Poštnin« (»mnrtM Leto Sil., štev. 68 V Ljubljani, četrtek dne 9. marca l®22 fosfemem« itev. 30 ©Sf-2 K (shaja ob 4 zjutraj« Stane eeloletno . , M? S mesečno. ...,»• JO ■ sa .'noz^m.tvo . . «30 m Oglasi za vs.sU mm višine Stolpca '.5!? tntn) . * ^ «02'.) oglasi do £0 aun stolpca (68 • i • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Uredništvo Mfldošiieva ecsts št. 11/1 Tolafoa št 72. Upravnfštvor f»»sernov« ali os t. Telefon št. 3&. Račun kr. polt ček irad* štev. UJ&42. Ljubljana, 8. marca Sa tem mestu smo že naglašali, tafeo potrebno bi bilo, da se depolitizirajo strokovne organizacije, ako hočejo služiti svojemu ndiuenu. Dogodki zadnjega časa nas zopet potrjujejo o pravii nas ti tega naziranja. V Ljubljani se vrše že več tednov poskusi črno - modro - rdeče občinske koalicije za ustvaritev kar najširše platforme za skupen nastop pri prihodnjih občinskih, eventualno tudi. še pri kakih drugih volitvah. Strokovne organizacije so postale izhodišče nfi-hove koncentracijske politične akcije. V ta namen se vrste teden za tednom sestanki reprezentantov 22 ljubljanskih strokovnih organizacij. Enkrat se je tudi vršil javen shod, sklican od njihovega akcijskega odbora, na. katerem naj bi se preneslo soglasje, ki vlada med koalicijo v občinskem svetu, tudi na množico. Da bi priredba privabila kar največ radovednežev ter da bi se njeno politično ozadje ka- najbolj maskiralo, izbrali so režiserji za igro pereče vprašanje draginje. Javna prireditev občinske koalicije navzlic temu ni zadovoljila prirediteljev. Radi zvijačnega nastopa komuni-ttov in klerikalcev, ki so porabili množico v svoje strankarske h vrbe, je nastalo na shodu nesoglasje, ki pušča svoje refleksa v prizadetem časopisju. DoČim so se takoj po shodu spoprijeli socijaldemokratje in komunisti, ter so-uijaldemokratje in klerikalci, izgleda, la se je sedaj vnel radi te prireditve še spor v socialdemokratski stranki Kami. odnosno v »Najireju*, kjer pri-Dbčujeta gg. Bernot in Uratnik bistve-io nasprotujoče si članke. Še včerajšnji »Naprej* piše, da je protidraginjski shod v ljubljanskem «Unionu» »zopet dokazal, da se dajo neorganizirane mncžice od neodgovornih, toda zgovornih kričačev zapeljati, ker podlegajo trenotnemu razpoloženju, ki ni odvisno od vsebine govora. marveč od govornikovega glasu in korajže.* S tem hoče »Naprej* zadeti komunistične in klerikalne demagoge, ki so nastopili na shodu. Z ozirom na protidraginjski shod fifše nadalje glasilo socialdemokratov, da »množica ne more reševati nobenega važnega vprašanja stvarno. Zato ker ima tisoč glav, ki delajo vsaka po svoje. Še več! Za vsako glavo je po en želodec, ki vpliva na glavo pri njenih odločitvah. Želodec, ki ima rad meso, zahteva od svoje glave, naj kriči, da mora biti meso cenejše, drugi, ki ima rajši močnate jedi, zahteva, naj so pocenijo mlevski izdelki. Mesar potegne z drugim, mlinar s prvim, oba se pa združita v kričanju, da mora kmet svojo živino in žito prodajati ceneje. Kmet je jezen na oba, vendar pa potegne tudi z njima, ko udrihata proti trgovcem. Trgovec pa pravi, da so vsi trije oderuhi in da ne mara niti govoriti s temi lopovi, čeprav mešeta-ri takoj nato z vsemi. Tudi kričati zna proti vladi, proti davkom, proti militarizmu — pa ne zato, ker mu je vse to na poti, ampak zato, ker ve, da je ljudstvu tako kričanje všeč. Kadar spravite vse te ljudi na kun, bodo vsi kričali proti vladi, proti davkom in proti militarizmu. Ali bodo pa s svojim pričanjem kaj pomagali? Prav nič! Proti draginji ne smemo kričati, ampak delati!* Zbori strokovnih organizacij imajo torej za skupno stvar in za socijalde-mokrate zelo slabe izglede. Na prvem skupnem shodu so odnesli lavorike le klerikalci in komunisti. Politična platforma. na katero je hotela občinska koalicija postaviti »množice*, se že pod nogami izmika. Sestanki reprezentantov strokvnih organizacij, na katerih komunistov sploh ni in kjer so klerikalci zastopani le v neznatnem številu, koaliciji kot taki tudi ne morejo izboljšati stališča in to tem mani, ker se na teh sestankih ne pridobivajo mase. Končni efekt strokovnih sestankov En javnih shodov strokovnih organizacij bo ta, da se bo s politiko še ta ndruženja uničilo. Kjer govori strast mesto pameti, kjer odločuje politična špekulacija mesto strokovne stvarnosti. tudi drugače ni mogoče. Strokovne organizacije že «edaj lahko spoznajo, kd.m plovejo. Mi menijo, da bodo take pogreške kot je n. pr. sklep o oKi ask°m davku na stanovanja, prr bolele kar brez vsega? Kakor črv začel bo razjedati notranji spor posamezne stroko-ne organizacije. Zato pa kličemo zopet in zopet: V interesu r*šega naroda, v interesu vseh delavnih stanov je, da se preneha s politiko v strokovnih organizacij ' Fašistovski teror v razmahu PLENITVE TRGOVIN. - NAP AD NA NAŠO MEJNO STRAŽO. Sušak, 8. marca. (Izv.) Kljub italijanskim vestem o povratku miru in reda na Reki, o tem ne more biti niti govora. Fašisti izvršujejo še vedno nečuven terorizem nad jugoslovanskim prebivalstvom. Skoro vse hrvatske trgovine 60 oplenjene. Ropanje se vrši večinoma ponoči. Naši ljudje so pobegnili na Sušak, kjer so vsaj deloma varni. Fašisti so prenesli svoje delovanje tudi že na jugoslovensko ozemlja. Njihov oddelek je z bombami navalil na Kastav in poškodoval jugoslovan- sko carinarnico, kjer sta bila en uradnik in en vojak ranjena. Ko so naši vojaki odgovorili s protinapadom, so fašisti pobegnili v največji naglici na Reko. Kljub temu sta bila 2 soudeleženca pri napadu na carinarno vjeta. Sušak, 8. marca (Tzv.) V bojih med fašisti, policijo in pristaši Zanelle je bilo ubitih 24 fašistov in 16 pristašev Zanelle. Fašisti so Mi pokopani v Opatiji. Včeraj je umrlo se 6 fašistov, ki so jih pokopali na Reki Beograjska predkonferenca ekspertov Beograd, 8. marca. (Izv.) Rumunska delegacija za konferenco strokovnjakov Male antante se pripciie jutri v Beograd. Slavnostni otvoritvi konference strokovnjakov bo prisostvoval zunanji minister dr. Ninčič, ter jo otvoril z nagovorom v francoskem jeziku. Odgovorili mu bodo predsedniki vseh delegacij. Takoj nato se zaključi prva seja. Slavnostni otvoritvi koniercnce bodo prisostvovali tudi: predsedstvo skupščine, vlada, predstavniki občine, reprezentantje korporacij in časnikarji. Ob 18. zvečer se konferenca v dvorani Narodne banke nadaljuje v svrho določitve sekcii, ki bodo delale nekoliko dni. Med tem časom se plenum ne bo sestal Zakonodajni odbor Beograd, 8. marca. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je prvi govoril dr. Dulibič, ki je razpravljal o funkcijah velikih županov in izjavil, da je velikim županom odvzeta možnost za samostojno delo. Zahteval je, naj velike župane volijo oblastne skupščine, kakor tudi ustanovitev posebnega finančnega odseka, ki bi prišel v kompetenco velikega župana. Posl dr. Kukovec je konstatiral, da je večina v Sloveniji za ustanovitev mariborske in ljubljanske oblasti in se skliceval na 18 poslancev, ki 60 za ta predlog. Dr. Hohnjec mu je ponovno vpa-del v besedo in zaklical: »Vi Štajerci nočete pod Kranjce!* Dr. Kukovec je nato zavračal Hohnječevo trditev, da predstav. Ijajo klerikalci večino naroda v Sloveniji Ljuba Jovanovič je polemiziral iz izvajanji dr. Dulibiča in dr. Hohnjeca. Prihodnja seja bo jutri z dnevnim redom: Razprava o zahtevi železničarjev za že-lezničarsko pragmatiko. Beograd, 9. marca. (Izv.) Po govoru poslanca Kukovca v zakonodajnem odboru so klerikalni poslanci pričeli delati šunder. Kot najmlajši parlamentarec se je pri tej priliki posebno odlikoval mariborski 2ebot (od »Straže*!). Glavni referent Ljuba Jovanovič je protestiral proti temu histeričnemu načinu parlamentarnega dela ter je odgovoril Zebotu. naj klerikalci raje uporabljajo svoj eksaltirani modernizem pri organizaciji cerkve. Velika aprovizacijska akcija za S oveni o ]usttfikacija morilca (Glej 2. stran!) Srezi v Sloveniji Beograd, P. marca (Izv.) Danes se je obdržala skupna seja slovenskih poslancev Demokratske in Samostojne kmetijske stranke, da izdela za ministra za izenačenje zakonov skupni predlog razdelitve slovenskih oblasti na sreze. Dosežen je sporazum, da ostanejo srezi v načelu do šolanja okrajna glavarstva z nekaterimi izpremembami. Tako bo mesto Ljubljana srez zase, drug srez ljubljanska okolica severno Ljubljanice z Vrhniko, dalje južno Ljubljanice s Višnjo goro; novi srezi bodo Trebnje z Mokronogom, dalje Laško in Šmarje z Rogatcem in Kozjim. Koroški del bo priklopljen greni slovenjgraSkemu. Izpostave bodo v Litiji Prevaljah, Gornji Radgoni in Mozirju Korektura se izvede v kozjanskem okraju. — Konferenci so prisostvovali tudi poslanci SSJ. ki so imeli še neke posebne želje, v načelu pa so pristali na zgoraj-šnji načrt. Klerikalci so odklonili sodelovanje z motivacijo, da jim je vseeno. Beograd, 9. marca (Izv.) Z ozirom na t o, da je vlada sklenila velikopotezno podporno akcijo za pasivne kraje odnosno za revnejše prebivalstvo in da je že osiguran kredit za Hrvatsko in Dalmacijo, je poslanec dr. Kukovec započel akcijo tudi za ostale kraje, zlasti za Slovenijo in je stavil konkretne predloge za prehrano onih slojev, ki posebno težko občutijo draginjo. Minister Krstelj kot namestnik obolelega ministra za so- cialno politiko dr. Žerjava je te konkretne predloge sprejel ter pri tem naglašal da od pokrajinske uprave doslej ni ime! nikakršnih predlogov. Končno se je določil poseben kredit v znesku 6 milijonov dinarjev kot od nosni kapital in 1 milijon dinarjev kot državna subvencija za to prehranjevalno akcijo v Sloveniji. Kredit je že odobren in ga bo minister financ realiziral v najkrajšem času. K ra! evska dvolca poseti S-oveai o Beograd, 9. marca (Izv.) Danes ob 6. uri popoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v posebni avdijenei g. ministra n. r. dr. Kramerja ter mu v razgovoru povedal med drugim, da nameravata kialj in kraljica letošnje poletje dalj časa bivati v Sloveniji, zlasti na Bledu. Z veseljem je kralj vzel aa znanje, s koliko radostjo je v Sloveniji bila sprejeta vest o njegovi zaroki in je dostavil da so ga lepi slovenski kraji in dokazi slovenske narodne zavesti tako navdušili, da želi vsekakor te kraje čimpreje razkazati svoji soprogi, "lai kraljici Bolnice v Sloveniji se ne zioro Beograd, 9. marca. (Izv.) Poslanec dr. Kukovec je napravil potrebne korake, da se iz izrednih kreditov likvidirajo potrebna sredstva za neovirano delovanje javnih bolnic v Sloveniji PARLAMENTARNI DINE NA DVORU. BeogTad, 8. marca. (Izv.) Sinoči je bilo na d ine ju v dvoru od povabljenih 24 poslancev navzočih 22. Odsotna sta bila Kosta Timotijevič in Josip Reisner. Od slovenskih poslancev so bili prisotni poslanci Josip Drofenik, Josip Hohnjec in Vladimir Pušenjak. Kralj se je po večerji še dalj časa razgovarjal s poslanci o prilikah v njih volilnih okrožjih. Beograd, 8. marca omočnika sta Aliagiča dvignila in ob-■ odba je bila izvršena. Ob 6.19 sta sodna zdravnika konstatirala, da Je Aliagič mrtev. Ob pol sedmih so odpeljali njegovo truplo v posebnem vozu na pokopališče, jo položili v mrtvašnico in zve-Jer po muslimanskem obredu pokopali. Balfour Eakor tudi predsednik kotisSr-vativcev Chamberlaine ter Winston Churchill so zoper razkol koalicijo in zoper odstop sedanjega prodsednika vlade. Zakaj Ce odstopi ta, bo stala Anglija pred alternativo: ali konservativno - unionistična vlada ali pa vlada republikansko - socijnlistično - komunističnega enfaut terriblo — Lebour Partv. Chamberlaine, Balfour in Churchill prirejajo sedaj po Cityju predavanja, v katerih pobijajo Joungcrjeve napade na liberalno krilo koalicije radi neuspehov pri zadnjih naknadnih volitvah Lloyd Georgeovo zadržanje v Boulogneu itd. ter obljubljajo liberalnemu krilu lojalnost svojega sodelovanja. Lloyd Georgeovo pismo je vsaka-kor šahova poteza, s katero namerava podreti neljubega nasprotnika. Joun-ger se je tudi sam inalo zbal te poteze in je takoj izjavil Chamberlainu, da ni hotel razbiti koalicije in da hoče samo malenkostne rekonstrukcije v vladi. V Oksfordu je v soboto govoril Chamberlaine na nekem shodu in je rekel med drugim tudi to-le: «Ce postane kakor vse druge, negotova tudi angleška politika, če bo prišla vlada Velike Britanije v odvisnost odmilosti te ali one stranke ali frakcije, _ bomo izgubili svojo pozicijo v svetovni politiki in z nami vred bo pot.em konec vse Evrope.* ŠCrisa v angleiki vladni koaliciji Tekmovanje in boj med strankama Whigov in Torjjev daje angleški zgodovini že cela stoletja svoj poseben pečat. Samo v časih, ko je bila domovina v nevarnosti, so si podali konservativci in liberalci v Angliji roke. To -e je zgodilo za Pitta, za Foxa, in rudi danes vlada Anglijo whigovsko-roryska koalicija, v kateri pa je več rorvjev, t. j. konservativcev kakor liberalcev - whigov. Sled vojno sta se obe stranki kolikor mogoče toleriraii in sodelovali v vladi, toda te tedne se je pokazalo, da staro sovraštvo med njima še ni ugasnilo. Ko se je Llovd George vrnil iz Can-aesa v London, jo našel doma cel j r.oryjsko revolto, katero je bil razpih.U ministrskemu predsedniku skrajno ne--impatični tajnik stranke in vodja ekstremistienih desnih konservativcev -Ir Georg Jounger, ki je izrabil priliko, ko je hotel predsednik vlade razpisati za spomladi nove volitve, kar pa konservativcem ne bi bilo ljubo, ker bi ti pri teh najbrže precej izgubili, v svrho, da je začel z desnimi konservativci kampanjo proti njemu. Lloyd George je zaničljivosti in ponižujočo kritiko Joungerja nekaj časa ignoriral, končno pa je pisal vodji konservativcev Chamberlainu _ — (ki pa pri desnici nima vpliva) pismo, v katerem grozi s svojim odstopom, če bo Jounger še nadalje faktični besednik stranke. Londonski politični krogi so vsled tega ultimata silno razburjeni. Nihče razen Joungerja si danes ne želi odstopa Lloyda Georgeja. čigar zasluge in politični sloves še nikoli ni -arel v taki luči, kakor danes, ko skle-pa irske pogodbe. Jounger hoče baje za ministrskega predsednika Balfour-ja, ki se je ravno vrnil iz Washingto-ua, kjer je dosegel lepe uspehe. Toda -f »Sporazum«. Pregledujemo časopisje beograjsko in zagrebško, osiješko in sarajevsko, radikalno, blokaško, demokratsko in drugo! Po nekaj dneh razburjenega komentiranja ie nastala tišina. Blokaši čakajo na odgovor. Pravilno smatrajo, da članki o amputaciji niso pravi odgovor. V beograjskih »Novostih* piše Vesnič (radikalec): Memorandum bi mogel dati temelj za pogajanja med stranko !n stranko, nikdar pa med vlado in blokom. Cas je, da se stranke najdejo na potu sporazuma, ker je naša državna kriza že takšna, da postaja fatalna. Vendar blok greši, če misli, da predstavlja Hrvatski Narod, kakor bi n. pr. radikala grešili, če bi se smatral! za predstavnike srbskega naroda, marveč mi vs! smo skupno predstavniki celega slovenskega-hrvatskega-srbskega naroda. Memorandum je imel namen, da zada vladi udarec o priliki genovske konference. Hrvatsko in srbsko pleme ne moreta vsaksebi. Raz-jedinjenje ie nemogoče. Uverjeni smo, da bo tudi Hrvatski Blok prišel na to stališče, če, in ko se najde sporazumno baza, na kateri bi bilo mogoče sodelovanje. Naša dolžnost je, da v tem pravcu storimo, kar je mogoče.* Ta glas je prav važen. Sporazum je potreben. Toda kakor smo že zadnjič naglašali-, morata biti za sporazum najmanj dva, in oba morata imeti voljo za sporazum. Ta problem Je danes ravno takšen, kakor je bil pred tremi leti. Ko se le delala ustava, le bil do zadnjega čas za sporazum in od 28. novembra 1920 do Vidovega dne 1921. Je bilo časa dovolj. Tudi je bilo dovolj poskusov z naše strani. Eno pa smo morali odločno odkloniti, namreč poskus manjšine, da terorizira večino. Ta poskus je moral propasti. Sedaj govore o sporazumu največ tisti, ki so ga prej odločno odklanjali! In če vztraja Blok ali kdorkoli na tezi, da zastopa Hrvate, in da bo na tej podlagi razpravlja! s »srbsko* vlado, — in če Blok obenem zahteva posebno hrvatsko genovsko delegacijo »v okvirju mednarodne priznane države SHS*, — potem je na tej podlagi sporazum nemogoč. Frankovci so namreč spravili diskusijo v načelo: Jugoslovanstvo, aH tri posebni le ad hoc federirani narodi? Ml pa pravimo: Razjedinjenje je nemogoče. Tega ne zahtevajte. Čim smo pa sporazumni v tem glavnem vprašanju, je mogoč sporazum v vseh drugih brez izjeme. Ml hočemo za takšen sporazum storiti vse, in na Blokašlh je, da pokažejo dobro voljo, ki je doslej niso pokazali. Isto velja tudi za naše klerikalce. cf Težave gospoda Deržlča. Glavno glasilo demokratske stranke »Demo-kratija*, katero glavno uredništvo je sodaj prevzel dr. Radojo Jovanovič, piše, da kaže demokratska stranka jasno tendenco, da se vedno bolj utrdi kot narodna in socijalna stranka, ki so bo naslanjala pretežno na kmeta in ki Ščiti malega človeka, deluje proti koncentraciji kapitala in prole-tarizaciji in podpira zadružno idejo in kooperacijo v vseh smereh. Mesto da bi se politike JDS v tej smeri kot na-cijonalen in socijalen človek razveselil, se je poslanec Deržič tako prestrašil, da je včeraj napisal v Peskovem glasilu dolgo polemiko. V njej sicer hvali Radoje Jovanovida, češ, da ga tudi kot človeka osebno dobro pozna in visoko čisla, vendar se pa istočasno po svojih starih konfuznih in pustolovskih manirah zaletava zlasti v slovenski del JDS. Izgleda, da Deržiča posebno to boli, da je v Sloveniji me Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Opera. Četrtek, 9. marca: »Evangeljnik*. E. Petek, 10. marca: Dramska predstava Žlahtni meščan*. B. Sobota, U. marca: »Madame Butterfly». Red C. Nedelja, 12. marca: Dramska predstava »Žlahtni meščan*. Izv. Ponedeljek, 13. marca: Zaprto. Torek, 14. marca: »Trubadur*. D Drama. Četrtek, 9. marca: »Hamlet*. Izv. Petek, 10. marca: Zaprto. Sobota, 11. marca: »Maryša. D. Nedelja, 12. marca: Popoldne ob treh »Svet*. Izv. Zvečer ob osmih »Prekrasne Sablnke*. Izven. Ponedeljek, 13. marca: »Mary5a*. A. Torek, 14. marca: Zaprto. GLEDALIŠČE. Proslava Sporf Dunajski «Rapid» diskvalificiran a tekme v inozemstvu. Švicarska nogomet, na zveza je sporočila avstrijski nogomet« ni zvezi, da je nogometno društvo »Ra-pid* zahtevalo za tekmo v fiazlu, ki bi se morala vršiti po turneji »Rapida* r Španiji, 5000 frankov. Švicarska zveza je smatrala to zahtevo za pretirano za a-materje. Zaradi tega je avstrijska nogometna zveza prepovedala »Rapidu* do nadaljnjega vse igro v inozemstvu. Izvzete so samo mednarodne tekme, ki so bile dosedaj že določene. Poleg tega je bilo dvema članoma avstrijske nogometne zveze poverjena naloga, da pregledata računske knjige »Rapida*, ki naj n-getovita, kako se je porabil prebitek, ki ga je imel »Rapid* od turneje v Španiji, MARIBORSKO Četrtek, 9. marca: »Skopuh*. Molierejeve tristoletnice. C. Sobota, U. marca: »Cigan baron*, preml-Jera. B. • • * Koncertna turneja kvarteta *Zika+. Kvartet »Zika* koncertlra dne 13. t. ni. v Mariboru v Gčtzovi dvorani, dne 15. t. v Ptuju, dne 18. t m. v Zagrebu v dvorani konservatorlja. Istotam prlreoe Zikovci še en konccrt dne 25. t m., dne 26. t. m. pa matinejo. Dne 28. t m. bodo koncertlrall v Beogradu v dvorani »Stan-kovlča*. Na sporedu so skladbe Mozarta, Beethovena, Scliuberta, Dvoraka, Smetane, Novaka, Griega, Cajkovskega, Debus-syja in ruski kvartet na temo B-la-f. Umetnikom želimo obilo uspehov in priznanja, katerega v obilni meri zaslužijo. Novitete beograjskega pozorlšta. Otvoritev novega gledališča bo proslavila uprava z uprizoritvijo Nušlčeve komedije Nahod*, ki bo dal priliko pokazati vse scenlčne vrline moderne pozornicc. Dalje se pripravljajo domači kosi Jankovičeva drama »Novi*. Ciča-Uije Stanojeviča Dordjolska posla., Ibsenova »Hedota Gabler*, dalje »Florentinskl klobuk., Strindbergov »Oče*, in Shakespearcjcv »Rikard III.*. Opera študira Gounodove-ga »Fausta*. Fijanova slavnost v Zagrebu. »Brača hrvatskog Zmaja* priredi dne 9. t m. v lokalu »Kola* spominsko slavnost na čast slavnemu Igralcu Fijanu. Dne 12. t. m. se odkrije Fijanu spominska plošča v Gunduličevi ulici. Sedma številka «Kresa* vsebuje: A. Cerkvcnik: Prostitutka Loša. — E. Tiran: Odlomek. — A. Averčenko: Slepci. — J. Suchy: Kača v vreči; Sveti krog. — V. Taufer: V nočnem vlaku, Ritmi ciganke. — T. Seliškar: Zimska študija. — A. Podbevšek: O pilotu v zrakoplovu št---- — E. Tiran: Donna Eliza. — R. Rehar: Na povratku. — Merežkovskij: Dostojevski]. _ Kunaver: Zima. — Vestnik. — Književnost — Gospodinjstvo. SoMi vestnih Vsi vaščanl v Bojancih Sokoli. Poročajo nam: Novo Sokolsko društvo je u-stanovijeno v Bojancih, obč. Adlešiči. Poleti se je ustanovil Sokol v Adležičih. zima pa je poklicala v življenje Sokola v Bojancih, ki so edina srbska vas v Sloveniji. Zanimivo je, da so vsi vaščani člani društva in vsi šolarji so člani naraščaja. To dela sloga pri Bojančanih. Za vsesokolski zlet pride skupina Belokranj-cev s tamburaši, ki bodo udarjali večinoma še Ljubljančanom neznane lepe belokranjske popevke. Živeli! Porotne obravnave LJUBLJANSKA POROTA. Včeraj je predsedoval porotnemu senatu g. svetnik Pernuš, votanta sta bila gg. svetnik dr. Mohorič in okrajni sodnik dr. Gradri il:, obtožoo zastopa prvi državni pravdnik dr. Domenico. Pred porotniki sta se včeraj zagovarjala 231etni Andrej Pelan in 171ctni Anton Zrim-š e k, ki eta obtožena, da sta dne 10. januarja 1921 ponoči na cesti iz Planin? v Strmico napadla 161etnega Alojzija Jenčika, ga usmrtila in se polastila njegovih volov in voza. Oba sta zvita tihotapca in imata razen tega umora na vesti še nebroj tatvin. Napad sta skrbno pripravila, in se domenila, da bosta prvega voznika z lepo živino ubila ter živino odpeljala čez mejo. Ta svoj sklep sta faktično izvršila dno 10. januarja 1921 na cesti iz Planine v Strmico. Ko je privozil Jenčik mimo, je Pelan iz samokresa takoj oddal proti vozniku 5 strelov. Ze na tleh ležečega je Pelan nato Še davil, mu razbil lobanjo, ter ga tako ubil. Ugrabljene vole 6ta obtoženca nato prodala v Senožeč-th za 5200 Ur. Morilca sta kmalu nato prišla v Ljubljano, tu ete bila aretirana in oddana sodišču. V preiskavi sta svoje dejanje odkrito priznala in izjavila, da sta imela namen usmrtiti prvega, ki ga srečata na cesti Včeraj pa sta svoj zagovor docela izpremenila. Zrimšek trdi, da je bil popolnoma pijan in da sploh ne ve, kaj se je zgodilo. Pelan pa pravi, da ni imel namena koga. usmrtiti, ampak le rauiti, da se polasti volov. Dva vola je res vzel in nato prodal. Zaslišanih je bilo tudi mnogo prič, ki so zelo obtežilno izpovedale. Državni pravdnik je prečital dopis ministrstva pravde, glasom katerega spada obtoženi Pelan pod Italijo in jej bo izročen po izvršenju izročitvenih formalnosti. Postopanje proti Pelanu je na to b> io izločeno. Glede Zrimška so bila porotnikom stavljena 3 glavna vprašanja in 2 dodatni. Glavna glede roparskega umora, tatvine, soudeležbe pri umoru, dodatna glede pijanosti. Porotniki so potrdili prvo vprašanje z 10 glasovi proti 2, drugo glede tatvine soglasno, tretje glede pijanosti pa so soglasno zanikali Senat je obsodil Antona Zrimška na 12 let težke ječe, poostren« trdim ležiščem vsakega četrt leta m s temnico vsako leto na dan 10. januarja. Jutri pride na vTSto Jak. Steiner, ki ja v ljub. okolici zažgal neko šupo. MARIBORSKA POROTA. Pred mariborsko poroto se je včeraj vršila obravnava proti carinskemu uradniku Francu Nepomučkemu, ki je bii leta 1895 rojen v Bihaču in je bil nastavljen v Mariboru kot carinski uradnik. V času od julija 1920 do februarja 1921 poncveril do 40.000 dinarjev državni* carinskih dohodkov. Na sled so mu prišli šele potem, ko je delal računske zaključke o priliki, ko je bil prestavljen v Novi Sad. To je bilo meseca decembra. 1921. Nepomucki je delal račune vse do lctošnjeca februarja, pa mu ni »šlo vkup*. Pravi, da je denar izgubil, oziroma, da so mu ga neznani zlikovci ukradli. Porotniki so ga soglasno spoznali za krivega, nakar je bil Nepomucki obsojen ca dve leti poostrene ječe. Br.: ^Človek ie čezdalje bolj pticam podoben*, je dejala vrabčevka. Družba je pobirala ravno na Bleiweisovi cesti. Bilo >e zjutraj na pepelnično sredo. Strnad, kateremu vrabčevska modrost še nikoli nI šlav glavo, se je zadri: »Vi, pa vi! Vedno človek! Brigajte se boli za koristne živali na primer za konje. Kje bi vi pobirali danes, v tej zimi, da nam ni narava ustvarila konj?! — Ne, prosim vas! Sploh pa so vaše primere smešne, da ne rečem profesorske!...» Vsa družba se je razburila. Iz gole kolegijalnosti niso mogit trpeti, da bi se vrabcu očitalo profesor-stvo. Imenovali so zato izmed najsposobnejših pet članov, kateri naj razsodijo v tel častni zadevi. Vzdignili so se na bližnjo vladno palačo, ki se jim je zdela za posvetovanje r,3jbolj pripravna. Seja nI trajala niti četrt ure in strnad je pogorel na vsej Mi Segavost in dovtipnost vrabčevke je zmagala nad nJim. Tako jim jo je zabodla: »Človek postaja ptiču podoben. Gospoda, kar vrabčevka trdi, dostikrat tudi ve. kai trdi in ni v tem oziru podobna modernemu literatu, kl nikoli ne ve kaj trdi. Spali smo nocoj na drevoredu med Opero ia Narodnim domom. To vam rečem, da še nikoli tega. Komaj je tičja noč minula, na človeška, so se vsuli iz Narodr^sa ma ljudje, vse črno jih je bilo. Pa bili so vsi zelo čudno napravljeni. Po večini je bila tudi njih hoja nenavadna. Mi poslušamo kaj govore. Eden pravi: »Oh, taK maček!* Drugi: «Peroti še nimamo, ptiči smo pa le!* Tretji: «Ta prokleti maček!, Četrti: »Slovenci smo tič med narodi!. Peti: «2ivela Jugoslavija, samo ko bi tega vražjega mačka ne bilo!, — Mi smo kar gledali. — «E», pravi moj stari, »ali ču-jete?! Nekaj se kuha v državi! Ljudje se mačka boje. Gorje ti, narod, konec je tvoje glorije. Odslej bo maček tudi tvoj strah in trepet!* — Zdaj sem takoj vedela, zakaj so bili preoblečeni in zakaj so se tako čudno zibali: mačka so hoteli prevarati, da bi jih ne spoznal. Gospoda, če se pa č'ovek mačka boji, tedaj je podoben ptiču — zato končam in upam, da sc mi je dokaz resnice posrečil!* Vse Je pritrjevalo in častitalo vrabčev-ki. Dobila je častno dozvolo, da sme deset dni na B!eiwelsovi cesti kot prva pobirati. Strnad pa le bil obsojen za isto dobo na postno hrano v skrinjicah »Društva za varstvo živali*. Čudovito hitro se je raznesla ta obsodba po vsej ptičji oblasti, kot da je kaka lažnjiva novica o razpadu države, Radi-čevi zmagi ali dviganju dinarskega kurza. Dospela je tedaj tudi na Golovec med sovji rod. To so vam počasne, pa pre-vdarne glave. Kar sklenejo, to drži kakor v našem Darlanujitu. Pa se ie oglasil stari sovji vdovec, kl so ga mlajši krstili za Pašiča: »Sami goljufi, ti povojni vrabci, še pred voino jih ni bilo kaj prida! Zadeva je popolnoma drugačna. Mene so opozorili netopirji, kl spe pod lino v streli! Narodnega doma. Jaz sem slučajno pogledoval tam okrog, netopirji pa vsled direndaja niso mogli spati. Pa sem si ogledal maškerado šc jaz. Videl sem stvari, ki se gabijo moji starosti.* »Oh povejte, pa vse natančno povejte!* je prosila mlada sova. »No, gospodična, če me lahko čakamo...* so jo prišvrknile starejše. Stari modrijan pa je nadaljeval: »Maskirani ljudje so smešni. Vsak se našem! tako, da predstavlja ravno nasprotno tega, kar je v resnici. Ženske kot moški, moški kot stare babe (pri par moških sem pa vendar opazil, da zanje gorenja trditev ne velja), dekleta kot fantje in tako naprej. Na drugi strani pa sem opazil, da se Je marsikdo Instinktivno tako našemil, da Je popolnoma pokazal svojo pravo naravo in značaj. Veliko ilh je bilo na primer maskiranih kot ptiči. Tako sem videl staro nadsvetnico kot gos s trakom okrog vratu. Nekega državnega pravdnika kot jastreba, bivšo operno pevko kot pava, dve llcejki kot jarčki. dve filozofki kot goski z naočniki. Policijskega gospoda sem videl v uniiorml ranjke-ga oskubienega dvoglavega orla z našo-oirienimi kremnlU. Videl sera na tudi kom- binacije: neki mlad poStnl uradnik na J. nredkarao- strani kot golob, na drugi kot sraka. Nek | komercijalni svetmk in ^ne^ pr^kazno-bančni uradnik kot Hermes, namesto pe rotnic pa ima kremplje, polne tujih valut. Zelo dobro izražen Je bil neki mlad docent: krokar s ščipalnlkom na kljunu in z gosjim peresom pod perotjo, drugače pa zelo oskubljen in prazen. Posrečen sc mi je zdel tudi neki profesor umetnosti; prišel je napravljen kot labud: brez perja, brez krvi ln mesa, samo kljun in kosti je še Imel. Pretresla te je ta slika do mozga. Pa tudi drugih živali nI manjkalo. Trgovski stan so zastopale lisice, volkovi In šakali. Nekega sodnega svetnika je predstavljal tiger z zavezanimi očmi: pa i» tipal in mahal z rokami krog sebe in kogar Je dobil v kremlje, ga je na kosce raztrgal; tehtnico pravice pa je imel na repu navezano: kakorkoli se je obrnil — vedno je bila odzada). Advokatje so bi:i napravljen! kot žolne: trkali so samo na tista drevesa, kjer jih je čakal plen. Nek! politik kot kameleon, kl ravno išče barvo bodočega kurza; neki drug pa kot netopir: ne tič ne miš — pa ga pogruntaj! vanl goljuf je bil napravljen kot ribič: bil je ves v mrežah in v enomer je metal trnke na vse strani. Vsi stanovi so hlastali za trneki — pa še vabe ni bilo na njih. Neki posestnik mnogih hiš v Ljubljani kot trot: pridne čebelice so ga vrg:? čez prag. Neki starejši advokat in zna vi mccen sodnikov je bil napravljen koi rc_-ni som: z brkami se ti prOzuje, pa jo strah ln groza neumnih rib. Neki njegov mlajši kolega, kl pa niti sodnikov ne spoštuje, je prišel kot ščuka: mori po svoji volji. Neki visok gospod, katerega pa ne poznrm: divji kozel, z lisičjo kož«v z zlatim zvoncem krog vratu. V celem pa je bilo malo ljudi med njliv.t, ki se potč za svoje otroke, kl jim ni država molzna krava in ki si pošteno služijo kruh. To pa sklepam iz tega, ker ja stalo na plakatih: »Dostojnim maskam dovoljen vstop le proti legitimaciji*. Zato so se vsi rajši pretirano in za svoj staa nekoliko nedostojno maskirall. Ne vem če sem vse prav videl, sicer pa Netopir, moj prijatelj, se je zgražal. Kar j ml je samo do tega. da razkrinkam vi■»h-na nkrat m! hinavsko pripomni: »AII sove čevko In navsezadnje sem preveji Pa . pa niste videli?* - Zastopala je tisti - kot me Imenujete - da bl trobil muJ stan ki si po noči v temnih krajih išče j svet, vse kar vem.* plena —- no, gospodična, le nikar ne zi-! In dostojanstveno se Je umaknil start S - Pred vojno pa smo bili simbol očak v svoje zatišje njegovo spremstvo modrosti in učenosti! Beograd, Beograd, ~ - <- - neumhiv.m stva. tudi teza &i ti kriv! pa se je še dolgo čudilo neumljivim »tv: rem, kl «e gode po svetu, * Molitev za državo. Ministrstvo ver bo v najkrajšem času pozvalo zastopnike vseh konfesij, da skupno določijo molitev za božjo pomoč državi. Sklep glede molitve se predloži narodni skupščini na uzakonjenje. * Novo italijansko nasilje. Iz zanesljivega vira se poroča, da se je dne 4. t. m. pri tržaškem deželnem sodi-tou vršilo zasebno posvetovanje neka-terihsodnikov o jezikovni rabi pri tamkajšnjih sodiščih. Prišli so do sklepa da od 1. aprila t. 1. ne sprejemajo več nobenega slovenskega ali hrvatskega =oisa in da tudi zabranijo nadaljnjo rabo našega jezika na razpravah. Vzpričo tega gorostasnega sklei>a čuvarjev zakona in pravice nastojajo politično društvo »Edinosti in slovenski poslanci z vso odločnostjo. Tržaška ..•Edinost1- pričakuje, da se jim pridružijo tudi drugi činitelji. Ves narod naj te dvigne proti takšnemu nasilstvu! * Odlikovanje. Na predlog ministrskega predsednika Pašiča je bil šef javne preskrbe, Mika Lazič, odlikovan z orde-uom sv. Save IL razreda. * Odllkovania za koroške dobrovoljce. Komanda Dravske divizijske oblasti razglaša, da je prejela iz vojnega ministrstva odlikovanja za one, ki so se udeležili bojev na Koroškem. Ker pa so sedanja bivališča dotičnih večinoma neznana, naj se spodaj imenovani osebno zglasijo v adjutanturi Dravske divizijske oblasti zaradi prejema odlikovanja, in sicer gg.: rez. pešadijski podporočnik Janko R. Milavec, narednik Franc I. Er-le. podporočnik Ivo M. Pertot, narednik Peter Červa, Andrej Vončina, Albin I. Semolič, Avgust Srimšek, Ivan Šulej, Viktor špes, Štefan Vaupotič, Franc Jencl, Josip T. Funda, kapral, Pavel Lo-renei, Jurij J. Ogrinc, Anton S. Zaje, Gregor G. Žagar, Franc Potočnik, Štefan Gračner; -edovi: Jakob Konrad, Drago Debeljak, Josip Javornik, Tomaž Herič, Mile Bavdaž, Valentin I. Mihevčič, Andrej Mozetič, Vinko V. Požar, Martin Pere, Avgust I. Pernik, Rudolf Toplak, Franc O. Udvič (Udovč), Alojzij Suster-sič, Vinko Lavrič, Franjo Vetemik, Franc Vidmar, Bogomir Motoha, Joža I. Hotko, Ivan I. Ožanc, Ivan J. Šoti in Joža A. Štupica. Pripominja se, da mora vsak prinesti & seboj legitimacijo ali potrdilo pristojnih oblasti o identiteti. Zglasiti se je čim p reje. * Iz šolske službe v Prekmurju. Za u-čiteljico v Srednji Bistrici je imenovana gdč. EMra Dolina, za pomožno učitclji-i.o v Dobrovoiku pa gdč. Irena Lipajeva. Alojzij Spanger, učitelj na državni meščanski šoli v Dolnji Lendavi, je premeščen na petrazrednico v Borovnici, Janko Horvat, pomožni učitelj v Prosenja-fcovcih, pa je premeščen v Fokovce. * Promet na zvezi Maribor-Ljutomer. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Počenši s petkom dne 10. marca vozijo na progi Maribor-Špilje-Ljutomer sledeči potniški vlaki: Odhod iz Maribora gL koL ob 6.20, prihod v Ljutomer ob 10.19, odhod iz Maribora gl. kol. ob 17.16, prihod v Ljutomer ob 20.57. V obratni smeri odhod iz Ljutomera ob 6.07. prihod v Maribor gl. kol. ob 9.53, odhod Iz Ljutomera ob 16.47. prihod v Maribor gl. kol. ob 20.52. * Pravilnik o kopališčih. Gradbeno ministrstvo je v sporazumu z ministrstvom narodnega zdravja odredilo posebno komisijo, ki ima nalogo, da prouči vprašanje naših domačih zdravilišč in kopališč ter izdela poseben pravilnik o kopališčih. * Zdravstveno stanje v LjubljanL V tednu od 26. februarja do 4. marca se je v mestni občini ljubljanski rodilo 33 o-trok, umrlo pa 15 moških in 15 žensk, skupaj 30 oseb. Kot smrtni vzrok navaja uradni izkaz: v šestih slučajih jetiko, v Jsstih srčno hibo. v dveh pljučnico, v dveh raka, v enem življcnsko slabost in r trinajstih slučajih druge naravne smrtne vzroke. Sedem oseb je v istem času obolelo na nalezljivih boleznih in sicer: 6 na škrlatici in 1 na davici. 4 Uradniška kriza na ptujskem magistratu. Iz Ptuja nam poročajo: Kakor znano se na ptujskem magistratu vrši žt> dalj časa preiskava zaradi dozdevnih pogrešk v obč. gospodarstvu, ki jih je baje zakrivil upravitelj Toplak. Preiskava je povsem političnega značaja in naj bi indirektno zadela prejšnje gerentstvo, ki so ga vodili demokrati. Ker se vrši popolnoma enostransko in očividno brez objektivnosti napram voditelju Toplaku, je večina magistratnih uradnikov v znak protesta odpovedala mestni občini službo. Zupan Losinscheg odpovedi baje ni vzel na znanje. Morda bo solidaren nastop uradnikov podučil magistratske mo-gotco, da v bodoče bolj nego do sedaj respektirajo pravice mestnih nastavljen-'•ev--- * Seznam prekmurskih občin z vsemi najvažnejšimi statističnimi podatki, zlasti s popolnim imenikom vseh prekmurskih občii: in vasi v slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku ter prekmurskem narečju je dobiti za ceno 6 dinarjev pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. * Ladjedelnica v Splitu. Iz Splita poročajo, da bo tvrdka bratje Martinolič že letošnjo pomlad počela z gradn;o velike ladjedelnice. Bratje Martinolič so imeli doslej svojo ladjedelnico v Lošinju, ki pa je po italijanski aneksiji morala skoraj popolnoma opustiti deio. Poleg ladjedelnice v Kraljeviči bo to druga ladjedelnica v naši državi. • Protldraglnjskl shod sklicuje » danes ob 19. uri v Goetzovo dvorano v Mariboru koalicijski odbor železničarjev. • Nezgoda na Savi. Kakor nam poročajo iz Brežic, te je v sredo zvečer vozilo v čolnu preko Save več kmetskih mož in fantov. Čoln se je prevrnil in so vsi padli v vodo. Vendar razen mrzle ko^elji ni bilo drugo nesreče. • Požar na kolodvora v TuzlL Na železniški postaji v Tuzli se je v nedeljo vnel vagon, naložen s slamo. Vsled vetra je obstojala nevarnost, da se požar razširi na ostale vagone z raznim blagom. Železničarjem ln policiji se je posrečilo odpeti goreči vagon in na ta način omejiti požar. Pri gašenju je bil neki železničar težko ranjen. • Neprevidnost Neka ženska je hotela v Urbanovi ulici v Mariboru odstraniti na cesti se nahajajočo žico električne napeljave. Električni tok jo je vrgel na tla in je ženska obležala nezavestna. Tudi neki moški, ki je priskočil pone-srečenki na pomoč, je dobil močen udarec od električnega toka. Iz mučnega položaja je rešila oba neka tretja oseba, ki je znala ravnati z elektriko. • Samomor beograjskega trgovca. Beograjski trgovec Salomon Demajo se je v nedeljo zvečer vrgel pod brzovlak. Slokel je prej zimsko &uknjo in klobuk ter položil nanj listek z napisom «V zimski suknji je moja legitimacija«. Kolesa lokomotive so Demaju odrezala obe nogi nad kolenom, truplo pa je raztrgano na kose. Kaj je nesrečnega trgovca gnalo v smrt, še ni pojasnjeno. • Dejanje umobolnega. V hiralnici pri Sv. Jožefu v Ljubljani je 431etni umo-bolni Ivan Močnik iz Jarš udaril kletnega Alojzija Benso iz Goriškega istotako umobolnega, s tako silo z močno posodo po glavi, da je slednji vsled pretro-senja možganov umrL Močnika so premestili v blaznico na Studenec. • Milijonska Izguba v igri. V Novem ?adu je včeraj aretirala policija v kavarni »Jelisaveta* neko kvartopirsko družbo. v kateri sta bila tudi dva beograjska trgovca. Eden je izgubil v igri nad milijon dinarjev. • Draga cikorija. Kakor nam poročajo iz Logatca, j') tamkajšnje okrajno sodišče obsodilo trgovca I. Laknerja s Pla-n;ne na 4000 kron globe in en dan za-pma, ker je prodajal cikorijo s lOOodst. dobičkom. - Dva mlada zločinca. Posestnik Ivan ,'erman iz S'išj3 pri Litiji se je vračal te ('ni proti domu V gozdu med Bregom in Spodnjim Logom je naletel na dva mladi- fanta, ki sta tamkaj počivala. Tožila sta mu, da sta lačna, da pa nimata denarja, da bi si kaj kupila. Jerman jima je hotel nekaj darovati ter je potegnil listnico iz žepa. Mahoma mu je eden potegnil listnico iz rok, na kar sta oba zbežala in izginila v gozdu« V listnici je bilo 1100 kron. • Ponesrečeno Izsiljevanje. Lastnik pogorelega paromlina v Mariboru, dr. Franz, je prejel zadnje dni od nekega neznanca dve pismi, v katerem mu javlja, da je za 800.000 dinarjev pripravljen izdati požigalca. Dr. Franz je o zadevi takoj obvestil policijo, ki je prišla kmalu izsipevalcu na sled. V neki trafiki, kamor bi moral biti poslan denar, je namreč detektiv aretiral natakarico Ste-fico Kicler, ki je priznala, da jo je poslal po denar njen ljubček Kari Lorber. Parček je že pod ključem. NOVA PRESTOLICA AVSTRALIJE. Mestni arhitekti v Evropi se morajo zadovoljevati z načrti za razširjenje že obstoječih mest. Srečnejši so graditelji mest v Avstraliji Kakor se poroča iz Londona nameravajo tamkaj zgraditi novo mesto. Pred desetimi leti je bil razpisan mednarodni konkurz za izgradnjo tega mesta, ki se bo imenovalo Camberza in postane glavno mesto Avstralije. Komisija ja priznala prvo nagrado Amerikancu Griffinu. Načrt predvideva po ameriškem tipu trga in nume-rirane ulice in so na morebitno gričevnato ozemlje sploh ne ozira. Sredi mesta bo »Kapitol*, okoli katerega se bodo grupirala redna poslopja. za DRUŠTVO «VRTNARSKA ŠOLA.V KRANJU vljudno vabim vse posestnike in najemnike vrtov, enako tudi vse ljubitelje prelepe vrtnarske stroke k sodelovanju skupnih smotrov, ki naj doprinesejo h gospodarsko - strokovni povzdigi naše domovine. Naša organizacija se nahaja v najlepšem razvoju in vsakdo je povabljen, da pomaga k še hitrejši pomnožitvi potrebnih moči, da nam bo naše podjetje toliko prej moglo služiti v naš lastni blagor s tem, da se splošno skrbi za razvoj vrtnarstva ter prav posebno dela na to, da se bo tudi v mladini budilo veselje do tega najbolj Idealnega ročnega dela, ln tako popeljemo naš rod v boljšo bodočnost. Društvo »Vrtnarska šcla» Ima ustanavljati v vseh posameznih krajih, koder seže naš delokrog, vzorne vrtove, Iz katerih se bo razdeljevalo: semena, sadike, pod-taknjence, drevesca in drugo. V teh društvenih vrtovih se bo mladina učila koristnega dela, a obenem bodo te društvene postaje tako urejene, da bodo služile kot zatočišče orlmerncmu številu Invalidov, Kako velikega pomena le primerna organizacija za vse posestnike in najemnike vrtov, se razvidi že Iz tega, ker bo dru-šfvo vzdrževalo posebne strokovnjake in Izurjene vrtnarske delavce, da bodo dajali strokovne nasvete in bodo sploh na razpolago za vzorno oskrbovanje vrtov. Vrtnarska znanost Je tako obsežna, da je k uspešnemu razvoju te stroke potrebno celo krdelce strokovnjakov; a vzdrževati Iste, le posamezniku nemogoče, pač pa bo primerno razvta v to poklicana organizacija v splošno in prav posebno pa v korist svojih stalnih članov lahko nastavila zahtevam odgovarjajoče moči. Umetno vrtnarstvo je najprimernejše razvedrilo za invalide, a obenem je vzorno urejeno vrtnarstvo že Iz svojega lastnega obrata zmožno vzdrževati marsikaterega siromaka, kar bo gotovo v odpomoč bremenu, ki so nam ga naložile razmere preteklih let. Izpeljava naših lepih načrtov nam vsem skupno v gospodarsko-trgovskem in dobrodelnem oziru prav za gotovo prinese koristi, in ker po mnogoletnem delu računam na zaupanje vseh tistih, ki ne stavijo nemogočih zahtev, upam, da se priglasi še večie število sotrudnikov, članov in podpornikov. Goik. Objave • Sokol /. (prosvetni odsek) vabi k predavanju na Taboru v soboto dne 11. t. m. ob osmih zvečer. Govori prof. Jos. Breznik «Iz razvoja naše zemlje*. — Mladinski odsek Sokola I. priredi na Taboru v nedeljo dne 12- t m. ob pol enajstih dopoldne predavanje za ženski naraščaj. Govori br. M aj c e n »Delo za domovino*. Vabljeni so tudi člani ln starši. • So ko Is ko društvo v Višnji gori priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob treh popoldne v svojem domu enodejanko »Jesensko solnce* in spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent*. — Vstopnina: I. vrsta 4 Din, II. vrsta 3 Din, galerijski sedeži 3 Din, ostali sedeži 2 Din, stojišča 1 Din. — K obilni udeležbi vabi odbor. • Efektna loterija 'Sokola* v Mokronogu. »Sokolu» v Mokronogu je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo in vode prireditev efektne loterije, katere čisti dobt-ček je namenjen za zgradbo »Sokolskcga doma* v Mokronogu. Po igralnem načrtu obsega ta loterija 50.000 srečk po 2 dinarja ter 679 dobitkov, med temi so glavni dobitki po 30.000. 15.000 in 10.000 K v gotovini, drugi pa v efektih. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 6. maja t. 1. Ker je mokrcnoški »Sokol, v vsakem oziru zelo agilno društvo, ki z vso vnemo deluje na razširjanje In utrditev sokolske Ideje in ki si je že pridobilo iz lastnih sredstev obširno stavbišče sredi trga, tedaj toplo priporočamo, da občinstvo prav pridno sega po srečkah, ki jih bo društvo dalo v nekaj dneh v promet. • Podružnica Slovenskega lovskega društva se bo osnovala za laški okraj. Priprave so že v teku; vodi jih dr. Roš, župan v Laškem, na katerega naj se naslavljajo tudi vsi tozadevni dopisi. Lovci, ki so že člani društva in pristopijo novi podružnici, se pozivajo, da agitirajo med znanci za pristop. • Za dijake v Brnu nam je poslal g. Stanko Arko, Rukek, kot pribitek zabavnega večera v gostilni Ševar. Rakek, 1000 dinarjev in za Jugoslovansko Matico pa g. J. Venda 500 Din. Iskrena hvala. • Javen železničarski shod. Pokrajinski odbor koaliranih železničarskih organizacij za Slovenijo sklicuje Javen železničarski shod v četrtek dne 9. L m. ob 19.30 uri v veliki dvorani Mestnega doma s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo delegatov vrhovnega vodstva koalicije o konferenci v Beogradu; 2. Slučajnosti Železničarji in prijatelji železničarjev, udeležite se shoda polnoštevilnol — Koalicijski odbor. • Pevsko društvo »Slavec* v LJubljani je pričelo zopet z rednim delovanjem in reorganizacijo pevskega zbora, pod vodstvom pevovodje g. A. Ravnika. Pevske vale so: za ženski zbor vsak ponedeljek ob pol osmih, za moški zbor pa vsak četrtek cb osmih zvečer. Vabimo vse stare pevce in one, ki žele na novo vstopiti, da se zglase ob zgoraj navedenih dnevih v društvenih prostorih (Narodni dom I. nadstropje, levo). • Dramatični odsek invalldskga doma v Ljubljani uprizori v nedeljo 12. marca v Ljudskem domu v Ljubljani priljubljeno narodno igro »Revček Andrejček* v petih dejanjih s petjem. Začetek točno ob ! pol osmih zvečer. Blagajna se odpre ob | sedmih. Vstopnice se dobe v predprodaji Iv trafikah ge. Severjeve, Selenburgova : ulica in ge. Bič na Ambroževem trgu ! Prcplačila se hvaležno sprejemajo. — K ; obilni udeležbi vabi odbor. i * Vsi trgovski nastavljcncl v Ljubljani se vabijo na zborovanje, ki se vrši v petek dne 10 t m. ob pol 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Organizacija. — Sklicatelji. • Dramatični odsek «Čitalnice» v Brežicah uprizori v soboto dne 25. t m. ob 20. uri In ponovi v nedeljo dne 26. t. m. ob 15. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah veseloigro »Nebesa na zemlji*. • Izgubljena je bila dne 7. t m. ob osmih zvečer na kolodvoru Rakek listnica z važnimi dokumenti na ime Jakob Koen in z malo vsoto denarja. Prosi se najditelj, naj obdrži denar in listnico, samo dokumente na| r^lje na naslov: »Hotel .Slon' v Ljubliani*. kjer dobi še dvesto kron nagrade. UREDITEV PRODAJE DEVIZ. Po novi naredbi finančnega ministrstva moralo pooblaščene banke, ki imajo svoj sedež v Hrvatski Slavoniji, Sloveniji, Bosni-Hercegovini In Dalmaciji, takoi po prejemu devize od izvoznika pismeno ali telegrafično ponuditi fiiijalki Narodne banke v Zagrebu eno tretjino od prejete devize. Ta ponudba mora dospeti fiiijalki Narodne banke v Zagrebu od pooblaščenih bank, ki imajo sedež v Zagrebu, najpozneje do desete ure dopoldne. Ako Narodna banka namerava eno tretjino devize odkupiti, mora pooblaščeno banko takoj o tem obvestiti, In ona mora isti dan na zagrebški borzi prodati ostali dve tretjini devize ter po doseženem kurzu in odbitku svoje provizije Iz-vršti obračun z izvoznikom. One banke, ki Imajo svoj sedež izven Zagreba v zgoraj navedenih pokrajinah, morajo telegrafično odrediti svojemu ko-respondcnlu v Zagrebu, da proda na zagrebški borzi dve tretjini devize, kakor hitro dobijo od Narodne banke v Zagrebu obvestilo, da je ponudeno eno tretjino devize prevzela. Deiinitiven obračun z izvoznikom, kl je klijent pooblaščene banke, za tretjino devize, katero je odkupila Narodna banka, se mora Izvršiti do desetih dopoldne nastopnega dne, ko bo fill-jalka Narodne banke dobila obvestilo o tečajih na beograjski borzi. Za obračun prevzete tretjine devize se vzame srednji kurz zagrebške borze, ako ni več kot en dinar višji cd kttrza beograjske borze, drugače pa se vzame srednji kurz zagrebške In beograjske borze dotičnega dne. Ako bi se valuta dotičnega dne ne trgovala na beograjski aH zagrebški borzi, se Ima vzeti tečaj preteklega tedna. Ako Narodna banka ne reflektira na eno tretjino devize, bo na vsak način pismeno ali telegrafično obvestila pooblaščene banke, ki morajo potem s celo prevzeto devizo postopati tako, kakor je določeno zgoraj glede dveh tretjin. • • • «= K uvozni prepovedi. Po navodilih, katere je izdala Generalna direkcija carin glede :zvrševanja uvozne prepovedi ne podlega prepovedi ono blago, ki je do vštevši 2. marca 1922 prestopilo državno mejo brez ozira na to, ali je bilo že predano carinarnicam ali ne. Za vse pozneje dospelo blago se mora predložiti prošnja na Generalno direkcijo carin, v kateri je treba naznačiti carinarnico, pri kateri se namerava izvršiti u-vozno carinjenje blaga Blago se bo deponiralo v carinskih skladiščih in imajo uvozniki pravico, da za tako blago tekom dveh dni po dospetju predložijo deklaracijo, s čemur se izognejo zaračunjavanju ležarine po preteku petih dni. V slučaju. da prispe v eni pošiljatvi mešano blago, se bo blago delilo in katero katero ne podlega prepovedi uvoza takoj ocarinilo. Prošnje za dovoljenja u-voza ie treba predložiti Generalni direkciji carin preko carinarnice, kjer se namerava blago zacariniti, in ji je predložiti razen natančnega seznama blaga tudi vse druge predpisane dokaze. = Sprejemanje tujih valut pri podružnicah Narodne banke. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je izdal na-redbo, da bo Narodna banka sprejemala pri svojih filijalkah sledeče tuje valute, in sicer: amerikanske dolarje, angleške funte, švicarske, francoske in belgijske franke, italijanske lire, češkoslovaške krone in nemške marke, in bo v zameno za te valute dajala po možnosti takoj čeke »a vista* na odgovarjajoča tržišča v inozemstvu, toda samo pri centrali Narodno banke v Beogradu. Taki čeki se bodo izdajali samo pooblaščenim denarnim zavodom, ki imajo pravico trgovati z valuto in devizami. Narodna banka pa ima pravico, pridržati si v odkupnino er.o tretino izdanih čekov. Narodna banka bo za to posredovanje zamenjave valute za čeke pobirala na račun države sledeče pristojbine: 1 in pol odst. pri angleških funtih in 1 odst. pri ostalih valutah v dotični valuti, katera se pola-a. Od pobrane vsots pripade ena četrtina odstotka kot, provizija Narolni banki Dolarske novčaniee in eventualno tudi italijanske lire se bodo sprejemale z borderojevo izjavo za vse škode, ki bi vsled nepravilnosti položene valute nastale Narodni banki = Trgovina s srebrnim denarjem. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je prepovedal z naredbo z dne 27. februara 1922 vsako trgovanje, nakupovanje in prodajanje srebrnih dinarjev, perperjev in kron iznad ali izpod njih zakonite vrednosti. Prestopki proti tej odločbi se bodo kaznovali v zmislu člena 23 in 27 Pravilnika o valutnem in deviznem prometu. Trgovina s srebrom, zlatom v tuiih valutah je v notranjem prometu v zmislu določb člena 4 Pravilnika tudi v bodoče svobodna. = Carinska prijava v triplikatu. Finančno ministrstvo je izdalo v zmisl-i člena 10. carinskega zakona nove predpise glede odpravljanja uvoznega in izvoznega carinskega blaga. Po novih določbah se zahteva carinska prijava v triplikatu samo za blago, katerega vrednost ie večja od 10 Din in pri potniški prtljagi, ako je vrednost večja od 500 Din. = Odhod naših delegatov na češkoslo-va ško-jugosl o va n sk o anketo v Pragi Naši delegati, določeni za omenjeno gospodarsko anketo, ki se vrši od 13. do 15. marca, med niimi zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Dušan Pan-tič, odpotujejo danes v Prago. K uredbi o trgovanju t devizami It Beograda poročajo: Finančni minister dr. Knmanudi je sprejel zastopnike zagrebških bank gg. dr. Nikolo Kostrenčiča, generalnega ravnatelja Jugoslavenske ban ke Valla, ravnatelja Prve hrvatske štedi-onire in prokurista Polaka od banke Kreutzer, ki so intervenirali pri ministri glede izmene današnjega pravilnika. Zastopniki zagrebških bank so obrazložili težkoče, ki izhajajo iz sedanjega pravilnika o prometu z devizami in valutami. Dr. Kumanudi je izjavil, da pravilnika na spremeni Nato so zaprosili ministra za pojasnjenje nekaterih nejasnih točk pravilnika. Zastopniki so konferirali tudi z Udruženjem beograjskih bank. = Koliko nam je izplačala Nemčija na račun vojne odškodnine. Iz Pariza poročajo: Na podlagi mirovne pogodbe nam je lansko leto izročila Nemčija blaga v:a 30 milijonov zlatih mark. Za leto 1922 je odredila reparacijska komisija, da ima ta vsota znašati 54 milijonov zlatih mark. Jugoslavija ima razen tega tudi pravico na določeni del izplačila v gotovini, kakor se je to odredilo na konferenci v Spaa. «= Ofertalna prodaja raznega Skartne-ga materiala se vrši dne 18. aprila v tobačni tovarni v Ljubljani. Pogoji so ca razpolago v tobačni tovarni in pri trgov-sko-obrtni zbornici v Ljubljani =■ Za nov spoj Bosne z Dalmacijo. V prometnem ministr. se izdeluje načrt nove železniške proge, ki bi vezala zapadn«--Bosno z Dalmacijo. = Znižana pristojbina pri vizumih za praški vzorčni veliki sejem. Generalni konzulat češkoslovaški v Beogradu javlja, da je za posetnike IV. velikega sejma v Pragi dovoljen 75odet. popust pri vizumih potnih listov. = Avstroogrska banka ln avstrijska vlada. Z Dunaja poročajo, da je prišlo med avstrijsko vlado in A.-o.banko do konflikta vsled tega. ker je vlada vsled velikih zahtev finančnega ministra zahtevala večje vsote bankovcev, katerih pa uprava banke ni hotela dati Cirkulacija bankovcev v Avstriji je prekoračila 300 milijard a. kron. — Kriza romunske Banke Natiund re-šena. Iz Bukarešte poročajo, da so Splošna banka, Poljedelska banka in Banka Fortuna prevzele Banko Natiuoei. ki je nrišla konecm leta 1921 ▼ velike težkoč«. S tem je kriza Banke Natiuncl rešena. = Konzorcij za obnovo Evrope. Reuter poroča, da bodo člani konzorcija za obno vitev Evrope takoi po povratku v svoj' domovino ustanovili narodne sindikate Do sedaj so priglasi'* vstop v konzorcij. Anglija, Francija, Belgija, Italija, Nemčija in Češkoslovaška. Organizacijska komisija konzorcija se bo sestala o prilik genovske konference in bo skušala prido biti za vstop v konzorcij še druge države Borza Zagreb. Na tržišču je stanje neizpre-men eno in še vedno ni prišlo do urad ne določitve deviznih in valutnih teča lev. V prostera prometu so vse tuje va-iute znatno padle, posebno, ker je naša valuta poskočila v Curihu na 1.70, na Dunaju pa na 23.50. Dolar se je dane-plačeval v Zagrebu po 280. Banka sa Primorje 700 — 750. Trg. obrtna banka 285 — 295. Brodska banka 300 — 315. Eskomptna banka 800 — 822. Jadranska banka 1100. Jucoslovenska banka 492 — 495. Ljub. kreditna banka 940 — 955. Slavenska banka 510 — 520. Praštediona 5475 — 5500. Rečka pučka banka 495 — 510. Slov. eskomptna banka 640. Srpska banka 725 — 730. Goranin 665 — 680. Nar. šumska industrija 555 — 060. Našička industrija drva 180 — 510. Gutman 1500 — 1530. Slavonija 610 — 695. ITnion banka 3850. Ljub. strojne tovarne in liv. 875 — ■■•">• Trbov. premogok. družba 1100. Beograd, de vi ze:* London 310, Pariz 380. Newvork 78. Milan 335, Praga 124 — 127. Berlin 31.50 — 82, Dunaj 1.15 -1.19. Praga, devize: Berlin 23.55—23.95. Curih 1202.50 — 1275.50, Pariz 553.50 — 5.-6.50. Milan 309 — 311, London 269 -"71, Nevrvork 61.57'/» — 62.17l/2, Beograd 85.50 — 86.50, Sofija 40.GO — 41.40. Dunaj 0.781/, _ 0.98V* Budimpešta 8.10 _ 8.50, Varšava 1.27% — 1.471/2, v a-lute: marke 23.55 — 23.95, švicarski franki 1197.50 — 1202.50, lire 306 — 38?. francoski franki 550.50 — 553.50. funti 268 — 270. dolarji 61.20 — 61.80, dinarji 82.50 — 83.50, levi 3955 — 40.15, avstrijske kTOne 0.781/. — 0.981^, madžarske" krone 8.10 — 8.50, poljske marke 1.27i/2 _ 1.471/2. Curih, devize: Berlin 1.97. Newyork 5.15, London 22.53, Pariz 46.05, Milan 25.60, Praga 8.35, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.70, Varšava 0.11, Dunaj 0.08, avstrijske krono 0.071/2. Dunajska borza danes ni notirala. Berlin, Italija 1278.70 — 128150, London 1136 35 — 1138.65, Newyork 259.74 — 260.26, Pariz 2290.20 — 2294.80, Švica 5004.95 — 5015.05, Dunaj 3.98 — Praga 422.55 — 423.45, Budimpešta 3 i. — 34.84, Zagreb 87. Sofija 174. i J 175.20. BRANISLAV NUŠlC: 20 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. '»Tako mora biti in nihče ne sme ugovarjati«, odgovarja policijski uradnik. »Pa da jih tako mirne vesti streljajo!® ugovarja tam zadaj učitelj. «Kako?» se obrača policijski uradnik. «V mirnih časih je najmanjša malenkost olajševalna okoliščina. Razburjenje, izzivanje, pa ne vem še kaj, a tukaj...* «Ne gre drugače, to je vojno sodišče* brani stvar policijski uradnik. cAli hočeš naposled, da bo dejal ubežnik, bil sem razburjen in to naj bo olajševalna okoliščina?* «Ne to, brate,* se razvnema učitelj, «toda jaz želim, da je ta olajševalna okoliščina Kumanovo, Bitolj, pa Odrin, Cer, Elbasan, vse, vse to so olajševalne okoliščine. Včeraj so vozili tu mimo enega, na levi strani jopiča pa je že nosil črn trak, na katerem je bila prej pripeta medalja za hrabrost.* cNi nikake razlike, prijatelj, beg je beg, pa naj je pobegnil junak ali kukavica. Morda je prvo še hujše_ «Priznam,» se zopet brani učitelj, «toda ne .priznam, unaj . Praga . Inomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. SkladiA6a i Balkan, d. d., Dnnajska c. 33. |d-P-l Tretje poglavje. Gospod, s katerim je teta ponavadi Ljnblana, 8 marca 1922. igrala," je prišel in takoj sta začila svojo partijo. De Balaquin je bil mnl, pa gibčen in živahen mož. Imel je oči kot sova, naguban in brezizrazen obraz, kriv nos in sivo, površno pristriženo brado. Zatikalo se mu je če je govoril in kadar ni igral kart, je mahal besno z rokami in pripovedoval brezkončne, dolgočasne stbrije. Dasi mnogo mlajši, je bil dober prijatelj onega nezvestega barona Livarota in to bo najbrž tudi krivo, da se je teta neprestano jezila na tega ubogega, starega samca. Pri vsaki priliki se je spravila nadenj. Revež je imel kroničen nahod in teta se je venomer drla nad njim: •Vseknite se vendar, gospod de Ba-laquin!» Prišla je Klavdija in je — kot domača hči — snela senčnike pri svetilkah. Stari je balil vanjo oči, iskal m iskal, da W našel kak poki on zanjo in 6e končno i»ogumno odrezal: «Ta pro-kletj nahod, gospodična! Sam ne vem, kje sem ga iztaknil. Haci!* Klavdija je stopila za korak nazaj, ostali so se odmaknil!. Vse je pričakovalo novega izbruha. Celo je zgubančil, zaprl oči, usta na široko odprl — in tako čakal, da kihne. Bil je zmaju podoben. Toda ni mogel kihniti, vzel je zopet karte, pogledal z dopadajenjom za Klavdijo in začel igrati. Teta je opomnila zauo-ljivo: »Nihče ne zna damam kaj tako prijetnega povedati, kot vi, gospod de Balaquin. — Štirideset od kralja! Vseknite se, prosim!* (Dalje prih.) Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Lastnik ln izdajatelj Konzorcij »Jutra». Zobozdravnik med. univ. § dr« Srečko Puher o tvori zcbozdravniškl atelje v Ljubljani, Poljanska e. 18 - Zrlnjakega o. 2, prej sanatorij Jožefintim. NI AUTO za podvoz 3-5 tona, novi ili rabljeni, u posvema dobrom stanju traži 99 610 dioničarsko društvo ZAGRtB, Preradovičeva ul. 2. jr L Mikuš Ljubljana Mestna trg 15 delmkov Ka drobno! Na debelo! haloga sprehajalnih palic. 131 Popravila točno in solidno ! Vj*6fUitrx Proda posestvo, oddaljeno pol ure od železniške postaje z vsemi gospodarskimi poslopji in okrog 20 oralov zemlje. — Cena po dogovoru. Pojasnila dajeta Ana PrDar, Skrjanče št. 5, občina Mirna, in Alojzij Smrke, Žužemberk št. 93. 603 VefiJa Uia 673 v sredini mesta v Ljubljani, se za nizko ceno proda. Naslov pov6 upravništvo »Jutra*. Sobo, 618 veliko, nemeblovano ali me-blovano, išče realčni profesor. Pod »Realka« na upravo. Sobo 619 veliko, meblovano, in drugo manjšo nemeblovano, obe sredi mesta, preskriiim onemu, ki mi da veliko nemeblovano. Pod »Nemeblovana* na npr. Heblovana mesečna soba se o^da mirni gospodični, eventualno tudi s hrano. Naslov pove uprava »Jutra*. 596 Heblovano sobo z brano ali brez hrane se išče za enega gospoda. Ponudbe: G. Jankovič, Ljubljana, poštnoleieče. 576 Gospodična, 608 inteligentna, mlada, želi dopisovati v fiancoBkem ali slovenskem jeziku z mladim, inteligentnim gosnodom. — Ponndbe pod »Viadka* na upravo »Jutra*. Vreče 605 vsake TTSte ir jute, tekše in papirnate kupuje vedno ia v vsaki množini ter jib plačuje najbolje trgovina J. Kušlan v Kranju (Gorenjsko). Lasna stroka. 611 Vseh v stroko spadajočih pisarniških del vešč uradnik z dobrmi referaoc mi in zvezami v Srbiji išče mesta kot blagajnik, knjigovodja in ko-res loodent ali poslovodja. Ponudbe pod »Uradnik 1538» na upravništvo »Jutra*. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine i mm 733-3 4-8 sev. sap. dež 8-5 t 733-8 9-3 jug. sap. pol obl. — | 7336 6-6 oblačno —- j 7587 80 zapad n 2-0 760-7 110 jug. vzh. jasno — 7680 80 zapad več obL 1-0 760-7 3-0 brezvetra oblačno 2-0 V Ljubljani barometer nestan., temp. normalna. — Solnee vzhaja ob 6 27, zahaja ob 17 55. Špedicija: Balkan, d. d„ Dunajska c. 83. fd. p.] „0rlent" d. d., Sodna ulica štev. 3, telefon 463. _ Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. _ Oerenda Fran, koufekcija, manutak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. _ J. Kostevc, mannfakturna trgovina, Sv. Petra cesta. _ A. Žibert, Prešernova ulica, priporoč i svojo veliko zalogo čevljev._ I. Fon, špecerijska in delikatesna trgovina, Stari trg 6._ Matej Orehek, modna trgovina in zaloga čevljev. Kolo lvorska nI. 26. Mehanična delavnica« I d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407 Pu6karJI: Kaiser F K.., Selenbnrgova al. 6. Kleparstvo: T. Kom, Poljanska cesta 8. Razmnoževalni aparati i ia. p.j Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel. 407. M. Schubert, Kongresni trg. Brusovnlca: Vekoslav Vanino, Stari trg. Ure, zlatnina in srebrnina, Pakiž, Stari trg 20._ Ivan Obleka, perilo. Fran Kraškovič, Stari trg št 22. Nizke cene._ Modna trgovina Peter Sterk, Stari trg 18. Nizke cene. Trgovina z mešanim blagom J. Lončar. Sv. Petra cesta 36. _ F. Fajdiga sin, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7 Ustanovljena L 1879. A. Fuchs, trgovina z zlatnino, srebr-nino. urami itd. Selenbnrgova ulica. A. Ožanič, galanterija ua debelo drobno, Janez Trdinova ulica. in Pisalni stroji ■ i<*- P-1 Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407. Modistka Iva Siler, Kongresni trg 6. Kože divjačine, vsake vrste, tudi zajčje, kapnje trgovina z usnjem D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijana nhca 9. "Ilirija1, lesna trgovska in industrijska družba, Ljubljana, kralja Petra trg št, 8. Krojaška dalavaioa z vsem inventarjem se odda v podnajem, oziroma sprejme se kompanjoo ali prostor odda za kako drugo porabo. Naslov pove uprava »Jutra*. 597 545 L*«*, nova,(iebelo.'.rnata zelomehka za kubo, se dobi pri Sever & Komp., Ljubljana, \Volfova ulica 12. Zahtevajte uaš cenik vrtnih in poljedelski!) semen. Te&aJ mak. Jezika priredi dr. Preobraženskij, univerz, lektor. Vpisovanje do konca tega te.ina i 1. držav gimn , Tomanova nI. 8, pri g Scbottu ob delavnikih od 16. do 18 uro. 604 Ob priliki nenadomestne izgube mojega dragega, nepozabnega soproga, gospoda Franca Vodenika mi je došlo od vseh strani toliko dokazov sočutja, da mi ni mogoče vsakemu poedincu se zahvaliti Izrekam le tu svojo prisrčno zahvalo vsem istim, ki 60 me t teb britkih urah podpirali in tolažili Zahvaljujem se vsem ndeležnikom pogreba, posebno prečastiti duhovščini, požarni hrambi v Poljčanah, pevcem ,Čitalnice iz Slov. Bistrice' ter domačim pevcem. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sploh vsem, ld ste mojega dragega, nepozabnega soproga spremili k večnemu počitku. .... . V mojem lastnem in v imenu svojih ljubljenih otrok izrekam vsem rBog plati"! Po!J6ane, dne 1. marca 1922. m Marija Vodenlk in otroci. Poljudno-znanstveni spisi zbirka „Pota in cilji": .-11. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovencev. 1. del, vezano I) 6 —, II. del, vezano D 12 —. Za oba rvezka po pošti D 2"25 več. ili.-l V. zvezek.- Dr. fr. VVeber, Uvod v fllo- zoSJo. D 18—, pošta DI - več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Srvatov in Slovencev. Sfebko vezano, fin pacir D 15'—, pošta D 1-15 več. f i -IX. zv.: Dr. Iv. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Strani 418. Cena D 23 —, po pošti D 1 50 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, PreSernova uiioa, nasproti glavne poit«. „TRANSIT0" MAKSO MAIER, ZAGREB, Kukovičeva ulica 30. Trgovina šumskim prolzvodima i tehničkim materijalom. Kupuje i prodaje sve vrsti gradjevnog i gorivog drva uz najpovoljnije cijene. Brzojavna adresa: MAZITO, Zagreb._61 Štev. 762/16. Mestni magistrat v Ptuju razpisuje mesto magistralnega uradnega vodje v IX. činovnem razredn. Za namestitev se od prosilcev zahteva, da imajo pravne izpite-. _ # Po enoletnem zadovoljujočem službovanju se vodjo imenuje defimtivnim v višjem činovnem razredu. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do 31. marca 1929 Mestni magistrat Ptuj« dne 6. marea 1922. Župan: Tomaž Losinšek s. r.1 Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je naš pre-Ijubljeni brat, svak in stric, gospod Miroslav Malovrh glavni nrednik »Slovenskega Naroda" v p. dne 7. marca t. L ob 4. uri popoldne v starosti 61 let mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek ob pol 5. uri popoldne iz mrtvašnice javne bolnice k Sv. Križu. Bodi mu prijazen spomin! V LJubljani, dne 8. marca 1922. _ Žalujoči ostali.