Poitnlna pavtalfrana. It. 49. V Ljubljani, dne 2. decembra 1920. Leto IL r1 »lil'1 ip; Bggs rfS •te Glasilo ..Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo'*. Izhaja vpak fcetrtek. Naročnina: celoletno ....... ..........K 25*— poluletno......................„ 13'— Posamezna številka . ............„ 1"— Kmet, pomagaj si sam, in avoje rtališče ir državi uravnavaj si sami Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase.............. uradna razglase............ reklame ................ Uredništvo in upravniStvo lista le v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). K 1--» 1-60 - 2 — Naša zmaga. Ponosnim srcem javljamo vsem, da je zmaga naša, da je razbit naš najnevarnejši sovražnik in da je trdno storjen prvi odločilni korak kmetskega vstajenja. V zgodovini Slovencev bo 28. dan novembra 1920. zaznamenovan kot važna preobratna točka. Ta dan je prvič zmagal slovenski kmet z lastno močjo. Dvignil se je naš oratar v prejšnjih stoletjih že opetovano, toda vsak poskus osamosvojitve ie bil krvavo zadušen. Šele svobodna Jugoslavija je zbudila našega kralja Matjaža. Potomci kmetskega muče-nika Matije Gubca so junaško razvili zeleni prapor za staro pravdo. Stoletja in stoletja je čakal ta najlepši sen kmetskega trpina na svoje uresničenje, danes je prvi začetek njegove izvršitve storjen in ni je sile, ki bi mogla zadržati osamosvojitev kmetskega ljudstva od vsakega jerobstva, ker druga najmot-nejša stranka vse Slovenije, naša mlada in sveža „.Samostojna kmetijska strankastoji nepremagljivo za kmetske pravice. Čeprav smo prvič nastopili in čeprav so navalili na nas mlade od vseh strani, je vendar naša zmaga popolna in srce povzdigujoča. Prestali smo zmagovito prvi veliki boj in zmagovito vzdržimo vse prihodnje, dokler ne bo končna zmaga popolna in za vedno utrjena. Vkljub demagogiji nasprotnikov, vkljub njihovi denarni razsipnosti, ki je dišala mestoma že po korupciji, vkljub njih veliki politični, gospodarski in kulturni moči, smo postali s prvim naskokom druga najmočnejša stranka, ki pa je pri teh volitvah zbrala šele svojo gardo. Osramočeni so vsi neverni Tomaži o kmetskem ljudstvu, ki nam niso zaupali, ker smo bili nova stranka. Nič za to, če smo bili novi, ali za nami sta bili pravica in prastara resnica, da vladaj kmetu le kmet; zategadelj smo morali zmagati in zato nam zmaga ne izostane tudi v prihodnje. Na sramotni oder lažnikov pa so postavljeni klerikalci, ki so vso'volilno dobo lagali, da smo zvezani z liberalci in drugimi. Volitve so jasno pokazale, da smo se morali boriti proti vsem in da so nam ravno liberalci v nekaterih občinah pobrali največ glasov. Res pa je, da smo bili zvezani z našim poštenim ljudstvom, ki je nam ostalo zvesto tudi potem, ko so vsi misijoni. vse prižnice in vse izpovednice delovale proti nam na vso paro. In to ljudstvo nam je ostalo zvesto tudi vkljub vsem lažnivim obljubam z leve in z desne, z blagoslovljene ter s čisto brezbožne strani, ker je spoznalo, da mi obljubljamo samo to, kar moremo tudi izpolniti. Zmaga pa nas navdaja s posebno radostjo tudi zato, ker smo mi edina stranka, ki je najbolj dostojno in pošteno vodila volilni boj. Ne ene tožbe nam ni prinesel ves boj, ne enega preklica ni prineslo naše časopisje! Nobena druga stranka se ne more s tam pohvaliti. Naš uspeh bi mogel biti večji, če bi mi sledili vzgledom klerikalcev, komunistov in socialistov ter obljubljali volilcem tudi nemogoče, samo da bi jih čim več pridobili. Ali ta' pridobitev bi bila v resnici sleparija, tega pa mi nismo hoteli storiti,—ker hočemo ljudstvu pomagati in ne potrebujemo s sleparijo pridobljene moči. V tem pa leži največji pomen naše zmage. Mi smo zbrali okrog sebe le samostojno, trezno in pošteno misleče ljudi in zato je naša zmaga? trdna in neizogibna, ker smo po stali mahoma ne samo po številu druga stranka, temveč po kakovosti svojih volilcev celo prva stranka. Izkopana je zopet stara pravda in zeleni kmetski prapor veje ponosno po Sloveniji. Svojo zmago praznujemo s tem, da privabimo vse zapeljane tovariše v svoj krog, da združeni posvetimo vse svoje sile za izpopolnitev naše organizacije, za gospodarski, politični in kulturni napredek kmetijstva. Volilcem in somišljenikom. Izvojevana je velika zmaga in dosežen velik uspeh. Zasluga pa gre Vam, volilci in somišljeniki, ki ste ostali zvesti našemu zelenemu praporu, ki ste žrtvovali za zmago pravične stvari delo, denar in čas. Hvala Vam in vse priznanje! V težkih okoliščinah ste morali voditi boj. Sovražnikov je bilo mnogo in vsi so bili bolje oboroženi kot mi. Ali za nami je bila pravica, za nami ste bili Vi, dragi volilci in somišljeniki, in zmaga je vsled Vašega možatega nastopa ostala nam, čeprav smo vodili volilni boj z naj manjšimi sredstvi in brez hujska-jočih in lažnivih obljub. Vse to, ker so posamezniki izmed vas delali preko svoje dolžnosti, ker so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Prvič smo nastopili in vendar smo postali druga najmočnejša stranka alovenije, ki je v stanu, da prepreči vsak protikmetski zakon. Ker ste ta pomemben in velevažen uspeh dosegli Vi, dragi volilci in somišljeniki, zato se čutimo upravičene, da se Vam v imenu vsega kmetskega ljudstva vse Jugoslavije najtopleje zahvalimo. Slava Vam! Kakor Vi v Sloveniji, tako pa so tudi Vaši stanovski tovariši po drugih deželah Jugoslavije storili svojo dolžnost v polni meri. Kakor Vi, tako so tudi oni nastopili prvič in v enako težavnih prilikah in vendar so i oni slavno zmagali. 2e dosedaj vemo, da je dala Bosna 18, Srbija 12 in Dalmacija 3 v resnici kmetske poslance, da nas bo v Beogradu tedaj nad 40 poslancev, število, ki popolnoma zagotovi kmetske -interese. Volitve so ujedinile kmete v vsej državi in porodila se je s tem sila, ki postane v kratkem odločilna moč v Jugoslaviji. Za Slovenijo ste ta visoki cilj izpolnili Vi, dragi volilci in somišljeniki, in tudi za to — hvala Vam! Naša zahvala in naše priznanje pa ne bi bila popolna, če se ne bi spominjali še posebej onih vrlih občin, ki so skoraj celotno glasovale za nas, kakor Šmihel-Kandija, Ig, Muljava, Lukovica, Podčetrtek, Pristava itd.: tako morajo pri prihodnjih volitvah glasovati vse kmetske občine! Vsa čast pa tudi onim našim manjšinam, ki so tudi v morju nasprotnikov ohranile nam svojo zvestobo . Tem najzvestejšim med zvestimi še posebno priznanje! Zmaga je dobljena in sovražnik je strt. Ali zmaga nam more biti nevarna, če bi se udali samo njenim čarom. Za nas je zmaga samo prvi korak h končni kmetski osamosvojitvi, zato pa kličemo vsem: Na delo, na resno, neumorno podrobno delo, dokler ni združena v naši stranki večina našega ljudstva. S svojim vrlim nastopom ste pri volitvah pridobili prvo zmago naši stranki. S svojo nadaljnjo zvestobo in s svojim nadaljnjim delom utrdite zmago, da bo doseženo ono, za kar smo šli v boj, da bo veljala' v državi: Stara pravda! Hačelnišfro »Samostojne Hmetijshs sfranto". Našim volilcem. Ko so vas nasprotniki od vseh strani vabili z mamljivimi besedami k sebi, ste nam Vi ostali zvesti in 28. november je zato postal dan obračuna za vse naše nasprotnike. Zvestoba' za zvestobo! Kakor ste nam ostali zvesti Vi, tako ostanemo tudi mi Vam in pri vseh naših potih v zakonodajnem in sploh po* slanskem življenju nas bo vodilo le eno geslo: Pomagati svojim volilcem kjerkoli in kakorkoli nam bo le mo* goče. Iz ljudstva smo izšli in zal ljudstvo smo! Ta naša zakletva Vam bodi naša zahvala in obenem jamstvo uspešnega in koristnega skupnega delovanja. Uspeh poslanskega dela' je mogoč samo, če je poslanec v ozkih stikih z ljudstvom. Zato neJt>omo kodi dosedanji politični gospodarji prt* hajali med Vas, dragi volilci, ki pred volitvami, temveč še bolj po« gosto sedaj, ko ste s kroglico izjavili, da smo mi in Vi eno in isto, borci za pravice kmetskega stanu! Zavedamo se dobro, da je našai naloga nad vse težavna in odgovonv na. Polagali Vam bomo zvesto itf redno račun svojega dela, od Vsa pa pričakujemo, da presojate naša stremljenja kot prijatelji, kot pravi tovariši. Ni bil Rim v enem dnevu sezidan in tudi nam ne bo mogoče na mah jzpremeniti obstoječih na* pak. Kar se je kvarilo desetletja in desetletja, potrebuje tudi leta za| popravo. Ali «io je gotovo. Nikdar in ni* koli ne pozabimo z vso vnemo bra* niti Vaših koristi in nikdar in nikoli se ne izneverimo Vašim željam. Kep vemo, da imamo moč od Vas, zato bomo tudi le izpolnjevalci Vaše volje. Kakor pa je naša zmaga razve* seljiva, vendar ni še čisto dovršenai Srnica: Kmet Brglez in volitve. Tisti dan je burja precej glasno pometala okrog hišnih voglov in tuintam je leno padla kaka snežinka iz sivega ozračja. Vse to pa ni kar nič motilo kmeta Brgleza. Brez telovnika in z zavihanimi srajčnimi rokavi je pridno vihtel ostro brušeno sekiro ter udarjal ž njo na ogromno tnalo, raz katere so odletavale trske na vse štiri vetrove. Bil je v svoje delo tako zaverovan, da niti opazil ni svoje žene Mice, ki je v polpraznični obleki prihitela od nekod na dvorišče ter se ustavila tik pred njim. „Peter, prejenjaj no nekoliko in pojdi malicat! čas je že!" Toda mož Peter je bil kakor gluh m slep in zdelo se je, da nalašč še marljiveje vihti sekiro, ker eno polence je odletelo Mici prav pod nos. „Ovbe no, še ubil me boš. Tak jen-jaj no, za en trenutek, saj ne gori voda." Sedaj šele je vzravnal Brglez svoje koščeno telo. Desnico je uprl na topo-rišče, z levico pa je segel v svoje ku-štrave lase. „Ne gori voda," je zahre-Sčal, „to seveda ne. Toda ali boš ti jutri vlekla drva izpod snega? Ali ne vidiš, kako vse po snegu smrdi? Pa kod hodiš toliko časa?" „0 ti moj Bog, kod le! Ali ti nisem povedala, da grem k župniku. Kako vendar čtidno vprašuješ, ko vendar veš, da gre tu za srečo najinega otroka. Ta ubogi naš Mihec, tako mlad in tako sam, pa se mora truditi z učenjem tam v daljnem mestu. In še strada po vrhu, revček. Zdaj pa so gospod župnik že vse uredili, da pride to revše k drugim ljudem in bo dobival dvakrat boljšo hrano. In potem bodo gospod tudi govorili z nekim ,ta višjim', ki bo naklonil Mihcu tisto špi — špitendijo, ali kako se že pravi. No, ali ni to dobro za Mihca in za naju, kaj?" „2e prav. Ali zaradi tega se ti ni bilo treba muditi kar celo popoldne v župnišču." „Joj, joj, kakšen si danes. Jaz nisem mogla kar zleteti domov. Z gospodom sva govorila še veliko drugih stvari. Sedaj vsaj nekaj vem, hvala Bogu. Po menkovala sva se o bodočih volitvah. Joj, Peter, da ja ne boš volil liberalce. Veš, to so sami brezverci, ki hočejo vpeljati tak ,divji zakon', da bi mož zapustil svojo ženo, kadar bo hotel." Brglez se je poredno namuzal. „Bodi brez skrbi, stara! Ako sem dvajset let potrpel s teboj, bom tudi še v bodoče. Sicer pa, kaj bi mi tudi pomagalo, vsaj le predobro vem, če bi jaz ubežal magari za deveto goro, ti ne bi prej mirovala, da bi pribezljala za menoj." „Le norčuj se še," je vzkipela Mica „Vsaj tu ne gre toliko za naju, ampak za otroke. Lepa reč, če bi enkrat tvojo hčer zapustil njen mož in si izbral drugo. Ne, ne, Peter, ti moraš voliti katoliške može! Gorje ti, če se izpozabiš, kajti gospod župnik so jasno namignili, da bi potem tudi za Mihca ne mogli prav nič storiti." „Sedaj imam pa že dosti," se je raz-hudil Brglez in zopet začel vihteti sekiro po tnalu. Klepetava ženica pa, videč, da danes pri možu ne opravi ničesar, se je glasno regljaje umaknila v hišo. Toda proti Brglezu so se danes menda zarotili vsi vragi. Komaj se je iznebil moreče zakonske polovice, že ae je ustavil na vogalu njegove hiše ko-leselj in iz njega je stopil bogati vinski trgovec Vehovec, liberalni kandidat za bodoče volitve. Brgleza je nekoliko stresel mraz, a ne toliko zaradi burje, ampak — no, kar povejmo, bil je Vehovcu nekaj sto-takov dolža/z. „Bog daj, Brglez! Ne mahaj tako strahovito, če ne boš še tnalo preklal," zakliče Vehovec v debelem basu, bližajoč se Brglezu, ki je sedaj takoj položil sekiro na tnalo. „Ne mahaj, ha, ti, Vehovec, lahko tako praviš, tebi ni sile, a jaz moram." „No, veš kaj, tudi meni ne letč pečene ptice z neba, veruj mi, da ne. Zlasti letos imam smolo na polju, pri živini, pri kupčiji, sploh povsod. In ravno to je vzrok, da sem storil danes to pot k tebi, nerad sicer, pa — pa —" Brglez ga je boječe pogledal, Vehovec pa je nadaljeval, praskaje se za ušesi: »Povedal bom kar naravnost. Prijatelj, jaz rabim denar. Ali mi boš mo gel vrniti tisto vsoto?" Brglezu sta se pošibili nogi. „Vehovec, bodi usmiljen! Ne morem. Vsaj letos mi še pusti. Glej, letina je bila tako slaba in —" „Ha, dragi, tudi zame je bila letina za nič in zato potrebujem. Saj veš, ča kal sem te dosti dolgo." Nastal je trenutek mučnega molčanja Naenkrat Vehovec živahno povzame: „Kaj pa volitve? Ali se kaj pripravljaš zanje?" „Eh, vrag vzemi volitve!" „Brglez, daj meni svoj glas!" „ Vehovec, čuj me! Ako bi le mogel, volil bi tebe. Toda jaz sem tako v kleščah, da sem primoran voliti na žup-nikovo stran. Le poslušaj!" Brglez se vsede na tnalo in sedaj pripoveduje Vehovcu vse ono, kar smo ravnokar culi od njegove žene. „Ha, ha," se je zakrohotal Vehovec. „Torej s takimi čenčami strašijo ti črnuhl In pa tisto zaradi tvojega fanta. Mar misliš, da bo župnik res storil, kar je obljubil? E, predobro poznamo te sladke ptiče. Sicer bi pa za tvojega študenta ob priliki tudi jaz lahko kaj govoril. Bodi pameten, prijatelj, in voli z našo stranko! Mi smo, ki delamo za kmeta, ne pa župniki!" „Hudo mi je, Vehovec, toda — Vehovec je stopil bližje. „Še nekaj, Brglez. Ako voliš z nami, potem te bom zaradi dolga še počakal. Težko sicer, a vendar, bom te." Brglez je hvaležno uprl oči vanj: „Kaj, ti bi me res počakal?" „Res!" „Dobro, skusil bom. Toda za seda! naj ostane tiho, kajne?" „To se razume. Vse drugo se še po« menimo." In stisnila sta si desnici. Vehovec se je odpeljal, Brglez pa je vrgel sekiro v kraj in šel v hlev. Naslonil se je na prazen žleb, prekrižal roki na prsih ter se zamislil . . . „Vrag naj vzame vse skupaj! Če volim z župnikom, moram plačati Ve-hovca. A kje naj vzamem denar? Ako volim Vehovca, se bo župnik maščevat nad mojim sinom. In potem to večno pikanje moje žene... Huj." Po zopetnem premisleku se mu nekoliko razjasni koščeni obraz. Glasnd poči z dlanjo ob dlan in ne mene, da je sam, vzklikne: „Da, tako naj bo! Ustreči obema ne morem, a tudi zameriti se ne smem nobenemu. Volil ne bom nikogar!" Brglez je oetal zvest svojemu sklepu. Na dan volitev je doli ob senožeti kopal globok jarek ter dvigal kramp, da se mu je rosilo nagubano čelo. Drugi pa so volili, pečatili in zapečatili njegovo usodo. • * * Takih Brglezov je, žal, bilo tudi pre« cej med našimi tovariši, ki so se pred volitvami delali »samostojne", (Opomba uredništva.) Pristopajte k ,,Ekonomu", razpečevalnici gospodarskih In gozdarskih pridelkov In potrebščini Pridobivajte nove naročnike In naročnice našemu listu! Zelo radi bi navedli izid volitev na vseh voliščih, da bi naše vrle organizatorje postavili za vzgled, drugod pa zopet opozorili na nedostatke. Toda tega nam prostor ne pripušča. Navajamo torej le skupno število naših in nasprotnih glasov po političnih okrajih, v kolikor so do sklepa lista uradno do-gnani. A. 3fasto Ljubljana s Spodnjo SiSko. Dobili so: JDS. 3196, SLS. 1762, NSS. 1189, JSDS. 1158 in KSJ. 1499 glaso". Izvoljen je torej po 1 demokrat (dr. I Tavčar), 1 klerikalec (dr. A. Gosar), 1 narodni socialist (I. Deržič) in zato je treba za njeno utrditev delati. Mi storimo to v Beogradu, Vi pa storite to doma; tedaj ne bo daleč čas, ko bo Jugoslavija, država kmetov, vladana tudi od kmetov. V tem znamenju na delo! V tem znamenju naj Vam velja naša posebna zahvala! Da živi osamosvojitev kmetskega ljudstva! Da žive njeni neustrašeni borci naši volilci! Poslanci JamosloJop tae!IJske stranke": Jakob Kušar, kmetijski posestnik in načelnik SKS. Ivan Majcen, kmetijski posestnik in župan v Šent Janžu, „ Ivan Pucelj, kmetijski posestnik in obrtnik' y Velikih Laščah. Janko Rajar, višji živinozdravnik v Ljubljani. Ivan Urek, Kmetijski posestnik na Globokem pri Brežicah. Ivan Mermolja, kmetijski posestnik v Pesniškem dvoru. Josip Profenik, kmetijski posestnik v Št. Juriju ob južni železnici. dr Bogumil Vošniak I 0ddanih Je bil° torei v v3*311 67-318 v. "j v°snlaK' glasov; količnik je znašal 5612 glasov. MVSl član Jugoslovenskog odbora v Zategadelj so dobili: naša stranka Londonu. Izid volitev v Sloveniji. Imena strank krajšamo sledeče: SKS (Samostojna kmetijska stranka), JDS (Jugoslovanska demokratska stranka) SLS. (Slovenska ljudska stranka), NSSi (Narodnosocialistična stranka), JSDS (Jugoslovanska socialnodemokratična stranka), KSI. (Komunistična stranka Jugoslavije), VSP. (Virstvena stranka za Prekmurje). in 1 komunist (dr. M. Lemež). Socialni demokrati so zaostali le za 31 glasov. Naša stranka ni prijavila svoje liste, dasi bi bila dobila precej glasov, n. pr. na Barju, v Spodnji šiški in dr. B. Volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto. Okrajno glavarstvo Cerknica..... Črnomelj..... Kamnik..... Kočevje..... Kranj...... Krško...... Litija...... Ljubljanska okolica. Novo mesto . Radovljica . . . . Skupaj. SKS. 335 1086 1584 985 1143 2917 1045 2287 3282 977 JDS. 253 212 461 576 904 296 270 640 343 545 SLS. 896 1002 3484 2851 4781 2821 2862 4423 2897 2251 NSS. 27 90 220 199 329 191 342 557 190 488 KSJ. 15641 4500 28268 2633 149 413 1063 487 713 1034 1662 1737 299 1585 JSDS. 817 1025 398 339 1166 1029 248 1195 262 655 Število vseh oddanih glasov 2477 3828 7210 5437 9036 8288 6429 108'^C 7273 6501 največjega vojnega hujskača šuster-šiča in njegovih pomagačev. Glede vere pa pometajte v lastnih vrstah, v katerih imate cele kupe gnoja! Poglejte le malo okrog sebe! Mi se ne borimo ne proti veri, ne proti cerkvi in tudi ne proti pošteni duhovščini, zlasti ne proti oni, ki ima zasluge za narod in domovino. Borimo se proti zlorabi vere ali klerikalizmu. Ju kaj je klerikalizem? Najboljši primer za to je dal znani duhovnik, ki je rekel: Klerikalizem je pri veri kar so pri sadnem drevju znani vodeni pc ganjki. Vcak sadjar ve, da jih je trebi!ljudi: „Mojega moža ni doma, ni vso iztrebiti. Kdor se torej bori f»Mi j doma." Naši „dobri ljudje" so mrli kV-ritolizmu, stori veri i-to dobra ifclo. brez njegove zdravniške pomoči. Veli- ba disktriktnega in občinskega zdrav-nika, pa še „služba" deželnega in državnega poslanca. A službe ni opravljal redno nobene. Če je bil na Dunaju, ga ni bilo v Kozjem, in obratno. Na Dunaju je navadno po-slančeval po tri dni na teden (da di-jet ni izgubil); redno je bil vsak petek zvečer že doma, a odhajal je na Dunaj v ponedeljek ali v torek. Le kadar je razsajala kaka kužna bolezen, n. pr. griža, ga ni bilo po ves mesec in še dalje domov. Njegova gospa je kar na vratih nervozno zavračala 9142 I 7134 (67310 Po volitvah. (S Krke-) V 261. številki „Slo-venca" se podpiTi^mu dobr? znani dopisnik pritožuje glede določitve volišča za občini Krko in Muljavo Umevni so mi vzroki, glede katerih je dopisnik proti določitvi volišča na Poljv; ?koro neumevno pa mi je, čemu me napada, ko vendar nima nobe nega povoda, tudi ."fVLO slutiti o nvji tozadevni sokrivdi. K?r nw seveda ni volja dopustiti, da s? m.e v tem oziru obrekuje na sicer previdno nedolžen način, zato mu poj&*n.iri. da je županstvo na Krki s svojo vlogo z dne 26. septembra 1920., št. 534, predlagalo okrajnemu glavarstvu v Litiji, naj bi z obnnc Krko volila skupno tudi občina Muljava, in sicer v šoli na Krki. To je podpisani na tozadevno vprašanje pojasnil tudi župniku na Krki, pri katerem bi se bil dopisnik, ako bi mu šlo zgolj za stvar, lahko prepričal. Seveda mu ni bilo za stvar samo, ampak s tem je hotel samo mene pred ljudmi očrniti, kar se mu nem okrožju niso dobili nobenega poslanca. štiri poslance (Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj in Janko Rajar), klerikalci šest poslaniev (Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josip Nemanič, Janez D_ ... ... .Stanovnik, Karel škulj in Anton Suš- Prve volitve v Jugoslaviji so prinesle v vsej državi, prav posebno pa c. Volilno okrožje Maribor in Celje b Prekmurjem in delom še v Sloveniji, popolni preobrat v Koroškega, političnih strankah in skupinah. Vo-1 litve so pokazale, da so se vse tri 6tare glavne stranke preživele, čeravno so spreminjale imena in programe. Jugoslovanska demokratska (nekdaj napredna ali liberalna) Stranka je omejena le na mesta brez posebne industrije, n. pr. Kranj, Novo mesto, dočim si je mogla v Ljubljani sami ohraniti le en mandat. Stranka jo čestitljiva relikvija, Spomin na prve pojave narodnega prebujenja. Kot taki ji privoščimo mirni preužitkarski kotiček. Glavni poraz je doživela »Slovenska ljudska stranka", ki je bila ge pred leti vsemogočna strahovalka Vse Slovenije. Podobna je bila kruti mačehi, ki se je primožila na kmetijo, a hoče pastorke, ki so pravi lastniki in dediči kmetije, s palico v nik), demokrati enega poslanca (dr. Gregor Žerjav) socialni demokratje . enega poslanca (Etbin Kristan) in !pa.ne 1)0 P°srečil°- To se izprevidi munisti tri poslance /A*----- *----j,7 tpK Vvaletris^sls a i- se bodo zapeljana pošteno streznili sed ' Hribir pristaš SKS., torej iz ter se pridružili pravim stanovskim strankarskega maščevanja in čiste tovarišem. krščanske ljubezni. Hvale, ali vas Zavedajmo pa se vsi pristaši gospod tako uče? Ali bi zopet radi SKS., da nas čaka še ogromno dela dalje tožbarili? Možje iz Tuhinja, ali in težkih naporov, česar pa s« ne poznate delo Hvaleta? — Le pri naši strašimo! Ne mirujemo poprej, do- SKS. pomaga kmet kmetu, vsi drugi kler ne bo zadnji podeželan organi- kmejie s° Pa le orodje in orožje go- ziran v naši stanovski stranki; do- sP°de "aPram bratu - kmetu! ftnetje, kler ne dobimo povsod odločilne ve- fc^llf'f ^^Sl? ž0^ liave kakršna otp tinSi v^ini v Hr kar Je bozJe?a' m zahtevajte, da go-yaXe' kakršna gre na^i večini v dr- spodje puste ^^ kar j njegovega! zavi! Pri prvih volitvah smo sa pri- „ „ „ , v ,' . . f , , borili šele petino mandatov, po na- JJZ Krašnje.) Krasnja je kmetska šem številu pa nam gredo štiri pJob"na- K° v n.ede^° v niso pripeljali dovolj drv, jih je nagnal s „šilkrotami". V neki pridigi je rekel: V vsi župniji ni ne enega moža, ki bi bil kaj vreden. Mnogi zato ne hodijo več v cerkev, nekateri čakajo, (Iz Tuhinjske doline.) Tuhinjski mi-1 da pridiga mine in gredo šele potem lijonar podomače Hvale iz Smartna je v cerkev. Te je nagnal z barabami in izredno v božjo voljo udan mož, sla- lumpi. Tekel je med pridigo tudi po dak in potuhnjen agitator za župni-1 orožnike, da bi fante iztirali v cerkev, Dopisi. Korošec in dr. Josip Hohnjec), en demokrat (dr. Vekoslav Kukovec), en narodni socialist (Ivan Deržič), pet socialnih demokratov (Etbin Kristan, Filip Kisovar, ložef Kopač, Rudolf Golouh in dr. Milan Korun) ter dva komunista (Miha Koren in dr. Milan Lemež). Izmed kandidatov Virstvene stranke za Prekmurje ni bil nihče izvoljen. Ililim—i——BMB kar se seveda ni zgodilo, ker take postave še ni, da bi nas župnik mogel z orožniki goniti v cerkev. Ker v hribovskih vaseh nimajo druge zabave, zato ob nedeljah malo poplešejo. Zaradi tega je župnik dekleta iz Mari jine družbe nagnal s prasicami in „lajdrami". Tisti kmetje, ki so pristaši »Samostojne kmetijske stranke", so prasci. O vseh kmetih, ki so bili na shodu v Kamniku, je rekel: „Tja so se vlekli kakor cigani. Vozove so imeli okrašene in harmonike so igrali, ka kor cigani." O občinskem odboru, \ katerem so sami posestniki, se je izrazil, da niso nič vredni. Ne mine skoro nedelja, da bi oznanjeval cerkvi samo božjo besedo. (Begunje pri Cerknici.) Dne 14. m. m. je bil tukaj shod klerikalne stranke, na katerem je nastopil neki mlad štu dent kot govornik. V svojem govoru se je povzpel do gorostasne trditve, da je umrl Kristus na križu kot — politik. Dva navzočna duhovnika sta mu navdušeno pritrjevala. Vprašamo vas: Ali se ne pravi to po nemarnem vlačiti božje ime v politično blato? Zakaj je Kristus umrl, ve vsak otrok in bi bila vsaka beseda glede tega odveč. Toda vzemimo slučaj, da je umrl kot politik, ali ni znan njegov izrek: „Moje kraljestvo ni od tega sveta". Gospoda, tukaj pač ni treba nobenih komentarjev in zavijanj. V Isti sapi je slikal govornik klerikalno stranko kot edinozveličavno, vse druge stranke, seveda tudi SKS., pa je metal kot protiverske skupaj v en koš. Možje, naš program glede vere je jasen kot beli dan. Sicer pa, ali mi cerkve podiramo? Povejte raje ljudem, kdo je zmetal zvonove iz naših svetišč? Primite tatu v osebah znanega (Marcel Zorga tudi iz tega, ker namiguje, kako sem Vladislav Fab- med vojsko „šel na roke" ljudem pri ..........podporah in pri dopustih vojakov. Vidi se, da se je dopisnik skregal z osmo božjo zapovedjo, če jo je sploh kdaj spoštoval. Ako bi se količkaj zanimal za stvar, bi bil moral spoznati, da ni bilo skoro v nobeni sosedni občini toliko strank, katere bi prejemale podporo, kot v naši, in da sem vsako prošnjo za dopust s strani občine priporočil v ugodno rešitev. Zavrnil sem le nekaj oprostitev, v katerih so stranke navedle veliko večjo površino posestva, kakor je bila v resnici. Taka je torej resnica, dopisun! Vedi, da bo vse blato, ki ga mečeš na mene, padlo zopet na tebe nazaj! Vedi pa tudi, da mi je vse znano, kaj govore klerikalni agitatorji po hišah, posebno, kaj se je govorilo v hiši št. 18! Vedi dalje, da bom v prihodnje naznanil take slučaje državnemu pravd-ništvu! Nisem zavraten nasprotnik, pač pa odkrit In s takim moraš tudi računati! — Na Krki, dne 17. novembra 1920. Josip Borštnik. (Iz Novega mesta.) Vzgojitelj mladine. Zloglasni general tercijalk, usta-novnik in voditelj novomeških orlov in klerikalnih dijaških kongregacij ter veliki gromovnik proti naši „brezverski" stranki na raznih shodih (v Trški gori, pri Treh farah v Belokrajini) in v raznih dolenjskih cerkvah, jo je mora! kar nemudo*na odkurih iz Novega mesta. On, ki se je še nedavno hvalil, da uživa posebno škofovo milost, ker je organiziral deset tisoč tretjerednic v novomeški dekaniji, katere da ga ubogajo na migljaj, on, ki se je hvalil, da so že vsi drugi patri morali iz Novega mesta, samo on, da ne bo šel nikoli, jo je moral kar naenkrat popihati v štajerski Na^ai-t. Pa kaj je vendar bilo, povprašujejo radovedni Novomeščani. No, pravi se, da je bil ta beg jako utemeljen. Govori se o nekem občevanju z nezrelimi fantički, za kar so hudi kazenski paragrafi. Istina pa je, da so patra Pavla ovadili in proč spravili klerikalni dijaki sami. Morala je biti že huda stvar, da je škof svojega ljubljenca tako hitro prestavil na zahtevo podrejenih mu dijakov. Taka je torej tista tako hvalisana »verska" vzgoja naše mladine. Uboga mladina, ki ima take voditelje! Ubogi starši, ki prepuščajo svoje otroke takim vzgojiteljem! Pa tudi tretjerednicam se je baje pater Pavel hudo zameril. Nabiral je od njih prispevke za „tretjeredniški dom" v Novem mestu, ki je imel biti „tak kot hotel ,Union' v Ljubljani", pravi kras Novega mesta. Celo ..najbogatejši tretjerednik", kakor ga je predstavljal pater Pavel svojim sobratom, ljubljanski veleusnjar in milijonar Polak, je baje prispeval k tej ..plemeniti ideji". A glej, dom se baje ne bo gradil, ker nekaj „ne štima" v računih. Zaradi teh računskih slabosti svojega poglavarja se je spuntala vsa tercijalska armada proti svojemu generalu. In šel je, ne da bi kdo za njim žaloval, čestitamo Novemu mestu, da se je iz-nebilo tega fanatika. (Iz Kozjega.) „ Krščanska stebra dva" smo izgubili v Kozjem. Kristal-nočisti dr. Jankovič je dobro vedel, da "e človeku dobro biti v varstvu pod 5rao kuto. Neslo mu je izborno. Kar tri službe: njegova po vseh klerikalnih trobilih priporočena praksa, služ- ko jih je moralo v prerani grob. Na vesti jih imajo on in naši klerikalci, ki so nam z njegovo kandidaturo odtegnili edinega zdravnika. A on je bogatel, pa odfrčal v Maribor. Svoje hiše pa ni hotel dati v najem sedanjemu zdravniku, niti prodati kakemu rojaku, ne: prodal jo je Zidu. Da, da! Denar, denar! — Drug steber krščanski je bil nptar dr. Barlž. O njem so govorili hudobni jeziki, da se je hotel ustreliti, preden je prišel v Kozje. Tu je obogatel, zlasti med vojno, in je postal malo da ne graščak. Med vojno je strahoval kot župan vse ljudi. Sedaj je tudi on v Mariboru. Se pred odhodom pa je dal v najem krasno stanovanje nekemu Zidu. Ta je posredoval, da so Zidje prišli kupovat Jan-kovičevo hišo. Živela kozjanska Palestina! A dr. Barle se še ni skidal povsem iz Kozjega On tu še vedno za-panuje. Za ,štromana' ima nedolžnega g. Gučka in pa brihtnega Ceneka. Kozjani, proč s tem židofilim županom! Naj odstopi od županstva! Kot kristjan je dr. Barle vzgleden, kajti gotovo dvakrat, če ne trikrat v letu je pogledal v cerkev. V narodnem ozira naj pripomnimo, da je bila njegova družina vzorno nemškatarska in da se je nemškutarilo celo v njegovi pisarni. Svoj čas so vrabci po strehah in cestah čudno čivkali o neki „Mic-0 ki". In take ljudi imajo pristaši SLS. za krščanske može... Pokrajinske vesti. (Zakesnitev današnje izdaje našega lista) so provzročile volitve. Čakali, smo da dobimo vsaj približni pregled o izidu. Zanesljiv pregled o izidu volitev v vsej državi prinesemo šele prihodnjič. (Našim dopisnikom in somiSIjenlSSBl sploh.) Volini boj je končan. Vsi dopisi, ki so se tikali volitev in shodov, a se niso mogli priobčiti, so sedaj brez veljave in jih torej ne priobčimo. Slišijo se pritožbe, da naš list ni šel v boj s tisto brezobzirnostjo, kakor so to delali nasprotni časopisi. Bodimo ponosni, da smo ravno samostojni kmetje kot najmlajša politična stranka varovali dostojnost ter bili drugim strankam za zgled poštenega boja. Zato pa smo tudi lahko ponosni na svoj prvi uspeh. .<-; Da naš list ni mogel niti večkrat izha-'>; jati, niti v povečani obliki ter vsled tega ni prinašal vseh poročil, da ni odbijal vseh sirovih napadov, temu ni krivo uredništvo, temuč naše gospodarske razmere. Naša stranka ne razpolaga s fondi in nima svoje tiskarne, temuč je odvisna od milosti tujih gospodarjev. Uredništvo bi bilo veselo, ako bi bilo moglo vsak drugi dan izdajati list, toda z veliko težavo je dobilo tiskarno le za tedensko izdajo lista. Vse te neprilike naj upoštevajo naši somišljeniki! Z neumornim delom in s požrtvovalnostjo moramo do bodočih volitev priti tudi do gospodarske osamosvojitve. Naše dopisnike prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi sedaj po volitvah. (Poziv našim zaupnikom in krajevnim odborom.) Z grdimi sredstvi so pripravljali volitve naši nasprotniki. Ponekod so duhovniki zahtevali od volilcev častne iziave in podpise, da bodo glasovali za SLS. — Na našo stranko in naše kandidate se je pljuvalo s priž« nic. Prosimo torej somšljenike,naj nam javijo vse slučaje, kjer se je blatila naša stranka in naši možje bodisi s prižnic ali v spovednicah ter jih pod-pro s pričami. Ta material bomo potrebovali za svoje postopanje v parlamentu, da dokažemo potrebo „kancel-paragrafa", s katerim naj se vendar enkrat izžene politika iz hiš božjih. Z mirno vestjo lahko trdimo, da bi brez zlorabe vere klerikalci ne bili dobili niti ene petine sedanjih svojih mandatov. (Izjava uredništva.) G. Božo Račič, učitelj v Adlešičih, ni v nikaki zvezi z dopisi iz Belokrajine, ker sploh še ni zapisal nobene vrstice za naš lisi (Križ se nam smili.) Na Štajerskem so klerikalci imeli na svoji kandidatski listi križ. Naši volilci so šli spoštljivo mimo agitacijskega križa, ker imajo % srcu resnično prepričanje o znamenju našega izveličanja. Komunisti in drugi brezverci pa so križ grdo gledali »Jugoslovanska Matica1« Je naie prvo ln najvažnejše obrambno društvo. ter imeli grde kletve na jeziku. Zato se nam je križ smilil, toda proklinjali smo le tiste, ki tako grdo izrabljajo sveta znamenja za umazano politično nadvlado. (Klerikalna lopovščina.) Glavni odbor „Kmetijske družbe", ki ve, da more dobiti na družbenem občnem zboru le tedaj večino, če z nasiljem in s slepar-stvom razveljavi volitev dovolj delegatov, ki utegnejo nasprotno glasovati. Krono temu svojemu početju je odbor postavil v zadnji svoji seji dne 27. novembra, v kateri je potrdil izvolitev dveh klerikalnih delegatov podružnice v Sori, dasi je bil prod pravilnosti volitve vložen protest nadpolovične večine podružničnih udov. Na občnem zboru te podružnice dne 14. novembra je namreč načelnik kar preprosto odredil, da imajo pravice voliti samo oni udje, ki so plačali udnino pri podružnici, dasi družbena pravila jasno določajo, da je udnino plačati neposredne pri družbi v Ljubljani, ali posredne pri podružnici. Tako so odvzeli sleparskim potom večini podružničnih udov volilno pravico, a so vendar pustili glasovati nekaterim svojim pristašem, ki so udnino tudi neposredno plačali. V s°ji glavnega odbora dne 27. novembra je družbeni predsednik Jan pač pričel utemljevati upravičenost pritožbe, a dr. Verstovšek ga je pod mizo 6wil in mu velel molčati. Potem je ministrant in svetovnoznani komodni živinozdravnik Černe. ki sam ne ve, čemu plačo vleče, in ki prejema protipravilno dijete za navzočnost pri družbenih sejah, utemeljil pravilnost volitve, pri čemer je seveda zamolčal predpise družbenih pravil. Da ie sleparija postala še večja, so potrdili izvolitev dveh klerikalnih delegatov namesto enega, ker so v merodajno število šteli tudi one, ki jih sami ne smatrajo za podružnične ude. Vehovec ni bil navzoč, a njegov duh je plaval nad veČino odbora. Jana kot slamnatega moža je k temu prisilil dr. Verstovšek, a navzočna štajerska odbornika Petovar in Roblek nista imela moči, da bi to nasilje preprečila, dasi je njuna navzočnost vendar toliko vplivala. da si Černe ni u^al na dan še s celo kopo s seboj prinesenih spisov, na podstavi katerih je bržkone hotel še celo vrsto volitev naših delegatov pustiti razveljaviti. Daleč je prišel glavni odbor „Kmetijske družbe", ki sestoji po večini iz sleparsko izvoljenih Vehov-čev. kj jih seveda sedaj glasom »Domoljuba" klerikalce še bolj ljubijo in spoštujejo. (Drja. Korošca trebuh boli, trebuh boli.) Da bi nahujskal svoje pristaše proti armadi — tega bi vsaj minister ne smel storiti — je pripovedoval dr. Korošec na shodu v Mariboru, da je šel v Srbiji pokušat vojaško hrano, a ga je nato ves mesec trebuh bolel. Vidi se, da imajo gospodje na dobre reči vajene želodce. Nas kmetske može in mladeniče, ki smo morali čez štiri leta uživati vojno hrano, ki je bila še mnogo slabša, kakor je današnja vojaška je tudi želodec bolel, a se nismo smeli pritoževati, še manj pa hujskati proti armadi, ker bi nas bili brž poslali tja kjer ni treba več komisa jesti. Gospoda je seveda v teh strašnih letih obirala piške in jih zalivala z vinom. (Dr. Korošec — kamela.) Minister nam ne bo zameril, ako ga imenujemo kamelo, ker si je na shodu v Mariboru sam nadel to ime. Rekel je, da je človek od 41. do 50. leta (in v to starost uvrščujemo drja. Korošca) podoben kameli, ki skuša nagrabiti čim več za ženo in otroke. Za koga pa grabi dr. (Korošec? (Umrl je) v Dragi pri Igu lastnik opekarne in posestnik Angelo Aita. Po kojnik je bil sicer rodom Italijan, toda vživel se je popolnoma v naše razmere. Mož je bil zelo podjetnega duha ter je občini mnogo koristil. Na grobu mu je Spregovoril v slovo naš zaupnik Iv. Senk. Pokojniku blag spomin! (Iz Komende) se nam pritožujejo somišljeniki. da se pošta izroča enostavno šolski mladini, ki mnogo važnih pisem razgubi ali prepozno dostavi. Čemu je uradni raznašalec? (Iz Radovljice) nam poročajo o žalostnem koncu posestnika Janeza Kun-cica, po domače Pužmana, ki je bil svo-ječasno premožen kmet, znan po vsi Gorenjski. Zaradi svoje druge žene se je pred 20 leti izselil v Ameriko, kjer pa ni našel sreče, temuč se je strt na duhu in telesu nedavno vmil domov, da bi vsaj umrl med svojimi. Njegova zena, pristna tercijalka, pa ga je pustila ležati pri tujih ljudeh, šele na predvečer njegove smrti, ko je začel moz takorekoč že umirati, je vendar poslala ponj — zaradi ljudi. Pri pogrebu pa je točila hinavske solze. Tudi župnik je pri previdenju igral čudno Vlogo. (V Mošnjah) je pri volitvi v agrarni odbor zmagala naša stranka z veliko večino. Izvoljenih je bilo 15 naših mož ia le trije pristaši SLS. Zaradi tega je seveda »Domoljub" besnel, posebno proti nekemu „mlademu možičku", kateremu svetuje, naj molči in posluša Prispevajte po svojih močeh za tiskovni skfad »Kmetijskega lista" I starejše. Ta „mladi možiček" pa je eden naših največjih in najboljših posestnikov, ki je napravil klerikalcem že mnogo bridkih uric in jih še bo, saj je dosti dolgo hodil h klerikalcem v šolo, da jih je korenito spoznal. („Misijon košta.") Zaradi volitev je priredil župnik v Lešah na Gorenjskem misijon. Tega mu ne moremo braniti, ako ne čuti sam dovolj zmožnosti, da bi versko vodil svoje ovčice. Odločno pa smo proti temu, da je predpisal žup-ljanom okrog 1500 kron misijonskega davka Kdor je misijonarje najel, ta jih naj tudi plača. (Slabši smo kot Alianci.) Vsak kulturni, za napredkom stremeči narod se ponaša z razvitim šolstvom. Slovenci se v tem pogledu radi trkamo na prsi ter prezirljivo zr-mn niže proti jugu. Toda, kar se zadnje č?se pri nas do-! gaja, prekrši razrvere v Albaniji in j Macedcriji. »Slovenec" je nedavno j poročal, kako pogumno so se njegovi | pristaši y Križih pri Tržiču postavili poti razširjenju ondotne ljudske šole. Ta pohvala je podžgala somišljenike po vsi Sloveniji ter dosegla vrhunec v Veliki dolini na Dolenjskem. Tudi tam co hoHa šolska oblastva razširiti šolo, toda tajno nahujskani pristaši SLS. so ie i?3nu s silo uprli. Ponoči so navalili na šolo, razbili vse šipe ter streljali v stanovanje šolskega vodite Ija in obeli učiteljic, kričaje pri * tem: „Mi smo Avstrijci! Proč s Srbi!" Uči-teljstvo in majhni otročiči so bili v smrtni nevarnosti. Drugi dan je uči-teljstvo zbežalo te podivjanega kraja. Klerikalno časopisje o tem molči, ker na tihem odobrava to divjaštvo. Krivcev pač ne bo težko izslediti. Morda bi vedel o vsem kaj povedati klerikalni kandidat Marinček, ki je snoval v, onem kotu svojo republiko. (Potovalni učitelj za čebelarstvo) nai Štajerskem in v Prekmurju je postal) znani strokovnjak in posestnik Ivan Ju- j rančič pri Sv. Andražu v Slovenskih" goricah. Sprejet je v državno službo in dodelien poverjeništvu za kmetijstvo. (Mara ostane naša meja.) Zadnje čase so se množili glasovi, da hoče Avstrija preložiti mejo pri Radgoni preko Mure, tako da bi ji pripadla še tako-zvana Apaška kotlina na naši strani. Sedaj je poslaniška konferenca v Pari' zu razglasila, da mora ostati Mura meja med Avstrijo in Jugoslavijo ter se ne sme spremeniti niti za slučaj, da bi se hoteli obe državi drugače pogoditi. (Postaja Pragersko) se je začela krčiti, ker ni prometa z Ogrsko. Odpustili so 17 uslužbencev, nekaj pa so jih premestili. Nasprotno pa se je premestil iz Maribora na Pragersko tečaj za železniške uradnike. (Zopet bombe v Gorici.) V noči 22. m. m. so Italijani vrgli bombo v slovensko tiskarno. Hoteli so v prvi vrsti uničiti koledar za zasedeno ozemlje, ki je dotiskan v 25.000 izvodih. Nastal je požar, ki pa so ga pogumni Slovenci pogasili. (Ameriški izseljenci se vračajo.) Letos se je vrnilo iz Amerike v Jugoslavijo 28.474 oseb, v Ameriko pa se izselilo le 1880 oseb. jakov, ki ropajo živino in živila ter vse prevažajo na Reko. Roparji tudi cerkvam ne prizanašajo. Vojaki streljajo vse križem ter mečejo granate. Mnogo oseb je bik) že ranjenih, med njimi več otrok. Dokazano je, da italijanska vlada ta nasilstva podpira, ker pošilja D' Annunzijevi posadki živila preko Trsta. Za tak gnili „mir" je žrtvovala naša država čez pol milijona naših najboljših rojakov. Kako naj verujemo vestem, da se je v Rapallu sklenil tajni sporazum, da bo Italija odstranila D' Annunzija z Reke. (Na Grškem bo ljudsko glasovanje zn kralja.) Ker so volitve vzele vso moč Venizelosovi stranki, ki je svoječasno prisilila kralja Konstantina k odstopu, se je pozval ves grški narod, da dne 18. t m. tajno glasuje, ali sme vlada naprositi odstopivšega kralja, da znova zasede prestol. Politične vesti. (Narodno predstavništvo razptiščeno.) Ministrski svet je sklenil, da se razpusti začasno narodno predstavništvo. Obenem se razpustijo tudi pokrajinski deželni zbori. (Minister dr. Trumbie je odstopil) zaradi rapallske pogodbe ter odšel na agitacijsko potovanje v Dalmacijo, kjer je bil tudi izvoljen. Brezdvomno ga bomo kmalu zopet videli v ministrstvi (Radič izpuščen.) Regent je pomilo-stij St. Radiča. Ko se mu je sporočila vesela vest, je navdušeno zaklical: Živio regent!" Nato je šel naravnost na volišče, kjer je oddal kroglico ter zaklical: „2ive]a republika!" Čudna doslednost! (Nova štajerska deželna vlada.) Za deželnega glavarja štajerskega je bil izvoljen zopet dr. Rintelen. V deželno vlado so bili izvoljeni štirje krščanski socialisti, štirje socialni demokratje, en pristaš kmetske stranke (Wienler) in en Vsenemec. V zvezni svet (na Dunaju) so bili izvoljeni trije krščanski socialisti in trije socialni demokratje. (Italijani divjajo še vedno proti Jugoslovanom.) čeprav je sklenila naša država z Italijo za nas pogubno in sramotno pogodbo, nas Italijani vendar še vedno smatrajo za sovražnike. Posebno divje nastopa reški ropar D' Annunzio, ki s svojimi vojaki (arditi) pustoši in ropa po otokih, ki so priznani naši državi. Ker smo Reko izgubili, prisojeno nam je bilo pristanišče Ba-roš, ki pa je sedaj jjopolnoma opusto-šeno in neporabno. Italijani so izropali vsa skladišča in jih nato sežgali. Železniški most so razstrelili, vso železniško progo razdejali, pristanišče pa zaprli s potopljenimi ladjami. Še huje gospodarijo na otokih. Na Krk je poslal D' Annunzio 1000 sestradanih vo- ProSnkcija lesa, lesm industrija in ekspert lesa * (Konec.) Obdelovanje lesa, t. j. izpremeni-tev zunanja oblike, se izvršuje na mnogovrstne načine. Najstarejše orodje te vrste je seveda sekira. To orodje je že v prazgodovinskem času veljalo kot orožje tedanjih narodov. Tudi ročna žac;a je staro orodje šu-marjev. iN a tej enostavni podlagi, ki &e je obdržala za klanje in rezanje lesa skoro heizpremenjeno skozi več stoletij, so se razvili stroji za obdelovanje lesa. .Kot najepohalnejši pojav so nastopile že v 14. stoletju v Evropi žage z vodnim pogonom. Žaga na jarem s enim rezilom je pomenila velik korak naprej za lesne produ-cent*\ Tem bolj pa je prišla do veljav«; lesna industrija s pomočjo žag z več rezili, ki so se pojavile v 16em stoletju. V 19. stoletju so se izvršile še obširne tehnične izpopolnitve in tako je bil ustrarjfi.1 takozvani „polni jarmenik" z več rezili, hitrim obratom in veliko delamožnostjo. Nadalje ie od strojev za žaganje navesti cirkularno žago, tračno žago, žago za furnirje itd. Iz sekire je nastal stroj za razcepanje lesa. Iz enostavnega skobelnika so se razvili v mnogalič-nih oblikah stružni stroji. Prvi &ko-belni stroj je Btar dobrih sto let. Konstruiran je bil v letu 1814. Iz tega so se razvili današnji moderni stroji na valjke s tri- do štirinožnimi valjki in še drugimi tipi. Nadalje lu-pilni Btroji za izdelovanje furnirjev. Za strugarska dela &o se pravtako razvili in izpopolnili stroji, kakor za vrtanje, stroji za usločenje lesa, za izdelovanje podov, parketnih deščic, stavbno mizarstvo itd. V popis delovanja teh posamezno imenovanih strojev se ne spuščamo, ker je to čisto tehnične naravi. Isto-tako bi nas predaleč zavedla navedba Številnih obrti, ki obdelujejo in potrebujejo les. Veliki množini vrst lesa in opredelitvi po kvaliteti stoji nasproti še večje število možnosti uporabe lesa. V nasledniem naj navedemo le nekaj najvažnejših industrij, ki podelujejo -les. a) Izdelovanje fabrikatov, ki se podelujejo še nadalje. Sem spadajo gozdni izdelki tesanega in klanega lesa, izdelki žag in skobelnih naprav, izdelovanje furnirjev iti b) Izdelovanje Umih potrebščin. Semkaj spadajo pohištveno in stavbno mizarstvo, tesarstvo, sodar&tvo, male in velike ladjedelnice, izdelovanje vagonov in voz, strugarstvo, parketna industrija, fabrikacija zabojev, poljedelskega in drugega orodja, kopit in klincev, glasbenili instrumentov in neštevilne obrti, ki podelujejo les, kakoa: tovarne za vžigalice, igrače itd. Ekšport lesa tvori, kakor sem že v uvodu omenil, na j poglavitne jši del izvoza naše države. V kontingentu našega celokupnega izvoza pa znaša izvoz sirovega lesa po vrednosti nad polovico. Pri izvozu sirovega lesa odpade zopet pretežni del na mehki les, man jši del na trdi les in še veliko manjši del na drva. SvojeČasni močni izvoz slavonskih dog se je znatno skrčil vsled izredno visokih cen. Izvoz železniških pragov je sedaj v&led naredbe omejen ali se zamore povzpeti po otvoritvi tozadevnega izvoza na visoko stopnjo. Absolutno in relativno najmočnejša postavka pa sestoji iz rezanega blaga, kjer zopet prevladuje mehak les. ' Izvoe na pol obdelanega lesa so pospešuje na sledeči način: Pri transportu sirovega, okroglega, neobdelanega lesa na oddaljene žage v inozemstvu se mora plačati prevoznina nele za množino v resnici uporabljivega lesa, temveč tudi za malovredne odpadke lesa. Pri izdelovanju polfabri-katov imamo 30 do 60% odpadkov, ki so uporabni deloma za druge svrhe. Tako se uporabljajo krajevci v rudnikih; v ostalem se uporabljajo ti odpadki za lesene brikete in za drva, žaganje pa za steljo. Ti večji stroški na prevoznini se zamorijo seveda zravnati s carino. Naša izvozna carina mora zasledovati ta cilj, da onemogoči Izvoz sirovega lesa in d/i pospešuje izvoz ii? pol obdelanega lesa. Mi izvažamo veliko takega lesa. danes po večini v Italijo in Švico. V Italijo sta nam odprti dve poti: V zgornjo Italijo železniška, r južno in srednjo Italijo in Sicilijo pa morska pot preko Reke, Splita, "Metk&viča in Gruža. Ta vodna pot služi pretežno tudi za les iz Hrvatske in Slavonije ter iz Bosne in Hercegovine, deloma pa celo za koroški, kranjski in štajerski les. Italija je vodnim potem lahko dosegljiva od vseh strani, vsled česar bo zadeval naš izvoz na italijanskem trgu pa hudo konkurenco Skandinavije, Rusije in Severne Amerike. Uvoz lesa v Italijo iz Severne Amerike ima še to ugodnost za sebe, da ima potem izseljen i stih ladij, ki vozijo italijansko izseljenike v Ameriko, zelo ugoden in r.izek prevoz kot tovor ra povratku ladij iz Amerike v Italijo. Potrebno bo na vsak način, da dosežemo za naš izvoz lesa v Italijo ugodno trgovinsko pogodbo. Razen tega pa so potrebni zdravi možgani pri ureditvi izvoza. Danes se inora prodajati blago pri eksportu za tujo valuto, ki se jo mora oddajati še vedno devizni centrali v Beogradu. Kolike so šikane in kakšen je riziko pri nestalnih kurzih tujih valut, je dobro znano. Zgubi se lahko na mah kar polovico vsled padca kurza. To dejstvo drži danes lesno produkcijo in trgovino tako krepko za goltanec, da komaj diha. Eksport stoji in pošiljanje našega lesa v Banat in v Srbijo je nezaslišano povišanje voznih tarif onemogočilo tako, da smo takorekoč na mrtvi točki. Tu se mora prehiti led. Valuto bi nam zamogel izboljšati in utrditi v prvi vrsti les, ako bi se prodajal v inozemstvo za naš denar. Eksport bi se na to dvignil v korist ljudstva in države. Gozdarstvo je z ozirom na prej navedena dejstva za nas eminentnega gospodarskega pomena in eden kardi-nalnih virov blagostanja. Vsaj živi narod v posameznih delih Slovenije takorekoč le od gozda. Dosedaj se je posvečalo tej panogi zemljedelstva veliko premalo pozornosti. Naša mlada država se bo morala zavedati važnosti, ki pripada gozdu nele z oai-rom na zemljedelstvo, temveč tudi zato, ker je gozd za industrijo, za narodno gospodarstvo in za razvoj države velikega pomena. Naš les gre, kakor smo iz izvajanj raz v i del i, po večini na pol obdelan in sirov v tujino. Obratno pa smo primorani uvažati najrazličnejše lesne industrijske pridelke iz sosednih držav. Tu moramo pred vsem misliti na razvoj naša lesne industrije v taki meri, da bo ostal dobiček v celoti v domači državi. Od takega gospodarstva bodo imeli korist kmet, delavec, voznik in vsi drugi stanovi. * Začetek članka se nahaja v št. 42. ,Kmetijskega listah Gospodarstvo. (Invalidni davek) se bo pobiral naknadno tudi za leto 1920. Kdor plačuje do 80 kron davka na leto, bo plačal 8 kron invalidnega davka, pri višje odmerjenem davku se tudi invalidni davek poviša, in sicer za 20 odstotkov. (Tihotapstvo v Jugoslaviji.) Od prevrata so carinski organi samo na južni železnici zaplenili za 760 milijonov kron tihotapljenega blaga in denarja. (Plemenski kozli-) Vsled pomanjkanja plemenskih kozlov v ljubljanski okolici namerava poverjeništvo za kmetijstvo posredovati prj njih nabavi. Rejci, ki bi bili vpljni prevzeti plemenskega kozla proti polovični nakupni ceni in dolžnosti enoletnega držanja za pleme, naj se 2glase takoj po dopisnici pri poverjeništvu za. kmetijstvo. Isto-tako naj prigiase rejci, ki imajo plemenske kozle čiste bele pasme v približni starosti enega leta na prodaj, poverjeništvu za kmetijstvo. (Obvezni polaletni tečaj) na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1 januarja 1921. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do dne 10. decembra 1920. prošnjo ter ji priložiti: rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, učno izpričevalo* ubožni list in nravstveno izpričevalo* Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkov-stva se poučuje ogledovanje klalne živine in mesa. (Izmenjava novčanic po 1. 2 in lffi kron) se izvrši takoj po volitvah, t j* meseca decembra. Tozadevni pravilnik 5 je že izgotovljen. j (Sladkorna pesa v Posavju.) Nekateri kmetje v Posavju so že letos sadi® sladkorno peso. Iz različnih krajev se je poslalo nekaj kosov fiese državnemu kmetijsko-kemijskemu zavodu v Ljubljani v preizkušnjo z ozirom na vsebino sladkorja. Preizkušnja je pokazala •/kljub temu, da pesno seme ni bilo prvovrstno in vkljub temu, da se pesa ni povsem pravilno obdelovala ter je vsled preplitkega sajenja preveč iz zemlje zrasla, prav sijajne uspehe; Pesa iz Senuš pri Krškem je pokazala 16 odstotkov, iz Leskovca pri Krškem 15.60 odstotkov, iz Št. Lenarta v breži-, škem okraju 16.30 odstotkov, iz Do-bove 17.50 odstotkov, iz Srebrnič pri Novem mestu 16.70 odstotkov, iz Dolenje vasi v brežiškem okraju 18.40 odstotkov, iz Velike Doline in Čateža v. kostanjeviškem okraju 17 odstotkov. Pripomniti je, da ima bosanska pesa največ 14.30 odstotkov sladkorja. S to preizkušnjo se je pokazalo, da je posavska zemlja za kulturo sladkorne pese zelo pripravna, ko se po drugih deželah niti z boljšim semenom in z boljšim obdelovanjem pese ne dosežejo taki odstotki sladkorja, kakor so se do-: segli pri posavski pesi prvo leto. Z izboljšanjem semena in s pravilnim obdelovanjem pese se bodo dosegli v Posavju še višji sladkorni odstotki v pesL (O mlečnosti krav.) Če prične krava kmalu j3o teletu izgubljali mleko, je to lahko nekaj naravnega ali pa tiči vzrok v posebnih odnošajih. So namreč krave, ki že v petem mesecu po teletu redno prično izgubljati mleko, proti čemur se ne da ničesar ukreniti. Tiste krave, ki so se po prejšnjem teletu pre« dolgo ali celo do zadnjega molzle, navadno pri naslednjem teletu zelo hitro suhe postanejo. Vzroki prezgodnjega opuščanja mleka pa morejo biti tudi bolezen, napačna molža in nezadostna ali prazna klaja, ob kateri mlečne žleze vimena ne morejo veliko mleka iz-cejati. Če je vzrok bolezen, je treba to dognati; kravo se mora pričeti zdraviti, ker pride le "na ta način potem morda zopet k mleku. Napačno molžo je nadomestiti s pravilno. Slaba mlečnost vsled nezadostne ali prazne krme se popravi s pokladanjem zadostne množine krme, ki ima v sebi dovolj re-dilnih snovi. (Pri zemljemerskem uradu) sem v k* žil že pred dobrim pol letom s_sosedom prošnjo kot sporno poravnavo glede določitve meje po mapi med najinima parcelama. Ker le ni bilo nobenega obvestila, kdaj sc bo zadeva izvršila, sem se obrnil osebno še enkrat do zemlje-merca. Ta mi ie pojasnil, da je finančno oblastvo v Ljubljani rešilo prošnjo tako, da se sme izmeritev izvršiti, da pa zemljemerec vsled obilnega uradnega dela ter vsled obilnih enakih prošenj, kakor je moja, ni mogel do sedaj izvršiti tega dela, storil bi pa, če bi ugodon vreme pripuščalo v sedanjem času, ako bi isto oblastvo, ki je dovoljenje že izdalo, ravnokar ne prepovedalo takih del. Ker do Ljubljane ni nobenega civilnega zemljemerca, ne vem,, kam naj se obrnem. Ali naj se spusti kmet, ki hoče imeti urejene svoje meje v vsakem slučaju v pravdo, da mu bo sodišče na drag način uredilo njegovo posestno stanje? Vsak rad plača stroške, ker v sedanjem dragem času brez teh nič mogoče ni. Dolžnost obla-stev pa }e, da gredo strankam na roke. Kmet. — Nasvet uredništva: Obrnite se na zapriseženega civilnega geo« metra! (Koliko donaša carina naši državi.); V mesecu oktobru je dobila naša država pri uvozu 141 milijonov, pri izvozu pa 98 milijonov kron carine, torej skupno 239 milijonov. K temu znesku je dala mariborska carinarnica nad 15 in pol milijona, ljubljanska pa nad 6 in pol milijona kron. (Poljedelsko orodje po znižanih cenah.) Poljedelsko ministrstvo je dovolilo večji kredit za nakup poljedel- ■■ skega orodja, ki se bo prodajalo poljedelcem po znižanih cenah. Oziralo se bo v pivi vrsti na poljedelce v pokrajinah, kjer je divjala vojska. (Izvoz suhega sadja) ni oproščen zavarovanja valute. Taka ugodnost velja le za sveže sadje. (Sladkor za božične praznike.) Ministrstvo za prehrano bo nakazalo za božične praznike večjo množino sladkorja Kamor kmet ta obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužka, tam morajo biti naročeni na »Kmetijski list" 2 4 Obrtniki, dopisujte pridno ,»Kmetijskemu listu" I Ha] mora tet uedeti opolitihi? »Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo" je založila knjižico z gorenjim naslovom, ki vsebuje v glavnem vprašanja in poglavja, kakor o političnih strankah, kaj je narod, kaj ljudstvo, kaj država, kaj naloga države, kaj državna ustava, kakšne so oblike držav, kaj vsebuje ustava, kdo izdaja zakone in kdo naredbe, kaj je vladar, kaj parlament, kaj ustavotvorna skupščina, dalje o državni upravi in ministrstvih, avtonomiji, občinah, volilni pravici in načinu volitev itd. Sploh tolmači knjižioa politiko in delovanje državne uprave in političnih strank. Knjižico, ki stane 6 kron, po pošti pa 40 vin. več, razpošilja proti predplačilu npravništvo ..Kmetijskega Ms*s" v Ljubljani na Kongresnem trgn št. 9. Izjmirai. Podpisani Janer RoWirk, posestnik r Ločnici St. 9, obžalujem, d? sem dne 17 novembra 11. na cesti sramoti) g. sorskega župnika, ter tem daroval 600 kron župni cerkvi T Sori, da se mo ni sodnijsko preganjalo. -j- Jane? Robožulk. Senožet pri Notranjih goricah se po ugodni ceni ■ ppoda. ■■ 1 "Več pove upravniStvo ^Kmetijskega lista", linska sila po zeli znižanih cenah nudi J. Dollnar na S vet ju pri Medvodah. 5TAMPU1F ANT.ČERNTC- \ LJUBLJANA Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah M. Kuštrin, Ljubljana, Dunajska cesta 1120; isietsD it. 478. Maribor, laržlžena ulica tt. B. \uumu\uuuu\\uu\u\\mu\uumu\uuuum\\uu\uuuuuuuu i i Otvoritev trgovine. k | Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, de, smo "opet ctvorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za blišo= Naznanjam, da sem otvorll v KRANJU elektrotehnično podjetje. Prevzemam montažo elektrarn ter vsa Instalacijska dela za razsvetljavo In gonilno moč. Popravljam dlname, motorje I. dr. Eventualno dobavljam nove stroje. Prodajam vsakovrstni Inštalacijski material. Josip Gabrovšek, elektrotehnik v Kranju it. 178. I Modro galico kgpo21kron za krajevne odbore SKS. in kmetijske organi-J zacije oddaja meseca decembra proti plačilu v J naprej, le v celih vagonih, franko vse želez-^ niške postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v Ljubljani. Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 22 kron. Za manjša naročila, ift toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene % franko kolodvor Ljubljana. J* Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani Tel. Int. 230 Dunajska cesta Št. 35 Bnojavke: „Stroj« izdelujejo stroje za lesno industrijo, kakor jarmenike, krožne in tračne žage, stružnice, freze, specialne stroje za fabrikaoijo sodov, upognjenega pohištva in lesenih cvekov, Franoisove in Peltonove turbine in vodna kolesa vsake velikosti. W Naprave za mline in Sage. "aW Projektiranje in izpeljava tovarn za lesno industrijo in eloktriinih central. Katalog na zahtevo.