga je sprejela narava. Ta pa bo ucinkovit le, ce ga bomo uporabljali zelo odgovorno. V povedanem tici skrivnost o ucinkovitosti celostne nege, ki ima vsesplošno vrednost in je torej ekološki, filozofski in gospodarski temelj pri ravnanju z gozdnim ekosistemom (beri sonaravnim) in celotno krajino. Ob tak­ šnem razmišljanju pocasi dojamemo dve~ stoletno zgodovino nacela trajnosti v goz­darstvu: bilo je kot iztrganina in je zato tudi odpovedovalo; dojeto celostno, iz zornega kota nege, pa je uspešno. Celostna nega, razumljena gozdarsko, je osrednji pripomo­ cek za preusmeritev clovekovega vedenja, kadar se le-ta zacenja zavedati, da je odvi­sen od celotnega življenskega okolja oz. sookolja. LES IZ GOZDA -NASPROTNA UTEŽ UMETNIM SNOVEM IN GOZDNA 810­SUBSTANCA KOT NASPROTNA UTEŽ VSE NEVARNEJŠI AGROSUBSTANCI WOOD FROM FOREST-A COUNTERBALAN­CE TO ARTIFICIAL SUBSTANC ES AND FOREST BIOMASS AS A COUNTERPOISE TO INCREA­SINGLY DANGEROUS AGRQ-SUBSTANCE Vse vecja potreba po celostni usmerje­nosti gozdarstva v vseh njegovih sestavi­nah pripelje do spoznanja, da je les kot naravna snov nepogrešljiv. Brez lesne sub­ stance ni gozda. Gozdna poseka z odstra­njeno lesno substanco in poznejša mlada kultura brez omembe vredne nefunkcional­ne lesne substance prav tako ne more biti gozd. Gozd je lahko, odvisno od rastišcnih posebnosti, le naravna tvorba z naravno strukturirano lesno ali gozdno substanco v popolnem naravnem delovanju. Gozdarske znanosti in znanosti nasploh, ki ne upošte­vajo takšnih in podobnih naravoslovnih dej­stev, so zgolj fiktivne znanosti. S postop­nim celostnim dojemanjem gozda kot na­ravne tvorbe se bo spremenil tudi odnos do lesa. Prihajajoce stoletje bo znova odkrilo les kot nepogrešljivo "iznajdba" narave in clovekove uporabe v njegovih razlicnih oko­ljih. Nepogrešljiv in koristen pa je le pod Gozd V 54, 1996 397 pogojem, ce ga bomo znali celostno dojeti in temu primerno tudi uporabljati. Les je nepogrešljiv kot ogrodje gozda, kot habitat za življenje, kot prehranska substanca -skratka je celostno -oskrbovalni substrat za cloveka. Ne škoduje in ni tujek v nobe­nem okolju, deluje prikupna in prijetno v bivalnem okolju, je energijsko varcen, en­ tropijsko skromen, torej ne onesnažuje, itn. Z dooblikovanjem lesa v gozdu, z nego postaja njegova tehnicna vrednost cedalje pomembnejša. Vse bolj je tržno zanimiv in prav zaradi tega tudi v pridobitniškem gos­podarstvu zlorabljen. Les pa je tudi zrcalo rastišca in njegovih "življenjskih silnic". To je sicer posebno vprašanje, ki še nerazi~ skano cedalje bolj vznemirja raziskovalca, ker vidi v tem nove skrivnosti narave. Pospeševati vrednote gozdnega ekosiste­ma ob specificni proizvodnji lesa pa ni do­volj. Gospodarjenje z vecnamenskim goz­dom, zahteva obvladovanje, torej tudi us­merjanje lesnega trga in obvladovanje "trga vrednot gozda" nasploh. Ce tega stroka ne dojame in ne uvrsti ponovno v svoje po­drocje dela, lahko pricakujemo, da bo to prevzel lesni izkorišcevalec predvojnega ti­pa in bo spet ropal slovenske gozdove. Les (z g~zdom) v svoji celosti (zdravosti) je za clovekovo nesmotrna pocetje mocna nasprotna utež v naravi proti cedalje nevar­nejši pomehkuženi agro-biosubstanci, ki vse bolj ogroža clovekovo okolje in zdravje. Razmišljati v sozvocju z naravo pomeni med drugim, cim bolj lokalno predelovati les in proizvode iz njega in s tem krepiti lokalno gospodarsko moc. Ta ekološka mi­sel narekuje, da tako kot v naravi gozda, to, kar ustvari narava, tudi cim bolj lokalno uporabimo in predelamo. Prihodnost zah­teva drugacno razmišljanje; le to mora upo­števati tudi lokalno kakovost (in kakovostni znak) kot produkt izžarevanja pomembnih lokalnih energijskih tokov. Narava in clovek, njen privrženec, zaradi vsega tega slavita na les. ln zakaj tudi ne? Saj je vendar le nekaj manj kot 1 OO% vse biosubstance na vseh celinah -gozdna, in predvsem lesna biosubstanca, osrednji pri­pomocek za "neprekosljivo gospodarjenje narave z energijo" pri varovanju in razvoju življenja. GOSPODARJENJE Z GOZDOM UBIRA SPOZNAVALNE POTI, ZATO NIMA PRA­VICE USTVARJATI "GOZDA KOT ZELE­NE LAŽI" FOREST MANAGING GOES ALONG COGNITI­VE WAYS, THEREFORE IT HAS NO RIGHT TO CREATE" FOREST ASA GREEN LIE" Narava in s tem njen gozd se nenehno spreminjala in sta prav zaradi tega tudi obstojna. Vsa dogajanja v naravi so v bis­tvu neponovljiva, zmeraj nova. Clovek, va­jen navezovati stike z naravo po nekem vzorcu, je prav zato v nenehni zadregi. De­ lo z gozdom, trajnostni proces, zahteva za­to še posebej drugacna, izvirna pota. V slovenskem gozdarstvu razvijamo od spoz­ nanja odvisne (kognitivne) nacine dela z gozdom; ki so dalec od tega, da bi se rav­nali po razlicnih receptih. Prihodnost zahte­va cedalje vec izvirnosti. Drugace grozi ne­ varnost, da se bo slovenski gozd znova spremenil v zgolj navidezno, lažno dobrino; v to, kar je bil že stoletja. Zelene gozdne kulise ne morejo nadomešcati funkcij goz­da; lahko so le psihicna pomiritev, ampak to je še posebno nevarno. Odgovornost prevzema stroka, ki pa je lahko uspešna le, ce razvija z znanjem podprte poti in na tej podlagi energijsko varcne mehke tehnolo­gije. Z delitvijo enotne gozdarske službe v dva locena dela nastajajo ugodne razmere za vnovicno nastajanje le zelenih gozdnih kulis v Sloveniji. Povzrocitelji razmer za tak­šen negativen zasuk v gozdarstvu, po pol stoletja uspešnega dela, bodo zagotovo pri­šli v zgodovino Slovenije -toda s poudarja­ nim negativnim predznakom. Za vse to je potrebno pojasnilo. GOZD KOT NOSILEC INFORMACIJSKIH PROCESOV FOREST AS AN AGENT IN INFORMATION PRO­CESS ES Zdajšnji informacijski trendi narekujejo, ne le gozdarstvu, da se mora preusmeriti na­zaj k naravi po informacije. Kaj se doga­ja? Veliki menedžerji so v celoti dojeli, kak­šna velesila je informatika. Slabo ali narobe pouceni so zapisani propadu. Informatika je danes sila, ki je zlorabljena, zato povzro­ca upor, umiranje okolja, stavke, splošno 398 GozdV 54, 1996 ropanje narave in podobno. Poplava infor­macij povzroca stres in neorientiranost, preo­bremenjuje cloveka in mu odvzema prosti cas. Informatiki pa so na zacetku obljubljali povsem nasprotno. Eden od številnih oce­tov racunalništva (Weizenbaum) je zapisal: "Bliža se informacijska katastrofa, ki bo huj­ša od atomske bombe. Toda za zdaj še ni nacrta za celosten napad na bastijo mo­ derne informatike. Za gozdarstvo Sloveni­ je, ki skuša ubirati organske poti ravnanja z gozdom, pomeni takšna informatika kata­strofo -ce ji bomo nasedli! Potrebujemo informacijo kot hrano za re­snicno kakovost življenja. Resnicna, popol­ na informacija pa je Je izkušenjska informa­cija; tista, ki smo jo sami preskusili. Stroka mora biti torej organizirana tako, da nam omogoca le po kognitivni poti nacrtovanja, povezanega z izvajanjem, spoznavanje na­ rave gozda (zbiranje informacij) in na pod­lagi doživetih informacij izboljševanje kako­vosti našega dela. Tu velja preprosta stara resnica, da so dejanja zgovornejša od be­sed. Dojemanje le-tega pove vse in tudi to, da je organiziranost gozdarstva, v katerem je gozdar uradnik -poguba za slovenski gozd in tudi za vecidel (gozdnate) Sloveni­je. Po spoznavni poti organsko povezanega nacrtovanja, uresnicevanja, preverjanja in iz­ boljševanja dotekajo trajno nenehno majhne kolicine bistvenih in zato neprecenljivih in­ formacij. Zdajšnja organiziranost gozdars­ tva v Sloveniji takšno informiranost onemo­goca, ceprav smo to prakso opustili leta 1953 in ustavili neorgansko ravnanje z goz­ dom. Ena od odlocilnih, torej osrednjih na­log za usodo slovenskega gozda je nova organiziranost, ki bo spoštovala izkušnje in novejše dosežke znanosti in pionirsko delo gozdarstva v Sloveniji, doseženo v zadnjih desetletjih. Organiziranost stroke, kakršna je danes, pa je sramotna in hudo škodljiva. Tudi v gozdarstvo se skuša vpeljati pospe­ševalca, to pa je spet "iznajdba", iztrgana naravi in zato izrazito slaba. Da je to res, že kažejo dosežki v kmetijstvu. Ugotavljamo, da ima gozdarstvo Sloveni­je izredno bogate izkušnje nacrtovanja z gozdom (z naravo kot kontinuumom). Naj­dragocenejše pa je spoznanje, da seda­ njost ni vec resnicnost -temvec bo resnic­ nost tisto, kar bo šele prišlo. Popolnih infor­ macij ni, ker je narava kontinuum. Temu primerno je treba razviti metode pridobiva­ nja informacij in nacrtovanja. Gozdarstvo caka zato zanimiva in življenjska naloga: razviti mora kontrolno metodo dela z goz­ dom, metodo, ki jo je stroka vpeljala po letu 1950 na celostno raven, in s tem opozoriti tudi na povsem nove metode nacrtovanja z zamegljenimi (domnevnimi) informacijami. To je kontrolna metoda razvoja gozda vzajemno z javnostjo. Za primerno pred­ videvanje in nacrtovanje prihodnosti razvo­ ja gozda in življenja potrebujemo takšno organiziranost, ki bo vsebovala in omogo­ cala ustanavljanje in delovanje "duhovnih laboratorijev" z vizionarskim poslanstvom. Povedano vsebuje perspektive, pa tudi pa­sti gozdnogospodarskega nacrtovanja-še posebno pa goznogojitvenega. VIZIJA GOZDARSKIH AKADEMIJ PRI­HODNOSTI; Z GOZDOM K PREOBRAZ­BI PREBIVALSTVA IN K SPREMINJANJU JAVNEGA MNENJA A VISION OF FORESTRY ACADEMIES OF THE FUTURE; FOREST'S PLACE IN THE TRANS­FORMATION OF POPULATION AND MODIFI­CATION OF PUBLIC OPINION Prepad med naravo in njenim otrokom ­clovekom, je cedalje vecji. Clovek je postal nevaren tujek naravi in s tem tudi samemu sebi. Prepad je nujno premostiti. Išcemo izvirne pripomocke. Pristna narava s še na­ravnim gozdom hrani prvine življenja in nas uci, kako naj se ji znova približamo. Treba bo prevzgojiti cloveka in preobrazili lik de­lavca, ki se ohranja z gozdom -gozdarja. Po tej poti moramo vsi, ce želimo rešiti gozd in s tem tudi same sebe. V bistvu je treba vpeljati samo -preobraževalne pro­cese. Nauciti se moramo ravnati tako, kot da gozd (beri narava) ni naša lastnina; v gozdu smo torej zgolj obiskovalci. Skratka, pustimo prosto pot naravnim razvojnim pro­cesom. Preucujmo reakcijske sposobnosti gozda in prilagajajmo le-temu naše vede­nje (želje, smotre, idr.). Potrebujemo po­ vsem drugacno izobrazbo, kot smo jo poz­ nali tri stoletja. Zato skušajmo opazovati naravo in njen gozd, ne kot vzvišeni opazo­valci, temvec kot sestavni del narave. Iz tega zornega kota razvijmo odnos do gaz- GozdV 54, 1996 399 da (narave): kulturno življenje z naravo. V takšni kulturi tici kakovost sožitja z nara­vo, kot proizvod prvovrstnih informacij -neposredno iz narave kot njenega televizij­skega zaslona. Nasprotje tega pa so medij­ske družbe, ki proizvajajo zmedo in slabša­jo kakovost preštevilnih informacij, posledi­ca vsega tega pa je pospešeno unicevanje okolja. Z "gozdno akademijo" prihajajo novi in­formatorji -kot zeleni val z alternativnim nacinom informiranja; z zacetki za javnost razumljive stezosledniške znanosti in z na­kazovanjem poti v drugacno, naravi prijaz­no civilizacijo. Gre za organiziranje delav­ nic prihodnosti za prihodnjo slovensko jav­nost, ki bo dojemala razvoj kot proces. Vse to ob pomoci univerze, imenovane "gozdna krajina", s še povsem nepoznanimi zeleni­ mi globinami; vanje se je treba potopiti, potovati skoznje, dojemati resnico o življe­nju in pomagati ustvarjati novo družbo. Ta­ko moramo dojeti bistvo gozdnih akademij in gozdarja ter somislecih kot novih infor­matorjev. Skratka, odkriva se novo podroc­je delovanja, ki naj postane sestavina raz­ širjeno pojmovane nege in stroke. PRAGOZD IN NJEGOVE SKRIVNOSTI; GOZDNI DUH, KI RAZSVETLJUJE VIRGIN FOREST AND ITS SECRETS; FOREST S ILLUMINATING GHOST V bližnji preteklosti je že uspelo zasnova­ti podlago za nastajanje naravnih gozdnih raziskovalnih laboratorijev v Sloveniji. Že manjše pragozdne raziskave so opozorile na bistvene napake v poskusih sožitja z naravo pri delu z gozdom. Poskus neantro­pocentricnega poizvedovanja v pragozdu in v "nastajajocih pragozdovih" postaja na­ša primarna obveznost. Pri tem ne gre zgolj za iskanje resnice o gozdu in naravi, temvec za veliko vec. Raziskave pragozda opozar­jajo na problematicnost modernega znans­tvenoraziskovalnega dela in potrjujejo, da so vse pogostejša opozorila te vrste upra­vicena. Skratka, dojemanje pragozdnega življenja pomeni novo prerojeno univerzo ved, ki odkrivajo globine gozdnega oceana, prikazuje kaos (motnje v naravi) kot organ­sko sestavino življenja in opozarja na ne­doumljive skrivnosti življenja. Ce smo pred 400 Gozd V 54, 1996 pol stoletja zmogli reci NE ekstenzivnemu ravnanju z gozdom (prepoved secenj na golo) in znali poiskati in uveljaviti prehod na višjo raven gozdarjevega dialoga z naravo, prevzamimo odgovorost, da ohranimo to raven in nadaljujmo zaceto pot ter pokaži­mo Evropi, kaj je sposobna majhna dežela Slovenija ob pomoci gozda prispevati v teo­riji in še posebej v praksi za varstvo okolja. Raziskave o pragozdu in laboratoriji v njem so v ta namen vse dragocenejši -bojim pa se, da se tega premalo zavedamo. SPROŠCENO GOJENJE GOZDOV ­ZGOLJ ZA RAZMIŠLJAJOCEGA RELAX ED FOREST TENDING-EXCLUSIVELY FOR THOSE WHO CAN THINK Skicirana vizija novih nalog in razsrrjeno delovno podrocje gozdarstva opozarjata hkra­ti, kaj je bistvo sprošcenega gojenja goz­dov. Nic skupnega nima z vse bolj agresiv­nim vulgarnim svobodnjaštvom. Sprošcenost pomeni ustvarjalnost in hkrati odgovornost. Prav tako ne pomeni slepe poslušnosti, prev­zemanja receptov in dela brez razmišljanja, temvec pomeni delo z možgani. Gozdarstvo je dokazalo, da je zmožno odgovorno rav­nati -in v tem je tudi plemenita lepota poklica. Le tisti, ki odgovorno razmišljajo, bodo lahko pripomogli k nadaljnjemu uspe­ šnemu razvoju sprošcenega dela z naravo in z njenim gozdom. ln le po tej poti bomo razvili in uresnicevali nacelo trajnosti. S tem je ustvarjen eden od temeljnih pogojev, da postaja (sonaravne) gospodarjenje z goz­dovi organska sestavina kulture v Sloveniji. Pojem kultura pri našem razmišljanju ne pomeni "obdelovanje" temvec intelektualno razvito clovekovo življenje v harmoniji z na­ravo. Takšno ravnanje pa se zrcali v uve­ ljavljanju odgovornih energijsko varcnih in entropijsko revnih tehnologij. Kultura po­meni poosebljeno mehko (ohranjevalno) ra­bo narave. Še vec: negovalno delo z goz­dom (gozdno delo) pomeni nego, naravi prijazno vzgojo prebivalstva, javnosti. Tako izraza "kultura" ne moremo vec uporabljati za kulturno krajino, ki je nastala z izžema­ njem tal z živalskim gobcem, z narobe za­ stavljenim plugom in s kemijo. Resnicna kultura ne ostaja le v trajnostnem ohranja­vanju narave-kot to pojmuje klasicno gaz­darstvo, temvec razširja razvoj gozdarstva s pojmom trajnosti tudi na cloveka v so­zvocju z naravo. GOZDAR -ZDRAVILEC KRAJINE -Z LJUDMI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE A FORESTER -LANDSCAPE'S CURER -IN HIS ENDEAVOURS FOR HEALTHY LIFE IN CLO­SE LINK WITH PEOPLE Gozdarstvo razmišlja celostno in razu­me, kaj pomeni tako ali drugace uniceno rastišce za razvoj življenja. Razmere so ka­tastrofalne. Narava in njene krajine se temu upirajo, posledice skrunjenja so ocitne: vse vec pohabljenih življenj. Gozdar kot ekološki zdravilec prihaja z vsemi diplomami in s pol­nomocjem narave. Prispevek gozdarstva Slovenije v zadnjih desetletjih k njenemu trajnostnemu razvoju je nadpovprecen in daje misliti javnosti in politiku. Uspehe je bilo mogoce doseci z usmerjenostjo, stro­kovno zazrto v prihodnost, spoštljivo do živ­ljenja, in ob odlicno organizirani stroki. Prav zaradi tega je nastajal vtis necesa, kar na­staja samo po sebi. Uspehi pa so dosežek izredno trdega in zavzetega dela stroke. ln kot vedno, stroka je bila zato kaznovana, s tem pa si je povzrocitelj tega kaznovanja sam napisal crno karakteristike o svoji poli­ticni nezmožnosti. Gozdarstvo bo nazadnje pridobilo. Dozdajšnji uspehi, znani v svetu o gozdu v Sloveniji, opogumljajo. Vendar pomenijo tudi veliko odgovornost in izziv za prihodnost. Zasnovane nove naloge ob na­daljnjem spopolnjevanju že uhojenega opo­zarjajo, kje je naše novo podrocje; za kate­ro pa so potrebna še razmišljanja in dopol­nitve. Ozavešcanje javnosti mora biti naš postulat, kajti to javnost bomo potrebovali, tako kot v planskih letih, ko so jo tedanji gozdarji poklicali na pomoc, da je pomaga­la zaustaviti divje "planske secnje" v Slove­niji. Za naloge, ki cakajo gozdarstvo, je po­treben odlicno izobražen gozdar (gozdni de­lavec) širokega strokovnega profila. Skrajni cas je, da odpravimo stereotip "holcer". Pri­haja gozdar mojster, ki ne bo znal le fizicno delati, temvec bo znal sodelovati tudi v izo­braževalnih procesih gozdarja zdravilca pri preusmerjanju javne miselnosti. Prihodnje gozdarstvo bo moralo casom, ki prihajajo, ponuditi nova, privlacna delovna mesta. Mojster v delu z gozdom pa je tudi najbolj­še zagotovilo za rezcvet slovenskega goz­da. ln še misel za konec. Ce bomo hoteli -bomo uspeli. Uspeti pa moramo, ker je to naša moralna obveznost in delati po pravi­lu: Vsak mora ravnati tako kot da bi bila prihodnost sveta odvisna od njega. POVZETEK Prihaja nov cas in zanj potrebna nova družba. lzvotljeno l}laterialisticno paradigmo zamenjujejo vrednote. Ce ne bo tako, se nam tudi v Sloveniji ne obeta nic dobrega. Gozdarstvo na ekoloških izhodišcih prevzema s svojim gozdom tu eno od mentorskih vlog ob izkušnjah in ob opiranju na doseženo. Gozdarstvo Slovenije je žalostno koncalo zlato obdobje gozda, ki je uspešno potekalo v zadnjih petdesetih letih. Kljub industrijski nesnagi je Slo­venija izboljševala gozdove in se kot domala edina uvrstila med vodnice v Evropi. Kot zmeraj doslej pa je gozd znova unicil pseudoagrarni primitivi­zem. Sledi novo obdobje dokoncnega odcepa od agrarne kontaminacije slovenske zemlje. V Slove­niji mora nastati dokoncno vecnamenski gozd, ki ga družba odgovornih slovenskih gozdarjev zna ustvariti, za novo družbo, ki nastaja in prihaja. Gozdarstvo bo, drugace kot kmetijstvo in industri­ja, pokazalo vso kulturo prC!vega ravnanja z nara­vo in z njenimi ekosistemi. Stirideset let nege goz­da po stoletjih ropanja gozdov nastopa gozdar zdravilec krajine vzajemno z ljudmi, zavzetimi za zdravo življenje kot sestavino kakovosti življenja. Prihodnje gozdarstvo bo še naprej prispevalo k Sloveniji, usposobljeni za prihodnost. Gozdarstvo med drugim ostaja pri svojem osrednjem pridelku, lesu. Lesarstvo in gozdarstvo znova odkrivata les kot dragoceno naravno prvino, varno okolju, in z njo pospešujeta policentricni razvoj Slovenije. Za­vedati se moramo -da sedanjost ni vec resnic­nost, temvec bo resnicnost tisto, kar bo šele prišlo in bomo samo ustvarjali. Dozdajšnji gozdnogospodarski .smotri ostajajo. Poti za dosego le-teh dopolnjujemo na podlagi izkušenj. Ustvarjeno gozdno biosubstanco z 320 milijoni ton je treba z nego nenehno še naprej oblikovati. Težišca pa so drugje: vecja pozornost je namenjena gozdu in vodi kot celoti; mocnejša je preusmeritev na samodejno nego; poudarjena je tockovna narava negovalnih posegov; nadaljnji razvoj s spoznavnostjo prežetega gozdarstva; na­crtno uveljavljanje odlicnosti gozda; dokoncna uvr­stitev gozdarstva kot pomembnega dela sloven­ske kulture. Nov, celosten profil gozdarskega štu­dija z usposobljenostjo za širšo paleto možnosti razlicne zaposlitve; nastajanje novih delovnih mest v gozdarstvu. Odmik od kompromitirane agrarne GozdV 54, 1996 401 zadružne ustanove in ustanavljanje gozdnih in po~ dobnih združenj. Prihodnji profil gozdarja: varuh narave, pridelovalec, ucitelj, kulturni delavec z goz: dom in z gozdnato krajino skupaj s Slovencem, k1 živi harmonicno z naravo. Vse to v Sloveniji, ki prihaja. THE FUNDAMENTALS OF ECOLOGICAL FOR THE FUTURE OF SLOVENIA Summary The ecological reformation of Slovenia is a fact and a categorical imperative. This movement re~ presents a general orientation of all society, not only just forestry. A new era is on the horizon and for this time we will need a new society. The over-exploited, materialistic paradigm must be re~ placed by holistic values. lf we don't do this, the country of Slovenia hasa questionable future. Within the framework of change, forestry takes ona special role as mentor, based on experience gained working with nature over a long period of time. ln the past half--century Slovenia materially improved the status of its forests. This was a hi~ storically noteworthy achievement, carried out in spite of industrial and agricultural pollution. And now, in the new era, there will be a final separation of forestry from the agriculturally-oriented kind of thinking that limited forestry's potential asa positi~ ve force in the environment and to society. ln Slo~ venia our final aim is the multi-functional forest and it is the foresters duty to create this for the new society. Forestry must show, in contrast to the current actions of agriculture and industry, the real culture, that is how to treat land in an ecologi~ cally spirited way, working with nature in the forest ecosystem. ln the forty plus years since W.W.Il and the hundreds of years of over-exploitation of forests that preceded it, forester's are beginning to become landscape medics, tending forests, toget~ her with the people, for the peep le, and for the real quality of life. ln the future, forestry must continue producing its main product -wood. Forestry and the wood-processing industry are discovering anew that wood is a very valuable natural substance which must support the poly--centric development of the country and also replace different artificial materials currently in use. We will stay with these traditional goals of forestry but we must also add new aspects based on our experiences. There is a need to continue to increase the positive structu~ ring of bio-substance of 320 billion tons on a to~ re'st area of 1 million ha. Additionally, we have to continue some trends, for example: 1) increase the character of the forest as an entity, 2) stress stili more the so--called self-tending of the forest, 3) better organize punctual interventions, repla­cing the broad-scale approach which stilllingers in some areas, 4) continue to develop and influen­ce the cognitively-formed forestry, and 5) conti~ nue to develop and influence the hfgh quality of the forest. To do this we must recognize forestry asa very important part of the cultural life of our country. Recognizing this, an additional requirement for the future is the improved profile of forest science and forest studies. Foresters educated broadly (in an ecologically and economically joined way), to re~ ally understand multiple-use can easily find new jobs in forestry, and neighbouring fields. The futu~ re forester must be the man who protects nature yet produces useful commodities, a teacher, and a guarantor of culture, both with the forest and the forest landscape. VIRI 1. Stanje gozda v Sloveniji na podlagi Obmoc~ nih gozdnogospodarskih nacrtov 1990 2. Mlinšek, D.: Predavanja iz gojen ja gozdov 3. in 4. letnik, skripta 3. Mlinšek, D.: 1990The Future of Forest Mana­gement Based on Research Results from Virgin Forests-Montreal XIX. IUFRO World Congress, Volume 1 4. Mlinšek, D.: 1994 Was ist naturnahe Wald~ wirtschaft; Okologische Waldwirtschaft, Stiftung 6kologie-Landbau, V. MOller 402 GozdV 54, 1996 Strategija varstva krajine v Sloveniji Landscape Protection Strategy in Slovenia Dušan OGRIN* Izvlecek Ogrin, D.: Strategija varstva krajine v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenšcini. Avtor v prispevku razpravlja o položaju krajine v prostorskem nacrtovanju, filozofiji varstva krajine in njenem vkljucevanju v odlocanje o rabi prostora, za varstvo krajine pomembnih prostorskih proble­mih ter ciljih, strategijah in smernicah varstva kraji­ ne. Kljucne besede: krajina, varstvo krajine, raba prostora. Ta prispevek je mocno skrcen povzetek naloge za Ministrstvo za okolje in prostor, ki je vsebinsko naravnana na pripravo gra­ diva za Prostorski plan, še pred njim pa za Politiko prostorskega razvoja Slovenije. V nalogi so zaobjeta naslednja poglavja: položaj krajine v prostorskem nacrtovanju, filozofija varstva krajine in njene implikacije v rabah prostora, za varstvo krajine rele­ vantni prostorski problemi (obstojeci, naka­zujoci se v tekocih trendih in v viziji prihod­njega razvoja), cilji strategije, smernice za varstvo in model za dolocitev izjemnih kra­jin. V !ern okviru je bilo neizogibno treba do­locneje osvetliti pojern krajine v dveh kate­gorijah današnje obravnave, namrec, en­ krat kot predmet in enkrat kot vsebino. Po­glavitni temelj za tak postopek upravicuje zasnova prostorskega plana republike, ki se cleni v tri temeljna poglavja; poselitev, infrastrukturo in krajino, kar se utegne zdeti na prvi pogled nenavadno. Da bi preverili smiselnost takšne umestitve krajine in jo videli bolj plasticno, kaže naravo pojma po­drobneje razcleniti v obeh kategorijah. *Prof. dr. D. 0., Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Jamni­karjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Ogrin, D.: Landscape Protection Strategy in Slo­ venia. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene. The author of the article discusses the position of landscape within spatial planning, landscape protection philosophy and its place in passing de­cisions as to space utilization; the topic of the article is also spatial problems and goals important for landscape protection, the strategies and guide­lines of landscape protection. Key words: landscape, landscape protection, space utilization. Krajina je v prostoru prakticno vse in hkrati nic -to je dialektika njene dvojnosti. Prostor so njive, gozd, reke, vinogradi, igriš­ca, grajene prvine poselitve. Vse to lahko obstaja samo zase, deluje prostorsko in gospodarsko povsem samostojno. Vendar pa je vse to, travniki, gozdovi, mocvirja, njive, vodotoki idr. v razlicnih kombinacijah hkrati tudi krajina. Tako pac v poljubnem izseku prostora ne moremo videti samo krajine, ne da bi obenem zaznali, da so tam omenjene sestavine, gozd, travnik, pa­ šnik, vode idr. Seveda pa te prvine lahko opazimo, ne da bi jih povezovali s pojmom krajina, kar se tudi dogaja v vsakdanjem življenju. Pojem krajine se torej oblikuje v naši za­vesti po percepcijskem postopku združeva­nja razlicnih prostorskih pojavov v neko ce­ loto in z našim dejavnim razmerjem do njih. Pri tem velikost ali obmocje krajine doloci­ mo oziroma izbiramo sami, v odvisnosti od opravila -glede na to, ali jo opazujemo, doživljamo, raziskujemo ali pa se z njo na­ crtovalno ukvarjamo. Tako bi lahko tudi re­kli, da je krajina nacin videnja ali obravna­vanja prostora, rnorda še bolje, da je kraji­na zaznavni produkt dolocenega prepleta­nja ali sostanja vec zakljucenih, jasno dolocenih prostorskih sestavin. Gre torej za celovito nadpojavnost, za sopojavnost. Ta se oblikuje v naši zavesti kot skupna Gozd V 54, 1996 403 vrhnja plast nad podlago, ki jo ustvarja neki poljuben, nepravilen mrežni sestav. Zanjo je znacilno, da je ni mogoce razložiti iz njenih posamicnih sestavnih entitet, npr. geološke podlage, talnih ali vodnih razmer, rastlinske odeje ali neke rabe, na primer kmetijstva, gozdarstva ali poselitve. Spoz­navno dostopna je samo kot celovitost pro­storsko-ekološkega, ekonomskega in kul­turnega. Prav v tej nenavadni biti krajine se skriva vzrok številnim, tako razlicnim in ne­redko samovoljnim, a tudi naivnim razla­ gam ter definicijam pojma. Seveda, tako dolgo, dokler gre za opazovanje ali razisko­vanje, je svobodna opredelitev pojma do dolocene meje možna, v planiranju pa, kjer gre za neposredne, tudi kvantitativne do­locbe, moramo delovati z bolj objektivno dolocenimi kategorijami. TRIADA, V KATERO JE UMEŠCEN PO­JEM KRAJINE A TRIAD INTO WHICH THE NOTION LANDSCA­PE HAS BEEN PLACED Za umevanje svojevrstnosti krajine, mo­ramo omeniti še eno njeno znacilnost, po kateri se bistveno loci od drugih predmetov planiranja. Poselitev ali infrastrukturo pred­videvamo v postopku planiranja ponavadi kot nekaj novega. Krajina pa je, nasprotno, obstojeca stalnica; nove krajine, ki bi na­stajala na racun neke druge prostorske ce­lovitosti, ni mogoce nacrtovati, tako kot je to, denimo, možno pri poselitvi. Krajino lah­ko samo spreminjamo, kar se dogaja pravi­loma z nacrtovanjem novih rab, s posegi, ki prihajajo zunaJ nJe, lahko bi jih imenovali poselitvene pobude. Ce imamo pred seboj naravnanost stra­ tegije varstva krajine, potem je jasno, da njen cilj ne more biti spreminjanje krajine, marvec je ta, nasprotno, prizadevanje za njeno ohranitev. Najucinkoviteje to uresni­cujemo tako, da zmanjšujemo, po možno­sti tudi preprecujemo spreminjevalne, zlasti škodljive posege, kar je ena temeljnih vlog prostorskega nacrtovanja. Sklep iz tega je, da so procesi soocanja med predstavami o razvojnih spremembah in prizadevanjih za njihovo zmanjševanje ali preprecevanje za­radi varstva tista vsebina, ki doloca vlogo in mesto krajine v prostorskem planiranju. Za­to ona tam nastopa kot skupni imenovalec in nosilec družbenega interesa na ekološki, kulturni in drugih kakovostih odprtega pro­ stora. Kakorkoli utegne krajina zveneti kot zelo splošna oznacba, celo abstrakten pojem, pa vendar drži, da je zelo pogodljiv skupni imenovalec za naravni in polnaravni odprti prostor, kajti njive, gozdovi, obmocja prvo­bitne narave, reke in podobni pojavi so, kljub njihovi razlicnosti, na koncu vsi tudi krajina. Zdi pa se, da pri tem, bolj kot struk­turna narava krajine, kohezivno deluje to, da ima družba na njej poudarjeno izražen interes varovanja. Ce to primerjamo na pri­ mer z infrastrukturo, lahko ugotovimo, da so vezi med njenimi posameznimi vejami mnogo bolj ohlapne, denimo med energet­sko in cestno infrastrukturo. V tej luci se, seveda, umestitev krajine kot enega od treh blokov v osnovni shemi prostorskega pla­na, izkaže kot res smiselna, Hkrati pa se krajina predstavlja tudi kot ena njegovih DRUŽBENO DRUŽBENA GOSPODARSKA ------­PERCEPCIJA DOGAJANJA VREDNOTE Socio-economic A social perception events of a worth / PROSTOR KRAJINA Space, landscape 404 Gozd V 54, 1996 tehtnih, za nacrtovanje v vsakem pogledu manipulativno primernih vsebin. Cisto drugacna pa je videti strnjenost, enovitost, tega bloka, ko si zastavimo vpra­šanje, kako pridemo do predocbe o njegovi optimalni opredelitvi. Pri tem lahko izhaja­mo iz nekih vnaprej postavljenih paradigem in iz njih izvajamo podrobnejše opredelitve, po zaporedju od splošnega k posebnemu, se pravi ravnamo po deduktivnem postop­ku. Druga možnost je, da gremo po obratni poti in iz posameznih sektorjev lušcim o teht­ne prvine in jih s posploševanjem prenese­mo v višje, nadrejene teze oziroma oprede~ litve. Vcasih so rekli, da je prvi postopek totalitaristicen, drugi pa participativen oz. samoupraven. Ne glede na. to, kako ga oznacimo, je to eno kljucnih vprašanj v iz­delavi plana, tudi prostorskega plana re­publike kot ene zacetnih stopenj k planu. Prava pot je verjetno v srecevalnem po­stopku, ki pa ima eno samo in veliko hibo­naporen je in dolgotrajen. Vendar pa prina­ša ucinkovitost, ker informacije, ki prihajajo od spodaj zagotavljajo vecjo realnost, tiste od zgoraj pa skrbijo za usklajenost. Slednja pomeni v koncnem nasledku: -ubranost z vodilnimi naceli družbene filozofije in etike, -uravnoteženost med varstvom in raba­mi. Za tematiko krajine je to vprašanje zelo pomembno, ker bodo usodo krajine dolo­cale opredelitve v posameznih sektorjih, kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu, športu, vodnem gospodarstvu, rudarstvu, razvoju podeželja idr. Ta ugotovitev odpira drugo metodološko pomembno vprašanje, ki se nanaša na to, ali bodo in ce bodo, v kolik­šni meri, družbeno-gospodarske projekcije sodelovale pri oblikovanju poglavitnih po­stavk prostorskega plana. Težo teh vpra­šanj za blok krajine zgovorno ponazarjata samo dve navedbi: -kmetijstvo je dejavnost z daljnosežnimi strukturnimi preobrazbami, ki bodo sprožile nesluten obseg prostorskih sprememb glo­balnih razsežnosti, -energetika je razvojno težko napove­dljiva podrocje: samo zaprtje nuklearke bi pomenilo graditev vrste elektrarn in s tem dokoncno razvrednotenje slovenskih rek, dalje graditev novih nacionalnih in medna­rodnih daljnovodov. Gornji navedbi sta zgolj za ponazoritev in v podporo trditvi, da ucinkovite strategije varstva kot tudi prostorske politike ni mo­goce formulirati brez uskladitev s sektorski­mi nacrtovanji. Po tej poti bodo sektorji lah­ko bolj razvidno sprevideli posledice njiho­vih gospodarskih pricakovanj in namenov ter jih ustrezno prilagajali oziroma poprav­ljali. Po vsebinski plati je strategija razvita po naslednji shemi. Sicer je organizirana po hierarhicnem nacelu, vendar pa jo je mož­ no v tem smislu videti dvosmerna. Prva možnost je, da je izvedena iz posamicnih sestavin in opredelitev, v primeru naše she­me iz najniže ležecih spoznanj, ki se s pos­ploševanjem spreminjajo v nacelne opre­delitve kot koncnim dosežkom. Seveda pa je možno nastajanje strategije v obratni smeri, to je z dedukcijo iz splošnih, dekla­ rativnih opredelitev. Obe možnosti sta v spodnji shemi ponazorjeni s pušcicama, ki teceta v nasprotnih smereh. SPLOŠNE, NACELNE OPREDELITVE filozofsko-eticne narave General, principal definitions of philosophic-ethical nature 1 IZHODIŠCA Concepts CILJI splošni in posebni Goals general and specific splošna in posebna NAVODILA, SMERNICE zapovedi in prepovedi general and specific instructions, guidelines, commands and prohibitions 1 INPUTIIZ POSAMEZNIH SEKTORJEV lnputs from individual sectors GozdV 54, 1996 405 Za popolnejšo predstavitev o vsebinski zasnovi strategije naj bodo omenjeni še nje­ni poglavitni cilji. SPLOŠNI CILJI GENERAL GOALS -zagotovitev identitete, jasne prepoz­navnosti slovenske krajine tako na lokalni kot tudi na regionalni ravni, -ohranitev krajinske pestrosti v skladu z naravnimi razmerami slovenskega prosto­ ra in zgodovinsko kontinuiteto kulturnega izrocila, -strukturna usklajenost v novih krajinah na podlagi uravnoteženega razmerja med gospodarsko-tehnološkimi in kulturnimi vi­diki, -stalno povecevanje kulturnih, ekoloških in rekreacijskih zmogljivosti slovenskih kra­ jin, -ponovno onaravljenje prizadetih krajin­ skih obmocij v najvecjem možnem in smi­ selnem obsegu. Foto Špela Habic: Postonjska kotlina POSEBNI CILJI SPECIFIC GOALS -podati temeljne usmeritve za obvlado­vanje velikih sprememb na podeželju, ki jih bosta izzvala vstop Slovenije v evropske integracijske procese in vecje odpiranje sve­tovnemu trgu, -opozoriti na potrebe po sanaciji krajin­sko-ekološko mocneje prizadetih obmocij v Sloveniji, -nakazati glavna žarišca (tematsko) in torišca (geografsko-umestitveno) navzkrižij med pricakovanim (po spontanih gibanjih in tekocih trendih) oziroma nacrtovanim raz­vojem (plani na republiških in lokalnih rav­neh) na eni in krajinsko dedišcino na drugi strani, -izdelati seznam izjemnih krajin Sloveni­ je, -pripraviti smernice za varstvo krajine, -formulirati poglavitne sestavine krajin­ske strategije za njihovo vkljucitev v kon­cept prostorske politike Slovenije. 406 Gozd V 54, 1996 GDK: 907:(497.12) Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji The Role of Forests within the Concept of Nature Protection Strategy in Slovenia. Baldomir SVETLICic• Izvlecek Svetlicic, B.: Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenšcini, cit. lit. 9. Avtor predstavi zasnovo delovnega gradiva "Strategija varstva narave v Sloveniji; Inacica 3.0 (osnutek), Ljubljana, april 1996, in v kontekstu predstavljene strategije skuša poudariti pomen in vlogo gozdov pri ohranjanju narave in o varstvu naravne in kulturne dedišcine (naravnih in kultur~ nih vrednot) v gozdu in gozdnem prostoru. Kljucne besede: gozd, gozdarstvo, ohranjanje narave, varstvo naravnih in kulturnih vrednot. 1 UVOD INTRODUCTION Prizadevanja po ohranjanju narave, vseh živih bitij in njihovega življenjskega okolja postaja v svetu vse bolj razpoznavno meri~ lo osvešcenosti in s tem civiliziranosti po­samezne družbe. Številni mednarodni do­kumenti vsebujejo zahteve po ohranitvi na­rave v vseh njenih pojavnih oblikah, kar vse pogosteje doloca meje in vsebino mnogim clovekovim dejavnostim. Slovenijo simbolizirajo gozdovi, ki pokriva­jo vec kot polovico slovenske krajine (54%), skupaj z gozdnatim prostorom pa kar tricetrt površine (75%) slovenskega ozemlja. Pred­stavljajo najpomembnejši prostorski element naše naravne in kulturne krajine in so kot njena bistvena prvina hkrati tudi zelo po­membna naravna vrednota. Našo deželo uvršcajo med najbolj gozdnate dežele Evro- • B. S., dipl. inž. gozd., Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Svetlicic, B.: The Role of Forests with in the Con­cept of Nature Protection Strategy in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene, lit. quot. 9. The author presents the outline of the materials with the title "A Strategy regarding Nature Protec­tion in Slovenia; variant 3.0 (draft), Ljubljana, April 1996"; within the context of the strategy presented the significance and role of forests in nature con­servation and the protection of natural and cultural heritage (natural and cultural values) in the forest and forest space are emphasized. Key words: forest, forestry, nature conserva­tion, protection of natural and cultural values. pe, ki jo odlikujejo številna in obsežna ob­mocja sorazmerno dobro ohranjene nara­ve z veliko ekosistemsko pestrostjo sana­ravnih gozdov, ki veliko prispevajo h kako­vosti življenja v njej in vsekakor pomenijo njeno primerjalno prednost v Srednji Evro­pi. Slovenski gozdovi kažejo s svojim vide­zom in notranjo ekqsistemsko stabilnostjo pozitivne rezultate uveljavljenih nacel traj­nega, sonaravnega in vecnamenskega rav­nanja z gozdom ob nacrtnem vkljucevanju naravovarstvenih usmeritev in krepitvi opti­malne sposobnosti opravljanja vseh svojih funkcij. Splet okolišcin nastajanja novejše gozdar­ske zakonodaje, podzakonskih predpisov in programa razvoja gozdov je pripomogel, da je vecina strokovne vsebine ohranjanja in varstva narave teh aktov odraz uspešnega in usklajenega medsektorskega sodelova­nja varstvenikov narave in gozdarjev pri njihovi pripravi, kakor tudi njihove strokov­ne razgledanosti. Prav zato ni nic nenavadnega, ko se pri razlagi vecine pojmov, vezanih na vlogo Gozd V 54, 1996 407 gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji, zatekamo k strokovno že uskla­jenim in družbeno verificiranim pisnim vi­rom z gozdarskega podrocja, saj je v njih dosežena in izkazana visoka stopnja kul­turne zavesti in obvezujoce izražena pri­pravljenost stroke, da posveti ohranjanju narave in varstvu naravnih in kulturnih vred­not posebno pozornost. Ekološka pestrost, naravna ohranjenost in stabilnost slovenskih gozdov niso le srec­na okolišcina, ampak rezultat kontinuitete dolgoletnih strokovnih prizadevanj gozdar­ske stroke pri gozdarskem nacrtovanju, po­zitivnega odnosa do gozda in spleta narav­nih dejavnikov. Omenjena ugodna osnova nam realno omogoca uspešno ohranjanje biološke raznovrstnosti (rastlinskih in žival­skih vrst ter njihovih habitatov), ohranitev naravnih procesov, naravnega okolja in ekološkega ravnotežja. 2 VLOGA GOZDOV V ZASNOVI STRATEGIJE VARSTVA NARAVE V SLOVENIJI 2 THE ROLE OF FORESTS WITH IN THE CON­CEPT OF NATURE PROTECTION STRATEGY IN SLOVENIA 2.1 Izhodišca 2.1 The Concept Znacilnost Slovenije sta pestra in razme­roma dobro ohranjena narava in krajina. Prav zato je naša skupna odgovornost zlasti v tem, da te vrednote doživljamo in uporab­ljamo na nacin, ki omogoca njihovo ohrani­tev z namenom, da jih lahko v cim boljšem stanju prepustimo zanamcem. Strategija varstva narave v Sloveniji, Ina­cica 3.0 (osnutek), Ljubljana, april 1996, je nadaljevanje strokovnih naporov v smeri, ko v okviru mednarodnih izhodišc, nacel, sprejetih dogovorov ter dokumentov, izku­šenj in priporocil predlagamo strateške us­meritve ter pravne in organizacijske rešitve za uresnicevanje teh usmeritev. Zaradi celo­vitosti problematike, strategija presega pri­stojnosti sektorja varstva okolja, zato lahko njeno dejansko ucinkovitost pricakujemo le ob sprejetju na državni ravni. Vloga gozdov je v omenjeni zasnovi stra­tegije varstva narave v Sloveniji izrednega pomena in zavzema v poglavju "Vkljuceva­nje nacel varstva narave v druge sektorje" temu primerno mesto. Zakon o gozdovih (Ur.l. št. 30/93), zago­tavlja sonaravne in vecnamensko gospo­darjenje z vsemi gozdovi kot naravnim bo­gastvom. V skladu z naceli varstva okolja in naravnih vrednot zagotavlja trajno in op­timalno delovanje gozdov kot ekosistema ter ohranjanje in pospeševanje njihovih funkcij. Omogoca ohranjanje naravnih po­pulacij rastlinskih in živalskih vrst, naravnih procesov, ohranja in vzpostavlja naravno sestavo biocenoz in celo pospešuje njihovo naravno (biološko) pestrost. 2.2 Struktura strategije 2.2 Strategy's structure • Strategija vsebuje dolgorocne cilje, na­cela in merila za dolocanje prednostnih na­log ter predloge za usmerjanje varstva na­rave v Sloveniji; • organiziranost varstva narave govori predvsem o službah, zakonodaji, nadzoru, financiranju; • spremljanje in ocenjevanje uresniceva­nja Strategije govori o ugotavljanju uspe­šnosti oz. spremljanju trendov na podrocju varstva narave v Sloveniji; • akcijski program je operativni del pro­grama, ki se preverja in dopolnjuje vsakih pet let; sestavljajo ga predlogi potrebnih projektov in ukrepov za posamezna podroc­ja (biološka raznovrstnost, zavarovana ob­mocja, ... ); • dodatki pojasnjujejo delovno podrocje varstva narave, pojme, uporabljene v pro­gramu in povzetek analize stanja varstva narave v Sloveniji. 2.3 Okolišcine nastanka Strategije 2.3 The circumstances which conditioned the stra­tegy's origin Osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije sta povzrocila velike vsebinske, organizacijske in zakonodajne spremembe na podrocju lastnine, gospodarskih dejav­nosti in mednarodnih pristojnosti. Omenje­ne spremembe in druga vzporedna dogaja­nja izkazujejo veliko možno nevarnost za še ohranjeno naravo, ki je ima Slovenija 408 Gozd V 54, 1996 primerjalno vec kot druge države in je hkra­ti tudi temelj njene indetitete. Bogata tradicija Slovenije na podrocju na­crtnega naravovarstva se med drugim ka­že z izlocitvijo prvih pragozdnih rezervatov na Kocevskem že pred dobrim stoletjem (leta 1892) in prvim programom varstva narave (Spomenica iz leta 1920). Izkazana tradicija, potrebe in mednarod­ne obveznosti narekujejo pripravo strateš­kega dokumenta, za katerega je Odbor za infrastrukturo in okolje Državnega zbora Re­publike Slovenije na svoji 75. seji z dne 27.11.1995 sprejel naslednji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije nalaga Vladi Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem roku predloži v obravnavo Strate­gijo varstva ohranjanja narave in varstva naravnih vrednot v Republiki Sloveniji, ki bo celovito opredelila sistemske rešitve, krite­rije, pogoje in merila varstva narave." 2.4 Namen Strategije varstva narave 2.4 The purpose of nature protection strategy Slovenska Strategija varstva narave mo­ra postati nacionalna podlaga za pravilno in odgovorno ravnanje državnih in krajevnih organov pri odlocanju o prihodnjih temelj­nih usmeritvah gospodarske politike v Slo­veniji. Le na ta nacin bomo lahko zagotovili izpolnjevanje sprejetih mednarodnih obvez­nosti, uskladili pravni sistem z zakonodajo Evropske zveze ter se enakovredno vklju­cevali v vedno bolj enotni in obvezujoci ev­ropski ter svetovni sistem varstva narave. 3 CILJI VARSTVA NARAVE V SLOVENIJI 3 NATURE PROTECTION GOALS IN SLOVE­NIA Slovensko varstvo narave si je zastavila naslednje dolgorocne cilje: • ohraniti -samonikle (avtohtone) rastlinske in ži­valske vrste ter izjemne osebke in popula­cije; -habitatne tipe, biocenoze in ekosiste­me ter njim lastne procese; -geotope in izjemne dele nežive narave; -vse tipe krajine v skladu z razvojem po nacelu trajnosti; • obnoviti -prizadete naravne znamenitosti, habi­tate in ekosisteme. Naštete cilje je možno doseci le, ce je varstvo narave celovito in ce so naravo­varstvena nacela vgrajena v sisteme in po­stopke vseh dejavnosti, ki posegajo v nara­vo. Za uresnicevanje ciljev varstva narave sta v prvi vrsti potrebna ustrezna organizi­ranost službe za to dejavnost in zakonoda­ja, ki omogoca neposredno varstvo narave in doloca pravna nacela za posege in de­javnost cloveka v naravi. Do cilja lahko pridemo na dva osnovna nacina varovanja: • z zavarovanjem delov narave, ki so spo­znani za posebno vrednoto in kjer je clove­kova dejavnost najbolj omejena ali usmer­jena (zavarovana obmocja) ter • varovanje narave z rabo, kar pomeni, da je clovekova dejavnost v njej tolikšna in takšna, da se narava ohranja v dolocenem ravnotežnem stanju (usmerjanje razvoja s planskimi instrumenti, celovito varstvo kra­jine). Ucinkovitost te oblike varovanja je od­visna od stopnje integriranosti naravovars­tvenih nacel v druge sektorja in v odlocanje na vseh ravneh. 4 NACELA VARSTVA NARAVE 4 NATURE PROTECTION PRINCIPLES Osnovno izhodišce varstva narave je ohranjanje njenega uravnoteženega delo­vanja in pestrosti vseh oblik, živih in neži­vih, ne glede na njihov ekonomski pomen za cloveka. Slovenija je ratificirala Konvencijo o bio­loški raznovrstnosti /Rio de Janeiro, 1992/, (Ur. l. RS MP, št. 7/96, objavljena v Ur. l. RS, št. 30/96), ki je zacela veljati 8. junija letos. Pomemnejša izhodišca in nacela, na ka­terih temelji varstvo narave, ki jih upošteva­jo vse dejavnosti: • Vsaka življenska oblika je enkratna, za­to jo moramo spoštovati. • Varstvo narave je investicija, ki zago­tavlja uresnicevanje krajevnih, nacionalnih in globalnih koristi. • Trajnostni nacin življenja zahteva kore- GozdV 54, 1996 409 nite spremembe mišljenja ter gospodarske logike in prakse. • Gospodama raba naravnih dobrin je nujna. • Skrbno odlocanje, pri katerem odlocitve temeljijo na dostopnih informacijah; eko­nomski in socialni ukrepi naj, kolikor je pri­merno in mogoce, spodbujajo ohranjanje in trajnostni nacin rabe biotske in krajinske raznovrstnosti. • Nacelo izognitve zahteva uveljavljanje primernih postopkov za presojo projektov, ki bi lahko vplivali na biotsko in krajinsko raznovrstnost in s katerimi bi lahko ta vpliv preprecili ali zmanjšali. • Nacelo opreznosti do dejavnosti, ki bi lahko preprecile ali zmanjšale posege, ki bi vplivali na zmanjšanje biotske in krajinske raznovrstnosti, se ne smejo preložiti, tudi ce vzrocne povezave med posegi-vplivi ni­so popolnoma potrjene. • Nacelo premestitve dejavnosti, ki bi iz­jemno škodljivo vplivale na biotsko in kra­jinsko raznovrstnost in se jim ne moremo izogniti, naj se usmerijo na obmocja, kjer so posledice manjše. • Treba je vzpostaviti zaupanje med stro­kami in dejavnostmi. • Varstvo narave naj ne bo omejeno le na zavarovana obmocja, ampak naj pokriva celotno obmocje države ter vsa podrocja delovanja. • Sodelovanje javnosti, osvešcenost in skrb za varstvo narave so v tesni medse­bojni odvisnosti, zato so na tem podrocju izjemnega pomena vzgoja in izobraževa­nje, kakor tudi aktivno vkljucevanje javno­sti. • Kulturna raznolikost je v tesni povezavi z biotsko raznovrstnostjo. • Našteta izhodišca je treba vkljucevati v vse dejavnosti na državni in krajevni ravni, v nacrtovanje ter v sektorske strategije in razvojne politike. 5 MERILA ZA DOLOCANJE PREDNOST­NIH NALOG 5 CRITERIA FOR THE DETERMINATION OF PRIORITY TASKS Varstvenih ciljev ni mogoce uresniciti hkrati in v celoti. Prav zato moramo najprej pre­preci.ti ali omiliti negativne trende, nato pa z 410 GozdV54,1996 nacionalnimi programi dolociti prednostne naloge, izbrane po naslednjih merilih: • ogroženost; • spoznan izstopajoci pomen (inventarna obmocja in objekti); • mednarodno spoznan pomen (npr. do­locen s konvencijami); • neobnovljivi ali težko obnovljivi deli na­rave; 6 USMERITVE ZA OHRANJANJE BIOLO­ŠKE RAZNOVRSTNOSTI 6 TRENDS REGARDING THE CONSERVING OF BIOLOGICAL DIVERSITY Ohranjanje biološke raznovrstnosti pred­stavlja enega osrednjih ciljev varstva nara­ve na vseh ravneh (od svetovne do krajev­ne). Uresnicujemo ga z ohranjanjem ogro­ženih rastlinskih in živalskih vrst, predvsem pa z zagotavljanjem njihovih ustreznih živ­ljenskih razmer (npr. ohranjanje življenske­ga prostora). Od prednostnih nalog navajamo: • podpis in ratifikacija Washingtonske, Bern­ske in Bonnske konvencije; • ustanovitev koordinacijske skupine za ohranjanje biotske raznovrstnosti; • vsebinska in pravna uskladitev s smer­nicami Evropske Zveze za ohranitev rast­linskih in živalskih vrst ter habitatov; • priprava Nacionalnega programa vars­tva biotske raznovrstnosti; 6.1 Ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst 6.1 Conservation of plant and animal species Glavne usmeritve so med drugim narav­nane v: • preprecevanje nadaljnjega izumiranja rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji; • preprecevanje, kjer pa to ni mogoce, vsaj omilitev ogrožanja rastlinskih in žival­skih vrst ter ogroženih populacij (osebkov); • povezavo prizadevanj za ohranitev vrst v Sloveniji s sosednjimi državami; 6.2 Ohranjanje habitatov rastlinskih in živalskih vrst 6.2 Conservation of plant and an im al species' ha­bitats Glavne usmeritve so med drugim narav­nane v: • vzpostavitev sistema kartiranja habitat­nih tipov; • vzpostavitev omrežja ekosistemov po principu razporejenosti, reprezentancnosti in medsebojne povezanosti; • vzpostavitev blažilnih obmocij; GOZD FOREST Glavne usmeritve so med drugim narav­nane v: • ohranjanje in razvoj celotnega gozda in gozdnega prostora (gozdnih ekosistemov), v njegovi celovitosti, naravni ohranjenosti in ekološki pestrosti; • krepitev biološke in ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov, ob socasnem ohra­njanju naravnih populacij rastlinskih in ži­valskih vrst; • celovit ekosistemski koncept sonarav­nega gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter socasnim ohranjanjem nara­ve in naravnih vrednot v skladu s predlo­gom vseevropske strategije o biološki in krajinski pestrosti; • ohranjanje vloge gozda kot temeljnega ogrodja krajine, edinega vecjega ohranje­nega ostanka narave, ki je življenski pro­stor številnih avtohtonih rastlinskih in žival­skih vrst, hkrati pa tudi pomemben dejavnik pri iskanju stika cloveka z naravo; • ovrednotenje široke palete funkcij goz­dov, ki so temelj nacrtovanju in usmerjanju razvoja gozdov, njihovemu ohranjanju, var­stvu in gospodarjenju z gozdovi; • izlocanje in razglašanje z zakonom va­rovalnih gozdov in gozdov s posebnim na­menom ter dolocitev obmocij, kjer je izjem­na poudarjenost funkcij gozdov v širšem ali lokalnem interesu, kakor tudi obmocij, ki so pomembna za ohranitev prosto živecih ži­vali; • izlocanje in vzpostavitev ekocelic in ha­bitatov; • ohranjanje oziroma ponovno vzpostavo habitatov vseh avtohtonih rastlinskih in ži­valskih vrst; • izlocanje gozdov s posebnim namenom na obmocjih, ki so razglašena za naravne znamenitosti po predpisih o varstvu narav­ne dedišcine; • ohranjanje in varovanje naravnih zna­menitosti v gozdu in gozdnem prostoru (npr. gozdnih dreves z izjemnimi botanicnimi, dendrometricnimi, biotopskimi ali oblikovno estetskimi lastnostmi) ter tistih delov goz­da, ki kot zavarovana kategorija naravnih znamenitosti oziroma redkosti v gozdu (eko­celice, habitati) zagotavljajo njihovo varstvo tudi zunaj (vecjih) zavarovanih obmocij. 7 UKREPI ZA DOSEGANJE CILJEV 7 INSTRUMENTS TO ATTAIN THE GOALS 7.1 Zavarovana obmocja in objekti 7.1 Protected areas and constructions Vse izstopajoce posamicne naravne zna­menitosti ter obmocja z veliko gostoto na­ravnih znamenitosti predstavljajo s stališca varstva narave izjemno vrednost (npr. ho­mogen naravno ohranjen ekosistem), zato jih želimo postopoma pravno zavarovati. Glede na varstvene cilje bo za vsak pred­log dolocena najprimernejša varstvena sku­pina, kar pomeni razlicno intezivnost vars­tva. Na obmocjih, kjer stalno živijo ljudje, bodo varstveni ukrepi dopušcali dejavnosti, ki so v skladu s cilji varstva, strožji varstve­ni režim pa bo na tistih obmocjih, ki so praviloma omejeni na manjše površine (npr. pragozdni rezervati) in osrednje obmocje narodnih parkov, kjer bo clovekova dejav­nost praviloma izkljucena. Glavne usmeritve: • izdelava nacionalnega programa zava­rovanih objektov in obmocij; • zavarovanje najpomembnejše naravne dedišcine (Inventar); • dolgorocni cilj, postopno zavarovanje okoli 20 % državnega ozemlja na podlagi · predpisov s podrocja varstva narave; • razviti sistem upravljanja zavarovanih obmocij; • ustanavljati meddržavna zavarovana ob­ mocja; • postopen prehod zavarovanih obmocij v javno last, zaradi lažjega izvajanja ciljev zavarovanja; Ustanavljanje zavarovanih obmocij Ustanavljanje zavarovanih obmocij nara­ve je ena izmed uveljavljenih oblik varstva GozdV 54, 1996 411 narave. Razlicne kategorije parkov ustvar­jajo specificen sonaravni razvoj. Primeri iz tujine nas utrjujejo v spoznanju, da je zno­traj njihovih meja mogoce vzpostaviti trajen sistem rabe, ki omogoca ekonomsko preži­vetje, hkrati pa nas zadovoljujejo socialno, duhovno in estetsko ter ohranjajo kulturno indetiteto naroda. Zaradi poenotenja sistema zavarovanih obmocij narave v svetovnem merilu je Sve­tovna zveza za varstvo narave (IUCN) gle­de na razlicne cilje in namene (funkcije) zavarovanih obmocij narave, izdelala enot­ne kriterije in merila ter sprejela priporocila za kategorizacija zavarovanih obmocij. Slo­venija je polnopravna clanica IUCN od ma­ja 1993. Predstavitev kategorij: l. strogi naravni rezervat (znanstveni re­zervat), Il. narodni park (varstvo ekosistemov, mož­nost doživljanja), 111. naravni spomenik (varstvo posebnih naravnih oblik-pojavov), IV. zavarovano obmocje habitatov in vrst (aktivno varstvo), V. zavarovana krajina (varstvo krajine, rekreacija), VI. zavarovano obmocje naravnih virov (smotrna izraba), Upravljanje z zavarovanimi obmocji: V zvezi z upravljanjem z zavarovanimi obmocji je treba poudariti naslednje: Po definiciji IUCN je zavarovano obmoc­je "obmocje kopnega ali morja, ki je pose­bej namenjeno varstvu in ohranitvi biološke raznovrstnosti, skupaj z naravnimi in pripa­dajocimi kulturnimi dobrinami, upravljano prek zakonskih in drugih dejavnosti." Slovenija ima svojo kategorizacija zava­rovanih obmocij narave, ki je primerljiva z mednarodnimi varstvenimi kategorijami, do­loceno v Zakonu o naravni in kulturni dediš­cini. Varstvene skupine so razdeljene na: -naravni rezervat, -naravni spomenik, -narodni park, -regijski park, -krajinski park, 412 Gozd V 54, 1996 Glede na to, da obsegajo zavarovana obmocja tako (pretežno) gozdnate površi­ne kakor tudi druge vrste naravnih ekosi­stemov (vodotoki, morje, mocvirja itd.), je potreben enoten nacin pri oblikovanju sis­tema upravljanja z razlicnimi vrstami zava­rovanih obmocij. Dolgoletna tradicija gozdarstva, ki je do­slej uspešno gospodarila z gozdovi Slove­nije, bo vsekakor prepotreben sogovornik pri nadaljnjem gospodarjenju z gozdnim prostorom znotraj zavarovanih obmocij. Ministrstvo za okolje in prostor je pristoj­no za vzpostavitev sistema upravljanja za vsa omenjena zavarovana naravna obmoc­ja, tako da bo glede na pestrost razlicnih vrst zavarovanih obmocij upravljanje obvla­dljivo, poenotena in sistemsko urejeno. Delna predstavitev zasnove Strategije varstva narave v Sloveniji nam razkrije, da le-ta obravnava gozd in njegovo vlogo med usmeritvami za ohranjanje biotske razno­vrstnosti s poudarkom na ohranjanju habi­tatov rastlinskih in živalskih vrst. Predstavimo dosedanje vkljucevanje na­cel varstva narave v gozdarskem sektorju, kjer imamo primer uspešnega povezovanja in usklajenega medsektorskega delovanja, ki ga lahko še izboljšamo. 7.2 Vkljucevanje nacel varstva narave v gozdarskem sektorju 7.2 Observing nature protection principles in fore­stry sector Ceprav nemalokrat ugotavljamo, da med­sektorsko usklajevanje na vseh ravneh v Sloveniji še ni doseglo željene stopnje, pa moramo vseeno priznati, da so naravovars­tvena nacela v sektorskih zakonih najbolj upoštevana v Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/93) in Zakonu o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93) ter Programu razvoja goz­dov v Sloveniji (Ur. l. RS, št. 14/96), nekaj prvin najdemo tudi v Resoluciji o strateških ciljih na podrocju turizma v Republiki Slove­niji s programom dejavnosti in ukrepov za njeno izvajanje (Ur. l. RS, št 7/95). Glavne nacelne usmeritve, ki omogocajo dosego uspešne harmonizacije predpisov na podrocju varstva narave, so: • vzpostavitev medsektorskega usklaje­vanja, predvsem pri nacrtovanju ter spreje­manju odlocitev na krajevni in državni ravni (vlada, parlament); • vgradnja nacel varstva narave v sektor­ske predpise, zlasti na podrocju vodnega gospodarstva, prometa, energetike, rudars­tva, kmetijstva, vojaških dejavnosti; • izvajanje sprejetih predpisov in strate­gij, ki že imajo vgrajena nacela varstva na­rave ter jih po potrebi dopolniti (npr. goz­darstvo, turizem). 7.2.1 Zakon o gozdovih 7.2. 1 Forestry Act V svojem 1. clenu doloca gozdove kot naravno bogastvo in si zastavlja za temeljni cilj: "Zagotovitev sonaravnega ter vecnamen­skega gospodarjenja v skladu z naceli vars­tva okolja in naravnih vrednot, trajno in op­timalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresnicevanje njihovih funkcij." V 6. tocki 3. clena eksplicitno navaja eko­loške funkcije, med njimi tudi "biotopsko funkcijo" in socialne funkcije gozda med katere sodi tudi "funkcija varovanja narav­ ne in kulturne dedišcine in drugih vrednot okolja". Prva alineja 2. tocke 6. clena navaja: "ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenskih združb in krepitev vse­stranske odpornosti gozdov;" Povezave z varstvom narave so med dru­gim še pri: nacrtovanju v gozdu in gozd­nem prostoru (4. tocka 9. clena in 4. tocka 14. clena), ohranjanju habitatov (11. in 36. clen), lovskogojitvenem nacrtovanju (2. toc­ka 12. clena), gozdnogojitvenem nacrtova­nju (6. alineja 1. tocke 13. clena), medre­sorske pristojnosti (16. clen), pri posegih v posamicno gozdno drevje in skupine gozd­nega drevja zunaj naselij (20. clen), gradnji in vzdrževanju gozdne infrastrukture (37. clen), razglasitvi varovalnih gozdov, zaradi npr. biotopske funkcije (43. clen), razglasi­tvi gozdov s posebnim pomenom (1., 2. in 3. tocka 44. clena) ter opredeljevanju na­ravnih znamenitosti in redkosti v gozdu (4. tocka 44. clena). S programom razvoja gozdov v Sloveniji so postavljeni temelji za ohranitev in sona­ ravni razvoj vseh gozdov in njihovih funkcij. Z njim je oblikovana strategija razvoja na posameznih podrocjih gospodarjenja z goz­dovi po nacelu trajnosti, sonaravnosti in vecnamenskosti, nakazane pa so tudi stro­kovne usmeritve pri sodelovanju z dejav­nostmi, ki se z gozdarstvom srecujejo v prostoru. 7.2.2 Program razvoja gozdov v Sloveniji 7.2.2 A program on the development of forests in Slovenia Med dolgorocne cilje sonaravnega gos­podarjenja z gozdovi uvršca: • Ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, med drugim: -ohranitev in krepitev bioekološke stabil­nosti gozdnih ekosistemov in trajnostno ter sonaravne ravnanje z njimi; -ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti ter varovanje redkih ali ogroženih vrst in ekosistemov v gozdu, pa tudi ohranjanje in vzpostavljanje primerne­ga življenskega okolja za vse avtohtone vrste prosto živecih živali; -ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov; • Ohranitev naravnega okolja in ekološ­kega ravnotežja v krajini (krajinske pestro­sti), med drugim: -ohranitev primerne gozdnatosti v vseh slovenskih krajinah in preprecevanje drob­ljenja gozdnih površin; -ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posamez­nih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protiveternih pasov in omejkov zunaj goz­ da; -skrb za ohranitev in razvoj naravnih ekosistemov nad zgornjo gozdno mejo; -skrb za ohranitev in razvoj vodnih eko­sistemov v gozdnem prostoru itd. • Strategija ohranjanja in razvoja gozdov v prostoru: Pri usmerjanju razvoja krajine doloca: -izdelavo nacrtov ohranjanja in trajnost­nega razvoja krajine (krajinske pestrosti) skupaj z drugimi uporabniki prostora; GozdV 54, 1995 413 -izdelavo izhodišc in meril za ohranitev nepogrešljivih ostankov gozdov, skupin ter posameznih dreves v krajini in prepreceva­ nje drobljenja ostankov gozdov v nižinskih predelih; -izdelavo usmeritev za delo s skupinami drevja in posamicnim gozdnim drevjem zu­ naj gozda ter izdelavo predlogov za renatu­ racijo z naravnimi prvinami revne krajine; -izdelavo nacrtov za ohranitev in varo­vanje ekosistemov nad zgornjo gozdno me­ jo na podlagi študij ranljivosti okolja. Pri usmerjanju razvoja gozdov s poudar­ jenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami doloca: -preprecevanje rabe gozdov, ki bi ogro­zile trajnostni razvoj gozdov in njihovih funk­ cij; -izdelavo prostorskih nacrtov poudarje­nosti funkcij in dolocitev usmeritev, ukre­pov in omejitev za gospodarjenje na ob­ mocjih s posameznimi izjemno poudarjeni­ mi funkcijami; -izdelavo meril za dolocitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom; -izlocitev posebej vrednih habitatov za živali oziroma predelov, ki so posebej po­membni za ohranitev biološke pestrosti v gozdu in krajini in prilagoditev gospodarje­nja z gozdom njihovi vlogi; -ohranjanje in pospeševanje naravne se­ stave in pestrosti drevesnih vrst ob upo­števanju naravnega sukcesijskega razvoja gozdne vegetacije; -prepušcanje ekološko zelo ranljivih se­sto jev na ekstremnejših rastišcih naravne­mu razvoju (razen nujnih sonaravnih sana­ cij); -vzpostavo varstvenih režimov za izjem­no poudarjeno dedišcinsko-varstveno funk­ cijo in omejitve pri sonaravnem gospodar­ jenju z gozdovi, pri posameznih objektih naravne dedišcine pa zagotovitev njihove­ ga popolnega varovanja. • Program ohranitve in gospodarjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru: -ohranitev vseh prosto živecih živalskih vrst in njihovega naravnega življenskega okolja je uspešna le ob celovitem obravna­vanju populacij vsake vrste prosto živecih živali in njihovega življenskega prostora; 4 "1 4 Gozd V 54, 1996 -posegi v populacije prosto živecih živali in njihovo življenjsko okolje morajo temeljiti na analizah stanja vegetacije in živalskih populacij ob zagotovitvi rednega in celovi­tega spremljanja (monitoring) njihovega sta­ nja; -za uspešno ohranitev pestrosti žival­ skega sveta je potrebno ohranjanje in pos­ peševanje raznovrstnosti naravne zgradbe gozda, zlasti ohranjanje plodonosnih dre­ vesnih in grmovnih vrst ter ustreznega šte­ vila sušic in drevesnih dupel. • Varstvo naravne dedišcine v gozdnem prostoru: Gozd je bogata zakladnica redkih ekosi­stemov in posameznih vrst, ki jih je treba posebej varovati. Z oblikovanjem gozdnih rezervatov in varovalnih gozdov ter izloci­ tvijo posebno pomembnih habitatov za pro­ sto živece živali, je gozdarstvo že opravilo pomemben del nalog operativnega vars­tva. Med najpomembnejše usmeritve opera­ tivnega varstva med drugim prištevamo: • zagotovitev popolnega varstva gozdnih rezervatov (zakonska zašcita in po potrebi odkup); • zagotovitev popolnega varstva v ob­mocjih l. in 11. varstvene kategorije po IUCN; • ureditev evidenc s podrocja naravne (in kulturne) dedišcine v gozdnem prostoru; • dolocitev površin varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno naravovarstveno in ekološko vrednostjo ter izdelava strokovnih podlag za njihovo zakonsko zašcito; • izlocitev manjših površin gozdov (eko­ celic) in posameznega drevja z namenom ohranjanja in povecevanja biotske pestrosti gozdnega prostora; • sodelovanje gozdarstva pri izdelavi stro­kovnih in zakonskih podlag za razglasitev naravnih parkov in drugih zavarovanih ob­ mocij; • izdelava programa za vkljucevanje Za­voda za gozdove Slovenije v izvajanje ope­ rativnih naravovarstvenih nalog v gozdnem prostoru (v skladu z Zakonom o gozdovih) ter možnosti ustreznega sodelovanja pri up­ravljanju zavarovanih obmocij. Program razvoja gozdov med drugim tu­di doloca organizacijske, kadrovske in ma­terialne podlage za izvajanje omenjenega gozdarskega strateškega dokumenta, kar je jamstvo za njegovo uresnicevanje. 7.2.3 Razvoj turizma v gozdnem prostoru 7.2.3 The development of tourism in forest space Pomen naravnih vrednot je poudarjen tu­di v Resoluciji o strateških ciljih na podrocju turizma v Republiki Sloveniji s programom dejavnosti in ukrepov za njeno izvajanje (Ur. l. RS, št. 7/95). Med prednostmi slo­venske turisticne ponudbe navajajo tudi "manjše, vendar pestre naravne in kulturne znamenitosti", hkrati pa ugotavljajo vedno vecje povpraševanje turistov in izletnikov po pristnem in naravnem ter vedno vecjo željo ne le videti, ampak tudi doživeti. Razvoj turizma, ki upošteva nove trende v turisticnem razvoju in hkrati primerjalne prednosti Slovenije (sorazmerno ohranjena in zato za domace in tuje obiskovalce pri­vlacna dežela), mora temeljiti na dolgoroc­ nem ohranjanju narave. Program dejavnosti in ukrepov za izvaja­nje resolucije pa v poglavju "Il. Ukrepi" na­ vaja v tocki 4.4 Varovanje naravnih virov in obmocij": • v prostorskem planu Republike Sloveni­je je potrebno predvideti nova zavarovana naravna obmocja (novi regijski parki na ob­mocju Krasa, Kocevskega, Solcavskega, Pohorja, Kobanskega, Kozjanskega, Gor­jancev, Bele Krajine, Prekmurja in Sloven­skih Goric); • ob pripravi sprememb in dopolnitev pro­storskih in planskih dokumentov je potreb­no dolociti tudi kriterije in omejitve zmoglji­vosti prostora za turisticno rabo na posa­meznih obmocjih; • z izdajanjem koncesij za rabo naravnih dobrin naj se zagotovi dostop do teh, hkrati pa doloci tudi merila in omejitve, ki bodo zagotovili ohranjanje naravnih dobrin in dol­gorocno gospodarjenje z njimi; Nosilec: Ministrstvo za okolje in prostor, Rok: leto 1 998. Ur. l. RS, 7/95 stran 731 Turizem v gozdnem prostoru mora po­ speševati razne mehke oblike kvalitetnega in naravi prijaznega naravoslovnega turiz­ ma ob upoštevanju pravil gozdnega bonto­ na. Poleg sprošcenega oz. neorganizirane­ ga obiska, predvidevamo tudi rast potreb po strokovno vodenem obisku (pod nadzo­rom), kjer je to zaželjeno ali potrebno. Gre za strokovni izziv tudi glede razvijanja sti­kov z javnostjo, zato bo ta usmeritev v prihodnje vedno bolj upoštevana kot ena rednih oblik delovanja javne gozdarske služ­be. 8 ZAKLJUCEK 8 CONCLUSION Gozdarska stroka SI Je skupaj z nami zastavila visoke naravovarstvene cilje. S tem je sprejela tudi odgovornost in obvezo, ki izhaja iz njene veljavne zakonodaje in programskih usmeritev. Z izvajanjem prev­zete obveze bo dobršen del ohranjanja na­rave v Sloveniji rešen. Ohranjanje narave in varstvo naravnih in kulturnih vrednot pa je naš skupni cilj. LITERATURA 1. Anko, B. 1995: Gozdarstvo -sestavni del ohranjanja narave, Ljubljana, Gozdarski vestnik št. 9, 11 s. 2. Ferlin, F. 1995: Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dedišcine v gozdu in gozdnem prostoru skladu z zakonom o gozdovih in predlo­gom programa (trajnostnega) razvoja gozdov v Sloveniji, Ljubljana, Gozdarski vestnik št. 9, 9 s. 3. Program razvoja gozdov v Sloveniji (Ur. l. RS, št. 14/96) 4. Resolucija o strateških ciljih na podrocju tu­rizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje (Ur. l. RS, št. 7/95) 5. Strategija varstva narave v Sloveniji, (Inaci­ca 3.0-osnutek), MOP, URSVN, Sektor za vars­tvo narave, Ljubljana, april1 996, 28 s. 6. Ustanavljanje in upravljanje naravnih parkov v Sloveniji, MOP, URSVN, Sektor za varstvo na­rave, Ljubljana 1995,12 s. 7. Zakon o gozdovih (Ur. t. RS, št. 30/93) 8. Zakon o naravni in kulturni dedišcini (Ur. l. SRS, št. 1/81) 9. Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/93) GozdVS4,1996 415 GDK: 911 Metodologija nacrtovanja gozdne krajine-nekatera teoreticna izhodišca The Methodology of Forest Landscape Planning -some Theoretical Concepts Janez MARUŠIC* Izvlecek: Marušic, J.: Metodologija nacrtovanja gozdne krajine-nekatera teoreticna izhodišca. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 4. Avtor razlaga v prispevku metodologijo krajin~ skega nacrtovanja, obravnava sektorska planira­nja in celovito prostorsko planiranje in krajinsko nacrtovanje predstavlja kot celostno planiranje. Kljucne besede: krajina, krajinsko planiranje, sektorsko planiranje. 1 UVOD INTRODUCTION Nacrtovanje gozdne krajine lahko imamo za obliko krajinskega planiranja. Pri tem moramo, podobno kot krajino, tudi gozdno krajino razumeti za celoto vseh spoznanj in pogledov, vrednosti in interesov, ki jih ljudje vzpostavljamo do prostora. Nacrtovanje go­spodarjenja z lesno maso v gozdni krajini pomeni v tem primeru zgolj enega od mno­gih nacrtovalnih problemov, ki izhaja iz nje­ne sicer temeljne funkcije. Kompleksnost nacrtovanja gozdne krajine ne povecuje sa­mo dejstvo, da ta temeljna funkcija postaja sorazmerno vse manj pomembna ob dru­gih funkcijah, kot so socialne -rekreacij­ska, kulturno simbolna, okoljevarstvena -ter druge razvojne funkcije, temvec vse vec­ja razvejenost procesov v tem prostoru in hkrati tudi raznolikost interesov, ki ustvarja­jo ali se odzivajo na te procese. Nacrtovalni postopki morajo ustrezati taki kompleksno­sti nacrtovalnega problema. *Prof. dr. J. M., Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 1000 Ljubljan(!, Jamnikarjeva 101, SLO Synopsis Marušic, J.: The Methodology of Forest Lands­cape Planning-some Theoretical Concepts. Goz­darski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene with a sum­mary in English, lit. quot. 4. The author discusses the methodology of lands­cape planning, deals with sector planning and inte­gral town planning; town planning is presented as integral planning. Key words: landscape, landscape planning, sector planning. 2 DVA NACRTOVALNA POSTOPKA V KRAJINSKEM PLANIRANJU 2 TWO PLANNING PROCEDURES IN LANDS­ CAPE PLANNING Krajinsko nacrtovanje pozna dva temelj­na nacrtovalna postopka: -nacrtovanje s pomocjo krajinske enote in -nacrtovanje s pomocjo parametrov. Znacilnost p1Vega postopka je, da pro­stor clen imo na prostorske enote, ki so no­tranje homogena v pogledu nekih za plani­ranje pomembnih lastnosti. V resnici je to klasicen postopek geografske regionaliza­cije, le da je tu izrecno postavljena naloga, da z clenjenjem prostora ustvarimo nosilce za planiranje potrebnih informacij o prosto­ru. Te informacije so lahko dejstva o real­nem prostoru, lahko so vrednostne ugoto­vitve prostora, lahko so tudi odlocitve o rabi prostora. Zato je krajinska enota ne samo nosilec informacij o prostoru, temvec tudi osnovna enota planiranja prostora. Znameniti kanadski krajinski planer Ag­nus Hills je ta postopek uporabil za nacrto­vanje namembnosti prostora. Clenitev pro­stora je zastavil po dveh poteh. Po eni strani so mu bila merila naravne oz. eko­ 416 GozdV 54, 1996 loške lastnosti prostora, po drugi strani pa tiste lastnosti, ki dolocajo ustreznost pro­stora za dolocene rabe (Slika 1). Krajinska enota naj bi bila homogena v pogledu nje­nih naravnih znacilnosti, toda hkrati bi mo­rala omogociti ugotovitev namembnosti. Ta­ ka krajinska enota je zato tudi najmanjša enota dolocitve namembnosti prostora. To pomeni, da so danosti prostora, predvsem naravne danosti in ekološke znacilnosti pro­stora, odlocilne za prostorski položaj dolo­cene dejavnosti ali rabe oz. funkcije, ko govorimo o gozdu, hkrati pa tudi za njen prostorski obseg. Slednji je prvina razvojne­ga programa neke dejavnosti, zato tak po­stopek predpostavlja, da razvojni program, to je obseg zasedanja prostora z neko de­ javnostjo dolocajo naravne oz. zatecene last­nosti prostora. Tak nacin dolocanja lokacije in razvojne­ ga programa je povsem smiseln za dejav­ nosti, ki izrabljajo naravne vire. Ni prese­netljivo, da se A. Hills omejuje na planiranje štirih dejavnosti, ki ne postavljajo razvojne­ga programa v obliki prostorske-ploskev­ ne zahteve, temvec zasedejo ves prostor, ki ustreza neki s stroški pridelave ali proi­zvodnje doloceni ravni ugodnih, ali neugod­nih, znacilnosti prostora. Pri A. Hillsu so te dejavnosti gozdarstvo, kmetijstvo, rekrea­cija in upravljanje z divjadjo. Vse nacrtovanje v gozdarstvu, tudi pri nas, sledi temu postopku. Najprej oblikuje­mo vecje krajinske enote. Zakon o gozda- Slika 1: Nacrtovalni postopek A. Hillsa (po Lovejoy, D. ed., Land Use and Landscape Planning, Leonard Hill, 1979, s. 41) Figure 1: Planning procedure by Hills Obmocje Region D Obmocje Region Tipi zemljišc Site types Razredi zemljišc Site classes Fiziografski tipi /i 1' Physiographic types / 1 1 \ ",." 1 1 \ / 1 1 \ li$i 1$ '*' $1 1 l 1 1 1 1 1 1 1 1 ! 1 1 1 \ \. Sposobnost za rabo i \ \ ", Uti/ization ability Jib JtiJ il1J illJ Ustreznost za rabo Uti!ization suitability O D D O Uresnicljivost za rabo'EfJ Q Q Q Utilization feasibility 1 : : • : Dill mD mD J:::lllO Obmocje mnogovrstne rabe Regions of multiple use Krajinske enote Landscape units Zemljiške enote Site units GozdV 54, 1996 417 vih doloca goznogospodarska obmocja kot "zaokrožene ozemeljske ekosistemske ce­ lote, ki se dolocijo za ... nacrtovanje, us­merjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo". Te enote se delijo na gozdnogospodarske enote, znotraj njih pa Zakon o gozdovih predvideva tudi druga obmocja, na primer osnovne na~~ovalne enote gozdnega pro­ stora, obmoqa, pomembna zaradi poseb­nih funkcij ali dolocitev. ureditvena obmoc­ja gozdov. Postopek, kakor ga je mogoce prepoz­nati IZ Zakona o gozdovih, se od prikaza­nega planskega postopka s "krajinsko eno­to" ne razlikuje mnogo. Osnovni krajinski cleni se ugotovijo vnaprej na osnovi narav­ ne zgradbe prostora. Te enote so po defini­ciji homogena v pogledu lastnosti, ki so pomembne za nacrtovanje funkcij gozda. Oblike gospodarjenja z gozdom se zato doloca po enotah. Lahko bi rekli, da gre v tem primeru za "tehnološko" nacrtovanje ki pa je prostorsko prilagojeno razmeram: Razmere v prostoru, in s tem lokacijo po­ sameznih "tehnologij" pa dolocajo vnaprej dolocene "krajinske enote". Planerski postopek z uporabo krajinskih enot odpove tedaj. ko moramo v prostoru poiskati mesto za dejavnost, pri kateri pro­storski obseg, to je razvojni program, ne doloca znacilnosti prostora, temvec nepo­ sredno razvojne potrebe ali "geometrija" de­ javnosti. Avto cesta, na primer, ne bo za­ sedla vsega prostora, ki je zanjo ustrezen. Tudi je ne bomo nacrtovali v obliki, kakršno bi dolocale znacilnosti prostora, temvec kot cr­to dolocenih dimenzij. ki ji obliko dolocajo zah~eve prom~ta. Prostorsko nacrtovanje je, ce ga skusamo razumeti v kontekstu tega p~oblema, prilagajnje "geometrija", ki JO doloeajo posamezne dejavnosti in opra­ vila, znacilnostim prostora. Zato prostorske informacijske in planske enote, ki izhajajo iz "geometrija" prostora, tu odpovejo. Pro­ stor moramo obravnavati, pridobiti informa­ cije o njegovih znacilnostih, opredeljevati njegovo ustreznost skladno z "geometrijo" dejavnosti ali z "geometrijo" posegov v pro­stor. Ni nenavadno. da je v krajinsko plani­ranje tak postopek vpeljal škotski krajinski planer lan McHarg in ga uporabljal za pre­ SOJO ustreznosti cestnih tras, za lociranje industrije ipd. Pri tem, in to kaže tu poudari-ti, je za temeljno in celo opredelilno izhodiš­ce prostorskega planiranja postavil presoje ekološke ustreznosti. Znacilnost planskega postopka je, da po­sa~ezne !ast~osti prostora kartiramo v nji­ hovt realnt pojavnosti. Pri tem se vsaka od lastn.?.~ti pojavlja v lastni prostorski "geo­metnjl . ~r;knvanje -~.oloca "presecišca" po­sameznih geometnJ . Ta se sicer ne skla­ dajo z "geometrijo" razvojnih dejavnosti. ce so ta "presecišca" prostorsko dovolj majh­na, ~e lahko prilagodijo "geometriji" dejav­nosti. Velikost "presecišc" doloca natanc­nost, s katero preslikamo resnicen prostor v kartografski medij. (Slika 2) Pri prvem planskem postopku je planira­nje, kot optimizacijsko opravilo, usmerjeno v optimiranja delovnih postopkov, v nacrto­ vanje tehnologij na vnaprej dolocenih loka­cijah, pri drugem pa optimiranja prostor­skega položaja dejavnosti. Pri slednjem pa mora biti tehnologija podana vnaprej. ln to je spet tipicno za razlicne dejavnosti. Med­tem ko. se tehnologije gospodarjenja z goz­dom alt kmettjske pndelave oblikujejo tako, da se prilagajajo prostoru in njegovim da­nostim, so tehnologije "urbanih" razvojnih dejavnosti bolj ali manj dolocene z njihovi­mi zahtevami in funkcionalnostjo njihovega delovanja alt obratovanja. Zato najveckrat gozdarstvo in kmetijstvo kot dejavnosti ni­sta prostorsko nacrtovalna problema v pra­vem pomenu ali v ožji dolocitvi prostorske­ga nacrtovanja. Nacrtovalno sta predvsem problem iskanja ustreznih tehnoloških reši­tev, prilagojenih prostorskim razmeram. Po drugi strani pa je avto cesta v prvi vrsti p;ostor~ko nacrt~v~lni problem in le v manj­st _men tehnoloskt. Ob našem sedanjem n~crtovanJu avto cestnega križa so bile, na pnmer, ugotovljene nekatere lastnosti avto ceste, ne da bi se spraševali, ali prostor to dopušca ali ne, na primer najvec 5% vzdolž­ ni naklon, hitrost 120 km/uro ipd., ki jih projektanti morajo spoštovati. V zvezi z dolocili Zakona o gozdovih, ki gozdarski stroki nalaga prostorsko nacrto­vanje gozdnega prostora. slednji pa sega Jahk~ globoko izven gozda, se postavlja vprasanje, kako tako prostorsko nacrtova­nje izvajati. Zakon tudi za "nacrtovanje, us­ merjanje in spremljanje" gozdnega prosto­ ra postavlja izhodišce v "zaokrožene oze­ 418 Gozd V 54, 1996 Slika 2: Nacrtoval ni postopek lana McHarga (po Lovejoy, D. ed., Land Use and Landscape Planning, Leonard Hill, 1979, s. 42) Figure 2: Planning procedure by lan Mc Harg A Celotno obmocje obdelave The entire treatment area ' ' ',Ekonomska lnventarizacija lnventarizirani in kartirani naravni in kulturni vir•; ..:;;...:·.,...; Q C Eoo"'m;o ;"'"""' lnventoried and mapped natural and cu/turo/ sources Interpretacija inventariziranih podatkov lnterpretation ofinventoried data Vrednostni atributi Value attributes Opredeljen sistem 3, ocenjevanja intrin:dcnlh virov A defined ~tem of intrinsic SClurces' assessment Data synthesis Sinteza podatkov Razvritanje rab A combined Kombiniran glede na njih medsebojno adequacy zemljevid ustreznosti kompatibilnost ln lnkompatibilnost Dolocanje meril lc/assi~ing the uses as vitine privlacnosti J to thelr compatibi/ity an / incompatibility Defining the standards of visible attroction / / Dolocanje kriterijev E obliko ln oblikovanja Defining the standards of the fClrm and forma/ion OprudolKov poti F za uresnicitev nacrta Denning the method of plan's implemenlllfian meljske ekositemske enote". Tudi ce pred­postavimo, da je namen takega nacrtovanja predvsem varstvo gozdov pred zunanjimi vplivi, to pa naj bi bilo mogoce samo tako, da nadzorujemo dogajanja v vplivnem ob­mocju gozdov, se postavi vprašanje us­treznega usmerjanja posegov v prostor. Na­vsezadnje so vplivi v gozdni prostor posle­dica sprememb v rabi v okoliškem prostoru in je zato nadzor nad njimi mogoc samo tako, da ustrezno usmerjamo te dejavnosti. Takoj je ocitno, da posege v vplivnem pro­storu gozdov lahko usmerjamo samo tako, da se prilagodimo "geometriji" posegov in ne "geometriji" krajine. Nacrtovalni prijemi, ki izhajajo iz postopka s "krajinsko enoto", tu ne zadošcajo. Tudi ce nacrtovalski problem omejimo zgolj na varstvene vidike, nacrtovalni po­stope k s "krajinsko enoto" ni ustrezen. Vars­tvene zahteve lahko v prostorskem nacrto­vanju uresnicujemo z izborom najmanj ško­dljivega mesta dejavnosti ali posega v pro­stor. To pa pomeni, da je varstveni problem v resnici problem izbora ustrezne lokacije za poseg ali dejavnost. To se lepo pokaže pri prostorsko naravnanih presojah vplivov na okolje, pri katerih se dosledno uporab­ljajo "parametricni" postopki. V Sliki 3 so predstavljena navodila Nemškega ministrs­tva za promet, ki kažejo smiselnost upora­be "parametricnega" postopka pri varstve­nem nacrtovanju. Prostorsko nacrtovanje gozdne krajine mora že zaradi tega, ker je tu v ospredju varstvena problematika, izha­jati iz prostorskega optimiranja posegov v prostor, kar seveda pomeni, da tu ni prob­lem nacrtovanje gozdov in njegovih funkcij, Gozd V 54, 1996 419 Slika 3: Iskanje sorazmerno manj konfliktnih koridorjev ceste (Po Pisno navodilo k študiji o vplivu na okolje v planiranju cest, Raziskovalna družba za ceste in promet, Zvezni minister za promet, Splošna okrožnica o gradnji cest št. 9/1990, slovenski prevod, Skupina za krajino ZPP, s. 12) Figure 3: Efforts to find road corridors causing relatively less conf/icts temevec nacrtovanje dejavnosti in pose­gov, ki morebiti vplivajo ali ogrožajo gozd in njegove funkcije. To se sevada nanaša ta­ko na sam gozd kot na njegovo vplivno obmocje. Nacrtovanje slednjega je prob­lem dejavnosti, ki niso gozdarske. To, da njihova postavitev v prostor lahko pomem­bno vpliva na funkcije gozda, ne spremeni dejstva, da mora nacrtovanje poSegov v prostor izhajati iz dejavnosti, ki te posege zahtevajo. SEKTORSKA IN CELOSTNA NACRTO­VANJA SECTOR AND INTEGRAL PLANNING Krajina, tudi gozdna krajina, kot je bilo z uvodno mislijo že poudarjeno, je splet raz­licnih pomenov in razlag, za katerimi se skrivajo razlicni družbeni interesi. Krajina je pac naš vsakdanji življenjski prostor in po­vsem razumljivo je, da se v njem srecujejo zelo mnogoštevilni in razlicni interesi. lnte­ Obmocje raziskave Potrebna stopnja zašcite obmocja, pomen ln obcutljivost površin -s stanovanjsko in bivalno funkcijo -z rekreacijsko funkcijo -s turikcijo biotopa in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst -z regulacijskimi ln regeneracijskimi } funkcijami tal,vode,zraka -s funkcijami za trajno rabo naravnih dobrin -z drugimi dobrinami } -s kulturnimi funkcijami .- ostale povrtine,ki jih je potrebno ' ' ', ___ _ upottevatl {Informativno) sintezni prikaz funkcij povrtin Rezultat relativno manj konfllktni korido~i c\ovek,favna,flora tl~.vo~a,zra.~ klima 1n kraJina kultum in ostale stvarna dobrine 420 Gozd V 54, 1996 resi se v "zacetnem stadiju" oblikujejo kot "ideali", kot maksimalisticne zahteve, ki v soocanju z možnostmi njihovega uresnice­ vanja postajajo vse bolj "realne". To velja tako za soocanje s fizicnim kot tudi z druž­ benim prostorom. Slednjega pa oblikujejo konkurecni ali najveckrat kar nasprotni inte­ resi do krajine, njenega stanja ali stanja nje­nih posameznih sestavin. Nacrtovalni po­stopek mora poustvarjati to dvojno "konf­liktnost" interesov do krajine. Razumljivo je, da je v soocanju s fizicim prostorom v ospredju tehniški vidik. uresni­cevanja željenih stanj v prostoru, bodisi pri presoji ustreznosti zatecenih razmer v pro­storu, bodisi pri presoji možnosti, da se razmere v prostoru spremenijo. Take pre­soje terjajo specializirana strokovna zna­ nja, z razvojem strok tudi vse bolj komplek­ sna in zahtevna. Take presoje izvajamo v okviru sektorskih nacrtovanj. Pri poustvarjanju družbenih omejitev je treba poustvariti tudi "željena stanja" drugih interesov. To pomeni, da moramo posa­mezna sektorska nacrtovanja soocati, jih uskladiti in jih narediti tudi družbeno ure­ snicljiva. Delitev na sektorska in celostna nacrtovanja je v resnici izraz tega dvojnega prilagajanja zacetnih maksimalisticnih zah­tev realnostim fizicnega in družbenega pro­stora. Tradicionalno nastopa prostorsko plani­ ranje kot celostno in povezovalno planira­nje predvsem zaradi narave dela s prosto­ rom. Prostorsko planiranje je zaradi tega sintezno, kar pomeni, da so lokacijske do­locitve hkrati že tudi oblika usklajevanja in­teresov. Razumljivo je, da tedaj, ko sektor prostorsko planira, implicitno že išce uskla­ditve z drugimi interesi v prostoru. S sek­torskega zornega kota pa je to seveda zelo težko, nacelno prazaprav nemogoce. Tako sektorsko prostorsko planiranje, namrec, ni vec sektorsko, ker mora, podobno kot celo­vito, upoštevati vse interese v prostoru. To, v kar je bilo v znatni meri prisiljeno prostor­sko planiranje v preteklem desetletju, ko so bili prostorski plani samo seštevek sektor­skih planov, ni primer smiselnega in umne­ga ravnanja s prostorom. Veliko napak v prostorskem razvoju, naj omenim samo naj­bolj poudarjano, to je nedovoljene gradnje, so izraz slabo zastavljenega sistema ce­lostnega nacrtovanja, pri katerem so sek­ tarska planiranja v znatni meri vsiljevala drugim interesom v prostoru premalo prila­ gojene rešitve. Tudi varstvena problematika v nacrtova­ nju, posebej prostorskem, je po svoji naravi povezujoca in osnova za celostno nacrto­vanje. Navkljub izredno clenjenim in razno­likim znanjem, ki so potrebna za izvajanje takega nacrtovanja, je po svoji naravi ce­lostna in ne dopušca locene obravnave po posameznih sektorjih. V naravi varstvenih zahtev je, da so si tudi te med sabo lahko nasprotujoce, na primer zahteve za vars­tvo clovekovega bivalnega okolja in zahte­ve za varstvo naravnega okolja. Koncna dolocitev mesta posega, s katero skušamo zadovoljiti varstven im zahtevam, je spet sin­tezna kategorija. Naj to zveni še tako nenavadno, vendar je varstvene cilje mogoce najbolj ucinkovito doseci samo prek nacrtovanja posegov, ki okolje ogrožajo. Vzvodi varstva so v rokah nacrtovalcev razvoja. Ti naj bi sicer ne ve­ deli veliko o kakovostih, ki jih v okolju mora­mo varovati, vedo pa veliko o dejavnostih in posegih, ki so vzrok za razvrednotenje okolja. Tako se pokaže, da je sektorsko nacrtovanje v vsakem primeru nezadostno. Naj pojasnim ta problem varstvenega na­crtovanja s primerom. V krogu, ki je raz­ pravljal o varstvu posameznih dreves na Sorškem polju, se je postavilo vprašanje, koliko je pravo število dreves na tem kme­tijskem obmocju. Število dreves se je na­mrec v zadnjih desetletjih zmanjšalo in tež­ nje so, da se bo v prihodnje še zmanjševa­ lo. Zakon o gozdovih nalaga Zavodu za gozdove, da izdela strokovne podlage tuili za gospodarjenje s posamicnim gozdnim drev­jem oziroma s skupinami gozdnega drevja zunaj naselij. Vprašanje, koliko je ustrezno število teh dreves na tem polju, je problem, s katerim se bo Zavod za gozdove zanesljivo srecal. Neposreden odgovor seveda ne tici v spoznavanju ekologije posameznih dreves, niti v sami vrednosti, stabilnosti in zdravju dreves, ceprav so to za presojo zelo po­ membni podatki. Tudi odgovor, da naj bi jih bilo vsaj toliko, kot jih je bilo tedaj, ko so bila prvic kartografsko zabeležena, ni pre­pricljiv. Odgovor na to vprašanje, ce se postavimo na stališce varstva narave, je zelo preprost. Glasi namrec: dreves naj bo cim vec. Koliko pa jih je vendarle lahko, je Gozd V 54, 1996 421 odvisno od kmetijske dejavnosti. V tem pri­meru bi pac znano nacelo ALARA lahko obrnili in rekli "tako veliko naj jih bo, kolikor je še razumno mogoce". "Razumnost" od­locitve pa doloca kmetijstvo. Seveda števi­lo ni edini vidik, ki je pomemben pri posa­meznih drevesih v kmetijskem prostoru. S stališca delovanja krajinskega ekosistema je pomembna vrsta dejavnikov, kot so po­ ložaj dreves v prostoru, starost, vrsta in nasploh ekološki "kontekst" dreves. Prob­ lem varstva posameznih dreves na kmetij­ skih zemljišcih zapletajo tudi merila varstva kulturne krajine, za katera pa odgovor "cim vec, tem bolje" nikakor ni neposredno spre­jemljiv. En sam sektor nikakor ne more ustvariti kompleksnih predstav, ki bi hkrati zadovoljila vse raznolike interese v prosto­ ru. KRAJINSKO PLANIRANJE KOT CELOST­NO PLANIRANJE LANDSCAPE PLANNING AS INTEGRAL PLAN­NING Krajinsko planiranje mnogi krajinski pla­nerji razlagajo kot celovito prostorsko plani­ranje, kot usklajevalno in optimizacijsko de­javnost v naravno bolj ohranjenem prosto­ ru oz. za dejavnosti in posege v takem prostoru. Temelj krajinskega planiranja so varstveni problemi prostorskega razvoja. Izraelska krajinska arhitektka Ruth Enis ga duhovito razume kot "kreativno varstvo". Krajinsko planiranje pozna vrsto orodij, ki so pomembna predvsem kot orodja uskla­jevanja razlicnih segmentiranih pogledov na razvoj v prostoru. Ta orodja uvaja tudi Za­kon o varstvu okolja in jih bo, upamo, do­polnil še Zakon o urejanju prostora. Resnici na ljubo kaže poudariti, da je nekaj teh orodij poznal že tudi zdaj veljavni Zakon o urejanju prostora. Ta orodja pa so: analize ranljivosti okolja, celovite presoje vplivov na okolje, (prostorsko naravnane) presoje vplivov na okolje, analize ustreznosti pro­ stora, prirocniki za urejanje krajine in po­dobne, ceprav velikokrat drugace poime­ novana varstvene presoje. V okviru posebne naloge, ki naj bi pripra­vila izhodišca za prostorski plan Slovenije, je bilo predlaganih vec alternativnih oblik 422 Gozd V 54, 1996 usklajevanja sektorskih predstav o razvoju in njihove sinteze. Eden izmed predlogov je predstavljen v sliki 4. Po tem predlogu naj bi bil državni plan pripravljen v obliki smernic za varstvo in urejanje gozdnega prostora. Pri tem naj bi se smernice nanašale predvsem na dopol­nitve in morebitne spremembe smernic in dolocil sektorskega plana. Matrika možnih konfliktov omogoca opis položajev, v kate­rih do konfliktov lahko pride. Opisi se pri tem nanašajo na znacilna okolja in posege, ki jih doloca sektorski plan. Smernice za varstvo in urejanje krajine dajejo napotke za urejanje ali omejitve pri poseganju v oko­lje. Tako bo lahko k temu, kar je že sektor­ski plan dolocil za gozdove s posebnim namenom, dodal še zahteve po taki doloci­tvi, ki izhajajo iz drugih sektorjev ali iz sin­teznih presoj. Podobno kot imajo to v dru­gih deželah, bo tudi pri nas treba pripraviti splošne smernice za urejanje gozdne kraji­ ne. Na regionalni ali lokalni ravni naj bi se za posamezna gozdnogospodarska in lovsko­gojitvena obmocja in enote pripravili krajin­sko ureditveni nacrti, ki bi pomenili preskok sektorskega nacrta v celovit prostorski na­crt nekega obmocja. Pri tem naj bi bil kra­jinsko ureditveni nacrt splošnejši in naj bi združeval razlicne sektorske nacrte. SKLEP Nakazanih je bilo samo nekaj misli, tudi teoreticnih izhodišc, za prostorsko nacrto­ vanje v gozdni krajini. Pri tem, kot je bilo poudarjeno, je pomembno, da se zavemo moci in omejitev sektorskih planov, hkrati pa tudi možnosti in omejitev, ki jih dajejo sintezni nacrtovalni postopki. Krajinsko pla­niranje, ne glede na to, kdo ga izvaja, se je kot oblika prostorskega planiranja uveljavi­ lo pri nalogah nacrtovalne sinteze in nasto­pa kot integrativna nacrtovalna dejavnost v celotnem prostoru, kjer je treba uveljaviti varstvene zahteve. Slika 4: Predlog za usklajevanje sektorskih planov (Po Zasnova gozdne krajine, Porocilo 111. faze, Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 1995, s.12) Figure 4: A suggestion to co-ordinate sector p/ans Sektor GOZDARSTVO Drugi sektorji Program razvoja Cilji Splošni družbeni gozdov • Nacrti za Interesi gospodarjenje Zakonodaja z gozdovi Varovalni cilji Predvideni posegi Potenciali ~viri Gradnja prometnic Kakovosti bivcllnega ·Gradnja drugih okolja~ kulturne/ naprav/objektov krajinske kakovosti Gospodarski ukrepi Naravne kakovosti Matrika možnih konfliktov Opis možnih konfliktov po tipih znacilnih okolij 1 Državni. plan Prirocnik za varstvo Smernice za varstvo/ ln urejanje gozdne urejanje krajine krajine po znacilnih okoljih konfliktov Gozdnogosp«;~darski in lovskogojitveni nacrti obmocij Gozdnogospodarski in 'ozdnogojitveni Krajinsko ureditveni nacrti enot f- nacrti 1 Regionalna raven Prostorski plan Usmeritve za lokalno raven planiranja 1 . POVZETEK Krajinsko nacrtovanje, kamor lahko uvrstimo tu­di nacrtovanje gozdne krajine, pozna dve temeljni postopkovni obliki: -nacrtovanje ob pomoci krajinske enote in -nacrtovanje ob pomoci parametrov. Temeljno poslanstvo prostorskega nacrtovanja je dejansko lokacijsko optimiranje. Zato se je prva postopkovna oblika uveljavila pri nacrtovanju rabe naravnih virov, druga pa pri tako imenovanih urba­nih dejavnostih. Tudi pri varstvenih presojah, ki so namenjene optimizaciji razlicnih posegov v pro­stor, je uporabna samo druga oblika. GozdV 54, 1996 423 Vsebina nacrtovanja krajine izhaja iz spozna~ nja, da je krajina, in s tem tudi gozdna krajina, splet razlicnih razlag, za katerimi se dejansko skri~ vajo razlicni družbeni interesi. Ti se sami zase vselej postavljajo kot maksimalisticne zahteve, za­to se med njimi vselej vzpostavlja konkurencnost in konfliktnost. Nacrtovanje teži k usklajevanju raz­licnih družbenih interesov, zato mora tudi z nacrto­valnim postopkom njihovo medsebojno konkurenc~ nost in konfliktnost poustvariti. Izraz te zahteve je locevanje na sektorska in celostna nacrtovanja. S sektorskim nacrtovanjem zagotavljamo vgrajeva­nje ustreznih znanj v proces optimiranja odlocitev, s celovitim nacrtovanjem pa zagotavljamo usklaje­vanje razlicnih interesov v prostoru in okolju. Krajinsko nacrtovanje vecinoma nastopa kot ce­lovito prostorsko nacrtovanje, to je usklajevalni in optimizacijski proces v naravno bolj ohranjenem prostoru oz. za dejavnosti v takem prostoru. THE METHODOLOGY OF FOREST LANDS­CAPE PLANNING -SOME THEORETICAL CONCEPTS Summary There are two basic approaches that characte­rize landscape planning methods: -landscape unit approach and -parametric approach. Landscape unit approach has developed as a response to those planning tasks that are not di­rectly involved in site selection, e.g. the asses- Foto Špela Habic: Viadukt Golo brdo sment of natural resources. Parametric approach, on the other side, has evolved asa site optimiza­tion procedure. It is, therefore, most suitable for planing of development activities, i.e. the "urban" ones. Within spatial planning the majority of con­servation problems could be resolved by mitiga­tion of environmental impacts of different develop­mental actions. Therefore, the "parametric" ap­proach is most suitable also for the conservation planning tasks. Similar to other planning activities landscape planning has to deal with the diversity of societal interests. These interests, or at !east the most important ones, express themselves through sec­torial plans. Because of them the landscape plan­ne rs have to take the role of coordinators. Lands­cape planning acts as a comprehensive planning within less deve!oped areas or, which may be even more important role of it, asa carrier of the conser­vation thinking within all spatial planning activities and developmental actions. VIRI 1. Lovejoy, D., ed., Land Use and Landscape Planning, Leonard Hill, 1979, s. 328 _ 2. Marušic, 1., Krajinsko planiranje, Skripta, Studij krajinske arhitekture, Biotehniška fakulteta, Ljublja­na, 1980,52 3. Zakon o gozdovih, Ur. l. R Slovenije, št. 30, 1993,51677-1691 4. Zasnova gozdne krajine, Porocilo 111. faze, Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakul­teta, Ljubljana, 1995, s. 26 424 GozdV 54, 1996 Zasnova gozdne krajine na državni ravni A Concept of Forest Landscape on Janez POGACNIK' ' Izvlecek Pogacnik, J.: Zasnova gozdne krajine na držav­ni ravni. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenš­cini, cit. lit. 1 o. Avtor opredeli namen in cilj zasnove gozdne krajine, daje vsebino dosedanjega vkljucevanja gozdarstva v prostorsko planiranje in analizira ob­stojece strokovne osnove ter jih primerja z doloc­bami nove gozdarske zakonodaje. Razmišljanja o vsebinski zasnovi gozdne krajine na državni ravni vkljucujejo: opis stanja gozdov, gozdarstva in ne­gozdarskih dejavnosti v gozdnem prostoru, nacin razmejitve gozdnega prostora, presojo ali vredno­tenje podatkov, cilje, nasprotja in njihovo razreše­vanje, ovrednotenje gozdne krajine in usmeritve ali predloge za urejanje gozdnega prostora. Kljucne besede: zasnova gozdne krajine, ure­janje prostora, funkcije gozdov, gozdnogospodar­sko nacrtovanje, gozdni prostor. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Zasnova gozdne krajine na državni ravni kot strokovna podlaga in sestavni del dr­žavnega prostorskega plana mora omogo­citi: celovito, ucinkovito, racionalno in trans­parentno razreševanje prostorske proble­matike v gozdnem prostoru. V zasnovi gozdne krajine na državni ravni so zajeti tisti vidiki in podrocja, ki bi najbolj zadovoljili družbene interese, hkrati pa zagotovili va­rovanje, vzdrževanje in razvoj v gozdnem prostoru. V ta namen upoštevamo: obseg in nacin dosedanjega vkljucevanja gozdov in gozdarstva v prostorsko planiranje in no­ve vidike zaradi spremenjene gozdarske zakonodaje. V prispevku so dana tudi raz­mišljanja o vkljucevanju v celovito prostor­sko urejanje prostora na novih sistemskih rešitvah, ki so še v pripravi. ·Mag. J. P ., dipl. inž. gozd., 4000 Kranj, Kebe­tova25, SLO State Level Synopsis Pogacnik, J.; A Concept of Forest Landscape on Sate Level. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene, lit quot. 9. The author defines the purpose and gaal of the forest landscape concept, presents the participa­tion of forestry in spati al planning up tili now and analyzes the existing technical materials, compa­ring them with the provisions of the new forestry legislation. Reflections on the concepts of forest landscape on state level include; a description of the condition of forests, the situation in forestry and in non-forestry activities in forest space, the way of delimitation of forest space, the estimation or assessment of data, the goa!s, controversies and the solving thereof, the assessment of forest Jandscape and the suggestions as to forest lands­cape planning. Key words: forest landscape concept, spatial planning, forest functions, forest management plan­ning, forest space. Uvodoma skušamo razumljivo in kratko definirati namen in cilj zasnove gozdne kra­jine. Ker strokovno nacrtovanje ni v celoti zadostila celovitemu obravnavanju gozdne krajine, želimo na kratko predstaviti do zdaj opravljeno delo pri gozdnogospodarskem nacrtovanju in to delo primerjati z zahteva­mi nove gozdarske zakonodaje ter dodati razmišljanja o analizi stanja v prostoru z vnaprej definiranimi izhodišci za razmejitev gozdnega prostora. Razmišljamo o doloce­nih alternativnill ciljnih usmeritvah in prica­kovanih nasprotjih ter predlagamo nekatere usmeritve za razreševanje nasprotij pri ure­janju gozdnega prostora na vseh ravneh na­crtovanja. Prav vsebinska zasnova gozdne krajine na državni ravni naj bi omogocila oblikovati ustrezno metodologijo urejanja gozdne krajine, olajšala odlocitev, kakšen postopek za sintezo sektorskih nacrtovanj ali usklajevanje lahko upoštevamo pri vklju­cevanju gozdov in gozdarstva v integralni nacrt prostorskega razvoja in kako je treba razmejiti odgovornosti in naloge pri vzpo- GozdV 54, 1996 425 stavitvi novega sistema za podrocje ureja­ nja prostora. Namen prispevka je, da osvetlimo dose­ danje vkljucevanje gozdarstva v prostorsko nacrtovanje na državni ravni in dodamo raz­ mišljanja, ocene in predloge, ki upoštevajo dolocbe nove gozdarske zakonodaje, ter da bi prispevali k razreševanju prostorske problematike v gozdnem prostoru pri pri­ pravi sistemske zakonodaje s podrocja ure­ janja prostora. 2 NAMEN IN CILJ ZASNOVE GOZDNE KRAJINE 2 THE PUR POSE AND GOAL OF THE FOREST LANDSCAPE'S CONCEPT Poimenovanje "Zasnova gozdne krajine" je povzeto po istoimenski raziskovalni nalo­ gi na BF, v Inštitutu za krajinsko arhitektu­ ro, ki obravnava razreševanje prostorske problematike za gozdove. Po moji oceni pa bi za državno raven lahko nalogo tudi poi­ menovali. Program varstva, vzdrževanja in razvoja gozdne krajine. Vecnamenski gozd je nenadomestljiv dejavnik, ki vpliva na eko­ loško stabilnost v prostoru in kvaliteto živ­ ljenjskega okolja. Ustrezen prostorski raz­ voj vkljucuje kvaliteto okolja, policentricni urbani sistem, usklajeno namensko rabo vseh površin in takšno porazdelitev gospo­ darskih dejavnosti, ki bo omogocila norma­' len gospodarski razvoj na osnovi naravnih pogojev in potreb ter možnosti družbe. V Sloveniji imajo med naravnimi bogastvi iz­jemen pomen gozd, naravno okolje in vo­dovje, ki dajejo pomembnejše obnovljiva naravne vire: les, vodo, in krajinsko podobo, vse troje pa je neposredno povezano z goz­dom, gospodarjenjem in urejanjem gozdne­ ga prostora. Zato je namen urejanja gozd­. nega prostora, da zagotovimo: • varovanje prostorsko ureditven ih in gozd­nogospodarsko nujnih gozdnih površin, • optimalno izkorišcanje ekonomskih mož­nosti gozdov, • varovanje in izboljšanje vplivov vseh vlog gozda, • vkljucevanje vseh negozdarskih planov (izraženih in strokovno utemeljenih potreb vseh dejavnosti socasne rabe gozdnega prostora) v krajinsko planiranje, • okvir za nacrte gospodarjenja z gozdovi 426 Gozd V 54, 1996 v obliki gozdnogospodarskih nacrtov-splo­šni del in lovnogojitvenih nacrtov; to je nujni ali optimalni obseg, intenzivnost gozdarskih ali lovskih ukrepov pa se lahko dokoncno doloci v postopku sprejema prostorskega dela nacrta, ki bi sprejemljivo razmejil po obsegu, kolicini in kakovosti javni in zaseb­ni interes nad gozdovi tudi v prostoru, • pomoc ali osnova pri odlocanju za raz­reševanje nasprotij in usklajevanju vseh in­teresov v gozdnem prostoru. Cilji, ki jih pri tem zasledujemo so, da bi: • trajno zagotovili varstvo, vzdrževanje in razvoj gozdov ter omogocili gozdno gospo­darjenje po nacelih trajnosti za vse funkcije gozdov, • ohranili vitalnost narave, naravnih združb in njihovo biološko ravnovesje, • ohranili kolicine in kakovost naravnih virov, • zmanjšali tveganja za okolje, to je zago­·tovili preprecevanje ali blažitev škodljivih po­Segov v gozdni prostor, • odpravljali poškodbe gozdov, prostora in okolja in • vzpostavljali naravne regeneracijske spo­sobnosti gozdnega ekosistema. S temi cilji bi omogocili zavestno varova­nje in razvijanje pogojev za bivanje in izra­bo gozdnega prostora kot proizvodnega ob­mocja za gozdarstvo in kmetijstvo na na­ravnih osnovah ter sonaravne obliko gos­podarjenja za obe osnovni dejavnosti, kot tudi za tiste dejavnosti, ki so socasno v gozdnem prostoru. Hkrati bi zagotovili tudi potrebne kolicine kvalitetne vode, vedno vecje potrebe po rekreaciji in razvoju ter naravi prijaznemu turizmu, ohranili kulturne in estetske vrednosti prostora, ohranili kva­litetno okolje itd. S tako definiranim name­nom in ciljem bi v postopku obravnave in sprejema zasnove gozdne krajine primerno uveljavili gozdnogospodarsko politiko, ki us­trezno usklajuje javni in zasebni ali podjet­niški interes nad gozdovi. 3 DOSEDANJE VKLJUCEVANJE GOZ­DARSTVA V PROSTORSKO PLANIRA­NJE 3 PRESENT PARTICIPATION OF FORESTRY IN LANDSCAPE PLANNING 3.t Stališca in smernice o temeljnih na­logah gozdarstva pri prostorskem nacr­tovanju 3.1 Standpoints and guidelines regarding the ba­sic functions of forestry in landscape planning Do sprejetja novega Zakona o gozdovih (t993) je gozdarska stroka že opravila ne­kaj korakov na strokovnem in na formalno pravnem podrocju. ko se je aktivno vkljuce­vala v razreševanje prostorske problemati­ke. Za obravnavano problematiko naj ome­nimo le organizirani zacetek in dosežene rezultate pred sprejemom novega gozdar­skega zakona. Gozdarska stroka je prvic na podlagi teoreticnih osnov in ugotovitev stro­kovnega posvetovanja dobila pisana "Stališ­ca in smernice o temeljnih nalogah goz­darstva pri prostorskem nacrtovanju", ko jih je tudi formalno sprejel Izvršilni odbor skupšcine Samoupravne interesne skupno­sti za gozdarstvo SR Slovenije na svoji seji dne 28. 12. 1978. V stališca in smernice so bili vkljuceni naslednji vsebinski problemski sklopi: t. Sodelovanje v procesu prostorskega planiranja je obveznost in interes gozdne­ga gospodarstva. 2. Izhodišca za vkljucevanje gozdarstva v prostorsko planiranje so: • nacelo trajnega ohranjanja in pospeše­vanja vseh funkcij gozda; • zaradi dolgorocnosti gozdne proizvod­nje, razlicnih naravnih in proizvodnih pogo­jev ter stanja gozdov so za trajno ohranja­nje, pospeševanje vseh funkcij gozdov in pogojev za gospodarjenje z gozdovi obliko­vana gozdnogospodarska obmocja; • v procesu prostorskega nacrta je os­novno vodilo izbiralni princip nosilcev funk­cij gozda in gozdne krajine; • ohraniti in razviti odpornost naravnih sistemov (biološko, mehansko, ekonomsko) s pospeševanjem nosilcev funkcij v gozdu in gozdni krajini; • v gozdu je treba razvijati prostorsko planiranje po nacelu dinamicnega usmerja­nja (kontrole) procesov; 3. Vsebinski prispevek gozdarstva v pro­storskem planiranju naj bi vkljuceval: • prikaz stanja in pomena gozdov ter goz­darstva, razclenjen do obcin; • dolocitev in utemeljitev gozdnogospo­darskih ciljev; • valorizacija gozdov po njihovih funkci­jah zaradi oblikovanja kriterijev za alterna­tivne odlocitve pri prihodnji rabi gozdnate­ga prostora; • izlocitev primernostnih obmocij gozdov in prikaz predloga prednostnih obmocij za gozdarstvo; • kartografski del vsebuje štiri tematske karte in sintezno karto prednostnih obmocij za gozdarstvo; 4. Informacijski sistem. 5. Problematika opušcanja in zarašcanja kmetijskih površin. 6. Postopek vkljucevanja gozdarstva v prostorsko planiranje Po navedenih smernicah so gozdarji pri­pravljali nakazana vsebino na republiški in obcinski ravni po takrat veljavni zakonodaji. Niso pa bili vedno pravocasno vkljuceni pri pripravi gradiv niti niso mogli v celoti pripra­viti vsa nakazana gradiva, saj za zahtevne naloge niso bili zagotovljeni niti potrebni organizacijski niti kadrovski pogoji. Vecina navedb v smernicah je še aktualna, ce jih ustrezno prilagodimo spremenjenim razme­ram. 3.2 Priprava strokovnih podlag za ureja­nje prostora v gozdnogospodarskih na­crtih obmocij za obdobje t99t -2000 3.2 Elaboration of technical materials for landsca­pe planning in district forest management plans for the period 1991-2000 Ponovno je oživelo delo za potrebe ure­janja prostora pri pripravi obmocnih gozd­nogospodarskih nacrtov za obdobje t990 do 2000. K še vedno svežim stališcem in smernicam je stroka dodala nova spozna­nja in izkušnje v spreminjajocih družbenih razmerah in organizirano po enotnih usme­ritvah pripravila in vkljucila v obmocne gozd­no gospodarske nacrte vsebino, ki naj bi služila kot prispevek gozdarstva k prostor­skem urejanju za državno raven. Ta vsebi­na se že v vecji meri pokriva z dolocbami nove gozdarske zakonodaje (prostorski del Gozd V 54, 1996 427 obmocnih nacrtov). V nadaljevanju bom sku­šal predvsem opisati ali opozoriti na tiste vsebine in probleme, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu, in to so: o opis posebnih vsebinskih sklopov za gozdove v prostoru in funkcije gozdov; ki so vkljuceni v nacrte, • pomanjkljivosti ali odstopanja od zdaj veljavnega Zakona o gozdovih in o nedorecenost nekaterih zakonskih do­locil za celovito urejanje prostora. 3.2.1 Opis vsebine za gozdove v prostoru 3:2.1 A description of the topic regarding torests in the environment Poleg vsebine o stanju in pomenu goz­dov in gozdarstva, dolocitev in usmeritev goznogospodarskih ciljev, so obmocni na­crti za obdobje 1991 -2000 že posebej usmerjeno zajeli: 1. Funkcije gozdov na osnovi izraženih in strokovno utemeljenih potreb ali ovredno­tenja funkcij samo za površine, kjer je bila dolocena funkcija izjemno poudarjena, kar vpliva ali doloca nacin gospodarjenja. Po dolocbah o funkcij gozdov v Zakonu o goz­dovih iz l. 1985 so obravnavane naslednje funkcije gozdov: varovalna, hidrološka, hi­giensko-zdravstvena, klimatska, zašcitna (poimenovana kot okoljetvorne), turisticno­rekreacijska, dedišcinsko-varstvena, estet­ska, raziskovalna, poucna (poimenovana kot kulturno pogojene), zoocenotska, lesnoproi­zvodna in funkcija drugih gozdnih proizvo­dov (poimenovana kot proizvodne). Dane so temeljne smernice za vzdrževanje in raz­voj funkcij zaradi splošnega družbenega po­mena gozdov in napravljena ocena pome­na funkcij pri oblikovanju gozdnogospodar­skih ciljev in dolocene stopnje intenzivnosti gospodarjenja. 2. Kot gozdnati prostor so nacrti dolocili: gozdne površine, zarašcajoce kmetijske po­vršine, površine nad gozdno mejo, ves ne­rodoviten svet in enklave kmetijskih povr­šin, vkljucno s celki in ožji pas ob robu gozda. 3. Za obmocje gozdov so dolocene povr­šine, ki so bile po takrat veljavnem zakonu vkljucene kot gozdne površine v nacrte gozdnogospodarskih enot in dodane povr­šine ruševja. 4. Obmocje varovalnih gozdov je bilo do­loceno kot strokovni predlog na osnovi va­lorizacije varovalne funkcije gozdov v dveh stopnjah poudarjenosti in njihove sinteze, s katero smo razmejili obmocje varovalnih gozdov v dva dela oziroma obmocja varo­valnih gozdov 1. in 2. stopnje pomembnosti glede na potrebne omejitve in usmeritve. Skupna površina obmocja varovalnih goz­dov 1. stopnje ni bistveno odstopala (okoli 1 O % je vecja) od obsega že razglašen ih varovalnih gozdov; nastale pa so spremem­be v prostorski razporeditvi (npr.: zaradi prekategorizacije nekaterih varovalnih goz­dov v gozdove s posebnim namenom). Stro­kovni predlog obmocja varovalnih gozdov druge stopnje pomembnosti je dolocil nove površine za varovalne gozdove v znatnem obsegu (okoli 14,5% od skupne površine gozdov). 5. Obmocje gozdov s posebnim name­nom je doloceno na osnovi valorizacija dru­gih okoljetvornih in ku:turno pogojenih funk­cij po tedanjem poimenovanju skupin funk­cij in njihove sinteze v prostoru. Strokovni predlog je zajel 6,2 % gozdov od skupne površine. 6. Obmocja za sanacijo so doloceni poš­kodovani gozdovi in vkljucujejo obmocja, kjer so gozdovi ogroženi ali v propadanju na vec kot 50 % površine in so glede na povzrocitelja lahko razdeljena na obmocja zaradi: imisij, naravnih ujm, gozdnih ško­dljivcev, hiranja jelke in škode od divjadi. Za sanacijo je evidentirana okoli 4,0 % od skupne gozdne površine. Nekatere vrste škod se med seboj prekrivajo. 7. Obmocja za prem eno razvrednotenih gozdov so zajela nekdanje steljnike, pa­njevce in grmišca ter zarasle kmetijske po­vršine z neustrezno zasnovo gozda. Evi­dentirana je okoli 7,5 % gozdov od skupne gozdne površine. 8. Obmocja v zarašcanju so zajela le neznatne površine (okoli 0,5 % od skupne površine gozdov). 9. Najmanj ranljiva obmocja v gozdovih v vecini nacrtov niso dolocena. 1 O. Pregled izvršenih in nacrtovanih po­segov v gozdni prostor po vrsti in obsegu v prostoru ter izlocena obmocja za razreše­vanje nasprotij s podrobnejšim ovrednote­njem funkcij gozdov. 428 GozdV 54, 1996 11. Predloge in usmeritve za razreševa­ nje nasprotij v gozdnem prostoru. 12. Idejni predlog tras gozdnih cest za odpiranje vsega gozdnega prostora in us­ meritve za vzdrževanje in razvoj gozdne infrastrukture. 13. Karte funkcij gozdov in karta izloce­nih spredaj omenjenih obmocij, vkljucno z oznacitvijo, kaj je zajeto v gozdnati prostor in kako naj bi bil prostor odprt z gozdnimi cestami, ki bi služile vec namenom. 14. Makroekonomska ocena potrebnih fi­ nancnih sredstev za ohranitev in razvoj goz­ dov, ki bi jih zahtevale pripravljene strokov­ ne dolocitve za uveljavljanje usmeritev. 3.2.2 Pomanjkljivosti opisanih gradiv in od­stopanja od zdaj veljavnega Zakona o goz­dovih. 3.2.2 Deficiencies of the materials described and discrepancies from the present Forestry Act Pri obravnavi obmocnih nacrtov je bila spredaj navedena vsebina analizirana, kri­ ticno ocenjena, dani pa so bili tudi predlogi za dopolnitev. Iz analiz (Pogacnik 1992) povzemamo nekaj ocen, ki jih je treba upo­števati pri možni uporabi teh strokovnih gra­ div za pripravo vsebinske zasnove gozdne krajine na državni ravni:. 1. Funkcije gozdov. Analiza opravljene ok­ virne valorizacija izjemno poudarjenih gozd­nih funkcij je opravljena po obmocjih z raz­licno intenzivnostjo, vendar v okviru še spre­jemljivih postopkov in danih usmeritev, ce­prav merila za vrednotenje niso vedno enakovredna oziroma usklajena med g. g. obmocji. Tako so se po obsegu razširjeno­sti v Sloveniji po naši oceni ustrezno razvr­stile funkcije na prvih petih mestih (1. varo­valna, 2. hidrološka, 3. dedišcinsko-vars­tvena, 4. rekreacijsko-turisticna in 5. zdravs­tveno-higienska), medtem ko je dolocen obseg drugih funkcij manj zanesljiv in zato tudi rang lestvica v Sloveniji in v obmocjih. Skupna ocena opravljene inventarizacije in ovrednotenja funkcij po g. g. obmocjih kaže relativno primerljive podatke in smo tako lahko predlagali ob potrjevanju nacrtov us­trezne dopolnitve za posamezna obmocja. Prav tako so dopolnjene temeljne smernice za vzdrževanje in razvoj splošno koristnih funkcij gozdov. Z upoštevanjem navedene­ga so tako ovrednotena funkcije gozdov ena izmed ustreznih osnov za usmeritev vkljucevanja gozdarstva v planiranje in ure­janje prostora na državni ravni. Novi zakon je podrobneje definiral ali prei­menoval nekatere funkcije in jih tudi nano­vo razvrstil v tri skupine funkcij: ekološke, socialne in proizvodne v skladu z Ustavo in tako tudi vnesel novejša znanja in spozna­ nja o funkcijah gozdov. V ekološke funkcije so iz prej obravnavane skupine okoljetvor­ nih funkcij uvršcene: funkcija varovanja zem­ljišc in sestojev (prej imenovana varoval­ na), hidrološka, klimatska in na novo uza­ konjena biotopska funkcija. V skupino so­ cialnih funkcij sta se prerazporedili in uvrstili do tedaj v skupini okoljetvornih funkcij: hi­ giensko-zdravstvena in zašcitna funkcija - varovanje objektov (prej samo zašcitna), iz skupine kulturno pogojen ih ·funkcij pa: turi­ sticna, rekreacijska (prej združeno obrav­ navani kot rekreacijsko-turisticna funkcija), poucna, raziskovalna, obrambna, estetska in funkcija varovanja naravne in kulturne dedišcine ter drugih vrednot okolja (prej de­ dišcinsko-varstvena funkcija). V skupini proi­ zvodnih funkcij so razvršcene: lesnoproi­ zvodna, pridobivanje drugih gozdnih dobrin (poimenovana funkcija drugih gozdnih proi­zvodov) in lovnogospodarska funkcija (v na­ crtih obravnavana le zoocenotska ali pre­ hrambena funkcija za divjad). Navedene razlike v preimenovanju nekaterih funkcij so po vecini vsebinsko povezane z dose­danjo obravnavo funkcij in z analizami o izraženih ali strokovno utemeljenih potre­ bah po teh funkcijah. Strokovno dolocene potrebe po teh funkcijah in upoštevanje raz­lik ter pomanjkljivosti lahko služijo za osno­ vo ali primerjavo pri ovrednotenju funkcij za državno raven. 2. Gozdni prostor smo v nacrtih poime­novali kot gozdnati prostor, v katerega smo skušali z dinamicno definicijo vkljuciti gozd­ no in gozdnato krajino, saj smo ocenjevali, da je za celovito vkljucevanje gozdarstva v prostorsko urejanje treba jasno razmejiti ob­ ravnavo gozdnega prostora in zagotoviti go­spodarjenje z gozdnim prostorom, kar je upošteval tudi novi zakon. Kljub spredaj prikazanim usmeritvam, gozdni prostor v vseh delih Slovenije ni zadosti razmejen, so pa izdelani predlogi primerna osnova, da podrobneje razclenimo problematiko. GozdV 54, 1996 429 . 3. Strokovni predlog obmocja gozdov se Je razlikoval od tedanje obravnave, saj je dosledno_ vkljucil tudi obmocja ruševja (prej Je bilo rusevje v vecji meri uvršceno v nero­dovit_n! svet) in tisti del negozdnih zemljišc v zarascanJU, kjer Je bila ena izmed funkcij g?z?ov IZJemno ~oudarjena -za oboje še n1 b1lo neposrednih zakonskih dolocb. 4. Strokovni predlog obmocja varovalnih gozdov vkljucuje v obmocjih praviloma us­trezne površine, saj je vanj vkljuceno ne­kajkrat vec površin, kot je razglašen ih varo­valnih ~ozd?v. Z temeljitejšo inventarizacijo 1n valonzaciJO varovalne funkcije smo zajeli ~aro~~lnost gozdov v širšem smislu, objek­tlvnejsa merila za doslednejšo razmejitev v prostoru pa bo treba dolociti na nižji ravni, ko se bodo pripravljali neposredni predlogi za razglasitev varovalnih gozdov. Za do· polnitev usmeritev in omejitev pri gozdnem gospodarjenju in v primeru posegov v ta ~bmocja smo pripravili priporocila, ki naj bi Jih nacrtovalci že vkljucili v nacrte. Ta bi tudi že služila kot okvir za gozdnogospodarsko nacrtovanje na nižji ravni. Strokovni predlog obmocja varovanja go­ zdov n1 v neposrednem nasprotju z novimi zakonskimi dolocili, saj zakon vkljucuje v varovalne gozdove vse površine, v katerih je izjemno poudarjena katera koli ekološka fu~kcija. To pa pomeni, da že imamo pre­ lezen obseg ekoloških funkcij zajet, nima· mo le v celoti vkljucene nanovo zakonsko dolocene biotopske funkcije. Za varovanje IZJemno pomembnih biotopov v strokovnem predlogu obmocja varovalnih gozdov in zu­naj njega še ni razpoložljivih podatkov v gozdnogospodarskih nacrtih (razen nekaj izjem). 5. Strokovni predlog obmocja gozdov s posebnim namenom vkljucuje površine, kjer Je IZJemno poudarjena ena ali vec funkcij iz skupine socialnih funkcij. Opravljena inven­ tarizacija ali tudi valorizacija izraženih in strokovno utemeljenih potreb pa sta ne­ enakomerno zajeli te površine po obmoc­jih. Povsod ni bila jasna dolocitev ali so zajete res le površine z že aktivira~o funk­cijo ali pa so le nakazane naravne danosti da se na teh površinah uveljavi in razvij~ dolocena funkcija. Ta obmocja se bodo tu­di najbolj spreminjala tako po obsegu kot v prostoru in za njihovo razmejevanje bodo 430 GozdV 54, 1996 odlocujoci zlasti družbeno ekonomski po· goji in primerna osvešcenost vseh zainte­resiranih za njihovo vzdrževanje in razvoj. Novi Zakon o gozdovih (44. cl.) že ima tudi locene dolocbe glede nacina razglašanja gozdov za gozdove s posebnim namenom: -gozdovi, v katerih je izjemno poudarje­ na raziskovalna funkcija, higiensko-zdravs­ tvena funkcija ali funkcija naravne in kultur­ ne dedišcine se razglasijo za gozdove s posebnim namenom. V to kategorijo goz­ dov spadajo tudi gozdna zemljišca, na ka­ terih so skladišca ali vadbeni objekti, na· menjeni obrambnim potrebam, in obmocja gozdov, ki so razglašena za naravno zna­ menitost po predpisih o varstvu naravne dedišcine; -gozdovi, v katerih je izjemno poudarje­ na zašcitna, rekreacijska, turisticna, pouc­ na, obrambna ali estetska funkcija, se lah­ko razglasijo (dolocba ni obvezujoca) za ·gozdove s posebnim namenom. 6. Strokovni predlogi sanacijskih obmocij so pomanjkljivo doloceni. Zanje je potrebno dolociti nanovo izhodišca in dati usmeritve za njihovo izlocanje na osnovi posebnih štu­ dij, ki so že zajete v raziskovalnih progra· mih. 7. Strokovni predlogi idejnih tras gozdnih cest, prednostnih obmocij za gozdarstvo, obmocij nasprotij in tudi obmocij manj ran­ljivih površin so praviloma dokaj pomanjklji­vo obdelani. Za posamezna problemska ob· mocja so iskala rešitve le nekatera obmoc­ ja. Pri iskanju teh rešitev je nakazana ali razclenjena problematika, ki bi lahko kori­stila za delo na teh podrocjih. 8. Analiza osnov za ekonomsko vrednote­nje usmeritev in potrebnih ukrepov za vzdr­ ževanje in razvoj izjemno poudarjenih funk· cij ter prilagojeno gospodarjenje je oprav­ lJena v 5 g. g. obmocjih. Vkljuceni podatki le omogocajo napraviti okvirno oceno po­ trebnih sredstev za državno raven. Ta oce­ na je opravljena in vkljucena že v Progra­mu razvoja gozdov Slovenije. 3.2.3 Nedorecenost zakonskih dolocb za celovito urejanje gozdnega prostora 3.2.3 /nconsistency of statutory provisions regar~ ding integral planning in the forest space Zakon o gozdovih ima nakazana soraz­merno celovito rešitev tudi za nacrtovanje in gospodarjenje z gozdnim prostorom za gozdnogospodarsko obmocje in gozdnogo­spodarsko enoto, le da nima zadosti dore­cenih nekaterih dolocb. Razrešitev nekate­rih nakazanih dilem pricakujemo zlasti z ustrezno usklajeno zakonodajo, ki jo mora­mo pripraviti, ali obstojeco dopolniti, in to: • s podzakonskimi predpisi in strokovnimi navodili s podrocja gozdarstva; • s predpisi o planiranju in urejanju pro­ stora; • s predpisi drugih sektorjev, ki obravna­vajo naravne vire; · • s pripravo in sprejetjem strategije pro­ storskega razvoja Slovenije oziroma Pro­ storskega plana Slovenije. Ne zadosti pojasnjene oziroma oprede­ljene dolocbe za celovito urejanje gozdne­ga prostora in ucinkovita navezava na za~ konodajo o urejanju prostora se kaže zlasti v naslednjih dolocbah: 1. ureditveno obmocje gozdov in pove­zava z gozdnogospodarskimi obmocji ozi­roma gospodarskimi enotami, za katere je dolocen prostorski del gozdnogospodarske­ga nacrta; 2. normativna izhodišca in merila za do~ locitev negozdnih površin, ki so ekološko oziroma funkcionalno povezana z gozdom in skupaj z njim omejujejo gozdni prostor; 3. obvezna izhodišca za stopnjo varova­ nja okolja pred obremenitvami in varstveni režimi zavarovanih naravnih bogastev; Ad 1. Zakon o gozdovih med drugim do­loca, da je "ureditveno obmocje gozdov s prostorskimi planskimi akti lokalnih skupno­sti oziroma republike doloceno geografsko zaokroženo obmocje gozdnega prostora, zmanjšano ali povecano za površino, ki je predvidena za krcitev oziroma razširitev''. Pr­vi del stavka doloca ureditveno obmocje goz­dov podobno, kot je dolocen pojem gozdno­gospodarskega obmocja ali g. g. enote, le da je pri g. g. obmocju še poudarjena eko­ sistemska celota, kar je pomembno za na­ crtovanje v prostoru. Zato tudi zakonske dolocbe, da se z nacrti za gospodarjenje z gozdovi dolocijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove in gozdni prostor. Zadnji del stavka odpira vprašanje: ali imamo v programu priprave prostorske zakonodaje, da bo prostorsko planiranje na regionalni in lokalni ravni še posebej ureje­no za gozdni prostor, prostorski deli gozd­nogospodarskih nacrtov pa bodo prostor­ski dokumenti ali le strokovne podlage za­ nje. Osnovno usmeritev in odgovor na sprednje vprašanje bi moral dati zakon o urejanju prostora in državni prostorski plan. V sestavni del prostorskega plana RS naj bi že zakon predvidel zasnovo gozdne kra­jine. Ta naj bi pa tudi rešila in dolocila ure­ditveno obmocje gozdov na regionalni in lokalni ravni, to je kdaj in kje se ureja pro­stor s prostorskimi deli g. g. nacrtov in kje s posebnimi krajinskimi nacrti za obmocje gozdnega prostora. Ad 2. Na osnovi izkušenj pri dolocanju gozdnega prostora v obmocnih gozdnogos­podarskih nacrtih, ko smo uporabili spredaj opisana izhodišca, moramo utemeljiti in do~ lociti pojme teh kategorij strokovno in tudi s predpisi. Tako lahko ugotovimo in utemelji­ mo, da so ekološko vezane na gozd povr~ šine višinskih pašnikov, nerodovitni svet in travišca nad gozdno mejo ter enklave nero­dovitnega sveta med gozdovi. Za te površi­ ne je tudi razmejitev v prostoru nesporna. Pri drugih kategorijah (v ospredju funkcio­nalna in tudi ekološka navezava na gozd), kot so: površine enklav kmetijskih površin, površine obvodnih logov, vplivni pas ob gozdnem robu pa bi morali tudi dolociti do­locena merila s predpisi (npr.: za enklave kmetijskih površin glede na velikost, vrsto rabe in velikost naselja, vplivni pas ob gozd­nem robu za gospodarske gozdove ali goz­ dove s posebnim namenom minimalno v širini višine starega gozdnega drevja, ob varovalnih gozdovih minimalno 50 m, za loge % gozdnatosti in velikost ter kvaliteta kmetijskih površin) med gozdovi. Vse na­ vedene površine bi zajeli in usmerili razme­jitev z zasnovo gozdne krajine na državni ravni, neposredno razmejitev na karti pa izvedli in dolocili v vrsto prostorskega doku­menta na regionalni ravni (gozdnogospo-' darsko obmocje). V ta gozdni prostor bi bilo, poleg gozdarske infrastrukture potreb- GozdV 54, 1996 431 no vkljuciti tudi vse druge objekte in napra­ve ki ne izpolnjujejo pogojev za drugo ure­dit~eno obmocje po drugih predpisih (Za­kon o gozdovih 3. cl.). Ad 3. Obvezno zakonsko izhodišce za izdelavo goznogospodarskih nacrtov o stop­nji varovanja okolja pred obremenitvami se navezuje na predhodno sprejeli Zakon o varstvu okolja, ki je predpisal študije ranlji­vosti okolja, na podlagi katere Državni zbor oziroma lokalna skupnost doloci stopnjo va­rovanja okolja pred obremenitvami. Izdela­va študij pa bo zahtevno in tudi dolgotraj­nejše delo, zato ocenjujemo, da je treba iskati zacasne rešitve in na državni ravni predvideti nosilca izdelave in rok _izdelave študije ranljivosti okolja za gozdni prostor (npr.: BF in GIS). V zasnovi gozdne krajine na državni ravni bi morali ta izhodišca o stopnji varovanja okolja vgraditi posredno in to v postopku priprave zasnove gozdne krajine: • z ustrezno metodologijo za ovrednote­nje krajine po fitoklimatskih obmocjih; • s podrobnejšo analizo ranljivosti ekološ­kih dejavnikov okolja, ki so zajeti pri ovred­notenju krajine; • z inventarizacijo in analizo že dosežene stopnje obremenjenosti in ogroženosti goz­dov; • z napovedjo oziroma oceno še spre­jemljive obremenitve, odvisne od vrste in intenzivnosti posega v gozdni prostor. Po teh izhodišcih pripravimo namesto mo­dela ranljivosti gozdov in drugih dejavnikov okolja ter sinteze ranljivosti modelov okolja relativno poenostavljeno nadomestilo z mo­delom ranljivosti gozdne krajine. Dolocena relativna obcutljivost krajine bi omogocila iz­lociti obmocja z razlicno stopnjo ranljivosti (npr: zelo ranljiva, ranljiva in manj ranljiva) in doseženo stopnjo obremenjenosti po obmoc­jih (prekomerna obremenjenost, še sprejem­ljiva obremenitev in nepomembna obreme­nitev). Na teh predpostavkah in posploši­Ivah bi za krajinske enote dolocili stopnjo varovanja okolja pred obremenitvami. Pri tem bi posebej morali izlociti obmocja, za katere smo ugotovili že cezmerno obreme­njenost, zaradi katere bi morali prepovedati nove posege, ki bi obremenjevali okolje go­zdov, in bi dolocili dopustne ukrepe ali po- · goje. 432 GozdV 54, 1996 Varstveni režimi zavarovanih naravnih bo­gastev pa morajo biti doloceni z zak?no':'. Ker je z Zakonom o gozdovih (93 cl.) ze doloceno, da so gozdovi zavarovano na­ravno bogastvo, ki so kot gozdovi z izjemno poudarjeno katero koli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funkci­jo ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dedišcine doloceni v gozdnogospodarskih nacrtih obmocij z veljavnostjo od 1991 ­2000; to daje prostorski okvir, v katerem je treba usklajeno z zainteresiranimi dolociti varstveni režim. Te prehodne zakonske re­šitve so usklajene z zakonskimi dolocili, kdaj je treba gozdove izlociti in razglasiti za va­rovalne gozdove. Zato so usmeritve za var­stvo teh gozdov v zasnovi gozdne krajine na državni ravni hkrati tudi obvezno izho­dišce za gozdnogospodarske nacrte. Pri tem bodo upoštevane tudi usmeritve za gospodarjenje z naravno in kulturno dediš­cino v gozdnem prostoru, vodnogospodar­ski pogoji in usmeritve za zagotavljanje dru­gih funkcij, ki jih pripravijo drugi pristojni organi in organizacije (Zakon o gozdovih, 9. cl.). 4 RAZMišLJANJA O SHEMI VSEBINSKE ZASNOVE GOZDNE KRAJINE NA DR· ŽAVNI RAVNI 4 REFLECTIONS ON THE OUTLINE OF THE FOREST LANDSCAPE TOPIC ON STATE LE­VEL 4.1 Uvodna izhodišca 4. 1 lntroductory concepts Dolocimo namen zasnove gozdne kraji­ne, navedemo zakonske podlage, posto­pek priprave, izdelave in obravnave, ca­sovne roke in obdobje veljavnosti zasnove. Potrebno je dati poudarek usmeritvam za izvajanje nakazanih rešitev in kdaj ter pod kakšnimi pogoji lahko pride do spremembe zasnove gozdne krajine, ce ni to neposred­no doloceno z zakonom o urejanju prosto­ra. 4.2 Opis stanja 4.2 Situation's description že vnaprej je treba zapisati dognane cilje v strategiji prostorskega razvoja države (ve­!javni prostorski dokument oziroma spreje­ta strategija) in gozdnogospodarske cilje, ki oblikujejo gozdnogospodarsko politiko (Pro­gram razvoja gozdov). Za gozdarstvo je treba loceno prikazati splošne gozdarske cilje in posebne (ožje) strokovne cilje, kar daje vpogled, do koli ke mere je že definiran in razmejen javni interes nad gozdovi pri gozdnem gospodarjenju in kako se zago­tavljajo pogoji za usklajeno gospodarjenje z gozdnim prostorom zaradi drugih ne goz­darskih dejavnosti. l, Z zasledovanjem že dognan ih ciljev v pro­storu je treba tudi posebej zbrati: -podatke za vse funkcije gozdov, ki so izjemno poudarjena v prostoru; -podatke o gozdovih, ki omogocajo vpo­gled v strukturo gozdne krajine in gozdno­gospodarsko dejavnost ter gozdarsko infra­strukturo (npr.: delež gozda po g. g. obmoc­jih in krajinskih tipih gozdne krajine, lastniš­tvo gozdov in njihova struktura po velikosti ter površine drugih kategorij zemljišc, ne­gozdarske dejavnosti v gozdnem prostoru, stanje gozdov po obliki, vrsti in stopnji ohra­njenosti, pregled cestnega omrežja in dru­ge gozdarske infrastrukture, gozdarska or­ganizacijska mreža v prostoru); -dejavnike, ki vplivajo na gozdno krajino (gospodarska struktura, socialna struktura, vplivi okolja, ki se kažejo s poškodovanost­ jo gozdov, razlicne obremenitve v prostoru do poškodb zaradi razlicnih posegov v gozd in gozdni prostor); -izražene potrebe ali zahteve po gozd­nem prostoru (npr.: veljavni prostorski do­ kumenti ali izdelani programi za razvoj v prostoru državnega pomena). 4.3 Razmejitev gozdnega prostora 4.3 Delimitation of the forest space Pri oblikovanju vsebinske zasnove gozd­ne krajine moramo dolociti izhodišca in me­rila za razmejitev gozdnega prostora, ki naj bi omogocila clenitev vsega prostora za nižje ravni prostorskega nacrtovanja. Raz­ mišljanja, katere površine naj bi se vkljucile v gozdni prostor, so že navedena pri obrav­navi nedorecenosti zakonodaje za celovito prostorsko urejanje prostora. Po nakazanih izhodišcih opišemo in damo oceno posa­ meznih kategorij, ki so ekološko oziroma funkcionalno vezana na gozd, in skupni orientacijski pregled (npr.: v ha ali % v od­ nosu na vso površino države) gozdnega prostora po gozdnogospodarskih obmocjih in krajinskih tipih. Na ta nacin dobimo struk­ turo gozdnega prostora (% gozdov in % prostora, ki je ekološko oziroma funkcio­nalno vezan na gozd) za državo in tudi specificnosti za posamezno gozdnogospo­darsko obmocje, ki odraža dosedanje uve­ljavljeno dinamicno razmerje med naravo in clovekom, in tudi vecje razlike pri nadalj­nji clenitvi naravne strukture in družbeno­ ekonomskih, socialnih, kulturnih in drugih dejavnikov. 4.4 Presoja ali ovrednotenje podatkov 4.4 Judgement or evaluation of data 4.4.1 Vzrocne analize 4.4. 1 Model analyses Za vse izjemno poudarjena funkcije goz­ dov je treba dokumentirati vzroke, to je odgovoriti na vprašanja, kdo in zakaj izraža potrebe ali zahteve po dolocenih funkcijah v prostoru, in analizirati pomen teh funkcij s strokovnimi utemeljitvami naravnih, social­ nih in proizvodnih dejavnikov. Pomembne so zlasti ugotovitve, kako se izjemno pou­darjena funkcije v prostoru razporejajo in medsebojno prekrivajo in kakšna je njihova medsebojna odvisnost (pospeševalna, ne­odvisna, omejevalna). Zato naj bi se na­vedle težnje ali napovedale želje za spre­ minjanje vloge in pomena posamezne funk­ cije gozdov za prihodnje. Za analizo gozdne krajine ima pomembno vlogo struktura gozda, ki se na zunaj odraža v clenjenosti gozdov v prostoru (gozdni rob} v odvisnosti od rastišc in izkorišcenosti le teh, reliefa, nastalih razlik pri možni in real­ ni razširjenosti drevesnih vrst ter vrste in oblike gozdov v prostoru. Z vzrocno anali­zo navedenih dejavnikov in presojo zgodo­ vinskega razvoja gospodarjenja z gozdovi prikažemo vzroke in pomen le-teh za pri­mernost nastalih struktur v prostoru in nji­ hovo vlogo za pomen vseh funkcij gozdov v odvisnosti od vseh dejavnikov v prostoru. V gozdnem prostoru pa moramo realno presoditi tudi vse negozdarske dejavnosti in njihovo dogajanje v gozdnem prostoru GozdV 54, 1996 433 Zasnova gozdne krajine na državni ravni (socasna raba gozdnega prostora). (Opom­ba: V Zakonu o gozdovih -3. cl. je definira­ na raba gozdov kot skupni izraz za izkoriš­ canje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov: nabira­nje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje rast­lin in njihovih delov, cebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdovih in po­ dobno; vse to pa ni enakovredno izrazu raba gozdnega prostora negozdarskih de­javnosti v gozdnem prostoru). V tej analizi obravnavamo rabo prostora za dejavnosti, ki vplivajo na gozdarstvo, in na katere bolj ali manj vpliva vkljucena raba gozdov in so odvisne od naravnih virov v gozdnem pro­ storu, kar je treba upoštevati pri nadaljnjih fazah priprave zasnove gozdne krajine in tudi v samem postopku njene obravnave. Zato je pravilna presoja pomena negozdar­skih dejavnosti in stopnje pomembnosti nji­hovega vpliva na gozdove in gozdno gos­podarjenje izjemnega pomena. Podrobnejšo analizo zahtevajo negozd­ne površine, ki se naj vkljucijo v gozdni prostor, da bi omogocili strokovno presojo o primernosti teh površin za doloceno rabo v prostoru zaradi izraženih ali utemeljenih potreb po izjemno poudarjenih funkcijah go­zdov in gozdarske dejavnosti ali zaradi in­teresa in potreb za katero koli drugo rabo. 4.4.2 Razprava o ciljih, nasprotjih in njihovo razreševanje 4.4.2 Discussion on goa/s, controversies and their solution V gozdnem prostoru se srecujemo: • s sistemom gozdnogospodarskih ciljev, ki že vkljucujejo zakonsko doloceno stop­ njo javnega interesa; • s cilji obstojecih dejavnosti v gozdnem prostoru in • s cilji drugih dejavnosti, ki išcejo prostor za svoj razvoj v gozdu. Zaradi vecjega števila ciljev na isti površi­ni, prihaja do nasprotij. Zato je primerna razprava o alternativnih možnih ciljih. V si­stemu gozdnogospodarskih ciljev smo že uveljavljali metodo za rangiranja gozdnogos­podarskih ciljev (npr.: intersektorska meto­da parnih primerjav). Posamezni delni cilji pa niso vedno dobili posledicno dolocene usmeritve in pogoje, saj s samim nacrtom in postopkom nismo uspeli zadosti upošte­ vati pomembnost in izvedljivost posamez­ nih interesov pri ugotovljeni (željeni ali do­loceni) strukturi gozdnogospodarskih ciljev. Ce za republiški pomen in dolocene splo­šne in posebne strokovne cilje razclenimo gozdnogospodarske cilje le na osnovi 6 ge­neralnih ciljev, to je: rastišcni proizvodni potencial, les in druge dobrine gozda, fi­nancni dohodek, delo, ekološki vplivi in so­cialni vplivi, mora biti vloga in pomen teh razlicen zaradi pestrosti pojavnih oblik in pogojev. Pri teh ciljih moramo upoštevati velike razlike zlasti glede na lastništvo goz­ dov. Tako so v zasebnem sektorju v os­ predju financni cilji, ceprav so ravno tako vezani na proizvodnjo lesa in ohranjanje plodnosti rastišc. Ce pa moramo mocneje vkljuciti ekološke in socialne funkcije, se moramo pri tem le vprašati, v kolikšni meri in na kakšen nacin to lahko zagotovimo v zasebnih gozdovih, ali išcemo druge poti. Zato je za gotovo temeljna zahteva, da javni gozdovi prevzemajo mocneje te funk­cije, kar se kaže že z dolocevanjem kon­kretnih ciljev za gozdarstvo in s soocanjem s cilji drugih dejavnosti v gozdu. Analiza in presoja ciljnih konfliktov je eno izmed po­membnih izhodišc za rangiranja ciljev in izbiro metode urejanja gozdnega prostora. 4.4.3 Ovrednotenje gozdne krajine in alter­ nativne usmeritve 4.4.3 The evaluation of forest /andscape and al­ternative options Za ovrednotenje krajine je treba upošte­vati do zdaj dolocene ugotovitve in izhodiš­ca, ki uravnavajo dinamicno razmerje med naravo in clovekom. Tako ocenjujem, da bi pri dosedanjem znanju, kadrih, z razpolož­ljivimi informacijami itd. morali zagotoviti: -dolocitev krajinskih tipov v gozdnem prostoru s clenitvijo prostora tako, da je ohranjena celovitost fitoklimatskih tipov gozdne vegetacije in gozdnogospodarske­ga obmocja; -zacasno, poenostavljeno analizo ranlji­vosti gozdnega prostora z vkljucitvijo: • ocene obcutljivosti tistih dejavnikov, ki tudi najobjektivneje omogocijo ovrednote­nje funkcij gozdov; 434 GozdV 54, 1996 Zasnova gozdne krajine na državni ravni • ocene stopnje obremenjenosti okolja in * ocene še sprejemljive obremenitve; -izbiro izhodišc in meril za objektivno ovrednotenje krajine in ovrednotenje gozd­ne krajine v treh ali petih stopnjah pomem­bnosti; -dolocitev stopnje varovanja okolja pred obremenitvami in varstvene režime zava­ rovanih naravnih bogastev po stopnjah po­membnosti krajine. Pri gospodarjenju z gozdovi moramo za­sledovati dolocene cilje in zagotoviti tudi ohranitev in razvoj najpomembnejših kra­jinskih vrednot z usklajevanjem vseh inte­resov v prostoru. Rangiranja ciljev in anali­za pricakovanih nasprotij zaradi gozdnega gospodarjenja in zaradi usmeritev drugih dejavnosti v prostoru narekuje, da nacrtu­jemo dolocene omejitve za gozdarsko de­javnost in tudi za vse negozdarske dejavno­sti po postopku usklajevanja in razmejeva­nja javnega in zasebnega interesa. Zaradi uveljavljanja javnega interesa nad gozdovi tudi posredno s prilagojenim gozdnim gos­podarjenjem, kjer je že izjemno poudarjena dolocena funkcija zaradi potreb dolocene dejavnosti, ali ker so naravne možnosti da­ ne, da se razširijo zahteve po teh funkcijah (še ne aktivirana funkcije gozdov), je treba iskati alternativne možnosti razreševanja na­ sprotij. V ta namen je z zasnovo gozdne krajine za gozdarstvo treba dolociti, da se z nacrti gospodarjenja z gozdovi predvidijo cilji in ukrepi v razponu med minimalnimi in optimalnimi možnostmi in pogoji. Minimal­ ne zahteve za varovanje in vzdrževanje goz­ dov in gozdnega prostora morajo biti zago­tovljene za vso državo (Opomba: to so goz­darski ukrepi varstva, nege, obnove gozdov in vzdrževanje funkcij gozdov in gozdnega prostora, vkljucno z gozdarsko infrastruktu­ro, kar že doloca zakon o gozdovih.) Pose' bej pa je treba dolociti, kako hitro je mogo­ce uveljavljati tudi razvoj gozdov (npr.: od­piranje gozdov z gozdnimi prometnicami, sanacijo poškodovanih gozdov ali premeno razvrednotenih gozdov) in pospeševanje iz­jemne poudarjenosti dolocenih funkcij goz­dov (npr.: funkcijo varovanja zemljišc in se­stojev s sanacijo zemljišc ali sestojev, re­ kreacijsko funkcijo z ureditvijo opreme za rekreacijo, turisticno z ureditvijo infrastruk­ture za turizem in podobno) in kako uvelja­viti usklajevanje vseh interesov v gozdnem prostoru. Zato je treba dolociti strokovne podlage za gozdno gospodarjenje z gozdo­ vi in iskati alternativne rešitve tudi za razvoj ali krepitev vseh funkcij gozdov in te uskla­ diti z drugimi interesi na osnovi dolocenih pogojev, ki omogocajo prilagojeno gozdno gospoda~enje v dolocenem casu in prosto­ ru. 4.5 Usmeritve ali strokovne podlage za urejanje gozdnega prostora 4.5 Trends in or technical materials for forest spa­ce planning Na osnovi analize stanja in z dolocitvijo izhodišc za vkljucitev v gozdni prostor tudi negozdnih zemljišc, ki so ekološko oziroma funkcionalno vezana na gozd, z obravnavo ciljev, ovrednotenjem gozdne krajine, pre­sojo pricakovanih nasprotij in z iskanjem alternativnih rešitev za sprejete cilje in us­meritve iz "Programa razvoja gozdov Slove­ nije" ocenjujemo, da je treba zajeti z usmeri­tvami ali s strokovnimi podlagami v zasnovi gozdne krajine za državno raven (kolikor ni z zakonskimi predpisi doloceno drugace) zla­sti naslednje: 1. Zasnova gozdne krajine na državni ravni je obvezno izhodišce za regionalno raven. Prostorski del gozdnogospodarske­ga nacrta obmocij je tudi predpisani pro­storski dokument za obmocje in vsebuje vso potrebno vsebino (usklajeno z MOP in z UND) po predpisih Zakona o gozdovih in Zakona o urejanju prostora. Z njim se tudi razmeji gozdni prostor in doloci ureditvena obmocja gozdov: -kje se uveljavi prostorski del nacrta za gozdnogospodarsko enoto tudi kot prostor­ski dokument (npr.: kjer ni pricakovati konf­liktov vsaj v vecjem obsegu ali pomenu) in -kje je gozdnogospodarski nacrt le kot obvezna strokovna podlaga pri urejanju gozdnega prostora oziroma kje se izdeluje­jo še posebni krajinski ali krajinsko-uredi­tveni nacrti (npr.: vecnamenska obmocja, rekreacijska obmocja itd.). 2. V obmocje gozdov se vkljucijo gozdo­vi, ki jih doloca 2. cl. Zakona o gozdovih. V prostorski del goznogospodarskih nacrtov se med gozdove obvezno vkljucijo: -zemljišca v zarašcanju v tistih predelih, kjer imajo lahko po objektivnih strokovnih GozdV 54, 1996 435 Zasnova gozdne krajine na državni ravni merilih izjemen pomen za katero koli eko~ loško funkcijo, funkcijo varovanja naravne in kulturne dedišcine ali znanstveno razi~ skovalni namen, -erodirana, neobdelana, slabo produk­tivna kmetijska zemljišca v ekstremnih po­gojih; -izražene in strokovno utemeljene po~ trebe za ogozditve zaradi krepitve zašcitne funkcije -varovanje objektov. V prostorske dele gozdnogospodarskih nacrtov za gozdove se ne sme vkljucevati: -zarašcajoce kmetijske površine v ob­mocjih, kjer bi razvrednotili izjemno estet­sko podobo krajine (krajino najvišjih vred­nosti -zaradi ohranitve kulturne identitete v kulturni krajini); -zarašcajoce kmetijske površine ali ogo­zditve, ki bi omejevale ali razvrednotila iz­jemno pomembno ali pomembno rekreacij­sko vlogo gozdov ali biotopsko funkcijo; -vecje zarašcajoce kmetijske površine, kjer je nadpovprecna boniteta posameznih kategorij kmetijskih zemljišc. 3. Na obmocni (regionalni) ravni je treba dolociti izhodišca ali merila za nacrte gozd­ nogospodarskih enot -prostorski del, po katerih se pripravi strokovni predlog za raz­ mejitev primerne rabe vseh zarašcajocih kmetijskih površin (za gozd, rekreacijo, po­zidavo itd.) v gozdnem prostoru, ki služi pri obravnavi za uskladitev vseh interesov v prostoru. 4. V skladu z sprejeto gozdarsko zako­nodajo dolocimo v prostoru obmocja varo­valnih gozdov in obmocja gozdov posebne­ ga namena. Za obmocje varovalnih gozdov pripravi­ mo naslednje alternativne predloge, po ka­ terih so varovalni gozdovi republiškega po­mena: a) vse površine gozdov, kjer je katera koli ekološka funkcija izjemno poudarjena s 1. in 2. stopnjo poudarjenosti, to je ko ome­juje ali samo vpliva na gozdno gospodarje­ nje; b) vse površine gozdov, kjer je katera koli ekološka funkcija poudarjena le s 1. stopnjo; c) vse površine gozdov, kjer je katera koli ekološka funkcija poudarjena s 1. stopnjo in kjer se dve ali vec ekoloških funkcij 2. stopnje prekrivajo. 436 Gozd V 54, 1996 Za obmocje gozdov s posebnim name­nom državnega pomena pripravimo nasled~ nje alternativne predloge, da so gozdovi s posebnim namenom republiškega pome­ na: a) vse površine gozdov, v katerih so s 1. in 2. stopnjo izjemno poudarjena razisko­valna funkcija, higiensko-zdravstvena funk­ cija ali funkcija varovanja naravne in kultur­ne dedišcine, v katero so zajete tudi raz­glašene naravne znamenitosti; b) vse površine gozdov, kjer je le s 1. stopnjo izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne de­ dišcine, v katere so vkljucene tudi razgla­šene naravne znamenitosti državnega po~ mena; c) vse površine gozdov, kjer so le s 1. stopnjo izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne de­dišcine, v katero so vkljucene tudi razgla­šene naravne znamenitosti državnega po~ mena, in površine gozdov, kjer se dve ali vec prej omenjenih funkcij 2. stopnje pou­ darjenosti prekrivajo na isti površini. Za predlagane alternative varovalnih goz­dov in gozdov posebnega namena poda­ mo obseg in razširjenost navedenih funkcij v prostoru, strokovne utemeljitve o oprav~ ljenem ovrednotenju ter predlog varstvene­ga režima, to je potrebnih omejitev in pogo­jev (npr.: v varovalne gozdove ni dovoljeno posegati zaradi spremembe namembnosti niti graditi gozdne ceste, ali se navedejo izjeme in pogoji pri urejanju gozdov za po­sebne namene), kakor tudi oceno posledic (obveznost države, lokalnih skupnosti ali tistih interesentov, ki izražajo zahtevo za njihovo izlocitev), zaradi odlocitve za dolo­cen obseg in režim varovanja. Vse izjemno poudarjena funkcije, ki dolo­cajo obmocje varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena ovrednotimo in razme­jima v prostoru v obmocnih gozdnogospo­darskih nacrtih in pripravimo predlog ter izvedemo postopek za razglasitev v skladu z zakonskimi dolocili. 5. Za sanacijska obmocja razvrednoten ih gozdov in obmocja za premene opustoše­nih gozdov je treba pripraviti razclenjeno problematiko vzrokov in posledic, oceno Zasnova gozdne krajine na državni ravni stopnje in obsega ogroženosti gozdov, stra­tegijo za sanacijo ali premene v prostoru s poudarkom na postopku in pripravi prostor­ske dokumentacije glede na: vrednostne kategorije krajine, izvedbo (obveznosti za izvedbeni dokument) in zagotavljanje po­gojev. Na osnovi dolocenih pogojev je tre­ba zagotoviti okvimo usmeritev nacrtova­nja sanacij ali premen v gozdnogospodar­ skih nacrtih. Tako npr.: predlagamo, da ne moremo vkljuciti v sanacijska obmocja ali v obmocja premen tista ožja obmocja, v ka­terih so škodljivi vplivi prekomerni, dokler niso znižani na sprejemljivo stopnjo. V ob­mocja premen ne moremo zajeti najkvali­ tetnejše krajinske tipe, kolikor niso potreb­ ne premene s posebnimi prostorsko-uredi­ tvenimi pogoji za oblikovanje krajine. 6. V obmocjih gozdov, kjer je na državni ravni ugotovljena prekomerna stopnja obre­menjenosti okolja, je treba prepreciti vsakr­ šne nove obremenitve ali posege v gozdni prostor vse dotlej, dokler ni dosežena še sprejemljiva stopnja obremenjenosti okolja. V obmocju gozdov moramo evidentirati vse obremenitve gozdnega prostora v gozdno­gospodarskih nacrtih in dolociti smemice ter ukrepe za preprecevanje in zboljšanje stanja. 7. Dolociti je treba vse nacrtovane ali predvidene posege v gozdni prostor držav­nega pomena in dolociti, da je treba za ta obmocja napraviti temeljite študije o ranlji­ vosti, iskati alternativne rešitve in opraviti vsestransko analizo vplivov na okolje. Po­ drobneje pa je treba obravnavati vse pose­ ge v gozdni prostor na regionalni ravni (npr.: za gozdarstvo pomembno idejno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami, razvoj rekreacijskih ali turisticnih obmocij, sanacij­skih obmocij in obmocij premen ter ogozdi­tve) pri pripravi prostorskega dela obmoc­nih gozdnogospodarskih nacrtov in zanje dati usmeritve o postopkih za razreševanje le-teh pred pripravo izvedbene prostorske dokumentacije. 8. Pri nacrtovanju socasne rabe gozdne­ga prostora moramo zajeti obvezna izho­dišca v obliki osnovnih omejitev ali dopust­nosti ter usmeritev za naslednje dejavnosti: -lovstvo (npr.: kdaj in pod kakšnimi po­goji izlocati mirne cone za divjad ali graditi obere za rejo divjadi, kako zagotoviti pogo- je za vzdrževanje ali za razvoj izjemno po­ membne lovnogospodarske ali biotopske funkcije gozdov itd.); -rekreacijo in turizem (npr.: zagotoviti obvezno celovito ovrednotenje in zavaro­vanje naravnih danosti, pomembnih za njun razvoj v gozdnem prostoru, skrbno nacrto­vanje, usmerjanje in nadzorovanje nosilcev razvoja in koristnikov rekreacijske in turi­ sticne funkcije, temeljite krajinske analize in preverjanje pricakovanih vplivov na oko­ lje); -kmetijstvo za ohranitev vloge gozdov v gozdnem prostoru (npr.: v gozdnem prosto­ru je treba z vsemi potrebnimi vspodbudami in ukrepi usmeriti v sonaravne -biološko kmetijsko proizvodnjo, ki upošteva poleg na­ ravnih danosti lastniško strukturo zemljišc in je vpeta v celovit razvoj podeželja; nepo­ sredna povezava kmetijstva, gozdarstva in rekreacije ter turizma; krcitev gozdov za · namene kmetijske rabe le v omejenem ob­segu na površinah, kjer ni iz']emno poudar­ jen ih funkcij gozdov in je vecja gozdnatost od 40 % v ožjem gravitacijskem obmocju okoli 1 000 ha; ohraniti je treba naravno di-evesno in grmovno vegetacijo ob vodoto­ kih ali izjemna drevesa ali skupin na kmetij­skih površinah itd.); -naravno in kulturno dedišcino (npr.: na­cin in postopek vkljucevanja kategorij na­ravne in kulturne dedišcine in drugih vred­not okolja pri gozdnogospodarskem nacr­ tovanju z ovrednotenjem istoimenske funk­ cije gozdov in dolocanje usklajenih režimov za prilagojeno gozdno gospodarjenje in us­klajevanje z drugimi interesi); -vodno gospodarstvo (npr.: kategoriza­ cija vodnih virov in izvirov in usmeritev za dolocanje režimov in obveznosti za varova­nje in krepitev vodnega režima v gozdnem prostoru); -rudarstvo (npr.: usmeritve za ohranitev rodovitnega dela talnega profila in obvez­ nost sprotne sanacije v breme cene prido­bivanja naravne dobrine -obvezni sanacij­ ski projekti; ne bi smeli dovoliti izkorišcanje rudnin v najpomembnejših predelih gozdne krajine ali kjer bi nastale trajne posledice v gozdovih; obvezne sanacije že zakljucenih crpališc itd.); -obmocja koridorjev infrastrukture, da ne bi prišlo do razvrednotenja gozda (npr.: varovanje izjemnih biotopov pri gradnji av- GozdV 54, 1996 437 Zasnova gozdne krajine na državni ravni tocest; pogoji za ureditev obcestnega pro­ stora za vecnamensko vlogo gozdov in var­ stvo gozdov ter okolja; obvezno iskanje al­ ternativnih rešitev s celovito analizo prosto­ra in preveritvijo ter spremljavo vplivov na okolje; pri daljnovodih ohraniti gozdove pod daljnovodi povsod tam, kjer so izjemno pou­darjena gozdne funkcije). Obvezna izhodišca so povzetek zakon­skih obveznosti in uveljavljene gozdnogos­podarske politike in javnega interesa nad gozdovi s Programov razvoja gozdov Slo­ venije ali razširitev in dopolnitev le tega. 9. V sk[adu s postopkom o obravnavi in sprejemanju prostorskih dokumentov na re­gionalni in lokalni ravni je s temi nacrti tre­ba zagotoviti hkrati prilagojeno gozdno gos­ podarjenje in aktivno varstvo gozdov in oko­ lja v gozdnem prostoru. Zato je treba upo­števati: -primernost gozdnega prostora za so­ casnost rabe; -stopnjo ranljivosti gozdnega prostora; -izražene in strokovno utemeljene po­trebe za ohranitev in razvoj socasne rabe; -preverjanje vplivov na naravne sisteme pri obstojecih rabah; -zavarovana obmocja in stopnje pomem­bnosti krajine. Zato je pri pripravi prostorskih dokumen­tov v gozdnem prostoru najprej treba uskla­diti ugotovljena nasprotja v programu goz­darstva s programi dejavnosti, za katere smo predlagali vkljucitev obveznih usmeri­tev v zasnovo gozdne krajine, ki smo jih navedli v 8. tocki, nato pa skupaj z vsemi dejavnosti, ki išcejo svoj razvoj v gozdnem prostoru. 4.6 Sestavni deli zasnove gozdne kraji­ne 4.6 A constituent part of forest landscape's con­cept Zasnovo gozdne krajine naj bi predstavili v naslednji obliki: 1. Opisni del 2. Tabelami del in grafikoni 3. Karte Iz opisne sheme vsebinske zasnove gozd­ne krajine na državni ravni naj bi smiselno in pregledno predstavili vsebino tudi za niž­je ravni nacrtovanja. Pri tem je za državno raven najpomembnejši opsni del, medtem ko bi s tabelami in kartami definirali okvirno tiste segmente, ki bi olajšali utemeljiti pred­vsem opisane najbolj obvezujoce dolocbe v prostoru, ki jih moramo dosledneje razmeji­ti in dolociti njihov obseg v postopkih ureja­nja gozdnega prostora na nižjih ravneh, kjer pa naj bi najpomembnejšo vlogo prev­zele karte. 4.6.1 Opisni del 4.6. 1 A descriptive part V tem delu bi po nakazan! vsebinski shemi navedli osnovne ugotovitve, dolocitve in ob­ vezujoce dolocbe. Tako lahko okvirno oceni­ mo, da bo opisano gradivo razvršceno in vsebinsko obdelano, kot smo predstavili raz­ mišljanja za vsebinsko zasnovo v poglavjih: uvod, opis stanja, namen in cilj zasnove gozdne krajine, razmejitev gozdnega pro­ stora, presoja ali ovrednotenje podatkov, usmeritve ali strokovne podlage za ureja­ nje gozdnega prostora, prehodne dolocbe in uporabljeni viri. V vseh poglavjih so odlo­ cujoce dolocbe, ki uravnavajo prostorsko­ ureditvene pogoje za strategijo ohranjanja in razvoja gozdne krajine in gozdov v pro­ storu in so obvezna izhodišca urejanja pro­ stora na nižjih ravneh. 4.6.2 Tabelami del in grafikoni 4.6.2 A table part and graphs V tabelah ali z grafikoni bi kazalo pouda­ riti vse tiste dejavnike, ki kažejo dosedanji razvoj in trende v gozdnem prostoru in do­ kumentirajo opisano stanje in vzrocne ana­ lize, kar naj bi olajšalo odlocitve pri obrav­ navi in sprejemanju zasnove gozdne kraji­ ne pri vkljucevanju v prostorski plan Slove­ nije. Za celovitejši pregled predlagam, da zajamemo naslednje: -oceno strukture gozdnega prostora po. gozdnogospodarskih obmocjih in krajinskih tipih; i L -oceno obsega izjemno poudarjenih funk­ cij gozdov in njihovo prekrivanje v gozd­ nem ·prostoru; -pregled razvoja gozdnih fondov (povr­ 1 šina, lesna zaloga in prirastek); 438 Gozd V 54, 1996 Zasnova gozdne krajine na državni ravni -pregled razvoja gozdarskih dejavnosti (posek, blagovna proizvodna lesa, obnova gozdov nega gozdov, varstvo gozdov, pre­mena gozdov, ogozdovanje, gradnja cest in gozdnih vlak); -pregled izvršenih in nacrtovanih pose­gov v gozdni prostor; -obseg obmocja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, ki jih mora­ mo zavarovati (razglasiti) na državni ravni (stanje, minimalni, optimalni in kompromi­sni predlog); -obseg obmocij za sanacijo ali premeno gozdov (podatki za oceno minimalne ali op­timalne opcije za strategijo sanacije ali pre­mene gozdov v prostoru); -obseg potrebnih sredstev za varstvo in vzdrževanje gozdov in gozdnega prostora z gozdarskimi ukrepi in viri financiranja (za­konska obveznost lastnika in države); -obseg potrebnih sredstev za izboljša­nje (revitalizacijo) -razvoj gozdov in gozd­nega prostora (npr.: min. ali optimalni ob­seg pramen ali sanacij, obseg sredstev za odpiranje gozdov s cestami za vecnamen­ sko rabo gozdov, sredstva za razvoj dolo­cene funkcije ali zagotovitev pogojev za gospodarjenje z gozdnim prostorom -vsa ta sredstva vezana na alternativne ciljne usmeritve). Navedene vsebine podkrepimo z grafiko­ni ali z njimi nadomestimo tabelni prikaz, zlasti trendov in primerjave nakazanih al­ternativ. 4.6.3 Karte 4.6.3 Maps Karte za republiško raven imajo lahko poudarjen le spoznavni vidik predstavitve prostorske problematike. Tako ocenjujem, da bi v obliki publikacijske karte lahko pred­stavili: -pregled gozdov in gozdnega prostora; -pregled gozdnogospodarskih obmocij in krajinskih tipov; -predlog obmocij varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom; -pregled poškodovanosti gozdov; -pregled obmocij za sanacijo ali preme-no gozdov; -obmocja nacrtovanih (pricakovanih) po­membnih posegov v gozdni prostor. 5 OBVEZNE STROKOVNE PODLAGE 5 COMPULSORY TECHNICAL MATERIALS Za pripravo zasnove gozdne krajine pred­ lagamo, da so obvezni viri: -zakonodaja, ki se veže na gozdove in gozdni prostor; -Program razvoja gozdov Slovenije; -P.J.: Funkcije gozdov in gozdovi v pro- storu v obmocnih gozdnogospodarskih na­crtih, GV, Vol. 50 (1992), s. 294-303. -veljavni nacrti gozdnogospodarskih ob­mocij; -strategija razvoja krajine in prostora v 1 Sloveniji; -strategija ali sprejeti programi prostor­skega razvoja za: podeželje, kmetijstvo, tu­ rizem in rekreacijo, naravovarstvo, urejanje vodnega režima in izkorišcanje naravnih bo­ gastev. 6 ZAKLJUCEK 6 CONCLUSION Krajinska zasnova gozdne krajine na vseh ravneh mora omogociti: celovito, ucinkovito, racionalno in pregledno razreševanje pro­ storske problematike. Zato je razmišljanje v prispevku usmerjeno k razreševanju osnov­ne dileme: kako naj bi bila vkljucena pro­storska problematika v gozdnogospodar­ske nacrte -prostorski del po novi gozdar­ski zakonodaji in kako je treba obravnavati problematiko, ki je ni mogoce zajeti v sek­torsko nacrtovanje pri pripravi nove pro­storske zakonodaje. Nakazana dosedanje delo pri vkljucevanju gozdarstva v urejanje prostora, odprta vprašanja, ki jih prinaša gozdarska zakonodaja s podrocja urejanja prostora in poskus reševanja pomembnej­ših prostorsko ureditvenih pogojev v shemi vsebinske zasnove gozdne krajine na dr­žavni ravni naj bi prispeval k razreševanju nakazane problematike s prostorsko zako­nodajo. Ta naj bi tudi dolocila ureditveno obmocje gozdov na regionalni in lokalni rav­ni in tudi odgovorila na vprašanje, kje in zakaj se ureja gozdni prostor z gozdnogos­podarskimi nacrti -prostorski del in kje so potrebni še posebni krajinski nacrti za ob­mocje gozdnega prostora. GozdV 54, 1996 439 Zasnova gozdne krajine na državni ravni POVZETEK Krajinska zasnova gozdne krajine na državni ravni kot sestavni del prostorskega plana RS mo­ra omogociti: celovito, ucinkovito, racionalno in pre­gledno razreševanje prostorske problematike. Za­to je v prispevku usmerjeno razmišljanje k razre­ševanju osnovne dileme: kako naj bi bila vkljucena prostorska problematika v gozdnogospodarske na­crte-prostorski del po novi gozdarski zakonodaji in kako je treba obravnavati problematiko, ki je ni mogoce zajeti v sektorsko nacrtovanje pri pripravi nove prostorske zakonodaje. Uvodoma v vsebinsko zasnovo gozdne krajine na državni ravni skušamo razumljivo definirati na­men in cilj zasnove gozdne krajine. S tako defini­ranim namenom in ciljem bi v postopku obravnave in sprejema zasnove gozdne krajine, primerno uve­ljavili gozdnogospodarsko politiko, ki ustrezno us­klajuje javni in zasebni ali podjetniški interes nad gozdovi. Pred 18 Jeti je gozdarstvo tudi že formalno spre­jelo stališca in smernice o temeljnih nalogah goz­darstva pri prostorskem planiranju, ki jih povzema­mo, ker zajemajo še vedno aktualno vsebino. V nadaljevanju navajamo dograjevanje te problema­tike v vsebinskem delu pri pripravi obmocnih gozd­nogospodarskih nacrtov za obdobje 1991 -2000. Analiza in ocena gozdnega prostora in funkcij goz­dov v teh nacrtih, daje vpogled v strokovne podla­ge, ki so lahko izhodišce za oblikovanje vsebinske zasnove gozdne krajine na državni ravni v novih pogojih. Zato smo primerjali rezultate teh analiz z zahtevami nove gozdarske zakonodaje in dodali predloge za dopolnitev teh podlag in razrešitev tistih dHem, ki jih nova gozdarska zakonodaja na­novo uveljavlja ali še ne razrešuje razumljivo. V Sloveniji imajo med naravnimi bogastvi izje­men pomen gozd, naravno okolje in vodovje, vse troje pa je neposredno povezano z gozdom in z gospodarjenjem ter urejanjem gozdnega prostora. Vsebinska zasnova gozdne krajine na državni ravni naj bi omogocila oblikovati ustrezno metodo­logijo urejanja gozdne krajine, olajšala odlocitev, kakšen postopek za sintezo sektorskih nacrtovan] ali usklajevanje lahko upoštevamo pri vkljucevanju gozdov in gozdarstva v integralni nacrt prostorske­ga razvoja in kako je treba razmejiti odgovornosti in naloge pri vzpostavitvi novega sistema za podrocje urejanja prostora. Zato podrobneje predstavljamo razmišljanja o shemi vsebinske zasnove gozdne krajine za državno raven. V njej je, poleg dolocenih uvodnih izhodišc in opisa stanja gozdov in goz­darstva, treba dati ustrezen poudarek negozdar­skim dejavnostim v gozdneni prostoru in ·dolociti izhodišca ter merila za razmejitev gozdnega pro­stora. V presojo ali v ovrednotenje podatkov zaja­memo tako vzrocne analize, možne alternativne cilje, pricakovana nasprotja in njihovo razreševa­ nje. V osrednjem razširjenem delu navajamo raz­mišljanja, kako ovrednotiti gozdno krajino, da bi omogocili ustrezno varstvo in razvoj. V ta namen navajamo že vrsto neposrednih usmeritev ali s.tro­kovnih predlogov za urejanje gozdnega prostora, ki bi dograjevali ali dopolnjevali prostorsko zako­nodajo. Sestavni deli zasnove gozdne krajine naj bi bili: opisni in tabelami del, grafikoni ter karte. Za držav­no raven naj bi bil najpomembnejši opisni del zlasti z usmeritvami, ki bi dolocale osnovno strategijo urejanja gozdnega prostor in tudi izhodišca ter po­stopek urejanja gozdnega prostora na nižjih rav­neh. VIRI 1. Pogacnik, J: Razmišljanje o vkljucevanju pro­storskega (krajinskega) vidika v obmocno gozd­nogospodarsko nacrtovanje, GV, št. 3 2. Pogacnik, J.: Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v obmocnih gozdnogospodarskih nacrtih, GV, Vol. 50 (1992), s. 294-303 3. Pogacnik, J: Strokovne podlage za prostor­ski del nacrtov za gozdnogospodarsko enoto 1. in 2. del, GV, št. 4, 5 in 6, 1995 4. Pogacnik, J.: Program razvoja gozdov in goz­darstva Slovenije, SZG, Ljubljana, 1991 5. Pogacnik, J.: Zasnova gozdne krajine, tipko­pis, Inštitut za krajinsko arhitekturo-BF, Lj. 1996 6. Samoupravna interesna skupnost za gozdar­stvo SR Slovenije: Stališca in smernice o temelj­nih nalogah gozdarstva pri prostorskem planira­nju, Lj. 1979 7. Zbornik posvetovanja ZGDS: Strokovna iz­hodišca za pripravo pravilnikov o gozdnogospo­darskem, gozdnogojitvenem in Jovskogojitvenem nacrtovanju, Lj., 1994 8. Program razvoja gozdov Slovenije, Lj., 1995 9. Zakon o gozdovih, 1993 1 O. Leitfaden zur forstliche Rhamenplanung, MUnchen 19n. 1 1 J~ 440 GozdV 54, 1996 ZAKON O GOZDOVIH IN UREJANJE PROSTORA Forest Act and Land Use Planning (in Slovenia) Sašo GOLos· Izvlecek Golob, S.: Zakon o gozdovih in urejanje prosto­ ra, ~Gozdarski vestnik, št. 9/1996, V slovenšcini. Clanek obravnava dolocbe zakona o gozdovih in na njegovi podlagi sprejetega Programa razvoja gozdov v Sloveniji, ki zadevajo urejanje prostora. S prejetjem obeh aktov je Republika Slovenija po­kazala, kako zelo se zaveda pomena gozdov za ohranjanje narave in zdravega življenjskega oko­lja. V proces urejanja prostora se bo treba v pri­hodnje vkljucevati zlasti s kakovostno pripravlje­nim ovrednotenjem funkcij gozdov oziroma z us­treznimi kartami funkcij gozdov. Te bodo podlaga za raglasitev varovalnih gozdov in gozdov s po­sebnim namenom, prav tako pa tudi za dolocitev ranljivosti gozdov in gozdnega prostora kot kriteri­ja za posege vanju. V clanku so navedene defini­cije funkcij gozdov, iz katerih so v grobem razvid­na tudi že merila za njihovo ovrednotenje. Kljucne besede: urejanje prostora, funkcije goz­dov, ranljivost gozdov, varovalni gozdovi in goz­dovi s posebnim namenom. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Na konferenci Združenih narodov o oko­lju in razvoju se je med številnimi državami tudi Slovenija zavezala, da bo naredila vse, kar je v njeni moci, da se bo z gozdovi gospodarila trajnostno oziroma tako, da bo­do gozdovi zagotavljali ekološke funkcije ter socialne, gospodarske, kulturne in du­hovne potrebe sedanjih in prihodnjih gene­racij. Namen zakona o gozdovih je popolnoma skladen s to za svetovne razmere že skraj­no nujno usmeritvijo in iz nje izpeljanimi resolucijami na evropski ravni, ki jih je Slo- *Mag. S.G., dipl. inž. gozd. Ministrstvo za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano, Parmova 33, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Golob, S.: Forest Act and Land Use Planning (in Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slo­vene. The paper discusses provisions of the Forest Act and of the Forest Development Program of Slovenia that concern !and use planning. With the adoption of both acts the Republic of Slovenia has shown how seriously it is aware of the importance of forests for nature conservation and healthy en­vironment. ln future forest functions maps should be pre pared based on thorough evaluation of the forest !and that will be one of the important bases for the process of Jand use planning. The maps will serve for the declaration of protection forests and the forests with a special purpose as well as for the determination of vulnerability of forests and forest land. The evaluated forest functions are meant to be the main criterion for the potential clearing of forests for other purposes. The possib­le definitions of the forest functions are proposed that partly incorporate the main criteria for their evaluation. Key words: land use planning, forest functions, vulnerability of forests, protection forests and fo­rests with a special purpose. venija podpisala l. 1993 v Helsinkih, saj je njegov cilj zagotoviti sonaravno in vecna­mensko gospodarjenje z gozdovi v skladu z naceli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno delovanje gozdov kot ekosistemov ter uresnicevanje njihovih funkcij. Sloven­ska gozdarska doktrina že vec desetletij goji in razvija nacin sonaravnega in vecna­menskega oziroma trajnostnega gospodar­jenja z gozdovi, zato cilji zakona niso bili neposredno izzvani z omenjeno svetovno usmeritvijo, pac pa je prišla z njo samo potrditev, da smo že dolgo na pravi poti. Po vectisocletnih posledicah razvoja clo­veške civilizacije krajine že dolgo ne gradijo vec samo gozdovi, so pa prav v Sloveniji na pretežnem delu njene površine še vedno prevladujoca krajinska prvina, ki duši nega­tivne vplive agrarnih in tehnoloških ekosiste­mov in omogoca življenje številnim rastli- GozdV 54, 1996 441 nam in živalim v pretežnem delu našega prostora. Cilji urejanja prostora, ki obravnava kraji­no kot celoto, dandanes ne morejo biti bis­tveno razlicni od ciljev, ki veljajo za gozdo­ve. Gre za zagotavljanje trajnostnega raz­voja krajine, v kateri bodo ljudje današnjih in prihodnjih generacij živeli skladno z na­ravnimi danostmi in hkrati dopustili živeti tudi vsem drugim živim bitjem, ki so se razvila v tem prostoru. Kakovost življenja ljudi se torej ne bi smela meriti samo s porabo energije in snovi oziroma z njunim skupnim imenovalcem -dohodkom. V skladu s temi hipoteticnimi cilji urejanja prostora mora biti poskrbljeno, da bodo po­ vršinska razmerja med naravnimi (gozdni­mi), agrarnimi in tehnološkimi ekosistemi taka, da bo zagotovljena biološka pestrost na ekosistemski ravni (kar je prva zahteva konvencije o biološki pestrosti), naloga vsa­kega sektorja posebej pa je, da bodo us­ meritve in omejitve za ravnanje v posa­ meznih tipih ekosistemov zagotavljale nji­hovo funkcijsko trajnost ter vrstno in genet­sko pestrost oziroma v primeru tehnoloških ekosistemov kolikor je mogoce majhno po­rabo energije in snovi. Skladnost vseh kra­ jinskih enot z naravnimi danostmi in proce­ si je tudi temelj za lepoto, privlacnost in bivalno kakovost našega življenjskega oko­lja. Ob nastajanju zakona o gozdovih je ocit­no vladalo prepricanje, da je treba v pripra­vo strokovnih izhodišc za usklajevanje inte­resov v prostoru vkljuciti strokovnjake posa­ meznih sektorjev, in sicer za tisti del prosto­ra, v katerem jim je naložena odgovornost za trajnostni razvoj, in ki ga strokovno tudi najbolje obvladujejo. Celoten slovenski pro­stor naj bi bil tako razdeljen na gozdni, kmetijski in urbani prostor, pri cemer naj bi bili v vsakem izmed njih navzoci poleg glav­nih (tipicnih) tudi netipicni ekosistemi. V gozd­nem prostoru naj bi torej prevladoval gozd in drugi naravni ekosistemi, zlasti nad zgor­ njo gozdno mejo, v kmetijskem strnjena obmocja intenzivneje gospodarjenih kmetij­skih ekosistemov, v urbanem prostoru pa naselja s pripadajocimi funkcionalnimi po­ vršinami. Za izdelavo strokovnih izhodišc za celovi­to usmerjanje trajnostnega razvoja v gozd­ 442 Gozd V 54, 1996 nem prostoru je po zakonu o gozdovih za­ dolžen Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki izdeluje prostorske dele gozdnogospo­darskih nacrtov, posamezne naloge pa pri tem lahko opravljajo tudi koncesionarji. ZGS je ob sodelovanju z drugimi ustreznimi stro­kovnjaki oziroma ob njihovem zaposlovanju zmožen kakovostno opraviti nalogo, ki mu je zaupana, vendar pa je sam, brez podpore in nadaljnje izpeljave v zakonu o gozdovih zastavljenega sistema urejanja prostora, žal, ne bo mogel celovito opraviti. 2 DOLOCBE ZAKONA O GOZDOVIH IN PROGRAMA RAZVOJA GOZDOV V SLOVENIJI, KI ZADEVAJO UREJANJE PROSTORA 2 PROVISIONS OF THE FOREST ACT AND OF THE PROGRAM OF DEVELOPMENT OF FO­RESTS IN SLOVENIA THAT CONCERN THE LAND USE PLANNING Za podrocje urejanja prostora so pomem­bne zlasti tele dolocbe zakona o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: ZOG) in na njegovi podlagi sprejetega programa razvoja goz­dov (v nadaljnjem besedilu: PRG) -doloc­ be so v kurzivi: Pomen gozdov v krajini V PRG so navedene temeljne vloge, ki ponazarjajo pomen gozdov pri ohranjanju narave in varovanju našega okolja: o vloga gozda kot temeljnega ogrodja kra­jine v Sloveniji, ki obnavlja njeno življenjsko moc in varuje pred negativnimi vplivi vse bolj tehnizirane krajine, o vloga gozda kot edinega vecjega ohra­njenega ostanka narave, ki je življenjski pro­stor številnih rastlinskih in živalskih vrst in 1 pomemben dejavnik pri iskanju stikov clo­ veka z naravo, o pomen gozda kot glavnega oskrboval­ca Slovenije s cisto vodo, saj je vecina vodnih izvirov v gozdovih, • varstvo cloveka in njegovih stvaritev 1 pred podnebnimi skrajnostmi in erozijo, pla­zovi, hudourniki, poplavami ipd., '1 • varstvo pred negativnimi vplivi civilizaci­ je, kot so hrup, prah, onesnaževanje voda in zraka. l Skrb za gozd oziroma gozdni prostor kot ! Zakon o gozdovih in urejanje prostora najbolj ohranjeno naravno prvino v krajini, pa tudi za drevje v odprti krajini, je v os­predju že v prvem clenu ZOG, v katerem je dolocen njegov namen: 1. Zakon o gozdovih ureja varstvo, go­ jenje, izkorišcanje in rabo gozdov ter raz­ polaganje z gozdovi kot naravnim bogas­tvom s ciljem, da se zagotovijo: • sonaravno ter vecnamensko gospodar­jenje v skladu z naceli varstva okolja in naravnih vrednot; • trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema; • uresnicevanje njihovih funkcij. 2. Ta zakon ureja tudi pogoje gospo­darjenja z gozdnim prostorom ter s po­ samicnim gozdnim drevjem in skupina­ mi gozdnega drevja zunaj ureditvenih obmocij naselij, da se njihova vloga v oko­lju ohrani in krepi. Cilji gospodarjenja z gozdovi Na podlagi pravne ucvrstitve zavedanja o izjemnem pomenu gozdov v slovenski krajini in v luci konvencije o biološki pestro­sti so bili v PRG doloceni tile cilji gospodar­jenja z gozdovi, ki zadevajo tudi -urejanje prostora: 1. Ohranitev in trajnostni razvoj goz­dov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proi­zvodnih funkcij Cilj vkljucuje: • ohranitev in krepitev bioekološke stabil­ nosti gozdnih ekosistemov in trajnostno ter sonaravno ravnanje z njimi; • ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti ter varovanje redkih ali ogroženih vrst in ekosistemov v gozdu, pa tudi ohranjanje in vzpostavljanje primerne­ga življenjskega okolja za vse avtohtone vrste prosto živecih živali; • ohranjanje in krepitev varovalne vloge go­zdov, ki se kaže v zmanjšanju erozije, moci vetra, hrupa, snežnih plazov ter v izboljševa­nju vodnih razmer, blaženju podnebnih skraj­nosti in v prispevku gozda k cistosti zraka; • razvoj gozdov in dejavnosti z name­nom rabe gozdov za rekreacijo, turizem, vzgojo, pouk in raziskovanje; • pospeševanje estetske funkcije gozdov. 2. Ohranitev naravnega okolja in eko­loškega ravnotežja v krajini Cilj vkljucuje: . • ohranjanje in izboljševanje cistosti zra­ka, katerega vsebnost necistoc ne sme biti škodljiva za obstoj in razvoj naravnih gozdov; • ohranitev primerne gozdnatosti v vseh slovenskih krajinah in preprecevanje drob­ljenja gozdnih površin; • ohranitev. vzpostavitev in oblikova­ nje gozdnih robov ter skupin drevja, po­sameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omej kov zu­ naj gozda; • skrb za ohranitev in razvoj naravnih ekosistemov nad zgornjo gozdno mejo (predvsem ekosistemov z o/esenelimi rast­ linami); • skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru. 3. Ohranitev poseljenosti in kultivira­nosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju Zgoraj navedeni cilji so bili sprejeti v dr­žavnem zboru Republike Slovenije in torej ne zavezujejo samo dejavnosti gozdarstva, kot se vcasih sliši, temvec prav vse dejav­ nosti, ki lahko vplivajo na gozd, gozdni pro­ stor in posamezno drevje oziroma skupine gozdnega drevja v odprti krajini, zato mora­jo biti upoštevani pri zasnovi prav vseh pro­storskih aktov. 3 URESNICEVANJE CILJEV GOSPO· DARJENJA Z GOZDOVI 3 IMPLEMENTATION OF THE FOREST MANA· GEMENT GOALS Uresnicevanje ciljev gospodarjenja z goz­dovi se zagotavlja zlasti z nacrti za gospo­darjenje z gozdovi, v katerih se med dru­gim dolocijo (ZOG) tudi pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor oziroma pogoji za gospo­darjenje z živalskim svetom. ZOG tudi doloca, da imajo gozdnogos­podarski naClti splošni in prostorski del, ki morata biti med seboj usklajena in se GozdV 54, 1996 443 praviloma sprejemata istocasnO. Obvezno izhodišce za izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov so stopnja varovanja okolja pred obremenitvami in varstveni režimi zavaro­vanih naravnih bogastev. Dolocila ZOG v zvezi z nacrti za gospo­darjenje z gozdovi nadgrajujejo tele usme­ritve PRG: • Nacrtovanje mora temeljiti na celost­nem in naravi gozda prilagojenem ter pro­storsko predstavljivem informacijskem si­ stemu. • Pri izdelavi teh nacrtov naj poleg goz­darskih sodelujejo tudi drugi strokovnjaki, v nacrtovalski proces pa je treba pritegniti tudi lastnike gozdov. • Vsebina prostorskih delov gozdnogos­ podarskih nacrtov mora biti obvezna stro­kovna podlaga krajinskim nacrtom in dru­gim nacrtom s podrocja urejanja prostora. • Nacrtovanje mora omogociti dinamicno prilagajanje naravnim procesom, vlogam go­ zdov in razlicnim motnjam pri gospodarje­nju z gozdovi. • Intenzivnost nacrtovanja mora biti prila­gojena intenzivnosti gospodarjenja z goz­dovi ter rabe gozdov in gozdnega prostora. 4 FUNKCIJE GOZDOV 4 FOREST FUNCTIONS V splošnem delu gozdnogospodarskega nacrta obmocja in gospodarske enote se dolocijo funkcije gozdov in njihovo ovred­notenje. Dolocitev in ovrednotenje funkcij imata zlasti tale pomen: 1. Razglasitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom Po ZOG je treba gozdove, v katerih je izjemno poudarjena katera koli ekološka funk­ cija, razglasiti za varovalne gozdove z zako­nom. Prav tako je treba za zavarovano na­ ravno bogastvo razglasiti z zakonom tudi goz­dove, v katerih je izjemno poudarjena razisko­valna funkcija, higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne de­dišcine. ZOG tudi doloca, da se lahko gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zašcitna, re­kreacijska, turisticna, poucna, obrambna ali estetska funkcija, razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Razglasitev se opravi: • s prostorskim delom gozdnogospodar­skega nacrta gospodarske enote, ce je iz­jemna poudarjenost funkcij gozdov v inte­resu lokalne skupnosti; • s prostorskim delom gozdnogospodar­skega nacrta obmocja, ce je izredna pou­darjenost funkcij gozdov v širšem interesu. S predpisom, s katerim se gozd razglasi za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, se dolocijo režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega re­žima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda s posebnim na­menom. ZOG je torej dolocil, da sta prostorska dela gozdnogospodarskega nacrta enote oziroma obmocja v primeru, da se z njima razglasijo gozdovi s posebnim namenom, predpisa oziroma prostorska akta, podlaga za odlocitev o razglasitvi pa je v vseh pri­merih ovrednotenje funkcij gozdov. 2. Dolocitev ranljivosti gozdov in gozd­nega prostora kot kriterija za posege v gozd in gozdni prostor Po ZOG sta poseg v gozd oziroma v gozdni prostor poleg posegov, dolocenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krcitev go­zdov ter izkorišcanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozd­nim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. Za posege v gozd in gozdni prostor je potreb­no dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti so­glasje ZGS. Pri izvrševanju teh dolocb zakona je tre­ba odgovoriti zlasti na dve vprašanji: a) Katere površine se štejejo za gozdni prostor? b) Po kakšnih merilih ZGS izda soglasje 1 ali pa ga ne izda? ad a) V ZOG je pojem gozdnega prostora zelo nedorecen. Po eni strani je gozdni pro­), stor definiran zelo široko: to je gozd in ne­ gozdno zemljišce, ekološko oziroma funk­cionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresnicevanje funkcij goz­da. Po drugi strani pa je gozdni prostor posredno v definiciji ureditvenega obmocja 1 444 GozdV 54, 1996 Zakon o gozdovih in urejanje prostora gozdov opredeljen dokaj ozko: 'Vreditveno obmocje gozdov je s prostorskimi planskimi akti lokalnih skupnosti oziroma republike do­ loceno geografsko zaokroženo obmocje gozdnega prostora, zmanjšano oziroma po­vecano za površino, ki je predvidena za krci­tev oziroma razširitev. Ureditveno obmoc· je gozdov zajema tudi negozdno infra­strukturo in druga negozdna zemljišca, objekte in naprave, ki ne izpolnjujejo po­gojev za ureditveno obmocje po drugih predpisih.'' V ZOG torej ni tocno doloceno kdo in kako naj doloci gozdni prostor. Zdi se, da bi bilo najprimerneje, da se ga doloci ob ovrednote­nju funkcij gozdov, pri cemer pa bo treba poleg ureditvenega obmocja naselij, ki ga omenja tudi ZOG, upoštevati tudi ureditve­no obmocje kmetijskih zemljišc; tu bo po­trebno usklajevanje s predstavniki kmetijs­ tva. ad b) Za preucitev izdaje soglasja za po­seg v gozd in gozdni prostor mora ZGS uporabljati preverljiva merila. Nedvomno je za ta namen najprimernejše prav kakovost­ no ovrednotenje funkcij gozdov, ki temelji na kar se da strokovno utemeljenih in splo­šno sprejemljivih merilih. 3. Oblikovanje optimalne strukture in sestave gozdov glede na poudarjenost funkcij Sonaravne gospodarjenje z gozdovi je že po svoji definiciji usmerjeno v oblikovanje biološko in mehansko stabilnih gozdov, ki so pestri po svoji zgradbi in drevesni sesta­ vi. Taki gozdovi lahko hkrati optimalno iz­polnjujejo ekološke, socialne in proizvodne funkcije. Nedvomno pa nekatere funkcije zahtevajo, da nacin dela z gozdom oziro­ma njegovo zgradbo prilagodimo specific­ nim zahtevam, ki izhajajo iz izjemne pou­darjenosti posamezne funkcije. 5 DOLOCITEV IN OVREDNOTENJE FUNK­CIJ GOZDOV 5 DETERMINATION AND EVALUATION OF FO­ REST FUNCTIONS Merila za dolocitev in ovrednotenje funk­cij gozdov tako kot drugo vsebino nacrtov za gospodarjenje z gozdovi po ZOG pred­ piše minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave oziroma kulturne dedišcine. Pri ovrednotenju funkcij gozdov bi moral omenjeni predpis izhajati iz dejstva, da je le malo funkcij. ki jih posamezni gozdovi sploh ne opravljajo (turisticne funkcije npr. ne mo­rejo opravljati gozdovi z izjemno poudarje­no obrambno funkcijo). Iz takega razume­vanja v zakonu dolocenih funkcij gozdov izhajajo tudi predlagane definicije posamez­nih funkcij (z besedice "zlasti" povemo, da posamezne funkcije opravljajo tudi drugi go­zdovi): a) Ekološke funkcije Varovanje gozdnih zemlj'išc in sestojev (varovalno funkcijo) opravljajo zlasti gozdo­ vi, ki: • zagotavljajo odpornost tal na erozijske pojave, ki jih povzrocata voda in veter; • preprecujejo zemeljske in snežne pla­ zove, usade in valjenje kamenja; • so v predelu nad mejo strnjenega goz­da in v drugih zelo ranljivih ekoloških raz­merah. Hidrološko funkcijo opravljajo zlasti goz­dovi, ki ohranjajo cistost podtalnice oziro­ ma vode, ki pronica v podzemni svet na krasu, stojecih in tekocih voda ter uravna­vajo vodni odtok v obmocjih, ki so pomem­bna za oskrbo z vodo. Biotopsko funkcijo opravljajo zlasti gozdo­vi, ki v krajini zagotavljajo pestrost življenja oziroma so pomembni kot življenski prostor redkih ali ogroženih prosto rastocih rastlin oziroma redkih, ogroženih ali ekosistemsko pomembnih vrst prosto živecih živali. Klimatsko funkcijo opravljajo zlasti goz­dovi, ki varujejo kmetijske površine pred vetrom ali pozebo oziroma lokalno izboljšu­jejo podnebne razmere v obmocjih naselij. b) Socialne funkcije Zašcitno funkcijo opravljajo zlasti gozdo­ vi, ki varujejo gospodarske, predvsem in­ frastrukturne objekte ter naselja pred na­ravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj ali njihovo nemoteno delovanje. Higiensko-zdravstveno funkcijo opravlja­jo zlasti gozdovi, ki varujejo bivalna in turi- GozdV 54, 1996 445 sticna naselja in rekreacijske površine pred škodljivimi ali nadležnimi vplivi imisij, zlasti hrupa, prahu, aerosolov, plinov in ža!cenja oziroma blažijo škodljive ali nezazelene ucinke industrijskih objektov. Obrambno funkcijo opravljajo zlasti goz­dovi na obmocju vojaških in policijskih ob­jektov. Rekreacijsko funkcijo opravljajo zlasti go­zdovi, ki so pomembni kot rekreacijski pro­ stor za obiskovalce in omogocajo ljudem stik z naravo, mir in spremembo okolja. Turisticno funkcijo opravljajo zlasti goz­dovi, ki oblikujejo funkcionalno ali estetsko celoto turisticnih objektov oziroma turistic­ nih poti. Poucno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki so namenjeni seznanjanju javnosti z last­ nostmi in zakonitostmi gozda in njegovih funkcij ter z drugimi ekosistemi v gozdnem prostoru ter z delom v gozdu, in so oprem­ljeni z ucnimi potmi, ucnimi objekti ali mu­zeji na prostem. Raziskovalno funkcijo opravljajo gozdovi, ki so namenjeni raziskovanju naravnih za­ konitosti gozda in drugim podobnim razi­ skavam. Funkcijo varovanja naravne in kulturne dedišcine in drugih vrednot okolja opravlja­jo zlasti gozdni rezervati ter gozdovi, dre­ vesa in redki ekosistemi v gozdnem prosto­ru, ki so zaradi izjemnih naravnih vrednot opredeljeni kot naravna dedišcina, ter goz­dovi, ki so v vplivni okolici objektov kulturne dedišcine, jih prerašcajo ali so njihov del. Estetsko funkcijo opravljajo zlasti gozdo­ vi, ki imajo izjemno, splošno priznano es­ tetsko vrednost. c) Proizvodne funkcije Lesnoproizvodno funkcijo opravljajo zla­sti gozdovi na rodovitnih rastišcih, na kate­rih je mogoce pridelovati vecje kolicine ka­kovostnega lesa. Funkcijo pridobivanja drugih gozdnih do­brin opravljajo zlasti gozdovi, ki omogocajo nabiranje oziroma pridobivanje vecjih koli­cin nelesnih gozdnih dobrin. Lovnogospodarsko funkcijo opravljajo zla­ sti gozdovi in z njimi povezani ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so pomembni za iz­ boljšanje prehranskih in drugih življenjskih razmer za divjad, ki jo je dovoljeno loviti. Pri ovrednotenju funkcij gozdov je treba upoštevati, da imajo ekološke prednost pred socialnimi, socialne pa pred proizvod­nimi. 6 DELO V PRIHODNJE 6 FUTURE ACTIYITIES Na podrocju vkljucevanja gozdarstva v urejanje prostora se je treba v prihodnje zlasti osredotociti v: • dolocitev in ovrednotenje funkcij goz­dov in njihovo prostorsko ponazoritev na vsem prostoru Republike Slovenije; • dolocitev gozdnega roba in meril za do­locitev katastrskih razredov gozda, na pod­lagi cesar bo mogoce bolj kakovostno vodi­ti zemljiški kataster; • izdelavo usklajenih meril za dolocitev gozdnega prostora; • pripravo strokovnih podlag za zakon, s . katerim se bodo razglasili varovalni gozdo­ vi in gozdovi s posebnim namenom po 43. clenu in po prvem odstavku 44. clena ZOG; • izdelavo strokovnih podlag za gospo­darjenje s posamicnim gozdnim drevjem oziroma s skupinami gozdnega drevja zu­ naj naselij; • izdelavo vsaj najnujnejših vsebin pro­storskih delov gozdnogospodarskih nacr­tov, s katerimi se je treba skladno s PRG vkljuciti v prostorsko planiranje na lokalni in državni ravni. 446 Gozd V 54, 1996 Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora Co-operation of the Slovenia Forest Service in Spatial Planning Živan VESELIC* Izvlecek Veselic, ž.: Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora. Gozdarski vestnik št. §3/1996. V slovenšcini, cit. lit. 5. Clanek obravnava vlogo, ki jo ima Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba pri urejanju prostora, ki je vse bolj obremenjen ozira~ ma so pritiski nanj zaradi želje po razlicnih rabah vedno vecji. Navedene so naloge, ki jih na podroc~ ju urejanja prostora Zavodu za gozdove Slovenije doloca Zakon o gozdovih, ter prioritetne naloge Zavoda v zvezi s pripravo prostorskih vsebin gozdM negospodarskih nacrtov in drugimi nalogami na podrocju urejanja prostora. Kljucne besede: urejanje prostora, Zakon o gozdovih, Zavod za gozdove Slovenije, gozdneM gospodarski nacrt. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Življenski prostor je na našem planetu, ki mu je usoda že pred davnimi leti dolocila premer, nekaj pozneje pa odnos med kop­nim in morjem, nedvomno omejena dobri­ na. Tudi v Sloveniji so pritiski na prostor zaradi želje po njegovi razlicni rabi vse vec­ ji, obremenitev gozda ali poseg vanj pa se pri teh potrebah zdita vse preveckrat naj­preprostejši in najmanj škodljivi rešitvi. Zaradi navedenega se pri nacrtovanju go­zdarji srecujemo z narašcajoco potrebo po uskladitvi rabe prostora z drugimi uporab­ niki oziroma dejavnostmi v prostoru. ProM stor postaja vse pomembnejša vsebina ta­ko nacrtovanja v gozdarstvu kot tudi kon­kretnega operativnega dela gozdarjev na terenu. Lahko recemo, da se obseg dela z gozdom razširja. Delo na usmerjanju raz­voja gozdnega ekosistema v ožjem smislu Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Veselic, ž.: Co-operation of the Slovenia Forest Service in Spatial Planning. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene, lit. quot. 5. The article focuses on the role of the Slovenia Forest Service as a public service in spatial plan­ning, with the space being increasingly affected and exposed to great pressures demanding its multiple utilization. The tasks which are assigned to the Forestry Institute in the Forestry Act regar­ding spatial planning as well as priority tasks of the Institute regarding the elaboration of spatial topics in forest management plans and other functions in the sphere of spatial planning are enumerated. Key words: spatial planning, Forestry Act, Slo­venia Forest Service, forest management plan. ostaja skoraj v izkljucni domeni gozdarjev (glede živalskega sveta v sodelovanju z lovskimi organizacijami), zaradi narašcajo­cih vplivov civilizacije na gozdove (onesnaM ženje okolja z vsemi posledicami za gozd, prevelika številcnost nekaterih vrst divjadi, obremenitev gozdov z rekreativnimi obiski vseh vrst itd.) pa zahtevnost tega dela celo mocno narašca. Hkrati pa smo, zaradi teM meljitega poznavanja gozdnega prostora, ranljivosti rastišc in življenskih združb na njih ter vlog gozda in gozdnega rastja za življenje krajine, nedvomno poklicani, da ze­lo aktivno sodelujemo pri strateških preso­jah o rabi prostora. Pri tem mislim na preso­je, ki imajo, upoštevajoc prav vse dejavnike -naravne, razvojno gospodarske, kulturne, obrambne in druge -nalogo zagotoviti opti­malno rabo vsega prostora in optimalno izrabo naravnih virov. To pa je že naloga celovitega prostorskega planiranja. Gozd v Sloveniji pokriva prek polovice slovenskega ozemlja. Analize kažejo, da je v Sloveniji le cetrina krajine take, da gozd v njej površinsko ne prevladuje (Golob, Ko­vac, Žonta, Campa 1994). Tudi ocene na GozdV 54, 1996 447 osnovi Zakona o gozdovih, ki v 3. clenu gozdni prostor doloca kot gozd in negozd­no zemljišce, ki je ekološko ali funkcionalno povezano z gozdom, kažejo, da je gozdne­ga prostora v Sloveniji kar okrog 75 % po­vršine Slovenije. Gozdarstvo je skozi izkuš­nje pri obvladovanju gozdnih prostranstev razvilo organizacijo, clenitev prostora, tehM nike inventur in nacrtovanja, ki nam omaM gocajo obvladovati ta prostor. Zaradi velikega deleža vsega prostora, ki ga gozdarji informacijsko in tudi širše stro­kovno obvladujemo, zaradi pogoste razpr­šenosti gozda med zemljišca za drugo ra­bo, zaradi narašcajoce teže našega stro­ kovnega dela na prostorskih presojah ter zaradi nujnih uskladitev vseh uporabnikov prostora že v fazi nacrtovanja rabe prosteM ra, tudi gozdnega, se je zakonodajalec ob sestavi novega Zakona o gozdovih odlocil nameniti posebno težo prostorski vsebini gozdnogospodarskih nacrtov ter postopkom njihovega usklajevanja med razlicnimi upo­rabniki prostora. Rodil se je prostorski del gozdnogospodarskega nacrta, kot njegov posebni del, ter zakonski zapis (v 14. cle­nu), da se ta del gozdnogospodarskega nacrta sprejema po dolocbah predpisov o urejanju prostora. Ne glede na to, kaj bo pisalo v predpisih o urejanju prostora glede sprejemanja pro­storskih delov gozdnogospodarskih nacr­tov gospodarskih enot in obmocij in negle­de na to, kako bo morebitno medresorsko usklajevanje v podrobnosti dolocilo vsebino prostorskih delov gozdnogospodarskih na­crtov, je na dlani, da bomo morali ob izde­lavi gozdnogospodarskih nacrtov vsebinam njihovih prostorskih delov ter uskladitvam teh vsebin z razlicnimi uporabniki prostora v prihodnje posvetiti posebno pozornost. 2 NALOGE ZAVODA ZA GOZDOVE SLO­VENIJE V ZVEZI S PRIPRAVO PROSTOR­SKIH VSEBIN GOZDNOGOSPODARSKIH NACRTOV IN DRUGE NALOGE PRI URE­JANJU PROSTORA 2 THE FUNCTIONS OF THE SLOVENIA FO­REST SERVICE REGARD/NG THE ELABORA­T/ON OF SPA TIAL TOP/GS IN FOREST MANA­GEMENT PLANS AND OTHER FUNCTIONS IN LANDSCAPE PLANNING Zakon o gozdovih v 14. in 56. clenu dolo­ca, da gozdnogospodarske nacrte izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. V prvem odstavku 8. clena Zakona o goz­dovih je med drugim zapisano, da se z nacrti za gospodarjenje z gozdovi dolocijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in posega­nje v gozdni prostor. V 8. odstavku 14. clena je posebej zapi­sano, da Zavod pripravlja tudi prostorske dele gozdnogospodarskih nacrtov. 21. clen Zakona o gozdovih doloca, da je potrebno za posege v gozd in gozdni pro­stor pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi o urejanju prostora ter da je potrebno k takemu dovoljenju pridobiti soglasje Zavo­da za gozdove Slovenije. Drugi odstavek istega clena doloca, da je tretJa pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije tudi k dovoljenju za poseg v pro­stor za graditev objektov zunaj gozda, ce je iz porocila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta ne­gativno vplivali na gozdni ekosistem in funk­cije gozda. 20. clen Zakona o gozdovih doloca nalo­ge Zavoda v zvezi z gospodarjenjem s po­samicnim gozdnim drevjem oziroma s sku­ pinami gozdnega drevja zunaj naselij. Delo Zavoda za gozdove Slovenije je to­rej prežeto z obravnavanjem prostorskih vsebin, nacrtovanjem rabe gozda in gozdM nega prostora in v primeru vsebin 21. (pre­hodno tudi 92.) clena Zakona o gozdovih tudi z odlocanjem o upravnih stvareh v zvezi z urejanjem prostora na osnovi javnega po­ oblastila (danega z drugim odstavkom 56. clena Zakona o gozdovih). Ne glede na status prostorskih delov gozd­nogospodarskih nacrtov je naloga Zavoda za gozdove Slovenije, da vse navedene na­loge s podrocja urejanja prostora izvaja od­govorno in strokovno kar najbolje. 448 Gozd V 54, 1996 Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora Naloge, ki jih na podrocju urejanja pro­stora Zakon o gozdovih doloca Zavodu za gozdove Slovenije, so strokovno zahtevne in obsežne. Obravnavane naloge je Zavod za gozdove Slovenije strokovno in organi­ zacijsko sposoben izvesti, probleme pa mu povzroca nezapolnjenost sistemiziranih de­lovnih mest in preskromna sredstva za na­ bavo informacijske opreme. 3 PRIORITETNE NALOGE ZAVODA ZA GOZDOVE NA PODROCJU UREJANJA PROSTORA 3 PRIORITY TASKS OF THESLOVENIA FOREST SERVICE IN THE FIELD OF SPAT/AL PLANNING Ovrednotenje funkcij gozdov in gozdne­ga prostora Evaluation of forest functions and forest space Gre za osrednjo strokovno nalogo na po­drocju urejanja gozdnega prostora, ki naj omogoci celovito presojo vsakega dela goz­da in gozdnega prostora v procesu doloci­tve rabe gozda in gozdnega prostora, bodi­si ob izdelavi gozdnogospodarskih nacrtov bodisi ob nakljucnih potrebah po presoji primernosti obremenitve gozda z doloceno dejavnostjo ali posegom v gozd in gozdni prostor. Gozd in gozdni prostor bomo v tem po­gledu razcleniti na funkcijske enote, od ka­terih bo vsaka imela doloceno kombinacijo stopenj poudarjenosti ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij. Ves gozdni prostor naj bi na funkcijske enote razclenili na ravni podrobnosti, ki jo dopušca merilo karte 1 :25.000 (kar naj bi dolocal tudi Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na­crtih, ki je v pripravi), bolj obremenjenim predelom pa imamo v nacrtu funkcije dolo­citi podrobneje. Meje funkcijskih enot imamo v nacrtu na vektorski nacin povzeti v racunalniški medij (v poseben sloj), v bazi podatkov pa bo za vsako funkcijsko enoto zabeleženo: • utemeljitev funkcij, • primernost oziroma ogroženost funkcij, • potrebni ukrepi zaradi funkcij, • stopnja nujnosti ukrepov. Ni predvideno, da bi bila vsaka funkcijska enota svoj odsek, saj bi s tem brez potrebe do skrajnosti razclenili gozdove, razen se­veda v primerih, ko bi bil zaradi velike pou­darjenosti katere od ekoloških funkcij dolo­ cen gozd razglašen za varovalni gozd ali bi bil zaradi velike poudarjenosti katere od drugih funkcij dolocen gozd razglašen za gozd s posebnim namenom. Nekatere od funkcij, ki jih doloca Zakon o gozdovih, smo sposobni gozdovom dolociti in jih ustrezno ovrednotiti samo gozdarji in bomo delo v glavnem opravili gozdarji sa­mi, pri nekaterih od njih pa bomo potrebo­vali konzultacijo strokovnjakov drugih strok oziroma dejavnosti. Znanje o funkcijah posameznih predelov gozda bomo bogatili, funkcije gozdov se s casom tudi spreminjajo, zato informacije o funkcijah gozdov ne bodo nekaj stalnega, nujno pa je, da ob casu izdelave gozdno­gospodarskega nacrta napravimo njihovo revizijo in upoštevamo najnovejše stanje v pogledu funkcij gozdov in gozdnega pro­stora v gospodarski enoti, saj te informacije neposredno vplivajo na naravo nacrtovanih ukrepov v gozdu in gozdnem prostoru, na njihov obseg in intenzivnost, cas in nacin njihove realizacije itd. Zato je tudi clenitev gozda in gozdnega prostora glede na funk­cije tako pomembna vsebina gozdnogos­podarskega nacrta. Priprava predloga obmocij varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom The setting up of protection forest areas and the forests of special purpose Na podlagi kriterijev za posamezne stop­nje poudarjenosti funkcij, kot so zapisani v delovnem gradivu osnutka Pravilnika o goz­dogospodarskih in gozdnogojitvenih nacr­tih, po obmocjih že preverjamo ustreznost dolocitve obmocij gozdov, ki so bili po ob­mocnih nacrtih za obdobje 1991-2000 za­radi poudarjenih funkcij posebej obravna­vani (izloceni). Najprej preverjamo ustrez­nost dolocitve obmocij tistih gozdov, ki so bili posebej obravnavani zaradi funkcij, za­radi katerih se gozdovi razglasijo za varo­ valne oziroma za gozdove s posebnim na­menom z zakonom. Gozd V 54, 1996 449 Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora Dograditev prostorskega informacijske­ ga sistema Supplementing spatial information system Nacrtovanje rabe gozdnega prostora ter postopek usklajevanja o njegovi rabi med razlicnimi uporabniki prostora oziroma de­javnostmi v prostoru zahtevata kakovostne informacije o prostoru -objektivne, pro­storsko locirane (to omogoca tudi ponovi­tev snemanj), statisticno dovolj zanesljive ter smotrno ažurne, po vsebini prilagojene potrebi usmerjanja razvoja krajine in gozd­ nega ekosistema in vsem strokovnim ob­ravnavam v zvezi z dolocitvijo usklajene rabe gozdnega prostora. Vsi razpoložljivi podatki o gozdnih rastiš­cih, vsi podatki gozdnih inventur, tekocih in za desetletja nazaj, vse evidence secenj in izvedenih gojitvenih in varstvenih del v goz­dovih, pomembnejše vsebine opisov goz­dov ob izdelavi gozdnogospodarskih nacr­tov gospodarskih enot, nekatere vsebine gojitvenih nacrtov, podatki popisov usklaje­nosti rastlinojedov z gozdnim okoljem, po­datki o poškodovanosti gozdov zaradi dru­gih abiotskih in biotskih vplivov, podatki o odprtosti gozdov s prometnicami, podatki o funkcijah gozdov in drugi podatki morajo biti zajeti v celovitem informacijskem siste­mu in morajo biti v pomoc pri strokovnem delu usmerjanja razvoja gozdov in gozdne­ga prostora na vseh ravneh, tako pri sesta­vi gozdnogojitvenih nacrtov, lovskogojitve- Foto Špela Habic: Kras se zarašca nih nacrtov, kot gozdnogospodarskih nacr­tov gospodarskih enot in obmocij, vkljucu­joc njihove prostorske dele. Takšnega informacijskega sistema in nje­gove celovite izrabe si brez sodobne teh­nologije ni mogoce zamisliti. Zavod za gozdove Slovenije si veliko pri­zadeva in vlaga, kolikor je le mogoce ob omejenih proracunskih sredstvih tudi de­narja, za oblikovanje in delovanje opisane­ ga informacijskega sistema ter za uspo­ sabljanje vsega strokovnega kadra, da bi ga lahko pri delu kar najbolje izkoristil. Že v fazi priprav na vsestransko povezano ob­ ravnavo gozda in gozdnega prostora se kažejo izrazite prednosti enotno organizira­ ne javne gozdarske službe. VIRI 1."" Zbornik posvetovanja Strokovna izhodišca za pripravo Pravilnika o gozdnogospo-darskem, gozdnogojitvenem in lovskogojitvenem nacrtova­ nju, Ljubljana 1994 2. Gašperšic, F., 1991: Razmejitev med gozd­nogospodarskim nacrtovanjem ob izdelavi nacrtov gospodarskih enot in gozdnogojitvenim nacrtova­ njem, GozdV 9-10/91, Ljubljana 3. Gašperšic, F., 1995: Gozdnogospodarsko na­crtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi, Ljub­ljana 4. *Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93 5. *Delovno gradivo osnutka Pravilnika o gozd­nogospodarskih in gozdnogojitvenih na-crtih (na­slov osnutka v pripravi) 450 Gozd V 54, 1996 J Prostorski vidiki gozdarskega nacrtovanja-primer Slovenije in Švice Environmental Aspects of the Forest Planning -Examples of Slovenia and Switzerland Marko KOVAC * Izvlecek Kovac, M.: Prostorski vidiki gqzdarskega nacr­tovanja -primer Slovenije in Svice. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenšcini, cit. lit. 14. Vse vecja skrb za ogroženo okolje narekuje oblastem, javnosti in nosilcem dejavnosti v prosto­ru vecje medsebojno povezovanje, ki naj bi pripo­moglo k socasnemu reševanju okoljskih proble­mov in preprecevanju nezaželenih dogodkov in procesov. Pred novim izzivom se je z novo zako­nodajo, sprejeto v l. 1993, znašlo tudi gozdarstvo, ki poslej ne bo obravnavalo samo strogo gozdar­skih tem, marvec bo postalo dejavni sooblikovalec slovenske krajine. V tej zvezi so v prispevku nani­zana nekatera razmerja med prostorskim in goz­darskim nacrtovanjem, kot konkretna primera de­žel z razlicnima nacrtovaJskima konceptoma pa sta prikazani Slovenija in Svica. Primerjava obsega organiziranost in instrumen­te gozdarskega nacrtovanja, vsebino nacrtovanja, organizacijo nacrtovanja in postopek potrjevanja nacrtov. Kljuclne besede: gozdarsko nacrtovanje, Slo­venija, Svica. 1 SPLOŠNO O RAZMERJU MED PRO­STORSKIM IN GOZDARSKIM NACRTO­VANJEM 1 GENERAL REMARKS ON THE RELATION BETWEEN SPATIAL AND FORESTRY PLAN­NING Definicija "prostorskega" nacrtovanja, kljub pogosti rabi tega pojma in njegovih sinoni­mov (npr. krajinsko nacrtovanje, regionalno nacrtovanje, ruralno planiranje oziroma us­treznim tujim izrazom landscape planning, regional planning, Landschaftsplanung) v • Mag. M. K. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Kovac, M.: Environmental Aspects of the Forest Planning-Examples of Slovenia and Switzerland. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene, lit. quot. 14. Jn order to salve environmental problems simul­taneously and to prevent endangered environment from undesirable events and processes a better cooperation between authorities, public and vari­aus disciplines is necessary. The Jaunch of a new forest act in 1993 demands from Slovenian fore­stry not to deal only with forestry themes, but to become an active partner in designing our lands­capes. This article therefore deals with two sub­jects: with general relationships between environ­mental and forest management planning and with comparison of relatively diverse planning concepts, developed in Slovenia and Switzerland. The comparison encompasses an organisation and instruments of the forest management plan­ning, the contents of the forest management plans as well as the procedure for preparing and adop­ting forest management plans. Key words: forest planning, Slovenia, Switzer­land. svetu še ni dorecena. V tem prispevku ra­zumemo "prostorsko" nacrtovanje kot pro­ces celostnega usklajevanja clovekovih zahtev do lastnega okolja na eni strani in zmogljivosti okolja na drugi. Glede na to, da se z neposrednim nacrtovanjem in gos­podarjenjem ekosistemov (rab prostora) pravzaprav ukvarjajo številne discipline, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, industrija, urba­nizem itn., "prostorsko" nacrtovanje ni do­loceno kot samostojno strokovno podrocje, marvec kot metodicno orodje nosilcev na­crtovanja in oblasti, s katerim le-ti usklaju­jejo dejavnosti razvoja države oziroma lo­kalnih skupnosti in jih usmerjajo na tak na­cin, da samoregulacijske zmogljivosti oko­lja niso presežene. Rezultat koordiniranega GozdV 54, 1996 451 Prostorski vidiki gozdarskega nacrtovanja -primer Slovenije in !ivice nacrtovalskega procesa je prostorski nacrt, ki predstavlja usklajeno tekstovno in vizual­no sintezo vseh podrocnih nacrtov. Glede na tako pojmovanje v prispevku ne poudar­jamo posebej prostorskega nacrtovanja niti ne uporabljamo pojma "gozdno-prostorsko" nacrtovanje, ki prostorski vidik samo pou­darja. Gozd je namrec prostor, ki v devet­desetih letih pokriva 53 % nacionalnega ozemlja ("'1995/1), zaradi od nekdaj pre­cejšnjih prostorskih razsežnosti pa je goz­darsko nacrtovanje že od samih zacetkov urejanja moralo up?števati ta vidik. Ceprav ni tega nikoli posebej poudarjalo, je gozdarstvo z vec kot stoletno zgodovino nacrtovanja (urejanja) gozdnega prostora pomembno prispevalo k razvoju in k delu celostnega prostorskega nacrtovanja (Bach­mann 1991, prim. Korošec 1978). Do ne­davnega predvsem z ohranjanjem gozdov na regionalni ravni in s povecevanjem nji­hove stabilnosti (povecan lesni volumen, naravno obnavljanje gozdov z rastišcem pri­ mernimi drevesnimi vrstami itn.), v zadnjem casu, ko sta tako ogroženost okolja kot osvešcenost ljudi vse vecja, pa predvsem tako, da poskuša ohraniti in zašcititi vse funkcije gozda. Odmevnost podrocnega, v našem prime­ru gozdarskega nacrtovanja, v javnosti nik­jer v svetu ni samo odraz strokovnega zna­ nja. Odvisna je še od strokovno-politicne organiziranosti držav, od stopenj njihove centralizacije, tradicije nacrtovanja, pove­ zav in sodelovanja vseh nosilcev in udele­žencev nacrtovanja pa tudi od iznajdljivosti/ pronicljivosti posameznih strok, ki zastopa­jo smeri podrocnega nacrtovanja. Odsev množice dejavnikov so razlicni modeli, ki si jih prizadevajo razviti in uveljaviti razlicne dežele. V Sloveniji npr. že dve desetletji razvijamo gozdnogospodarsko nacrtovanje v obmocnih in gozdnogospodarskih eno­tah, ki se vkljucuje v sistem nacrtovanja države in lokalnih skupnosti in samodejno vkljucuje prostorski vidik. V Avstriji so v dopolnilo klasicnemu urejanju gozdov raz­vili in uzakonili t.i. "Waldentwicklungspla­nung" (BLF 1988), ki je nekakšno gozdar­sko nacrtovanje z mocno poudarjenim pro­storskim vidikom in se prvenstveno ukvarja z nacrtovanjem funkcij gozda na regionalni ravni, v Švici podoben model kot v Avstriji 452 GozdV 54, 1996 še preucujejo (Bachmann 1991, 1995, Ber­nasconi 1995, BUWAL 1996/1, 1996/2), v severni Ameriki pa ustrezno velikim pro­storskim razsežnostim naglo razvijajo kra­ jinsko nacrtovanje (landscape manage­ment). Kot primera dokaj razlicnega gozdarske­ga nacrtovanja sta v prispevku prikazana naš in švicarski model. Primerjava je zani­miva zato, ker se deželi mocno razlikujeta po politicni ureditvi (Slovenija je tipicna cen­tralisticna država, Svicarska konfederacija pa je zveza z mocno avtonomijo združenih držav oziroma kantonov in obcin), ker ima­ J 1 ta obe dolgo tradicijo gozdarskega nacrto­ vanja in ker sta usmerjeni v ekološko na­ ravnano gospodarjenje z gozdovi. 2 ORGANIZIRANOST IN INSTRUMENTI GOZDARSKEGA NACRTOVANJA 2 ORGANIZATION AND INSTRUMENTS OF FO­RESTRY PLANNING V primerjavi s prejšnjo zakonodajo, v ka­teri je bilo gozdarsko nacrtovanje vpeta v sistem družbenega planiranja, sta nova po­liticna ureditev in nov Zakon o gozdovih ( ... 1994/1) v gozdarstvo prinesla številne spremembe. Kar zadeva nacrtovanje je bis­tvena novost predvsem v tem, da sta loce­ni nacrtovalska in izvajalska raven in da za vse gozdove -ne glede na lastništvo -skupaj z lastniki skrbi Zavod za gozdove, ki je državna, neprofitna ustanova. Podlaga za gozdnogospodarsko nacrtovanje je Pro­gram razvoja gozdov, politicni akt, ki se izdela za raven države, najpomembnejša dejavnika pa sta dva tipa gozdnogospodar­skih nacrtov, ki se izdelujeta za ravni ob­mocnih in gozdnogospodarskih enot. Gozdnogospodarski nacrti so razdeljeni na splošni in posebni prostorski del, ki se sprejemata hkrati. Oba tipa nacrtov v prin­cipu predstavljata hierarhicen dvoravninski nacrtovalski sistem, ki naj bi imel glede na 1 nacrtovalsko raven dopolnilno vsebino in razlicno stopnjo konkretnosti. ! Zaradi velike decentralizacije politicne mo­ci v švicarski konfederaciji in zaradi razme­roma dolgotrajnega usklajevanja aktov, za to deželo ni mogoce dati celostne slike o dejanskem stanju gozdnogospodarskega nacrtovanja. Gozdarsko nacrtovanje v Švi­ Prostorski vidiki gozdarskega nacrtovanja -primer Slovenije in ~vice ci urejajo zvezni ( ... 1994/2) in kantonalni zakoni o gozdovih. Gospodarjenje z gozda· vi je do l. 1991 temeljila na nacrtih za gozd· ne obrate (Betriebsplane), ki so še danes obvezni samo za javne gozdove (73 %), medtem ko nacrtovanje v zelo razparcelira­nih zasebnih gozdovih (27 %) ni obvezno. Skupna površina urejenih gozdov obsega 62% vseh nacionalnih gozdov, od javnih je urejenih 80 %, od zasebnih pa le neznatnih 14 % (Bernasconi, Bachmann 1990). Nacrtovanje na višji ravni (uberbetrieblic· he Ebene) na ravni zveze ni bilo obvezuje· ce, kljub temu pa so ga posamezni kantoni (npr. Waadt) že uvajali. Z novo zvezno za· konodajo se kot obvezujoca uvaja tudi ta raven nacrtovanja (Waldentwicklungspla· nung), obsegala pa bo lahko enega ali vec obratov, okrožij, eno ali vec obcin, regijo ali kar ves kanton. 3 VSEBINA NACRTOVANJA 3 PLANNING'S ISSUE V slovenskem modelu je vsebina gozd· negospodarskega nacrtovanja z Zakonom o gozdovih in drugimi zakoni Republike Slo· venije v glavnem že predpisana in nacrto­valcem razen detajlov in metodicnih rešitev pravzaprav ne pušca veliko svobode. Upoštevaje razlicno stopnjo konkretnosti obeh nacrtov (obmocna enota, gospodar­ska enota) naj bi splošni deli nacrtov ob upoštevanju usmeritev iz Programa razvo­ ja gozdov, stanja gozdov, analize pretekle· ga gospodarjenja ter zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj obsegali: • vrednotenje funkcij gozdov, • dolocitev ciljev gospodarjenja z gozdom, • izbor usmeritev in ukrepov za dosega­nje ciljev in • dolocitev usmeritev za ponovno vzpo­stavitev ali ohranjanje avtohtone vegetaci· je. V prostorske dele nacrtov pa naj bi se vkljucila obmocja varovalnih gozdov in gaz· dav s posebnim namenom, ki so kot taka dolocena z zakonom, dolocilo pa naj bi se tudi: • obmocja gozdov s posebnim namenom s poudarjenimi funkcijami gozda, • gozdove za sanacijo, • usmeritve za gozdove s posebnim na­menom, za katere se zelo zanimajo lokalne skupnosti, • usmeritve za ureditvena obmocja goz­dov. V nacrtu gozdnogospodarske enote bo poleg že omenjenega potrebno: • dolociti obmocja gozda in negozdnih zem­ljišc, funkcionalno povezanih z gozdom, • dolociti obmocja, ki so pomembna za ohranitev živali, • izdelati pregled in zasnovo gozdne in­frastrukture in drugih posegov v gozdni pro· star. Ker pa je Zakon o gozdovih v primerjavi z Zakonom o varstvu okolja v podrejenem položaju, se bodo morale v prostorski del nacrtov vkljuciti še vse zahteve, ki izhajajo iz tega zakona, sama gozdarska vsebina pa bo morala biti usklajena z drugimi nosilci nacrtovanja v prostoru. V primerjavi s slovenskimi razmerami je Švicarska zakonodaja veliko manj dolocil· na. Zanjo je znacilno, da predpisuje samo najmanjšo obvezno vsebino, kot sta npr. opis in analiza razmer v sestojih in prikaz funkcij, sicer pa prepušca vsebino nacrto­ vanja kantonom in lokalnim skupnostim. Kaj vse je zajeto v nacrtih je prikazano na dveh primerih, od katerih zadeva piVi vsebino nacrta gozdnega obrata, drugi pa vsebino nekoliko bolj krajinskega nacrta razvoja gaz· dav. Primer 1: Vsebina nacrta za obrat korpo· racije Lyss ( ... 1992) 1 Analiza stanja • opis obrata (organizacijska oblika, oseb· je, delovna in druga materialna sredstva, odprtost s cestami in infrastrukturo, linan· ce, tekoci projekti, bistvene spremembe gle· de na novo inventurno stanje); • funkcije gozda (površina gozda, poraz· delitev, dosedanje gospodarjenje, analiza razmerja razvojnih laz, izsledki gozdne in· venture, ovrednotenje funkcij gozda, zdrav· stveno stanje gozda in razvojne tendence); • okolje (okvirne potrebe, spremembe). 11 Nacrtovanje • gojitvene nacrtovanje (analiza sestojev, posek in raba lesa (etat), pomlajevanje, var· stvo narave in krajine, varstvo okolja); • okoljske strategije (splošna izhodišca, GozdV 54, 1996 453 Prostorski vidiki gozdarskega nacrtovanja -primer Slovenije in ::.vice informacije za javnost, koordinacija konf­liktnih situacij); • organizacijsko-financni del (organizaci­ja, osebje, materialna sredstva, finance). 111 Kontrola • kontrola (splošna izhodišca, vodenje ob­rata, analiza trajnosti, opazovanje okolja, izvedba kontrole in statistika); • koncne dolocbe. Primer 2: Vsebina za nacrt razvoja goz­dov-lrchel ( ... 1995/2) 1 Nacrtovalski del • razvojni pogledi (model, temelji gospo­darjenja, tipi gospodarjenja; gozdovi brez posebnega pomena, gozdovi z visokim va­rovalnim pomenom); • funkcije gozda (peš in jezdne poti, ve­dule, posebni prostori za pocitek, gozdna rastišca z naravovarstvenim pomenom, gozd­ne jase, površine s starim drevjem, gozdni rezervati, vodozašcitena obmocja, varstvo pred poškodbami zaradi divjadi); • koordinacija pri razreševanju konfliktov (trajne gozdne jase, škode zaradi divjadi, naravovarstven! predpisi). 11 Podlage • danosti (kolesarske, peš in jezdne poti, gozdna rastišca z naravovarstvenim pome­nom, odredbe o varstvu, vodozašcitena ob­mocja); • temeljne informacije (liste konzultiranih in uporabljenih podlag). 111 Porocilo • splošna izhodišca; • organizacija nacrtovanja; • izsledki; • zakljucki. Priloga (delovna skupina, karte posebnih objektov, karte konfliktov, .... ) Kot kažeta primera je v primerjavi z naši­mi nacrti razlika med zasnovama zelo veli­ka. Medtem ko je naš nacrt za gospodar­sko enoto bolj splošen, je švicarski nacrt za gozdni obrat (samo gozdna površina) v re­snici zelo podroben gospodarski nacrt. Po­leg gozdarske vsebine, ki je v celoti oprta na analizo rastišc, sestojev (gospodarskih razredov ne poznajo) in izsledkov ene iz­med variant gozdne inventure, vsebuje na­ 454 Gozd V 54, 1996 crt še podrobno razclenjena ekonomski in financni del, ki sta enako kot razvoj sesto­jev izpostavljena kontroli. Nacrt razvoja gozdov oziroma nacrt višje nacrtovalske ravni pa je v primerjavi z našo zasnovo veliko bolj splošen in pravzaprav ne obravnava klasicnih gozdarskih tem, kot sta npr. analiza sestojev in oblikovanje stra­tegij za gospodarjenje s sestojnimi tipi, am­pak predvsem problematiko gozdnega oko­lja in javnih interesov. V povezavi z nacrti obratov predstavljajo nacrti razvoja gozdov (Waldentwicklungspliine) povezavo z raz­vojnimi nacrti kantonov (Richtplane) in pro­storskimi nacrti obcin (Nutzungsplane), pri cemer je najpomembnejši del nacrtovanje funkcij gozda, ki se odvija na ravni obratov (prim. Pfister, Durrstein, lseli, Weiler 1992). Glede funkcij gozda velja pripomniti še to, da je funkcija gozda v švicarskem urejanju definirana drugace kot pri nas ali npr. v Avstriji, saj se za gozd s funkcijo šteje le tista površina, ki je -glede na to, da oprav­lja doloceno vlogo -nacrtovana z nepo­srednimi zahtevami prebivalstva oziroma nosilcev nacrtovanja in gospodarjenja. 4 ORGANIZACIJA NACRTOVANJA IN PO­TRJEVANJE GOZDNOGOSPODARSKIH NACRTOV 4 PLANNING'S ORGANIZATION AND THE CONFIRMING OF FOREST MANAGEMENT PLAN S Bistvena razlika med slovenskim in švi­carskim nacinom je v samem poteku nacr­tovanja. Za naše razmere je znacilno, da gozdarstvo v sodelovanju z drugimi pano­gami pripravi osnutek nacrtov, v katerega niso vkljuceni niti lastniki gozdov niti jav­nost ( ... 1994/1 ). Šele ob javni razgrnitvi nacrtov je mogoce le-te tudi javno vrednoti­ti in izraziti pomisleke in pripombe, ki se po razgrnitvi še enkrat obravnavajo in po po­trebi vkljucijo v nacrt. Nasprotno pa je v Švici zvezna odredba o gozdovih iz l. 1992 ("' 1994/2) zelo dolo­cilna in nedvoumno zahteva, da so kantoni dolžni skrbeti za nacrtovanje gozdov na višji ravni na tak nacin, da je prebivalstvo obvešceno o ciljih in poteku nacrtovanja, da lahko sodeluje pri reševanju vprašanj in Prostorski vidiki gozdarskega nacrtovanja -primer Slovenije in Svice da ima vpogled v nacrtovanje. Rezultat or­ganizacijsko sicer bolj zapletenega postop­ ka nacrtovanja, ki se kaže v tesnem sode~ lovanju vseh udeležencev nacrtovanja uav­nosti, lastnikov, strokovne skupine), je so­casno usklajevanje zahtev in odpravljanje konfliktnih situacij v skladu z rekom, da je "ideja, katere del si sam" laže sprejeta in bolj spoštovana od tiste, "ki prihaja s strani drugih". 5 NAMESTO SKLEPA 5 INSTEAD OF A CONCLUSION Slovensko gozdarstvo je mocno vpeta v sistem celostnega prostorskega nacrtova­nja, ki naj bi se hkrati odvijalo na vec rav­neh. Prav iz tega razloga tako pri nas kot v Švici ni moglo (kot npr. v Avstriji) priti do oblikovanja povsem samostojnega gozdar­skega prostorskega nacrtovanja, marvec je bil sprejet model socasnega nacrtovanja vseh dejavnosti v prostoru. Tak nacrtoval­ski model pa bo v naši praksi težko izve­dljiv. V prvi vrsti zaradi pomanjkanja tradici­je nacrtovanja (gozdarstvo ni takšen pri­mer), zaradi slabe povezanosti nacrto­ valskih skupin, ki pripravljajo usklajene pod rocne nacrte, zaradi neenake stopnje razvoja posameznih strok na podrocju na­crtovanja in varstva okolja, pomanjkljivih po­datkovnih virov, slabe organizacije dela, po­ manjkanja financnih sredstev in nenazad­ nje zaradi izjemno slabe koordinacije obla­sti. Slovensko gozdarstvo je z novim Zako­nom o gozdovih tudi po sili razmer stopilo na pot celostnega gozdarskega nacrtova­nja in je še vprašanje casa, kako bo uspe­šno. V primerjavi s Slovenijo imajo namrec druge dežele srednje Evrope veliko eno­stavnejše sisteme nacrtovanja, ki se v prak­si uresnicuje prek nacrtov gozdnih obratov, v regionalne nacrte pa v skladu s pocas­nim hitenjem vkljucujejo relativno enostav­ne, vendar preverjene vsebine. Kot primer razvoja celostnega gozdar­skega nacrtovanja navedimo, da je bil nov zvezni švicarski zakon o gozdovih sprejet l. 1991. Do danes je kantonalne zakone spre­jela približno polovica kantonov, razvoj me­tod za kartiranje funkcij gozda je v teku od l. 1982, projekt FLAM, ki vsebuje vec mo­dulov, kot npr. nacrtovanje funkcij gozda, informatiko, urejanje gozdov itn., tece od leta 1992, prvi nacrti razvoja gozdov so bili narejeni konec osemdesetih let, nekoliko vec pa v zadnjih treh letih, kljub vsemu storjenemu pa je po mnenju švicarskih ko­legov še vse v gibanju. Kako bo pri nas, bo bržkone pokazal cas. LITERATURA 1. Bachmann, P.1991. Forstliche Planung und Raumplanung. Schweiz. Z. Fortswes. 142, 3, s. 179-184. 2. Bachmann, P. 1995. Grunds.§.tze bei der Rea­lisierung forstlicher Planungskonzepte. Schweiz. Z. Forstwes. 146, 10, s. 769-776. 3. Bernasconi, A., Bach mann, P. 1990. Stand und Enrwicklung der Forsteinrichtung in den Kan­tonen. Schweiz. Z. Forstwes. 141, 12, s. 973-987. 4. Bernasconi, A. 1995. Forstlicher Planung auf Oberbetrieblicher Ebene. Schweiz. Z. Forstwes. 146, 10, s. 777-785. 5. BLF, 1988. Richtlinien Ober lnhalt und Ausge-. staltung des Waldentwicklungsplanes. Bundesmi­nisterium fUr Land und Forstwirtschaft, Wien, 44 s. 6. BUWAL 1996/1. Neue Wege der forstlichen Planung. Bundesamt fOr Umwelt, Wald und Landschaft, Bern, 32 s. 7. BUWAL 1996/2. Fallbeispiele zur Oberbetrieb­lichen forstlichen Planung/Exemples concrets de planification forestiere a grande echelle. Bunde­samt fOr Umwelt, Wald und Landschaft, Bern, 77 s. 8. Korošec, B. 1978. Slovenski prostor v casu in projekciji. Geodetski zavod SR Slovenije, LjubM ljana, 298 s. 9. Pfister, F., DUrrstein, H., lseli, R., Weiler, P.S. 1992. Leitfaden zur Waldfunktionenplanung. ProM fessurfUr Forsteinrichtung und Waldwachstum an der ETH ZUrich, tipkopis, 31 s. 10. *** 1992. Betriebsplan Uber die Waldungen der Personalwaldkorporation Lyss. Bearbeitet aufM grund der Aufnahmen von 1992. Forstinspektion Mittelland, Bern. 11. **" 1994/1. Zakon o gozdovih s komentar­jem. Gozdarska založba, Ljubljana, 43 s. 12. *"* 1994/2. Wald und forstlicher PflanzenscM hutz. Info-SR. 13. ""* 1995/1. Program razvoja gozdov v SloM veniji. Vlada republike Slovenije, Ljubljana, 25 s., tipkopis. 14. ••• 1995/2. Waldentwicklungsplan (WEP) lrchel. Exemplar fUr die VorprUfung. Kanton ZUrich, Kreisforstamt IV, 45 s. GozdV 54, 1996 455 Gozdovi in urbanisticno nacrtovanje Forests and Town Planning Breda OGORELEC* Izvlecek Ogorelec, B.: Gozdovi in urbanisticno nacrtova­nje. Gozdarski vestnik št. 9/1996. V slovenšcini. Prispevek navaja, kako so gozdovi obravnavani v predpisih o urejanju prostora, opisuje dosedanje sodelovanje gozdarjev in urbanistov pri prostor­skem nacrtovanju ter kriticno obravnava razmerja med Zakonom o gozdovih in Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Kljucne besede: prostorsko planiranje, gozdar­sko nacrtovanje, Zakon o gozdovih, prostorska zakonodaja. 1 UVOD INTRODUCTION Prispevek se, žal, omejuje le na zakon­ske podlage in prakso urbanisticnega nacr­tovanja1. Mnogo raje bi sicer predstavila primere uspešnih dejanskih realizacij, saj so nered­ko urbanisticni dokumenti precej dalec od realnega stanja v prostoru oz. življenje tece -na žalost ali morda celo na sreco-pogo­sto mimo njih ali pa mu nacrti z zamudo sledijo. V nadaljevanju obravnavam tri tematske sklope: -gozdovi v prostorskih predpisih, -vkljucevanje gozdarskih služb v pripra­vo urbanisticnih dokumentov -izkušnje iz prakse ter -nova razmerja med zakonom o gozda~ vih in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. t Urbanisticno nacrtovanje po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.list RS, št. 14/84) ne zajema le nacrtovanje naselij, temvec celotnega prostora, obsega pa pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov (1. in 3. clen). • Mag., dipl. geogr., Urbanisticni inštitut RS, Ja~ mova 18, 1000 Ljubljana, SLO 456 Gozd V 54, 1996 Synopsis Ogorelec, B.: Forests and Town Planning. Gaz~ darski vestnik No. 9/1996. ln Slovene. The article states the provisions regarding fo~ rests in the sphere of environmental planning, des~ cribes the co~operation of foresters and town pla~ ners in town planning up tili now and gives a criti~ cal aspect regarding the relations between the Fo~ restry Act and the Act on T own Planning and Other lmpacts on Environment Key words: town planning, forestry planning, Forestry Act, town planning legislation. 2 GOZDOVI V PROSTORSKIH PREDPI­ SIH 2 FORESTS IN SPACE PLANNING REGULA­TIONS Zakon o urejanju prostora gozdove, ki so pomembni za dolgorocni razvoj, uvršca med dobrine splošnega pomena. Zagotavlja jim posebno varstvo in za spremembo namem­bnosti teh obmocij doloca poseben posto­pek (6. clen). Posebej doloca tudi varovalne gozdove in goidove posebnega namena (8. clen). Zakon o urejanju naselij in drugih pose­gov v prostor gozdov eksplicitno ne ome­nja. Predvideva pa, da se zanje izdela: -ureditveni nacrt, s katerim naj bi se urejale rekreacijske površine, -prostorske ureditvene pogoje (v nada­ljevanju: PUP), ki ne dajejo rešitev, temvec le dolocajo pogoje. V praksi so se ureditveni nacrti izdelali le izjemoma, velika vecina gozdov v Sloveniji je pokritih s PUP. PUP so se izdelali, bodisi za celotno izvenmestno obmocje obcine ali za vecja zaokrožena obmocja, npr. eno ali vec krajevnih skupnosti. Pregled izpred ne­kaj let (ki ni popoln, je pa reprezentativen2) '1 \ 2 B. Ogorelec: Urbanisticni predpisi-prispevki k študiju normativnega urbanizma, Urbanisticni in~ štitut RS, Ljubljana, 1991, 105 str. Gozdovi in urbanisticno nacrtovanje je pokazal, da v Sloveniji ni bil izdelan PUP, ki bi zaobjel zgolj gozd. Poznamo tudi le en sam primer, ko je bil PUP izdelan za kmetij­ska zemljišca3. Praviloma pa se je zunaj vecjih naselij z enim PUP urejala celotna kulturna pokrajina: gozdna in kmetijska zemljišca, vode, vasi in zaselki ... Urbanisticna praksa torej doslej PUP, ki bi obsegal le gozd, ni poznala. Pogoji, ki so jih dolocali PUP za gozdo­ve, so bili dokaj skromni ali jih sploh ni bilo. V nekaterih primerih se sklicujejo na odloke o varovalnih gozdovih (kar je nepotrebno, saj v predpisih ne ponavljamo drugih ve­ljavnih predpisov-nomotehnicna slabost). V nekaterih PUP so dolocbe za posega­nje v gozdove izredno splošne in v tako podroben dokument ne sodijo. Primer: zahteva se, da se "upoštevajo pogoji za ohranitev specificnih biocenoz na obstojecih mi­krolokacijah", ne da bi bile biocenoze naštete ali mikrolokacije prostorsko dolocene. Le v redkih primerih se nanašajo na: -dopustne posege v gozd, -oblikovanje posegov v gozd, npr. pogo-ji glede gozdnih prometnic. Primer: "Na gozdnih zemljišcih so dopustni po­segi za naslednje dejavnosti: gozdarstvo, rekrea­cija, lov in ribolov." Primer: "Z gradnjo gozdnih cest in dostopnih cest na planine se ne smejo sprožiti nevarni erozij­ski procesi, porušiti ravnotežje na labilnih tleh ter prepreciti odtoki visokih voda in hudournikov." Primer: ''Tam, kjer ureditve prometnic preckajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in oznaciti." Primer: Gozdne prometnice smejo biti široke najvec 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogiba­lišc in deponij za les." V zakljucku naj še omenim, da se je glede PUP na splošno pokazalo, da bi lahko pre­težni del vsebine dolocili kot državni pred­pis, saj se vsebine ponavljajo. Za posa­mezne elemente pa bi lahko obcine spreje­le ureditev, ki bi se razlikovala od državne­ga predpisa, kadar bi specificne razmere to narekovale. a Prostorski ureditveni pogoji za 2. obmocje kme­tijskih zemljišc izven ureditven ih obmocij, za kate­re ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih nacrtov {obcina Slovenske Konjice, Ur. list SRS 34/87). Kasneje na tovrsten PUP nismo vec nale­teli. 3 VKLJUCEVANJE GOZDARSKIH SLUŽB V PRIPRAVO URBANISTICNIH DOKU­MENTOV -IZKUŠNJE IZ PRAKSE 3 THE PARTICIPATION OF FORESTRY AGEN­CIES IN THE PREPARATION OF TOWN PLAN­NING MATERIALS -EXPERIENCES GAINED FROM PRACTICAL WORK Ce ocenimo dosedanjo prakso sodelova­nja z gozdarskimi službami ob pripravi ur­banisticnih dokumentov4 in jo primerjamo s prakso sodelovanja z drugimi strokovnimi ali upravnimi službami, lahko navedemo predvsem naslednje: Prednosti sodelovanja sta predvsem: -Gozdarska služba razpolaga z zelo kva­litetnimi strokovnimi gradivi in lastnimi pla­ni, ki so odlicna podlaga za sodelovanje. Pri sodelovanju z nekaterimi drugimi služ­bami namrec neredko naletimo na proble­me, ker so njihove evidence oz. analize stanja pomanjkljive in jih zacnejo dopolnje­vati šele v fazi, ko jih vkljucimo v proces nacrtovanja. -Predstavniki gozdarskih služb so se pripravljeni aktivno vkljuciti v nacrtovanje, z njimi je bilo mogoce vzpostaviti interaktivni odnos. Nacrtovali smo skupaj, informacije, ki smo jim jih dajali, so smiselno vkljucili tudi v lastne nacrte. Kot pomanjkljivost -ki pa velja za obe strani, gozdarske službe in urbaniste -naj omenimo premajhno poznavanje predpisov. Planerji in urbanisti pomanjkljivo poznamo nove predpise o gozdovih, prepricana sem celo, da vecina planerjev oz. urbanistov novega zakona o gozdovih ne pozna in ne uporablja. Velja pa tudi obratno: gozdarske službe premalo poznajo sistem prostorske­ga nacrtovanja ter vsebino, ki jo urejamo s prostorskimi dokumenti in s posamezno vr­sto dokumenta. 41zkušnje so omejene na sodelovanje z gozdar­skimi službami z Gorenjske. GozdV 54, 1996 457 Gozdovi in urbanisticno nacr1ovanje 4 NOVA RAZMERJA MED ZAKONOM O GOZDOVIH IN ZAKONOM O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PRO­STOR 4 NEW RELATIONS BETWEEN THE FORE­STRY ACT AND THE ACT ON TOWN PLAN­NING AND OTHER IMPACTS ON THE ENVI­RONMENT Novi zakon o gozdovih (1993) je prinesel nekatere rešitve, ki -po mojem mnenju -niso skladne s sistemom urbanisticnega na­crtovanja, dolocenem v zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (1984). (1) Zlasti opozarjam na novost, da se v prostorskem delu gozdnogospodarskega na­crta gospodarske enote v skladu s predpisi o urejanju prostora dolocijo prostorsko-ure­ditveni pogoji za posege v gozdni prostor po prostorsko ureditvenih enotah (2. odstavek 11. clena). -(Župan pripombe in strokovna stališca do pripomb preda clanom Komisije/odbora, ki je pri Obcinskem svetu zadolžen za pro­stor, in krajevnim skupnostim. Po potrebi organizira sestanek, na katerega vabi tudi izdelovalca prostorskega dokumenta. Ute­ meljitev: tako se zmanjša verjetnost nas­ protqvanja obcinskega sveta ob sprejemu.) -Zupan zavzame stališca do pripomb in predlogov. -Izdelovalec prostorskega dokumenta na podlagi stališc župana pripravi dopolnjeni osnutek prostorskih ureditvenih pogojev. -Obcinska uprava preda dopolnjeni os­nute~ soglasodajalcem in zbere soglasja. -Zupan dostavi dopolnjeni osnutek pla­na Ministrstvu za okolje in prostor. -Ministrstvo za okolje in prostor v roku 45 dni župana obvesti o morebitni nes­kladnosti obcinskega plana s programom priprave in republiškim planom. -Župan preda dopolnjeni osnutek obcin­skemu svetu v sprejem (Gradivu za spre­jem župan priloži tudi pripombe iz javne razgrnitve in svoja stališca do pripomb. Ute­meljitev: tako se poveca demokraticnost in transparentnost odlocanja.) -Obcinski svet dopolnjeni osnutek obrav­ nava in sprejme. -Plan ali odlok o PUP se uradno objavi v uradnem glasilu. -(Izdelovalec pripravi koncni elaborat.) 458 Gozd V 54, 19915 -(Obcinska uprava koncne elaborate do­ stavi krajevnim skupnostim, upravni enoti in inšpekcijskim službam.) Obveznih korakov je torej kar 13. 5 ZAKLJUCNE UGOTOVITVE IN PRED­LOGI 5 FINAL STATEMENTS AND SUGGESTIONS Sedanje dolocbe, ki v urbanisticnih doku­ mentih zadevajo gozdove, vecinoma niso ustrezne. Posebnih pogojev za posege v gozdove PUP pogosto sploh ne dolocajo ali pa so dolocbe prevec ohlapne. Formalni pomislek: Zakon o gozdovih je uvedel PUP za gozd kot sestavni del gozd­ nogospodarskega nacrta, pripravi ga Za­ vod za gozdove Slovenije. Mislim, da ta rešitev ni skladna z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, niti z ureditvijo v Zahodni in Srednji Evropi. ' Vsebinski pomislek: glede na to, da so trenutno gozdarske službe strokovno goto­ vo bolj usposobljene za nacrtovanje v ob­ mocjih gozdov od vecine urbanistov-zah­ valjujoc tudi dobri izobrazbi, ki jim jo daje fakulteta-bi bilo gotovo prav, da bi pretež­ ni del pogojev za poseganje v gozd pripra­ vili gozdarski strokovnjaki. Seveda pa naj to ne bi pomenilo, da ni potrebno usklaje­ vanje z drugimi interesi v gozdu in ob njem (urbanisticno nacrtovanje je predvsem us­ klajevanje razlicnih interesov). Prav tu -pri usklajevanju razlicnih interesov, zasebnih, in javnih, lokalnih in državnih, interesov po­ sameznih dejavnosti, varovanja in širitve pozidave, tici jedro problema. PUP za gospodarske enote je vprašljiv tudi s tehnicnega vidika priprave: ali bodo npr. gozdne jase, ce so po prostorskem ! planu kmetijsko zemljišce, izvzete iz take­ ga PUP, kako bo z vecjimi prometnicami, ki preckajo gozdove -bodo tudi te izvzete? Komentar. Sprašujem se, ali je mogoce PUP, ki jih zakon o urejanju naselij in dru­ gih posegov v prostor doloca kot samosto­ jen pravni akt, vkljuciti v neki drug doku­ ment (gozdnogospodarski nacrt). Po ana­ Jogiji bi torej lahko v kratkem pricakovali še "kmetijski PUP", "PUP za vode" itd., ki bi se iz enotnega sistema prostorskih dokumen­tov preselili v podrocne nacrte. Gozdovi in urbanisticno nacrtovanje Sprašujem se tudi, ali je taka ureditev skladna z ureditvijo v Zahodni in Srednji Evropi. Na podlagi podatkov, s katerimi raz­polagam, take ureditve ne poznajo. V zvezi s tem naj ponovno opozorim, da bi bilo bolj racionalno pretežni del vsebine PUP predpisati kot državni predpis. Mnenja sem, da to za gozdove velja še bolj kot npr. za naselja, saj tipologija gozdov že obstaja. Seveda pa bi morali dopustiti možnost, da v posameznih obmocjih, kjer to narekujejo posebne razmere, lokalni predpis (PUP?) doloca dodatne ali drugacne pogoje. Prej omenjeni državni predpis o posegih v goz­dove bi bil obvezujoc tudi za izdelovalce PUP, ki sedaj -kljub novemu zakonu o gozdovih -še vedno nacrtujejo tudi za ob­mocja gozdov. (2) Zakon o gozdovih doloca, da prostor­ski del gozdnogospodarskega nacrta pripra­vi Zavod za gozdove Slovenije (14. clen). Komentar. Ocenjujem, da ureditev ni sklad­ na z 67. in 69. clenom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zakon taksativno našteva institucije, ki pripravljajo prostorske izvedbene akte. Nadalje doloca pogoje, ki jih mora izpolniti organizacija, da se lahko registrira za naloge v zvezi z urba­nisticnim nacrtovanjem, in sicer: -da je urbanisticno nacrtovanje njena osnovna dejavnost, -da ima v delovnem razmerju dva nacr­tovalca z visoko izobrazbo za urbanisticno nacrtovanje in najmanj po enega nacrtoval­ca z visoko izobrazbo za krajinsko nacrto­vanje, za nacrtovanje komunalne opreme naselij, za nacrtovanje prometa in zvez ter za ekonomske analize. Glede na to, da zakon o gozdovih v 14. clenu doloca, da se prostorski deli gozdno­gospodarskih nacrtov sprejemajo po doloc­bah predpisov o urejanju prostora, naj v informacijo opišem potek sprejema, kot je dolocen v zakonu o urejanju naselij in dru­ gih posegov v prostor ter zakonu o planira­nju v prehodnem obdobju. Dodatno so v oklepaju faze, ki sicer niso predpisane z zakonom, se pa pogosto pojavljajo v praksi ali so se izkazale za koristne. -(Obcinska strokovna služba pripravi stro­kovna gradiva za program priprave.) -Župan doloci program priprave. -Izdelovalec pripravi osnutek plana 1 PUP. -Župan ugotovi skladnost plana z re­publiškim planom in zakonom oz. sklad­nost PUP z obcinskim planom. -Župan odredi javno razgrnitev in doloci datum javne razprave. -Obcinska uprava ali krajevne skupnosti organizirajo javno razgrnitev in javno raz­pravo, ki traja najmanj en mesec. -(Obcinska uprava prevzame zapisnike o javnih obravnavah in knjige z mnenji, pri­pombami in predlogi iz javne razgrnitve). -(Izdelovalec pripravi strokovna stališca k pripombam in predlogom -Utemeljitev: tako župan svoje odlocitve podpre s stro­kovnimi argumenti, ni pa strokovnih stališc obvezan upoštevati.) Bolj ustrezna rešitev od PUP za gospo­ darske enote se mi zdi državni predpis o posegih v gozd (po tipih gozdov). Seveda pa bi morali dopustiti možnost, da v posa­meznih obmocjih, kjer to narekujejo poseb­ne razmere, lokalni predpis doloca dodatne ali drugacne pogoje. Državni predpis o po­segih v gozdove bi bil obvezujoc tudi za izdelovalce PUP. Ta predlog pa naj nikakor ne vodi v nadaljnjo centralizacije (ki ji v Sloveniji sledimo v zadnjih letih na številnih podrocjih in s tem krnimo lokalno iniciati­vo), temvec le racionalizacijo. V prehodnem obdobju pa priporocam, da gozdarski strokovnjaki pripravijo smernice, kaj naj dolocajo PUP v obmocjih gozdov in v njihovi neposredni okolici. Smernice naj po razlicnih tipih gozdov (varovalni, poseb­nega pomena -po razlicnih namenih) opre­deljujejo vrste posegov in optimiranje oblike posega oz. nacin izvedbe (tu mislim pred­vsem na ureditve, ki preprecijo erozijo, ka­dar gre za poseg v pobocje ipd., torej ne na oblikovanje kot doseganje estetske kvalite­te). Koristna bi bila tudi informacija prostorskim planerjem in obcinskim službam za ureja­nje prostora o novostih, ki jih je na podrocju urejanja prostora uvedel zakon o gozdovih. GozdV 54, 1996 459 Nacrtovanje razvoja podeželja The Planning of Countryside's Development Anton PROSEN * Izvlecek Prosen, A.: Nacrtovanje razvoja podeželja. Goz­darski vestnik št. 9/1996. V slovenšcini, cit. lit. 8. V prispevku avtor razpravlja o vlogi sektorskih planov ter o vlogi celovitega planiranja prostora. Navedeni so pretekli nacini obravnave podeželja in evropske usmeritve. Poudarjena je potreba po sodelovanju pri izdelavi sektorskih planov in ce­lostnih prostorskih planov. Kljucne besede: podeželje, prostorsko planira­nje, sektorski plani. UVOD INTRODUCTION Pri nas se v strokovnih krogih še vedno sprašujemo, ali posegamo v naš prostor nacrtno ali stihijsko in ali im~mo sploh raz­vito nacrtovanje prostora? Ce pogledamo petdesetletno obdobje po drugi svetovni voj­ni, ko se je nacrtovanje prostora zacelo intenzivno razvijati po svetu in pri nas v vseh svojih segmentih, bi lahko odgovorili na zastavljeni vprašanji pozitivno. Primerja­va z državami Evropske unije pa nam ven­darle vzbudi dolocene pomisleke. Prostor pojmujemo danes kot omejeno dobrino in to spoznanje je vzrok graditve novega si­ stema nacrtovanja prostora, ne le urbane­ga temvec tudi podeželskega. Ce smo stro­kovno pozornost dolgo let usmerjali pred­ vsem na mestna naselja in infrastrukturne objekte, je nujno posvetiti vecjo pozornost celotnemu prostoru. Parcialni in neusklajeni posegi so odraz nerazvitega celostnega nacrtovanja (plani­ranja) in urejanja prostora. Posledice tak­ šnega ravnanja se mocno kažejo v pode- · Uoc. dr. A. P ., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za prostorsko planiranje, 1000 Ljubljana, Jamova 2, SLO Synopsis Prosen, A.: The Planning of Countryside's De­velopment. Gozdarski vestnik No. 9/1996. ln Slo­vene, lit. quot. 8. The issue of the article is the role of district plans and that of integral spatial planning. The approaches practised in the past in dealing with the countryside as well as European trends are presented. The co-operation in the elaboration of district plans and integral spatial plans has been emphasized. Key words: countryside, spatial planning, di­strict plans. žeJskem prostoru oziroma v pokvarjeni kra­ jinski sliki. To je vzrok, da postaja tematika nacrtovanja in urejanja podeželskega pro­ stora vse aktualnejša. Vloga in pomen kmetijstva ter gozdars­tva -panog, ki gospodarila z vecjim delom podeželskega prostora, sta se spremenili, vendar ostaja njuno poslanstvo v bistvu ne­spremenjeno .. Obe panogi se morata ne­nehno prilagajati tehnicnemu napredku in tako slediti razvoju celotnega narodnega gospodarstva. Ob tem pa naj ne bi zane­marili svojih pomembnih vlog; sta namrec oblikovalca, vzdrževalca in negovalca kul­turne krajine ter varuha izboljšanja narav­nih prvin, kot so tla, voda in zrak. K temu naj bi pripomogla nova spoznanja o pome­nu in funkcijah podeželskega prostora ter nove metode nacrtovanja in izpeljave ob pomoci novih metod dela, ki ima za cilj urejeno in negovano krajino, ki je tudi prvi pogoj za razvoj nekaterih dejavnosti, pred­ vsem oddiha in rekreacije. Da dosežemo te cilje je nujno zaceti delo interdisciplinarno in ne ozko sektorsko ali parcialno. Vedno se ob tem spoznanju pojavlja dilema nacr­tovalcev, do kolikšne mere prepustiti nacr­tovanje strokovnjaku iz "sektorja" in kakšna je vloga "planerja" pri "discipliniranju" ter usmerjanju strok. 460 GozdV 54, 1996 Nacr1ovanje razvoja podeželja Našteto je predvsem posledica neuve­ljavljenega sistema celostnega ali integral­nega planiranja v prejšnjem in sedanjem družbenem sistemu in tehnokratske metoR de uveljavljanja moci in nedelovanja demo­kraticnih metod dela pri posegih v prostor. V nadaljevanju želimo to problematiko na kratko osvetliti. CILJI IN METODE NACRTOVANJA PO­DEŽELJA GOALS AND METHODS IN COUNTRYSIDE PLANNING Danes vse manj delimo prostor na urbani in ruralni (podeželski), predvsem iz razlo­gov, ker so raziskave pokazale, da gre za tako mocno prepletenost dejavnosti in funk­cij, predvsem pa za urbanizacija podeželja oziroma prenos nekaterih "mestnih" dejavR nosti na podeželje, da je strogo coniranje prostora na državni in regionalni ravni ne­smiselno. Nacrtovanje na lokalni ravni pa mora sloneti na ustrezni delitvi urbanih in ruralnih obmocij. Pa vendar se velikokrat sprašujemo, kaj je pravzaprav podeželje? V strokovni literaturi srecamo razlage, ki podeželski prostor dolocajo zgolj kot nekaj, kar je nasprotje urbanemu prostoru in je to obmocje zunaj mest (Marinko, 1978:20), ob­mocje med velikimi mestnimi aglomeracija­mi (Klemencic, 1982:24) ter urbanimi celo­tami. Srecamo tudi take razlage, kot: pode­želje je obmocje ekstenzivne rabe prostora v nasprotju z intenzivni rabo, pri kateri preR vladujejo urbani elementi. Podeželje je pravzaprav vsak del pokraji­ne, kjer prevladujejo podeželska naselja, njive, travniki, pašniki, gozdovi, hoste in vo­ de. Ali drugace povedano, tam kjer je clo­vek skozi stoletja ustvaril kulturno agrarna krajino. Kljub današnji raznolikosti oblik pri­dobivanja dohodka in zaposlovanja pode­ žalskega prebivalstva, je osnovna znacil­ nost podeželskega prebivalstva v nasprotju z mestnim v njihovih delno še ohranjenih tesnejših medsebojnih odnosih in v nepo­srednem odnosu do zemlje (Mayer, 1964: 57) in do narave sploh. Danes pojmujemo podeželje mnogo širše, saj leRto prevzema mnoge funkcije, pomembne za celotno družbo. Podeželje je obmocje naseljevanja prebivalstva in razvijanja nekaterih industrij­skih dejavnosti, obmocje infrastrukturnih omrežij in naprav (Vrišer, 1982: 13-14), ob­ mocje za turizem in rekreacijo, obmocje za pridobivanje surovin, vode itn. Z razvojem podeželja v ekonomskem, socialnem in pro­ storskem smislu se je vsebina tega pojma menjala, saj podeželje izgublja svojo nek­danjo podobo ter notranjo strukturo, ki se kaže v naslednjem: zmanjšanje števila de­lovnih mest v kmetijstvu le na nekaj od­stotkov, lokacija industrije in koncentracija naselitve na eni strani ter praznjenje pode­ žalskega prostora, opušcanje obdelovalnih manj kvalitetnih kmetijskih zemljišc in njiho­vo zarašcanje, drobljenje posesti in pozida­va nižinskih površin na drugi strani. Prihod "mestnih" dejavnosti na podeželje povzro­ ca torej na eni strani praznjenje, na drugi koncentracijo, kar se odraža v fizionomiji, funkciji, strukturi naselij ter negativnih vpli­vih na okolje. Našteti procesi ne potekajo enakomerno in istocasno, zato nastajajo razlicni ''tipi" podeželja, zato tudi ni mogoce uporabiti iste dolocitve za celoten podeželski pro­stor, potrebno je upoštevati razlicne kriteri­je. Najnovejše raziskave kažejo, da pode­ želski prostor razpolaga še z ustreznimi neizkorišcenimi možnostmi (cloveškimi, ma­terjalnimi in naravnimi), ki jih je mogoce izkoristiti v korist podeželja in celotne druž­ be ob ustreznih pogojih. Same strukturne spremembe v nekem nacionalnem pogledu zahtevajo razvoj v podeželskem prostoru, seveda v dovoljenih mejah. Cilji nacrtovanja razvoja podeželja so bili skozi dolgo obdobje po drugi svetovni vojni enaceni predvsem z modernizacijo kmetijs­tva, posebno v zaostalih kmetijskih obmoc­jih. Danes menimo, da je nacrtovanje raz­ voja multidisciplinarna naloga in tudi razvoj kmetijstva ne sme biti enosektorski, potre­ ben je integralni, vecsektorski in teritorialni postopek. Nadalje so rešitve vezane na pre­ obrazbo mreže vaških naselij, združevanje vec vasi v vecja naselja, kjer se ustvarijo pogoji za racionalno razporeditev vaških osR krbnih centrov, koncentracija stanovanjske gradnje ter razvoj družbene in kulturne in­frastrukture in ne nazadnje ustvarjanje zdraR vega, nekonfliktnega in estetskega okolja, GozdV 54, 1996 461 ki je pogoj za razvoj posameznih dejavno­sti. V dosedanji planerski praksi so se pri planiranju in urejanju podeželja v glavnem uveljavili trije postopki (Bicanic, 1964: 3­ 23): a) ruralno planiranje kot planiranje rabe zemljišc (fizicno planiranje prostora) neke­ga obmocja, to je ruralno planiranje kot nasprotje urbanega planiranja -ta metoda je uporabna predvsem na regionalni in lo­kalni ravni in kot podlaga za integralno pla­ niranje; b) ruralno planiranje v smislu planiranja vasi in njene okolice kot prostorske enote -ta metoda se je uveljavila predvsem pri nacrtovanju razvoja na temelju prenove va­ si ter pri kompleksnem preurejanju prosto­ ra z agrarnimi operacijami; c) ruralno planiranje kot celovito ali inte­gralno planiranje družbenih in ekonomskih dejavnosti na podeželju. V Evropi se je zacelo uveljavljati nacelo integralnega razvoja podeželja z idejo o policentricnem razvoju v sedemdesetih le­ tih, namen je bil zagotoviti podeželskemu prebivalstvu doloceno raven uslug in s tem postopno odpravljati razlike med mestom in vasjo. V tem obdobju je uradna politika namenjala veliko pozornost ohranjanju kmetijskih zemljišc za intenzivno kmetijs­ tvo. Cilj je bil obvarovati dobra kmetijska zemljišca pred urbanizacija in ekstenzivira­ njem, tako so lahko zagotavljali velika vla­ ganja in investicije ter rast pridelave. Vse to je vplivalo na propad malih kmetij in krepi­ tev oziroma povecanje posameznih, ki so za to imele pogoje. Le vecje površine je bilo dovoljeno pogozditi. V praksi se je pri nas pogosto dogajalo, da pri nacrtovanju podeželja ni bil upošte­van noben od naštetih postopkov. Neredko se je urejanje podeželja preprosto enacilo z razvojnimi nacrti posameznega sektorja (kmetijstva) oziroma s posameznimi obca­ snimi akcijami. Dolga leta pa so se pode­žalska naselja urejala po nacelih in meto­dah urbanisticnega planiranja (Vrišer, 1978: 309). Tak urbani nacin želimo odpraviti še­le v zadnjih letih. Žal pa strokovna javnost predolgo caka na sistemske rešitve, ki bo­do osnova za nadaljnje delo. Današnja prizadevanja v Evropski uniji 462 Gozd V 54, 1996 pa so usmerjena v to, da bi vendarle ohra­nili poseljeni ter vzdrževani podeželski pro­stor ob znatnem ekstenziviranju kmetijske pridelave in ob podpori vseh vladnih resor­ jev. Zato se vse vec govori o modelih raz­ voja in poselitve v podeželskem prostoru. V nadaljevanju poglejmo, kakšno vlogo ima gozdarska stroka pri nacrtovanju raz­ voja podeželja. VLOGA GOZDARSKE STROKE PRI NA­CRTOVANJU RAZVOJA PODEŽELJA THE ROLE OF FORESTRY IN COUNTRYSIDE'S DEVELOPMENT PLANNING V državah Evropske unije je politika raz­ voja gozdarske stroke tesno povezana z varstvom zemljišc in naravnih virov. To pravzaprav ne preseneca, saj se uvršca v ta delokrog celotna politika do naravnih vi­rov s številnimi problemi, kot so kmetijska zemljišca, gozdna zemljišca, naravna obM mocja, surovine in podtalnica. Politika va­rovanja in porabe naravnih virov je izraže­na v sektorskih zakonih o rabi zemljišc in sektorskih programih. Le-ta pa se izvaja s celostnim urejanjem podeželskega prosto­ ra in z vodenjem politike na regionalnem nivoju. Ta politika pa je odraz spremenjene in dogovorjene kmetijske politike v Evrop­ski uniji ter ciljev izboljšanja nacionalne eko­loške politike (Enemark, 1996). Reforma skupne kmetijske politike ima za posledico, da so vse države sprejele razlicne odredbe o pomoci pri pogozdovanju, ekstenziviranju in ekološkem izboljšanju kmetijskih zem­ljišc, kar ocenjujejo, da bo imelo vse to velik vpliv na podeželski prostor v prihod­ nosti. Izvedba strukturne politike v Evropski uniji naj bi slonela na posameznem kmetijskem posestvu, temu namenjajo podporo, ce se le-to odloci za pogozditev in spreminjanje posameznega dela kmetijskih zemljišc v trajno praho. Vecina držav pa le meni, da bi moral biti to bolj globalni nacin v okviru nacionalne politike urejanja podeželskega j prostora s ciljem zmanjšanja obdelovalnih površin ob tesni povezavi s politiko Evrop­ske unije ob povecanih prizadevanjih za obnovo ekoloških in naravnih znacilnostih v ruralnih obmocjih s sredstvi celostnega pla­niranja rabe zemljišc na regionalnem nivo­ Nacrtovanje razvoja podeželja ju, namesto, da se osredotoci na posamez­ no kmetijsko posestvo. To pa pomeni pos­pešen nacrtni postopek pri nacrtovanju in urejanju podeželskega prostora z vkljucitvi­jo politike okolju prijazne uporabe zemljišc za kmetijstvo in drugo rabo. Prizadevanja za pogozdovanje imajo v omenjenih državah za cilj proizvodnjo lesa, pridobivanje dodatnih površin za rekreacij­ske namene kot tudi ustvarjanje življenj­ skega prostora za prostoživeco favno in floro. Sistem nacrtovanja podeželja je bil v ne­katerih državah uveden tako, da so posa­mezni sektorji gospodarili z dolocenim pro­storom, ki je bil razglašen s planom kot "prednostno obmocje" (obmocja kmetijskih zemljišc, obmocja gozdov, obmocja suro­vin, vodovarstvena obmocja, naravovars­tvena obmocja idr.). Tako so bila nekatera obmocja rezervirana za kmetijstvo, nekate­ra za izkorišcanje surovin, nekatera pa kot posebna naravovarstvena obmocja. To je bila osnova za upravljanje s prostorom. V devetdesetih letih se je s sprejemom ob­sežnih ekoloških ukrepov ta sistem sektor­skega planiranja izkazal delno za prezah­ tevnega in pravzaprav tudi za nepotrebne­ ga. Nepotrebnega predvsem vsled vse vec­jega prepletanja posameznih dejavnosti med seboj, predvsem pa zato, ker so sek­torji vsa nesoglasja zaceli usklajevati pred­ vsem na regionalnem nivoju. Ta ugotovitev pa ni preprecila, da sektorji ne sodelujejo pri nastajanju planov, predvsem z osnov­nim kartiranjem naravnih resursov, kar je temelj za uskladitev interesov v pianih in na podlagi planov za nadaljnje gospodarjenje in upravljanje na dolocenem obmocju ter izdelavi sektorskih nacrtov in programov. Iz teh tujih ugotovitev se vendarle lahko naucimo, da bo morala v prihodnje planer­ska stroka zaupati posamezna strokovna dejanja strokam (sektorjem) in sama odi­grati predvsem vlogo usklajevalca in koor­dinatorja pri razreševanju nesoglasij ter za­stopati tiste javne interese, ki jih ne pokriva noben sektor. Zapisano se da uresniciti le ob spoznanju, da vsi dosedanji sistemi pro­storskega nacrtovanja v Sloveniji niso pre­precili parcialnih in sektorskih postopkov ter realizacij na škodo celostnih. ZAKLJUCEK CONCLUSION Podeželju kot pomembnemu ekološke­mu obmocju nismo dolga leta posvecali us­trezne pozornosti, izdelani niso bili niti kri­teriji za vrednotenja tega prostora. Kriteriji bi morali biti izdelani za posamezne sektor­je, skupni oziroma nacionalni kriteriji in cilji pa za urejanje vsega prostora. Omenjeno je bilo, da posamezne države posvecajo vse vecjo skrb tudi metodologiji nacrtovanja in urejanja podeželskega pro­stora na temelju trajnostnih (spremenljivih) principov in s poudarkom na ureditvi in sa­ naciji okolja. Ne gre vec le za varovanje posameznih obmocij in biotopov, temvec tudi za sanacijske ukrepe, renaturacije, za­ saditve, ozelenitve ustvarjanje biotopov, ureditve rekreacijskih površin. Vse to ima za cilj ustvariti pogoje za zdravo (uravnote­ženo) in cisto okolje ter temelje za razvoj dejavnosti, kot so rekreacija in turizem. Ob naštetem pa ima pomembno vlogo ravno gozdarska stroka, ki je na podrocju varstva narave storila v Sloveniji najvec s sonarav­ nimi metodami gospodarjenja v gozdovih. To bi morala izkoristiti in se uveljaviti kot vzdrževalec in negovalec krajine na celot­nem prostoru ob sodelovanju z drugimi stro­ kamL Po našem mnenju bo vendarle potrebno storiti nekaj premikov, tako na podrocju me­todologije planiranja (nacrtovanja) kot tudi na podrocju nastajanja sektorskih osnov in planov. V današnjem casu nam to omogo­cajo skupne podatkovne podlage, ki se izra­žajo v obliki geografskih in zemljiških infor­macijskih sistemov. Vse to pa ne bo dovolj, ce ne bomo dosegli boljšega izobraževanja na podrocju nacrtovanja prostora tako v sektorjih kot tudi v strokah, ki menijo, da so edine sposobne prevzemati naloge s po­ drocja nacrtovanja oziroma planiranja pro­stora. Žal pa je avtor tega prispevka redka izje­ma, ki zagovarja metodologijo nacrtovanja prostora ob sektorskem sodelovanju. Cas bo pokazal, ali je ta metodologija prava. Tisti, ki trdijo, da je v Sloveniji minil cas sektorskih nacinov dela, dovoljujejo najvec­je posege v prostor brez ustreznih celost­nih planskih aktov, torej parcialno in ozko v interesu posameznega sektorja. GozdV 54, 1996 463 Nacrtovanje razvoja podeželja POVZETEK Z razvojem podeželskega prostora so se zaceli ukvarjati strokovnjaki v razvitih evrop­skih državah v casu, ko so se zaceli umirja~ ti migracijski tokovi v sredi sedemdesetih let. Zgostitvene urbane aglomeracije z vse­mi spremljajocimi negativnimi vplivi na clo~ veka in okolje (naravo) ter vse vecje razlike v življenjskem standardu med podeželjem in mestom so povzrocale konfliktne stanje v družbah. Ker pa vendarle zavzema pode­želski prostor v posamezni državi pretežni del prostora in ima le-ta pomembno druž­beno funkcijo, so planerski strokovnjaki za­celi bolj pozorno usmerjati razvoj v pode­želskem prostoru. Skrb za urejanje in nego podeželskega prostora so skozi stoletja imele posamezne dejavnosti -sektorji (kme­tijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo ... ), danes pa naj bi nad tem prostorom bdele tudi druge dejavnosti, ki bi svoje potrebe in zahteve po prostoru usklajevale v okviru integralnih planov razvoja. Ob tem se po­javlja vse vec dilem, kakšno vlogo imajo posamezni sektorji, ki so najvecji uporabni­ki podeželskega prostora in kakšen pomen imajo njihove strokovne podlage ter njihovi Foto Špela Habic: Vipavska dolina sektorski plani pri razvoju podeželskega pro­stora. V prispevku smo želeli osvetliti prav slednje in nakazati vlogo sektorskega in integralnega planiranja podeželskega pro­stora s poudarkom na gozdarski stroki. VIRI 1. BicaniC, A. (1967): Tri koncepcije ruralnog planiranja; revija "Sociologija sela" št. 5~6, Zagreb. 2. Enemark, S. (1996): Spatial planning systems in Denmark; Aalborg University, Aalborg, Denmark. 3. Klemencic, M. (1982): Nekatera teoretska iz~ hodišca pri proucevanju podeželja; Geografske ~ znacilnosti slovenskega podeželja, Gradivo za po­svetovanje geografov ob SO-letnici GO Slovenije, Ljubljana. 4. Marinko, J. (1978): Razvoj in revitalizacija slo­venske vasi (metodologija vrednotenja in spreje~ manja izhodišc za revitalizaciske posege v rural­ nih naseljih); FAGG, Ljubljana. 5. Mayer, K. (1964): Ordnung im laendlichen Raum; Stuttgart. 6. Prosen, A. (1987): Planiranje podeželskega prostora; FAGG, Ljubljana. 7. Prosen, A. (1993): Sonaravne urejanje pode­žeJskega prostora; FAGG, Ljubljana. 8. Vrišer, l. (1978): Regionalno planiranje; Mla­dinska knjiga, Ljubljana. Presoje vplivov na okolje pri nacrtovanju gozdnih prometnic Environmental lmpacts Procedures in Forest Land Access Development Robert ROBEK' Izvlecek Robek, R.: Presoje vplivov na okolje pri nacrto­vanju gozdnih prometnic. Gozdarski vestnik št. 9/ 1996. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 16. Sestavni del gospodarskih gozdov je tudi omrež­je gozdnih prometnic, katerih gradnja in raba lahko povzrocata znatne motnje v gozdnih ekosistemih. Nastajajoca zakonodaja s podrocja posegov v pro­stor predvideva izdelavo presoj vplivov gozdnih cest na okolje, vendar bo potrebno njihovo vsebi­no in obliko šele dolociti. V prispevku predstavlja avtor vrste in obseg motenj, ki spremljajo transport lesa ter dosedanjo prakso pri uporabi PVO v goz­darstvu. Na prakticnem primeru so na podlagi ana­lize negativnih vplivov prikazana vsebinska težiš­ca aktivnega varovanja gozdnih ekosistemov pri prihodnjem odpiranju gozdov. Predstavljena so strokovna izhodišca za nacrtovanje gozdnih pro­metnic, ki jih je potrebno uveljaviti v strokovnih in upravnih okoljih. Kljucne besede: gozdarstvo, nacrtovanje pro­metnic, transport lesa, presoja vplivov na okolje. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Zgodovino cloveške civilizacije je mogo­ce opisati tudi kot zgodovino clovekovih po­segov v naravno okolje in ena prvih tarc njegove razdiralne moci je bil prav gozd. Gozdni prostor je še danes pod pritiskom razlicnih dejavnosti, ki pa poleg razdiralnih sil vse bolj stopnjujejo tudi skrb za njegovo ohranitev in razvoj. Predmet našega zani­manja bo gospodarski gozd, ki v Sloveniji * Mag. R. R., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO Synopsis Robek, R.: Environmentallmpacts Procedures in Forest Land Access Development. Gozdarski vestnik No. 9/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 16. An integral part of managed forests is also fo­rest land access network, their construction and utilization representing high disturbance within fo­rest ecosystems. The new legislation dealing with environmental impacts foresees the assessment regarding environmental impact of forest roads yet the ir contents and form will stili have to be defined. The article deals with the types and scope of the impact caused by wood transportation and pre­sents the application of ElA in forestry up tili now. Based on the analysis of negative impact a practi­cal example shows the emphases of active forest ecosystem protection in the future forest opening. Professional concepts as to forest communication planning are presented; the former will have to be put into effect in professional and administration bodies. Key words: forestry, access development, wood transport, environment impact assessment. prevladuje. Dostopnost v tak prostor je nuj­na in prvi pogoj za gospodarjenje z goz­dom ter korišcenje dobrin in vrednot, ki jih gozd daje. Že Leibundgut (LEIBUNGUT 1971) je slikovito poudaril: 'Nega gozda im­plicira gozdno cesto'. V slovenskih razme­rah zagotavljamo odprtost gozdov s siste­mom trajnih in zacasnih gozdnih promet­nic. Ceprav je nastalo omrežje po prometno-tehnicnih elementih prilagojeno transportu lesa, pa je po funkciji, ki jo v prostoru opravlja, pomembna dopolnitev javnega omrežja cest. Obstojece omrežje, ki je nastalo nacrtno v okviru sistema gozd­nogospodarskega nacrtovanja, z ekološke­ga in ekonomskega vidika ni optimalno, za­to ga bo potrebno tudi v prihodnje spremi­njati in dograjevati. Gozd V 54, 1996 465 Z oblikovanjem nove zakonodaje na po­ drocju nacrtovanja posegov v prostor se tudi v Sloveniji uvaja formalni sistem po­stopkov za presojo vplivov na okolje (PVO). Spremembe zadevajo tako vsebino kot tudi obliko nacrtovanja odpiranja gozdov z gra­ jenimi prometnicami, zato se pred gozdars­ tvo postavlja vprašanje, kako uveljaviti spe­cificnosti odpiranja gozdov pri presojah nji­hovih vplivov na okolje, da le-te ne bodo samo formalno-upravni postopki, temvec ucinkovito strokovno usmerjanje za zmanj­ševanje konflikta med varovanjem narave in razvojnimi imperativi (KENNEDY 1994). Pricujoci prispevek želi opozoriti na nekate­ re posebnosti sodobnega odpiranja goz­dov, ki bi jih morali pri snovanju novih stro­kovnih in upravnih rešitev upoštevati. 2 PVO-VAROVALNO IN NACRTOVAL­NO ORODJE 2 ElA-PROTECTIONAL AND PLANNING TOOL Presoja vplivov na okolje (PVO, orig. ElA -environment impact assessment) je ge­nericen pojem, s katerim oznacujemo ad­ministrativni proces pri realizaciji razvojne­ ga projekta v prostoru in niz analiticnih po­stopkov za idenifikacijo, napovedovanje in vrednotenje njegovih vplivov. Prav zaradi te njegove vecpomenskosti in vpetosti v razlicne družbene sfere je težko v kratkih obrisih predstaviti zgradbo PVO, ki bi zado­voljila vse. Stanje in razumevanje delova­nja PVO v Sloveniji je dodobra zmedel za­kon o varstvu okolja, ki je težišce postop­kov PVO prenesel na(d) strateško raven, s tako imenovanimi študijami ranljivosti oko­lja in celovitimi presojami vplivov na okolje. Da bi se izognili razlaganju nedorecena zakonodaje, hkrati pa omogocili bralcu ra­zumevanje jedra PVO kot ga pojmuje Evro­ pa, bomo predstavili sistem postopkov na primeru cestne infrastrukture (---1992). PVO je praviloma dvostopenjski sistem na­crtovalskih postopkov, s katerim po nacelih multidisciplinarnosti, javnosti in celovitosti presojamo alternative nacrtovanih posegov, z vidika najmanjše spremembe naravnih razmer in najvecjih vrednosti varovanja oko­lja. Prvo stopnjo imenujemo tudi stra­teška raven. Te presoje zajemajo poveza­ 466 Gozd V 54, 1996 ve s socioekonoskimi posledicami posegov in se praviloma izvajajo na regionalni ali nacionalni ravni, pretežno s kvalitativnimi metodami, ki odražajo nacela PVO, uve­ljavljena na projektni ravni. Drugo stopnjo imenujemo projektno raven in zajema po­ samezne projekte oziroma posege. PVO na projektni ravni izvaja po narocilu investi­torja pooblašcena pravna ali fizicna oseba z namenom pridobitve dovoljenja za po­seg. Poteka v dveh korakih: predhodna pre­ soja in glavna presoJa. Pri vsaki izmed njih se izdela porocilo, ki zajema naslednje vse­binske sklope: • opis tehnoloških znacilnosti posega, vkljucno s predstavitvijo variant; • opis zatecenega stanja okolja pred po­segom (nicelno stanje) po posameznih se­stavinah (zrak, voda, tla, gozd, krajina, ... ) vkljucno z obstojecimi obremenitvami, iz­kazanimi s kolicinskimi in kakovostnimi ka­zalci; • ocena pricakovanih vplivov na okolje pri posameznih variantah, vkljucno s pred­stavitvijo metode vrednotenja variant; • predstavitev izbrane variante z opisom tehnologije, izbranih materialov in vplivne­ga obmocja ter navedbo prizadetih oseb; • opis omilitvenih ukrepov za izbrano va­rianto, vkljucno s programom spremljanja stanja sestavin okolja; • povzetek porocila s sklepno oceno, ki je razumljiv širši javnosti; Namen predhodne presoje je ugotoviti potreben obseg raziskav v glavni presoji oziroma potrditi, da za nacrtovani poseg zadošca že porocilo v okviru predhodne presoje. Postopki PVO so torej sestavni del nacrtovanja posega, izdelana porocila pa služijo za pridobitev dovoljenj za poseg. Ob­vezne podlage projektnim PVO so strateš­ke PVO. Na koncu tega kratkega pregleda postop­kov pri PVO je potrebno poudariti, je tako obsežna shema smisleno prilagojena vrsti posega, konkretnim znacilnostim okolja in številu vpletenih subjektov. 3 ZAKAJ PVO PRI ODPIRANJU GOZD· NEGA PROSTORA? 3 WHY ElA IN FOREST ACCESS DEVELOP­MENT? Prometa, ki se odvija po gozdnih promet­ Presoje vplivov na okolje pri nacrtovanju gozdnih prometnic nicah je malo, zato je glavni vir negativnih vplivov sam cas gradnje prometnice. Naj­bolj izrazite in najbolj daljnosežne so mot­nje biotopa, zlasti gozdnih tal. Ocenjujemo, da znaša skupna površina motenih tal za­radi grajenih prometnic v naših gozdovih vsaj 5 % površine gospodarskih gozdov (ROBEK 1994). To pa še ni vse. Novejše raziskave o obsegu talnih motenj vzdolž negrajenih prometnic v naših gozdovih ka­ žejo, da znaša površina motenih tal zaradi traktorskega spravila lesa po brezpotju še dodatnih 5-1 O % površine gozdov (ROBEK KOŠIR 1996). Transport lesa v gospodarskih gozdovih ostaja vecfazen proizvodni proces z znat­ nim obsegom in s kompleksnimi posledica­ mi, zato ne preseneca, da se je gozdarstvo že v sedemdesetih letih seznanilo z idejo in postopki presoj vplivov gozdnih prometnic na okolje (TELLER 1977). Ceprav ima transport lesa vse glavne negativne znacil­nosti javnega prometa, pa je v osemdese­ tih letih vsaka stroka razvijala svoje po­stopke za varovanje okolja pri posegih v prostor. Gradbeniki so PVO razvijali prek nadzora investicijskih projektov (WORLD BANK 1991), gozdarstvo pa z izdelavo in uveljavitvijo sistema odpiranja gozdov na strateški (DOBRE 1984, PFISTER 1988) in projektni ravni (IGLG 1982). Za devetdeseta leta je znacilno, da se postopki PVO metodološko uredijo in dolo­cijo standardi na mednarodni ravni (OECD 1994). V Sloveniji se za konkretne projekte javne cestne infrastrukture taka prilagojena metodologija uporablja tudi za javne ceste nižjih kategorij (ROTAR 1994), neglede na dejstvo, da potrebne zakonodaje še ni. Gozdarstvo v Evropi se na vkljucevanje PVO v nacrtovanje odpiranja gozdov odzi­ va v zelo velikem razponu. Nekatere evrop­ ske države postopke PVO za projekte no­vogradenj gozdnih cest privzemajo v celoti (Švica), druge (Avstrija) pa PVO dodajajo gozdarske regulative in postopke podvaja­jo (SEDLAK 1996). Ceprav so danes pro­ storski informacijski sistemi v vse širši rabi, njihova prakticna uporaba pri nacrtovanju odpiranja gozdov ostaja skromna, verjetno predvsem zaradi nesorazmeja med potreb­nim vložkom za oblikovanje podatkovnih zbirk ter njihovo ucinkovitostjo v detajlu. Prav tako je ocitno (HEINIMANN 1996), da je potrebno presojo vplivov gozdne pro­ metnice na naravno okolje razširiti tudi na podrocje potreb in sprejetosti posega celot­nega lokalnega prebivalstva (SlA -social impact assessment-študijah socialnih vpli­vov), kar je bilo upoštevano tudi pri dose­danjem odpiranju slovenskega podeželja. Nacela PVO so si že izborila domovinsko pravico v gozdarski stroki, sedaj pa nas caka oblikovanje formalnih postopkov. 4 ZNACILNOSTI IN PROBLEMI PRIHOD­NJEGA ODPIRANJA GOZDOV 4 CHARACTERISTICS AND CHALLENGES OF THE FUTURE FOREST OPENING-UP PRO­CESS Snovanje sprememb na podrocju nacrto­vanja odpiranja gozdov brez temeljitega vpogleda v lastno realnost nima pravega smisla, zato smo v okviru znanstvenega projekta 'Mnogonamenska raba in okolju prilagojeno dograjevanje omrežja gozdnih prometnic' spremljali in ovrednotili motnje tal ob gradnji gozdne ceste v bližini Triglav­skega narodnega parka. Terenske in last­niške razmere projektne naloge so prikaza­ne na sliki 1. Projekt predstavlja tipicen pri­mer sodobnega odpiranja gozdov, ker: • zajema z vidika naravnih danosti težke te rene, • narekuje odpiranje gozdov razlicnih ka­tegorij lastništva, • predstavlja kapilaro v sistemu cest, kjer je mogoce cesto nadomestiti z eno ali vec vlakami. Nacrtovanje posega je na strateški ravni potekalo ob obnovi nacrta gozdnogospo­darske enote Notranji Bohinj. Tehnicna do­kumentacija (LAKOTA 1994) za projekt us­treza projektu B (IGLG 1982), kar pomeni, da je izvedbeni projekt izdelan na osnovi korigirane nicelnice. Gradnjo je izvajal grad­beni obrat Gozdnega gospodarstva Bled v letu 1995 s celnim odstrelom hribine ter kombinacijo bagerskega in buldožerskega oblikovanja planuma (slika 2). Projektno do­kumentacijo smo dopolnili s tremi alternati­ vami izvedene trase, ki so bile položene ter oznacene na terenu in so imele naslednje znacilnosti: GozdV 54,1996 467 Slika 1: Graficna predstavitev projekta in zahtev projektne naloge gradnje gozdne ceste v Rižce. c5i oo Picture 1: The opening up situation and oroiect in to Rižce. [ SITUACIJA OBRAVNAVANIH VARIANT TRAS < GOZDNE CESTE V PREDELU ODDELKA 59 ~ w w 100 O 100 200 300 400m m 1""1""1 1 1 1 1 1 1 1 1 M1:10000 Legenda ~Varovalni gozd -Obstojece gozdne ceste Kategorije nak!onov terena: --Varianta i; Zgrajena gozdna cesta c::=::::J o % -50 %1 -·-Varianta 2: Alternativna trasa ceste 1.11111 51 %" 70% Varianta 3: Rekonstrukcija poli .. & ......... ~ >70% oiiMialll&. Meja sektorja lastni!ltva l " .<; • ~ t. ~ o. !. ~ w " ~ "' ~ 3 ~ ~· ,;AicA bK'•·•'''' '"'"''''' ''"'<.;.:~.·"·=%+02~±-"~-""'~~~~========---'-=======~========== Presoje vplivov na okolje pri nacrtovanju gozdnih prometnic Alternativa 1: Izvedena trasa, ki odpira samo državne gozdove. Alternativa 2.1: celostna varianta odpira­nja predela gozdov nad vasjo Nemški rovt odpira kompleks zasebnih in državnih goz­dov. Alternativa 2.2: lastniška varianta pred­stavlja modifikacije dela celostne variante in odpira samo državne gozdove v oddelku 59, z možnostjo poznejše dograditve odse­ka v zasebnih gozdovih. Izdelana je v dveh podvariantah širine voznega cestišca 3m in 4m. Alternativa 3:. rekonstrukcija obstojece vlake za potrebe vožnje sortimentov pri spravilu lesa. Izvedena trasa (slika 3) v situacijskem poteku in v površini cestnega telesa ne odstopa bistveno od projektne dokumenta­cije. To potrjuje, da metoda neposrednega trasiranja korigirane nicelnice na terenu za­došca za pripravo tehnicne dokumentacije vecine gozdnih prometnic. Primerjave koli­cinskih kazalcev pri presojah vplivov na okolje se po navadi izvajajo prek dolžin in/ ali povprecnih tlorisnih površin cestnega te­lesa za posamezne variante. Tak nacin je Slika 2: Prikaz uporabljene tehnologije gradnje gozdne ceste v odd. 59 Picture 2: AppHed technology at forest road con: struction in comp. 59 Slika 3: Pogled na motnje tal na normalnem precnem profilu izvedene trase. Picture 3: Soil disturbances in normal cross-cul at constructed forest road. GozdV 54, 1996 469 Presoje vplivov na okolje pri nacrtovanju gozdnih prometnic po našem mnenju za strme in nestabilne terene neprimeren. S stopnjevanjem na­klana terena se zveza med dejansko povr­šino motenih biotopv in povprecno površi­ no cestnega telesa izgublja, hkrati pa se izgublja tudi smiselnost prime~av med va­ riantami. Pojav je še bolj izrazit, ce primer­ jave izvajamo samo na modelih terena (kar­ te, DMR, .. ). Variante je na težkih terenih potrebno položiti v realni prostor in izkori­ stiti mikrolokacije. Tak nacin poveca kako­ vost odlocitev in zmanjša obseg geotehnic­ nih meritev ter študij drugih vplivov na tra­ ~sah. Primerjavo negativnih vplivov alternativ­nih tras smo izvedli na podlagi izmere ele­ mentov precnih profilov obravnavanih tras in ocene površine motenih tal na izvedeni trasi spremenjenih biotopov z vidnimi spre­ membami zunanje morfologije gozdnih tal (ROBEK 1994). Za predstavljeni primer pri­kazujemo primerjavo obsega vidnih motenj tal na gralikonu 1. Z ozko ekološkega vidika je najustreznej­ša rešitev rekonstrukcija vlake, v vseh dru­gih primerih pa je potrebno negativne vpli­ ve novogradnje prišteti k že obstojecim mot­ njam v prostoru. Nazorno je prikazano, da že mala odstopanja v situaciji vodijo v dru­ gacne obsege talnih motenj, in to prav za­ radi drugacnih terenskih razmer. Eden od osrednjih problemov transporta lesa v gozdovih je prav kopicenje talnih motenj. Problem se danes zaostruje ob dej­stvu, da je v Sloveniji prek 250.000 lastni­kov gozdov. Mnogi od njih vsak za sebe dograjujejo omrežje gozdnih prometnic, naj­veckrat s podaljševanjem obstojecih trak­torskih vlak. Pri tem nastaja omrežje, ki za okoliške lastnike in celotni sistem odpiranja dolocenega predela gozda ni najboljše. Po­ gosto pa rešitev ni primerna niti za lastnika, saj gleda samo na les, ki ga bo posekal v bližnji prihodnosti. Predstavljeni primer nazorno osvetljuje problematiko, dileme in težišca pri dograje­vanju omrežja gozdnih prometnic v Slove­niji, ki jih lahko strnemo v naslednja spoz­nanja: • izbor najboljšega poteka nicelnice gozd­ne prometnice je tista laza odpiranja gozd­nega prostora, pri kateri z najmanjšim vlož- Grafikon 1: Skupne površine motenih tal za posamezne variante odpiranja oddelka 59 (57 ha). Figure 1: Area of disturbed soils at different opening alternatives in compatment 59 (57 ha). N' 16000 14000 .§ o o. E • . " " c • ~~ • o . lll:.l:l '" ·~. " c -...: " . " ~ "'~ N ~ s.!::: <'111 "' Naklon terena/ Temn's slope 110-19% .20-39% []40-59% [!]60%­ 470 GozdV 54, 1996 Presoje vplivov na okolje pri nacrtovanju gozdnih prometnic kom dosegama najvecje ucinke pri varova­nju okolja; • pri polaganju variant nicelnice je po­trebno upoštevati obstojece prometnice v predelu odpiranja, prihodnjo tehnologijo spravila lesa in presegati lastniške meje; • dejanska površina projektiranega telesa prometnice in volumen odkopov v posa­meznih kategorijah naklona terena so koli­cinski kazalci z ekološko vsebino, s katerimi je mogoce primerjati obseg pricakovanih motenj med variantami tras; • s tehnologijo gradnje ne moremo po­pravljati napak predhodnih faz projekta ce pa tehnologija ni izbrana in uporabljena pri­merno, lahko znatno prispeva k dodatni de­gradaciji okolja; • pri izdelavi tehnoloških delov gozdno­gojitvenih nacrtov je potrebno gradnjo vlak presojati glede na že doseženo raven mo­tenj biotopa in glede na prihodnji koncept odpiranja predela. 5 PRIPOROCILA ZA INTEGRACIJO PO­STOPKOV PVO V PRIHODNJEM ODPI­RANJU GOZDOV 5 RECOMENDATIONS FOR ElA INTEGRATION IN FURTHER OPENING-UP PROCCESS Gradbeni posegi pri spreminjanju omrež­ja trajnih prometnic v gozdovih in agrarni krajini se dogajajo vsakodnevno in nepo­sredno zadevajo manjše število ljudi. Ne­gativni vplivi teh posegov imajo širše raz­sežnosti ter se kopicijo v že degradiranem prostoru. Z vidika zmanjševanja negativnih posledic prihodnjega dograjevanja omrežja trajnih gozdnih prometnic je nacrtovanje kljucno dejanje. Glede na spremenjene zakonske in or­ganizacijske okvire nacrtovanja in projekti­ranja gozdnih prometnic smo leta 1994 or­ganizirali strokovni pogovor o problemih na­daljnjega odpiranja gozdov. Na njem so z ekspertnimi mnenji sodelovali predstavniki Gozdarskega inštituta Slovenije, BF-goz­darstvo, Zavoda za gozdove Slovenije in Republiške uprave za ceste. Na pogovoru je bilo ugotovljeno, da nove razmere nare­kujejo gozdu, gozdarstvu in družbi prilago­jene postopke pri nacrtovanju gozdnih pro­metnic, ki jih lahko v celoti razvija in uve­ljavlja samo gozdarska stroka. Na podlagi ekspertnih mnenj in razprave smo obliko­vali naslednja strol\ovna izhodišca ( --­1994) za nadaljne delo: Oblikovana je bila strokovna skupina, ka­tere naloga je uveljavitev izhodišc v okviru gozdarstva in na podrocju urejanja prosto­ra. Upamo, da bo predstavitev teh stališc naletela na konstruktivne odmeve. 6 SKLEP 6 CONCLUSION Predstavljeni prerez stanja in trendov na podrocju varovanja okolja pri gradnji malo­prometnih javnih in gozdnih prometnic za­došca, da sklenemo dilemo, ki je bila naka­zana v uvodu prispevka. PVO je v svojem bistvu prilagodljiv sistem aktivnega varova­nja naravnega okolja pri posegih v prostor, ki ga je mogoce in potrebno uporabiti pri nacrtovanju gozdnih prometnic. Svoj pravi namen bo dosegel samo, ce ga bomo smi­selno in prilagojeno vgradili v sistem gozd­nogospodarskega nacrtovanja. V nasprot­nem primeru se lahko hitro zgodi, da bo PVO samo birokratska navlaka ali pa polje za izživljanje posameznikov, ki so odtujeni stroki in problemom. GozdV 54, 1996 471 Povzetek Sestavni del gospodarskih gozdov je tudi omrež­je gozdnih prometnic, katerih gradnja in raba lahko povzrocata znatne motnje v gozdnih ekosistemih. Obstojece omrežje z ekološkega in ekonomskega vidika ni najboljše, zato ga bo potrebno v prihodnje dograjevati v skladu z zakonodajo na podrocju posegov v prostor. V prispevku so prikazani stanje in trendi pri iz­vajanju PVO pri gradnji gozdnih prometnic v Evro­pi. Na primeru analize vplivov gradnje odseka gozdne ceste v gorskem svetu so predstavljeni izzivi prihodnjega odpiranja gozdov v Sloveniji, problematiko pa je mogoce posplošiti tudi na dru­ge ne kategorizirane in maloprometne javne ceste. Vse te prometnice so lahko znaten poseg v pro­stor neglede na njihovo dolžino, zato je zanje PVO potrebna, vendar bo potrebno kazalce, postopke in zakonodajo prilagoditi njihovim posebnostim. Uveljavljanje nacrtne in celovite obravnave mo­tenj naravnih ekosistemov pri gradnji malopromet­nih prometnic ima zaradi velike kolicine le-teh zna­ten pomen, morebitno podcenjevanje tega dela prometnega omrežja lahko vodi v nadaljnjo degra­dacijo že tako zanemarjenega slovenskega pode­želja. ENVIRONMENT AL IMPACTS PROC EDU RES IN FOREST LAND ACCESS DEVELOPMENT Summary The inevitable part of managed forests is the network of constructed communications. Their con­struction and utilisation might have adverse ef­fects on stand and site development. From envi­ronmental and economical point of view the pre­se nt network is not optima!, hence further con­structional activities will have to be conducted according to the new coresponding legislation. ln the paper the state and the recent trends in the implementation of the ElA procedures for fo­rest communications in Europe are presented. The major challenges in forest road construction in Slo­venia are illustrated with a case study where the impact of road construction has been analysed. Problems can also be generalised to other low­~raffic roads, since they all might have a significant 1mpact on the environment. lrrespectively of their length ElA is needed, although adapted indicators, procedures and legis!ation will be required. The implementation of the environmental proce­dures in low-traffic road planning is im porta nt due to large amount of these communications. Slove­ne countryside and natural environment might de­grade even more, unless we adapt our tools and rules to this segment of the transport infrastructure and not vice versa. 472 GozdV 54, 1996 VIRI 1. Dobre, A. 1984. Model perspektivnega nacrta gozdnega cestnega omrežja. l.dei:G.e.Litija, Ljub­ljana, IGLG, 133 s. 2. Heinimann, H. A. 1996. Opening up planning taking into account environmental and social inte­grity. ln: Seminar on environmentaly sound forest roads and wood transport, 17 -22 June 1996, Sinaia, Romania Manuscript, 14 s. 3. IGLG 1982 Smernice za projektiranje gozd­nih cest. Ljubljana, IGLG, 63 s. 4. Kennedy, W.V. 1994. Environmentallmpact Assessment in International Perspective-Trends and Developments. V: Seminar on Environmental lmpact Assessment, Portorož, 12.April1 994, ?s. 5. Lakota, P.1994 Gozdna cesta: Pod Rižcam -add. 59, Bohinj. Projekt za gradbeno dovoljenje, Gozdno gospodarstvo Bled, Projektivni biro, Bled. 6. Leibundgut, H. 1971 lntegrale waldersch­lieBung. Forstwiss. Centralblatt, 90. 7. OECD. 1 994. Environment impact asses­sment of roads. Report prepared by an OECD scientific expert group, OECD, Paris 186 s. 8. Pfister, F.1988. General opening up planning V: Proceedings of IUFRO-Works hop "Accessi­bility of Mountain Forests " , Canton Walis, Swit­zerland, 28 Avgust-3 September 1988, s. 134­ 149. 9. Robek, A. 1994. Vpliv transpOrta lesa na tla gozdnega predela Planina Vetrh .. Magistrsko de­lo. Ljubljana, BF-oddelek za gozdarstvo, 132 s. 10. Robek, R. 1 Košir, B. 1996. Razvoj metode vzorcnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobi­vanju lesa. V: zbornik posvetovanja "Izzivi gozdne tehnike", 8. maj 1996, ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s.73-81. 11. Rotar, J. P: 1994 Postopek ocen vpliva na okolje nekaterih cestnih projektov v Sloveniji. V: zbornik referatov 2. slovenskega kongresa o ce­stah in prometu, Portorož, 26.-28. oktober 1994, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki, Ljubljana. 12. Sedlak, O. 1996. Forest road construction policies in Austria. ln: Seminar on environmentaly sound forest roads and wood transport, 17-22 June 1996, Sinaia, Romania Manuscript, 16 s. 13. Teller, H. l. 1977. Environmental impact analysis and forestry activities. Guideines for wa­tershed management, Rome, FAO, s. 15-25. 14. World Bank 1991. Natural Forest Manage­ment. Environmental Assessment Sourcebook. Vol 11. Sectorial guide!lnes, Washington, DC. The World Bank, s. 67-93. 15.---1992 UVP bei Strassenverkehrsanla­gen. Anleitung zur Erstellung von UVP-Berichten. Bundesamt fur Umwelt, Wa!d und Landschaft, Bun­desamt fur Strassenbau •.. , Bern, maj 1992, s. 16­37. 16. ---1994 Zapisnik strokovnega razgovora o nacinih bodocega odpiranja gozdnega prostora in graditvi gozdnih prometnic. Tipkopis, Ljubljana 19. 4. 1994,2 s.