TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in otort. naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Urodnlfitvo ln upravnlžtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri pofttni hranilnici v Ljubljani 11.952. Uto XIV. Tele,on st- 255Z- Ljubljana, v torek, 27. oktobra 1931. Telefon st. 2552. štev. 123. Mali trgovec in kreditiranje (Dopis z dežele.) V zadnjem času so se pogoji za trgovino, vsaj kolikor pridemo v poštev podeželski trgovci in mali trgovci, po mestih bistveno poostrili. Ne-broj je predmetov, katere moramo v naprej plačati, ako jih hočemo nabaviti. Z žrtvami prevzemamo na sebe obveze, ki se nam nalagajo, premalo pa premišljujemo, kako bi si te obveze vsaj nekoliko olajšali, kako bi mogli čim izdatnejše uveljaviti načelo, da oddajamo blago samo proti takojšnjemu plačilu. Kreditiranje, ki je bilo v predvojni dobi v navadi, če nočemo reči, razvadi, se v zadnjih letih ponovno udomačuje, čim bolj se prilike normalizirajo, v čim težje čase prihajamo, tem večje zahteve se stavljajo na nas od strani odjemalcev v pogledu kreditiranja. To je ena plat medalje. Nasprotno pa so tudi naši dobavitelji, tovarne, veletrgovine v težkem položaju. Tudi oni so izpostavljeni raznim neprilikam, ki jih silijo, da plačilne pogoje poostrujejo, odnosno, da zahtevajo takojšnje plačilo. V svojih zahtevah so solidarni, dobro organizirani in kar sklenejo, tudi dosledno izvedejo. Tako prihajamo mi mali ljudje, mali trgovci med dva mlinska kamna. Na eni strani naj mi nabavljeno blago takoj ali vsaj čimpreje plačamo, na drugi strani pa odjemalci nam ne morejo takoj plačati. Tu ne pomaga nobena sila. Vir tega zla so slabe gospodarske prilike naših odjemalcev. Vzemimo samo glavnega odjemalca naše pode-želne trgovine, našega kmeta. Manjka mu spomladi, manjka mu poleti in manjka mu denarja tudi v jeseni, ker svojih pridelkov ne more prodati, odnosno je cena taka, da bi jih moral prodati v izgubo. Posebno v vinorodnih krajih smo trgovci radi tega težko udarjeni. Kmet je vse svoje nade stavil na vino, ki je hvala Bogu res dobro obrodilo, toda nima prave cene. Na ta način ne čuti vinske krize samo vinogradnik, ampak cel kraj, vse prebivalstvo. 'Pred kratkim sem bral, da se hoče urediti kreditiranje s knjižicami, na katere naj bi se krediti plačevali vsak mesec. To je prav lepo in iskreno želim, da se to vprašanje uredi, kakor je zamišljeno. Vendar pa s kreditnimi knjižicami vprašanje kreditiranja še ne bo docela urejeno. Uredilo se bo pač kreditiranje v mestih in večjih ter industrijskih krajih, ki so več ali manj navezani na službene prejemke, ostalo pa bo še nadalje odprto vprašanje, kako naj se kreditiranje uredi na deželi, kjer je trgovec v glavnem navezan na kmečke pridelke in njihovo ceno, odnosno možnost vnovčenja. Za evidenčne namene bi tudi mi na deželi mogli porabljati kreditne knjižice, vendar pa skoro praviloma ne moremo zahtevati mesečnega ali še krajšega obračuna. Pri nas so obračunski roki dolgi in se nikdar ne dajo s sigurnostjo v naprej določiti. So pač preveč odvisni od tega, kdaj je mogoče kmetu vnovčiti svoje pridelke. Te posebne razmere nas podeželanov pa bi morale v trgovskem poslovanju priti do pravilnega izraza. Kakor se pri kreditiranju ne more vseh odjemalcev zmeriti z enim in istim vatlom, sc bi tudi na trgovce ne smelo stavljati v pogledu kreditiranja povsod enakih zahtev. Pri nas dežela-nih, ki smo navezani na kmečke odjemalce, bi morali biti plačilni pogoji ugodnejši, ker moramo tudi mi dalje čakati na plačilo. Ako se hoče zadovoljivo urediti vprašanje kreditiranja, organizacije, ki se s to ureditvijo pečajo, ne bodo mogle pustiti iz vidika težkega položaja podeželske trgovine. Na to sem smatral za potrebno, da opozorim ob času, ko se to vprašanje razmotriva, da se nas dcželanov ne pozabi, ne naših rev in težav. UVOZ PERUTNINE V AVSTRIJO Na svojo vlogo za odpravo ovir pri uvozu perutnine v Avstrijo je prejela Zbornica za TOI od kr. poslanstva na Dunaju sporočilo, da se tč. 4. zaključnega protokola k postoječemu sporazumu o živalskih kugah med našo državo in republiko Avstrijo v avstrijskem zveznem ministrstvu za poljedelstvo in sumarslvo tolmači tako, da se sme brez dovoljenja uvažati samo živa perutnina, ki je namenjena za takojšnji zakol, ono pa, ki se namerava v avstrijskih pitališčih še pitati, je smatrati za živali, ki so namenjene za posebne, go-spixlarske svrhe in za katere velja določba tč. 3., odst. 2. t. j. posebno do-pustil0 (Einjuhrerlaubnis). POJASNILO K PRAVILNIKU 0 TELEGRAFSKI SLUŽBI V NOTRANJEM PROMETU Uradno se razglaša: Ene 30. oktobra t. 1. morajo vse državne oblasti in uradi začeti plačevati brzojavne pristojbine. Onim državnim ufadom, ki ne bi hoteli sproti plačevati brzojavnih pristojbin, ampak bi hoteli oddajati brzojavke na kredit, ni treba plačati letne poslovalnine 200 Din, pač pa morajo položiti primeren depozit, ki ga morajo vedno, kadar ga izčrpajo do tri četrtine, dopolniti. Vsako telegrafsko in telefonsko sporočilo, ki se daje po telegrafu in telefonu za javni promet, je podvrženo plačilu predpisanih pristojbin. Plačevanja teh pristojbin so oproščeni: 1. službena sporočila poštnih, telegrafskih in telefonskih zavodov; 2. nujna sporočila državnih in občinskih organov v slučaju vojne ali mobilizacije vojske, ob požaru, povodnji, potresu, večjem neredu, epidemiji v širšem obsegu ali ob drugih sličnih nesrečah; 3. meteorološka, seizmološka telegrafska poročila državnih in zasebnih zavodov in njih dopisnikov, oziroma zaupnikov in 4. nujna sporočila Društva Rdečega križa državnim uradom in svojim pododborom, kakor tudi teh pododborov Društvu Rdečega križa v primerih, nastalih pod točko 2. tega paragrafa. Opozorilo trgovcem! Glavna carinarnica v Ljubljani obvešča vse interesente, da se bo dne 29. oktobra t. 1. ob 9.30 uri predpoldne v glavnih skladiščih A, B in D na glavnem kolodvoru prodajalo javnim potom sledeče blago: železo, etri za razredčenje laka, manufaktura, damski klobuki v večji količini, parfumi, toaletno milo, koža (ševro in boks) cvetje iz svile ter saharin. Za interesente saharina velja določilo, da se morajo izkazati pri nakupu z oblastnim dovoljenjem prodaje. Natančnejši podatki so razvidni iz oglasa na glavni carinarnici. — Gremij trgovcev v Ljubljani. Finančni svetnik Ivan Ditz: Vinski mošt s stališča trošarinskih predpisov Trošarinski predpisi so vsled čestih sprememb trošarinskega zakona in pravilnika, številnih ministrskih naredb, ki imajo na podlagi člena 68 trošarinskega zakona obvezno moč, in zaradi izoblikovanja posameznih predpisov potom praktičnega izvajanja, tako zamotana in težko dostopna pravna materija, da povzroča pravilna uporaba teh predpisov celo izkušenemu strokovnjaku težave, kaj šele lajiku, ki je navadno navezan zgolj na netočne informacije, katere dobiva od nestrokovnjakov, tako da ni pravilno podučen niti o svojih dolžnostih, niti o svojih pravicah, oziroma ugodnostih, katere mu nudi zakon. To velja v splošnem, nikjer pa ne vlada toliko nejasnosti, kakor glede predpisov o trošarini na vino, oziroma da konkretiziramo predmet te razora ve: glede prometa z vinskim moštom. Naslednje vrstice imajo namen, da informirajo javnost in posebno interesente o najvažnejših zadevnih predpisih in jim omogočijo, da se poslužujejo ugodnosti, katere jim nudijo glede vinskega mošta trošarinski predpisi. Upamo, da bomo ustregli s tem tako našemu vinogradniku, ki preživlja prav zdaj težke čase, kakor tudi prizadetim konsumen-tom. Da bodo naslednja izvajanja laže razumljiva, treba predvsem pojasniti, kako se je postopalo doslej, kar se tiče trošarine, z vinskim moštom. V smislu člena 103, točka 2 trošarinskega pravilnika se vinski mošt ne smatra za vino in ni zavezan plačilu trošarine dotlej, dokler ne mine vretje, najdlje pa do 20. novembra. Da postane vinski mošt trošarinski predmet je odvisno tedaj od dvoje činjenic, namreč: 1. od končanega vretja in 2. od časovne omejitve do 20. novembra. Temu primerna je bila tudi dosedanja praksa: na končano vretje kot moment zapadlosti trošarine se ni polagalo tolike važnosti, ker konstatacija, kedaj je smatrati vretje za končano, ni tako enostavna, ampak zahteva precej praktične in tudi teoretične izkušnje, pač pa se je upošteval strogo časovni moment, to je 20. november ter se pobira po 20. novembru trošarina na vse vino, ki je bilo vkleteno kot vinski mošt neglede na to, če je bilo vretje končano ali ne. Skratka: po 20. novembru s stališča trošarinskih predpisov vinski mošt sploh ni več eksistiral in to brez razlike, če je bil vinski mošt nabavljen od privatne osebe ali od trgovca z alkoholnimi pijačami, odnosno od točilca takih pijač. Takšno je bilo torej dosedanje praktično izvajanje predpisov o trošarini na vino iri je ta praksa po našem naziranju tudi v skladu z zakonom. Na kakšnem stališču pa stoji v tem pogledu finančno ministrstvo? Po naziranju fin. ministrstva, ki je, kakor že omenjeno, za finančno upravo obvezno, ostane vinski mošt, ki je bil nabavljen od zasebnikov za lastno porabo, torej ne od trgovcev z alkoholnimi pijačami in ne od točilcev takih pijač, s stališča trošarinskih predpisov vinski mošt tudi po končanem vretju, oziroma po 20. novembru. To se pravi z drugimi besedami: vinski mošt, nabavljen od zasebnikov za lastno porabo, sploh ne postane trošarinski predmet in se na njega torej ne pobira državna trošarina tudi tedaj ne, ko je že postal vino. Isto velja tudi za vin- ski mošt, ki si ga izprešajo zasebniki iz nabavljenega grozdja za lastno porabo sami. V bodoče si bo torej vsak zasebnik lahko nabavil vino za lastno porabo državne trošarine prosto na ta način, da si bo nabavil ali grozdje in si sam iz-prešal vino, ali pa si bo nabavil" vinski mošt. Po našem naziranju t&ko tolmačenje določil člena 103 trošarinskega pravilnika ne odgovarja duhu zakona, ampak je smatrati to skrajno širokogrudno razlago zakona zgolj za koncesijo vinogradništvu, ki se nahaja trenutno v težki krizi, ker je prodaja vinskega pridelka po primernih cenah otežkočena. Kalkulacija je pač ta: s tem da ostane kot vinski mošt kupljeno vino državne trošarine prosto, je pričakovati, da še bodo zasebniki, ki uporabljajo stalno vino v svojem gospodinjstvu, poslužili te ugodnosti takoj ob trgatvi in se bodo na ta način zaloge vinskih producentov hitreje izpraznile, kar bo brezdvom-no vplivalo tudi na ceno vina. Pogrešno pa je pri tem, da količina vinskega mošta ni omejena, ampak si more nabavljati vsakdo za lastno potrebo neomejene količine vinskega mošta, kar bo imelo lahko za posledico, da bodo nastali tudi tam, kjer to dosedaj ni bilo tako lahko mogoče, namreč tudi v nevi-norodnih krajih, zakotni vinotoči. Pa tudi s socialnega stališča bi se moglo ti oprostitvi od državne trošarine ugovarjati, ker kupujejo vino za domačo potrebo običajno samo bolje situirani sloji, dočim bo morala kupovati velika masa gospodarsko šibkih slojev z vsemi trošarinami obremenjeno vino v točilnicah. S tem se pa povrnemo spet na stanje, ki je vladalo v tem pogledu pred prevratom. Na opisani način se torej izogne v bodoče lahko vsak zasebnik plačilu (1 r-ž a v n e trošarine na vino. Res je sicer, da državna trošarina, ki znaša 0-50 Din od 1 litra vina, ne igra tolike vloge, ker je vino obremenjeno v naši banovini tudi še z banovinsko trošarino, ki znaša 1 Din na 1 liter in v večini občin tudi še z občinsko trošarino, ki je v posameznih občinah različna. Brez dvoma bo pa prišel že ta prihranek na državni trošarini marsikomu prav. Kako je z vinskim moštom glede na banovinsko in občinsko trošarino? Tu je treba predvsem omeniti, da po pravilniku o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1931/32 vinski mošt n i več predmet banovinske trošarine. Dalje je treba opozoriti na ugodnosti, ki jih določa § 32 tega pravilnika glede zbirčnega in mašnega vina, na katero se banovinska trošarina sploh ne pobira. Prav tako tudi glede prevžitkarskega vina, in glede vina, ki ga vinogradniki v srezih Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota dajo v zameno za druge pridelke, katero sme banska uprava oprostiti od banovinske trošarine. Ce primerjamo pravkar omenjena določila § 32 cit. pravilnika s prejšnjimi izvajanji o vinskem moštu, pridemo do haslednjih zaključkov:’ v bodoče bo zbirčno vino, ki ga prejemajo duhovniki že kot Vinski mošt,. prošto državne in banovinske trošarine, t sto bo z mašnim in prevžitkarskim vinom,, ki se je nabavilo Š9 kot vinski mošt. Kar še tiče'ugodnosti, ki jih uživa vino, k&tero ' zamenjajo vinogradniki v srezih Ptuj, Ljutomer ih Murska Sobota za druge pridelke, ima ta ugodnost namen, da olajša zameno vina za živila v omenjenih srezih, ki imajo v nekaterih delih vina v izobilju, dočim drugih pridelkov občutno primanjkuje, vsled česar se je pojavila zaradi nizkih cen vina in splošne stagnacije vinske kupčije že kar nevarnost lakote, na primer v Halozah. V bodoče bodo torej vinogradniki v teh srezih lahko zamenjali vino za živila ne da bi se na tako vino pobirala banovinska trošarina in če se bo zamenjal vinski mošt, se tudi ne bo pobirala državna trošarina. Pobirala ee bo torej kvečjemu občinska trošarina. Ker se pobira tako državna kakor tudi banovinska trošarina na vino, ki ga odda vinogradnik, pri prejemniku vina in v § 32 cit. pravilnika ni določeno, da se mora vršiti zamenjava vina za druge pridelke med vinogradniki in poljedelci navedenih srezov, je samo potrebno, da prebiva in ima svoj vinograd v enem omenjenih treh srezov vinogradnik, dočim prebiva prejemnik vina, ki zamenja pridelke za vino, lahko kjerkoli v Dravski banovini. Na ta način bo na primer lahko zamenjal kmet v kranjskem srezu, kateremu primanjkuje pijače, ki ima pa obilo drugih pridelkov, del teh pridelkov za vino, pridelano v srezih Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota in bo to vino prosto banovinske trošarine in če se je zamenjal vinski mošt, tudi državne trošarine. Kako je postopati pri nabavi vinskega mošta? Tu sta merodajni točki 12 in 23 člena 103 trošarinskega pravilnika, ki določata, da je promet z vinskim moštom, ki sicer ni zavezan plačilu državne trošarine, pod kontrolo in da mora vsako količino čez 25 litrov vinskega mošta spremljati izkaznica, ki jo izstavlja (v dvojniku) običajno finančna kontrola, v nekaterih krajih pa, kjer ni nastanjena finančna kontrola, občinski načelnik. To izkaznico mora prejemniku vinskega mošta izročiti vinogradnik, ki oddaja vinski mošt ter mora spremljati ta izkaznica vinski mošt do prihoda v namembni kraj. Ko dospe vinski mošt v namembni kraj, ga prijavi najemnik z izkaznico pri oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za namembni kraj in plača občinsko trošarino — če se občinska trošarina na vinski mošt v dotični občini sploh pobira — pri oddelku finančne kontrole, ki sprejme prijavo. Ce pa pobiranje občinske trošarine ni poverjeno finančni kontroli, ampak pobira občina sama občinsko trošarino na vino in vinski mošt, jo je plačati pri občini. Državna trošarina se na vinski mošt ne pobira in prav tako ne banovinska trošarina. S tem je dotični prejemnik vinskega mošta svoji dolžnosti za enkrat zadostil ter nima nobenih nadaljnih obveznosti do končanega vretja, odnosno v splošnem do 20. novembra. Kako je pa po 20. novembru? Kakor že omenjeno, postane vinski mošt po končanem vretju, oziroma naj-kesneje po 20. novembru vino. Ta činjenica nima glede državne trošarine na vino, ki se je nabavilo še kot vinski mošt, nobenega vpliva, ker se državna trošarina na tako vino ne pobira. Drugače pa je glede banovinsko in občinske trošarine. Izvzemši zbirčno, mašno in prevžit-karsko vino in vino, ki se je nabavilo v zamenjavo za živila iz srezov Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota, ki je sploh oproščeno od banovinske trošarine, se bo pobirala na ostalo vino po 20. novembru banovinska trošarina. Prav tako tudi občinska trošarina, če se ni pobrala že od vinskega mošta, oziroma če je od vinskega mošta nižja kakor od vina. V slednjem slučaju se bo pobrala samo razlika na občinski trošarini. (Konec prihodnjič.) *jjwjj222JII2S21IIIS3SSS2IXISIII22ISI5*S2S^ Pripor*** if j feeristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebil o^velu Okoli 40% jugosl. konoplje je še neprodane, večinama izbrano letošnje blago. Stare -zaloge ne pridejo v poštev. Nove -visoke uvozne carine v Nemčiji se našega izvoza ne tičejo, ker prihaja jugoslovansko blago v Nemčijo le kot tranzitno blago. Zunanja trgovina Avstrije v septembru je bila z 41-7 milij. šilingov pasi vna (uvoz 166, izvoz 124-3 milij. šilingov). Pasivnost prvih devetih -mesecev znaša 629-7 milij. šilingov. Družba riževega monopola v Italiji je ustanovljena. Brez njenga dovoljenja, se no sme izvršiti nobena prodaja. Do 10. novembra ji mora biti vsako let-o naznanjen zaključek pridelka. Ameriška jeklena industrija je zaposlena -samo z 29 odstotki svoje produkcijske kapacitete -proti 35% v sredi leta, 44% na koncu -maja, 48% na koncu apiila in 57 odstotkov na koncu marca. Woolworth, veliki ameriški blago-vno-hišni koncern, je imel v septembru pro-met 22 milijonov dolarjev. Za omiljenje brezposelnosti v Češkoslovaški nameravajo vpeljati 40-urni teden in je -tozadevni osnutek že izdelan. Angleške tovarne jekla so se -s padcem funta zelo okoristile in so izrinile ameriško in belgijsko jeklo zlasti iz Kanade- Serija znižanja plač v Ameriki se nadaljuje. Du Pont de Nemours d. d. je vpeljala poleg tega tudi petdnevni teden. National City Bank of America je potoni fuzije z Bank of America (500 milijonov dolarjev) zvišala delniško glavnico na 2400 milij. dolarjev. Hranilne vloge v Nemčiji izkazujejo v septembru prvič po dolgem času prirastek, doči-m so izplačila padla. Novo tovarno sladkorja v Romuniji, ki bo spadala med največje zadevne romunske tovarne, bodo -zgradili v bližini Temdšvara, Letna kapaciteta bo znašala 20.000 vagonov, glavnica delniške družbe j© 250 imilij. lejev, -peso bod-o dobivali iz okolice. AMiance Aluminium Comp. se imenuje s 35 -milijoni švic. frankov ustanovljena družba v Baselu; glavnica se more zvišati na 65 milijonov frankov. Družbi pripadajo Francozi, Angleži, Nemci, Švicarji, Kanadci in Norvežani. Namen družbe je pospeševanje in razširjenje aluminijeve prodaje -z vsemi za to pripravnimi sredstvi. V tej ustanovi vidijo nekateri prvi korak k ustanovitvi svetovnega kartela. Obtok bankovcev v Nemčiji je v znesku 4700 milijonov mark krit z 41-3%. Število brezposelnih v Nemčiji je bilo 15. oktobra napovedano s 4,484.000, to je 130.000 več kot 1. oktobra. Kopičenje bankovcev v Franciji je napotilo list »Matin« do poziva, naj se to ne nadaljuje; posledica bi morala biti inflacija in splošno podraženje. Pomanjkanje surovin se je pojavilo v nekaterih panogah avstrijske industrij«, ker je dodelitev deviz možno omejena in je s tem nakup surovin v inozemstvu otežkooen. Skorajšnjo stabilizacijo funta napoveduje Stamp, direktor Angleške banke. Pravi, da -se bo s tem angleška zunanja trgovina kmalu -poživila. Agrarni monopol v Avstriji se je pričel pripravljati. Sedaj je predložen -parlamentu zakonski osnutek glede ustanovitve zavoda za trgovino z živino. Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo se bo v nekaterih postavkah spremenila in dopolnila in se pričnejo v drugi -polovici -meseca novembra t. 1. zadevna pogajanja v Berlinu. V Clevelandu je Zvezna rezervna banka zvi-šaila ohrestno mero na 3)4 %■ Izvoz iz Jugoslavije v septembru je znašal 430-6 milij. Din proti 5595 milij. dinarjev v lanskem septembru. Od januarja do incl. septembra je padel izvoz od 5005 na 3682 milijonov dinarjev. Cena jajc je bila v -zadnjem tednu zvišana na 1-075 Din. Z nadaljnjim zboljšanjem oen zaenkrat ni računiti. Privil- Agrarna banka je izplačala do konca septembra zadrugam, zasebnikom im kmetom za 747 milij. Din kreditov po 8 dio 10%. Položaj jugoslovanske industrije G. M. Eisen iz Zagreba piše z zgornjim naslovom v »N. Fr. Presse* med drugim sledeče: Jugoslovanska indu- strija je 'trpela v dosedanjem poteku I. 1931. pod splošno gospodarsko depresijo. Kmečko in mestno prebivalstvo je moralo svojo porabo omejiti in izvoz kaže znaten padec. To se pozna zlasti v gozdni in lesni industriji, koje izvoz je padel v (prvih sedmih letošnjih mesecih pri stavbnem lesu od lanskih 472.000 na 303.000 ton itd. Pač pa je narasel izvoz pragov od 277.000 na 808.000 kosov. Izvoz cementa je padel za 15.000 ton ua 248.000 ton. Doma je bilo stavbno delovanje živahno in so bili doseženi razmeroma ugodni zaključki. — V rudarstvu je močno padla produkcija železnih rud, pirita, boksita in soli, dočim izkazujeta premog in bakrena ruda še zmeraj znatno produkcijo. Vseeno je pa padel izvoz surovega bakra v prvih sedmih mesecih .za 155.000 na 200.000 ton. — Mlini so mogli izkoristiti samo 20 do 25 odstotkov svoje (kapacitete. — Sladkorna, industrija je svojo produkcijo zmanjšala, prodaja je pa pod zaščitno carino ostala na zadovoljivi višini. Sladkorne tovarne izplačujejo deloma skrčeno dividendo, deloma nobene. — Industrija jedilnega olja je svoje obrate v veliikem številu ustavila; ona zahteva olajšan uvoz surovin. — Kemične industrijo so morale računati z zmanjšanim izvozom. Industrija sode in industrija dušika sta svoje obrate zelo skrčili, prodaja superlosfatov je proti lanskemu letu padla za več kot za polovico. Enak razvoj je zaznamovala usnjena industrija; v industriji čevljev se javlja močni uvoz Batovih čevljev. — Industrija papirja je nuogla izkoristiti približno polovico svoje kapacitete. Industrija stekla je precej dobro prodajala. Tekstilna industrija je zaznamovala pri nekoliko zmanjšanem obratu še precejšnjo prodajo, metalurgična industrija je pa morala obratovanje omejiti. — Industrija škroba je dobro prodajala, deloma tudi industrij^: droži. — Industrija jflva je mogla obdržati prodajo kljub nazadovanju še zmeraj na precej visoki višini. Bodoči razvoj položaja za visi v obilni meri od razvoja razmer poljedelstva, ker je kmet glavni odjemalec. Kar se tiče špecielno lesne industrije, se more njen položaj ile tedaj odločilno zboljšati, če bodo mednarodni trgi več kupovali. Vemo že, da je franooska vlada v zaščito domače lesne industrije znižala naš uvozni kontingent na 35.000 ton, diočim je dosegel naš izvoz v Francijo doslej tri- do štirikratno večjo vsoto;- pozneje so nam dovoliti za tekoče leto poseben kontingent za Algerijo v višini 18.000 ton, za bodoče leto pa 46.000 ton. Poleg vprašanja mednarodnih trgov ostane za industrijo še nadalje važno vprašanje nabave kreditov In sicer sedaj v še večji meri kot doslej. To se čuti na vseh koncih in krajih. J/mbliArnhi boru Tečaj 26. oktobra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: 1 AmfltemUnf 100 h. gold. 2271-03 2077 87 RatMii 100 M • . Bruselj 100 belg .... 78429 786-65 Rudknpetta 100 pene* . —•— —•— Curih 100 fr 1098-45 1101-75 Dunaj 100 Šilingov . . . —•— London 1 funt 216-27 223-77 Newyark 100 doiaije* . 5592-33 5609-33 Pariš 100 fr 220-65 221-31 Praga 100 kron 165-86 166-36 Stockholm 100 Svod. kr. —■— — * Trat 100 lir 289,-07 286 07 ITALUA GARAJfTIRA ZA NJEN IZVOZ Italijanska vlada je objavila dekret, na podlagi katerega prevzame garancijo napram izvoznikom za skupno vsoto do 300 milj. lir. Garancija za i^voz v eno državo ne sme prekoračiti; zneska 270 milj. lir. Ta garancija se nanaša predvsem na Sovjetsko Rusijo. Gospodarski položaj v Grčiji Grčija za gospodarsko sodelovanje z balkanskimi državami. Gospodarski položaj Grčije moramo presojati v zvezi s posledicami krize funta, ki je podlaga grški valuti. Kriza funta je za Grčijo tembolj merodajna radi tega, ker so prvič bili vsi eksport-ni posli sklenjeni, na podlagi funta in drugič, ker je funt tvoril glavno kritje za državno banko in tretjič ker mora Grčija še desetletja naprej odplačevati Angliji svoje dolgove v funtih. Takoj ob prvi razburjenosti je bilo sklenjeno, da se namesto funta vzame za podlago dolar, nato pa namesto dolarja švicarski frank. Toda ta negotovost ne izvira iz tega, da je morda večina grških gospodarskih in državnih krogov izgubila glavo, ampak iz globokega prepričanja, da bi bilo najbolj Izbrati ono na zlatu bazirajočo valuto, s katero so državni posli kot taki najmanj v zvezi. Pokazalo se pa je, da je prebivalstvo imelo do drahme več zaupanja, kot se je domnevalo; seveda se je začela tudi špekulacija z nakupom dolarjev in s prodajanjem funtov, toda ko je vedno večje število držav začelo opuščati zlato bazo, se je tudi v Grčiji vrnilo zaupanje do drahme. Kar tiče trgovske bilance Grčije, je import znatno večji kot eksport. Vendar pa je import — toda tudi nekoliko eksport — znatno padel >v primeri s preteklim letom. Vendar pa to ni nikak merodajen znak za sanacijo grške zunanje trgovine, kajti padec izvoza je pripisovati predvsem dejstvu, da je tudi Grčija! otežkočila uvozi. Kadi tega se pojavlja v grških gospodarskih krogih vedno močnejša tendenca za liberalnejšo trgovino. Vprav radi tega je na sedaj vršeči, se balkanski konferenci opažati močno stremljenje Grčije po gospodarski združitvi balkanskih držav. To, stremljenje se je očito pokazalo že na septemberskem velesejmu v Solunu, ki je bil res dobro obiskan, čeravno rezultat radi splošne finančne krize ni bil tako ugoden. Baš ob tej priliki se je od raznih strani propagiralo ozko sodelovanje balkanskih držav in sicer v tem pravcu, da se industrijski izdelki, ki se proizvajajo v balkanskih državah in ki so konkurenčni, kupujejo v prvi vrsti v teh državah. Vsekakor .ima na teh predlogih Jugoslavija kot pomembna industrijska država na1 Balkanu največ interesa, tuda tudi Grčija si upravičeno ol>eta veliko korist od tega, saj ima tudi Grčija neikatere industrijske izdelke kot svilo, milo itd. Predvsem si pa obeta Grčija, da bo prišlo do sporazuma v vprašanju glede tobaka. Splošno naziranje pa je, da hi ožje gospodarsko sodelovanje balkanskim državam brez izjeme koristilo i v gospodarskem i v političnem o$iru. Povišanje obrestne mere v Ameriki Amerika je bila ena prvih držav, ki je uvedla politiko nizke obrestne mere, hoteč s tem pomagati domačemu gospodarstvu iz krize. Pri tem je računala, da bo nizka obrestna mera omogočila kreditiranje produkcije in tako lajšala brezposelnost, ki baš v Ameriki zavzema vedno večji in opasnejši obseg. Razen; tega pa je nizkia obrestna mera nastala še kot nujna posledica preobilega kapitala. Radi zmanjšane vrednosti borznih papirjev za cele tri petine, je ostalo, obilo kapitala neizrabljenega, kar je nujno vodilo do padca obrestne mere. Toda ameriški gospodarstveniki so se pri tem ušteli. Nizka obcestna mera je namreč imela za posledico baš nezaže-Ijene uspehe. Kadi lažje nabave kredita je. sicer pes produkcija rasla, ni pa rasta s, tem v enaki meri kupna moč komsumentov. Posledica tega je bite ob-(kiitna hiperprodukcija. Cenen kredit se Je sedaj rabil edino le še za finansiranje neprodanih zalog blaga: producenti so aaroreč raje najemali cenen kredit* kot 6i pod ceno prodajali bjlago, računajoč pri tepi1, da bodo, ceae blaga zrasle. Kor so pa cene med tem še celo padle, je ostalo tako polno kredita ali zmrznjenega ali pa celo izgubljenega. Šte- vilni bančni polomi so bili nadaljua posledica. . 'Druge neprijetnosti so kmalu sledile: inozemski kapital se v Ameriki radi nizke obrestne mere ni hotel ustaviti ter je tako bežal v druge države. Bank-loti so pri tem dali svoj prispevek k begu kapitala. Pa tudi domači kapital je radi takih posledic izgubil zaupanje ■v denarne zavode in tako se je razpasla manija tezauriranja. P0 ameriških računih je bilo dvignjenega v zadnjem času in spravljenega doma za preko 1 milijardo dolarjev kapitala. Radi vsega tega je razumljivo, zakaj je Amerika svojo finančno politiko zasukala v baš obratno smer. Predsednik Hoover je najprej osnoval zavod, ki naj pomaga bankam, ki so radi te krize zašle v težkoče, obenem pa je odredil, da se mora v vseh zavodih povišati obrestna mera od 2M% na 3)4% in po potrebi celo več. S tem naj bi se zajezile nadaljne neprijetne posledice, ki so že nastale ali bi utegnile še nastati radi politike nizke obrestne mere. iKakšen uspeh bo ta politika prinesla, to bo pokazala bodočnost. Tudi kriza ima svoje muhe: kar se zdi danes edino zveličavno, to se pokaže jutri pogubo-nosno•.. Že v 24 urah leke, klobuk« Itd. Skrobi in Rvetlolika graje«, ovratnike in manšete. Pere, »nii, manga in lika domače peril« tovarna JOS. REICH. Svetovna finančna kriza Svetovna gospodarska kriza je zado-b.ila izrazito finančni značaj. Dan za dnem čujemo o bančnih krahih, težkih valutarnih pretresljajih in o številnih novih finančnih odredbah, ki naj privedejo bolno finančno gospodarstvo v svoj stari tek. Finančni strokovnjaki in med njimi zlasti francoski, so sploh mnenja, da ima sedanja gospodarska kriza svoj izvor baš v neurejenih financah. Zlasti mnogo pa je vsem težkočam kriv napačen valutami sistem, katerega SO uvedle države po svetovni vojni. V večini evropskih držav se uporablja namreč tkzv. »gold exchange standarde (Goldkebmwahruug). Bistvo tega sistema leži v tem, da se domači bankovci ne morejo menjati za zlato, pač pa mora vsakdo, ki hoče plačati v inozemstvo, dobiti za bankovce zlato ali pa devize z zlato podlago. Ker se večina inozemskih plačil izvršuje potom deviz, zato igrajo te pri tej zamenjavi glavno vlogo. Radi tega tudi nimajo emisijske banke na zalogi velike množine zlata, pač pa tem večjo zalogo zlatih deviz, ki tvorijo tudi podlago emisiji domačih bankovcev. Baš radi tega pa nastopijo komplikacije: na taki zlati devizi sloni že obtok bankovcev v domači državi in nato še v državi, v kateri se devize slučajno nahajajo ter mogoč© še v kaki tretji dxža,vi. Jasno je, da radi tega niso potrebne velike množine zlata, vsled česar je zlato izgubilo svoj prvotni pomen. Razen tega pa je na ta način mogoče dati dosti večje kredite, kakor so zlate zaloge in tako pridemo do kreditne inflacije Ta, pojav pa ima zopet za posledico večjo možnost priti do kreditov, kar se jo, tudi v resnici dogajalo. Vsled tega so se podvzemale številne investicije, širila se je produkcija in to v mnogo večji meri ikot pa je bila kupna moč kon-sumentov. Da ni izostala hiperprodukcija s svojimi posledicami: brezposelnost, padec cen blagu itd., je jasno. Tako vidimo, da mnenje francoskih strokovnjakov, ki vidijo izvor vse gospodarske kri^e v neurejenih financah, ni brez vsake podlage, dasi je mogoče tudi obratno sklepati. Treba bi tylo, zato zavreči sistem >gold exchange standarda« ter upeljati pnftvi; zlati sistem, t. j. posamezne emisijske banke, bi morale zamenjati vse svoje ?late d»vize za zlato, s čemer bi bila vsaka nadaljna inflacija kredita onemogočena ter bi kmalu prišli do enakomerne raapodelitve zlata, kaT tudi povzroča nekaterim državam — med Ujfcni tudi Franciji — veiiike neprijetnosti. oseh orat eno- in uečbarone Jugografika Llubljana, Su. Petra nasip 23 Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg masti za jamske vozičke, 2500 kg bencina, 2500 kilogramov strojnega olja, 100 komadov jeklenih lopat, 30 komadov rudarskih strgulj in 5000 kg tračnikov. — Direk-cja državnega rudnika Velenje sprejema do 2. novembra t 1. ponudbe glede dobave 80.000 kg porfcl and-cemen ta; do 9. novembra t. 1. pa glede dobave 400 kg autoolja. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 6 komadov nepremočljivih dežnih plaščev; do 11. novembra t. 1. pa glede dobave 345 kv. m ksi-lolitnega poda. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov svedrov za les in 50 komadov rudarskih želez. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 5- novembra t. 1. ponudbe glede dobave 4 steklenic za kislino, 500 kg belih krp, 500 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev, 350 komadov lopat, 430 kg žebljev, 100 komadov rudarskih kladiv, 200 kg vijakov z maticami, 10.000 kg karbida ter glede dobave krogljičnih ležajev. — Direkcija državnega rudnika Senjaki .Rudnik sprejema do & novembra t. 1. ponudbe glede dobave naprave aa električno, žago. — Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 6. novembra t 1. ponudbe glede dobave skretniških ključavnic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled^. Dobave, Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 80000 kg port-iland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 225 komadov žarnic. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. novembra t. !. ponudbe glede dobave 100 kub. metrov plohov, do 9. novembra t. 1. pa glede dobave 1500 kg tračnikov. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg olja za vagonete. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. oktobra t. I. pri DravsKi radionici v Ljubljani glede dobave okovov, držajev in kleja; dne 29. oktobra t- I. pa glede dobave železa, vijakov z maticami, žebljev in verig; dne 10. nov. t 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave silicium-žioe; dne 13. novembra t. L pa pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave papirja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 14. novembra t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 21.350 kg svinjske masti. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi). Sveže naj fin e j Se norveSko ribje olje ^ iz lekarne Dr. G. Piccoli-j« v Ljubljani se pripopoča. bledim, int sUthotvim osebam Glej v vsaki števitki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nu• dija ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati! tovarna vinskega kisa, <3. z o. z. Cjublj ana nudi najfinejši in naj' okusnejši namizni kis ^ iz pristnega vina. Teh-nično in higijeniSno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji ‘ * •■•• • • • ‘ / S== __ :—=------s : — Ulhn iifBrn: Ljubljana, Dunajska c. la, II. naoSsir. Zahtevajte poniitihol KUVERTA” UUBL1ANA TVORNJCA KUVERT IN KONFEKCIJA .PAPIRJA Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež; Celje. Besedilo: Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju. Obratni predmet: Delokrog družbe je sledeči: 1. vskladiščenje blaga vsake vrste za tuji račun v lastnem skladišču ter izstavljanje prenosnih skladiščnih listin; 2. ustanovitev m obratovanje javnega svobodnega skladišča v smislu § 2. zakona z dne 28. aprila 1889. drž. zak. štev. 64; 3. posredovanje pri ocarinjenju shranjenega blaga; 4. prevažanje blaga po voznikih :n brodnikih; 5. prevažanje blaga na kopnem, oa morju, rekah in vseh vodnih potih; 6. ustanavljanje in vzdrževanje lastnih naprav ter obratnih sredstev vsake vrste v svrho navedenega obratovanja; 7. zgradba in vzdrževanje železnice ter dovlačilnih kolovozov za družbeno skladovnico ter skladišča. Za opravila, ki so podvržena koncesiji, si mora družba pridobiti oblastveno dovoljenje. Izredni občni zbor delničarjev je dne 5. marca 1929 sklenil izpremembe § 7, 10 in 11 družbenih pravil glasom priloženega dodatka k pravilom, katerega je odobrila kr. Iranska uprava Dravske banovine dne 19. julija 1931. pod štev. VIII Nr. 3887/1, in ki se sedaj glasijo: § 7. se glasi odslej: Delniška glavnica je znašala prvotno 3.000000 K, razdeljenih na 750 v gotovini vplačanih in na imetnika se glasečih delnic po 4000 Din. Na podlagi sklepa občnega zbora delničarjev z dne 26. februarja 1923 se ta delniška glavnica zvišuje na 6,000.000 K ali 1,500.000 K z emisijo 750 novih, v gotovini vplačanih in na imetnika se glasečih delnic po 1000 Din. Skupna delniška glavnica se tedaj deli na 750 prvotnih delnic št. 1 do 750 po 4000 K ali 1000 Din in 750 delnic emisije 1923 st. 751 do 1500 po 1000 Din. Za zvišanje delniške glavnice, čez 6,000.000 kron ali 1.500.000 Din je še potrebna državna odobritev. , Občni zbor, ki sklene zvišanje delniške glavnice, določi tudi čas, način in kurz emisije novih delnic. V nobenem slučaju se ne smejo nove delnice izdati pod nominalno vrednostjo čez nominalno vrednost doseženo izku-pilo, odštevši emisijske stroške, pripade rezervnemu skladu (§ 32). Emisijski tečaj se določi vedno tako, da pri izdaji novih delnic doseženi izkupiček, kolikor mogoče neprikrajšan pripade družbi. Vsako povišbo delniške glavnice je prijaviti pri trgovskem sodišču v predpisani obliki v svrho vpisa v trgovski register, tudi je spremeniti tozadevno določilo pravil. V smislu isklepa izrednega občnega zbora z dne 5. marca 1929., ki je bil odobren z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. januarja 1930., No. 1638 VIII/1, se zniža vrednost delnic na nominale. Din 600, pri čemur se odpiše in razveljavi 17 delnic (št. 16, 17, 30 do 39, 766 do 770), ki jih je družba prevzela v svojo last. Delniška glavnica, ki je znašala prej Din 1,500.000’— ter je bila razdeljena na 1500 delnic po Din 1000’— nominale, znaša po tem znižanju glavnice 889.800 dinarjev, razdeljenih na 1483 delnic po Din 600’— nominale. § 10, drugi odstavek se glasi odslej: Upravni svet obstoji iz najmanj 4 in največ 7 članov. § 11 se glasi odslej: Vsak član upravnega sveta mora založiti pred nastopom svoje funkcije v družbeno blagajno ali pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju, ari pa pri Celjski posojilnici d. d. v Celju 50 delnic s pripadajočimi nezapadlimi kuponi; te delnice s kuponi ostanejo sicer njegova last, vendar jih ne sme obremeniti ali odsvojiti. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 30. septembra 1931. Firm. 487/31 — B I 39/7. Tri tu pororihi Tržne cene v Ljubljani dne 15. oktobra 1931. — Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste Din 12—15, II. 11—13-Na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 12 do 14, II. 11—13, III. 8—10, jezika 15 do 16, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 8—15, ledic 8—15, možganov 18—20, loja 5—6. — 1 kg telečjega mesa I. 16, II. 12—14, jeter 20—24, pljuč 14. — 1 kg prašičjega mesa I. Din 20„ II. 16—18, III. 14—16, pljuč 8—10, jeter 12—16, ledic 20—22, glave 6—10, parkljev 4—6, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in sala 18, slanine mešane 15—17, slanine na debelo 15—16, masti 18—20, šunke (gnjati) 20—24, prekajenega mesa I. 24, II. 18—20, prekajenih parkljev 5—7, prekajene glave 8—10, jezika 24. — 1 kg koštrunovega Din 12—13, jagnjetine 16 do 18. — 1 kg konjskega mesa I. Din 6, II. 4. — 1 kg krakovskih klobas Din 22 do 30, debrecinskih 22—32, hrenovk 25 do 30, safalad 24—30, posebnih 26—30, tlačenk 16—24, pol prekajenih kranjskih 28, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 18—20. — Piščanec majhen Din 10 do 14, večji 18—25, kokoš 20—35, petelin 20—25, raca 25—30, nepitana gos 40 do 70, domači zajec, manjši 5—6, večji 10—15- — Divji zajec 30—35, poljska jerebica 15, gozdna jerebica 20, kljunač 20, 1 kg sme 10—20. — 1 kg karpa 20 do 35, linja 24—30, ščuke 35—40, postrvi 60, sulca 60, klina 15—20, mrene 10—15, pečenke 10—12. — 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 32—40, masla 30—36, bohinjskega sira 24—26, sirčka 7—8, jaj- ca par 2—2’75. — 1 liter starega vina 16—22, novega vina 14—16, čaša piva 3—3-50, vrček piva 5; steklenica piva 6. — 1 kg belega kruha 4-40, polbelega 3’80, črnega 3-10, rženega 3-10, navadna žemlja 0-50. — 1 kg luksusnih jabolk 4—5, jabolk I. 4, II. 3, III. 1-50—2, luksusnih hrušk 5—6, hrušk I. 4, II. 3, III. 2, ena oranža 3, ena limona 0-75—1, 1 kg fig 10—12, mandeljnov 50, navadnega kostanja 1-50—4, kostanja maroni 10, orehov 6—7, luščenih orehov 26 do 30, češpelj 4—5, suhih hrušk 8—10, grozdja 4—6, breskev 4—10. — 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 48—52, Rio 42—46, pražene I. — 100, II. 80, III. 56, sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. 8—11, II. 6-^-7, 1 liter namiznega olja 17, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli morske 2-50, kamene 2-75, celega popra 60, mletega popra 62, paprike III. vrste 24, sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 9-50, II. 7-75, pralnega luga 2-50, čaja 60—85. — 1 kg moke št. 0 na debelo 405—430, na drobno 4-75, št. 2 na debelo 380—405, na drobno 4’50, št. 3 na debelo 355—380, št. 4 na debelo 325—350, št. 6 na drobno 3-50, kaše 5 do 6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 6—10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 2—3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—7, ržene moke 3-50—4. — 1 stot rži 190—210, ječmena 180—210, ovsa 185—210, prosa 190—210, koruze 155—165, ajde 250, ribničana fižola 275, fižola prepeličarja 325, 1 kg graha 8—10, leče 10—14. — 50 kg premoga 30, 1 tona trdih drv 440 do 445, 1 kub. m trdih drv 100—130, mehkih drv 70. — 1 stot sladkega sena 80, pol sladkega sena 75, kislega sena 60—70, slame 50—60. — 1 kg endivije 3—4, poznega zelja 50—60, kislega zelja 2-50—4, ohrovta 1—1-50, kolerab 3 do 4, špinače 4—5, paradižnikov 3, buč 1—1-50, fižola luščenega 2—4, čebule 3 do 4, česna 10, krompirja 1—1-25, repe 0-50, kisle repe 3, jurčkov 10—14, korenja 2, peteršilja 4—5, zelenjave za juho 3—4, zelene paprike 4—5, malancan 4—6 Din. * Tržne ceno v Mariboru dne 15. oktobra 1931. — 1 kg govejega mesa I. Din 14—16, II. 10—12, III. 6—8, jezika .svežega 16—20, vampov 5—7, pljuč 4—6, ledvic 12—15, jeter 4—6, možganov 18 do 20, parkljev 4—5, vimena 5—6, loja 1-50—<8. — 1 kg teletine I. 18—22, II. 10—12, jeter 20, pljuč 15. — 1 kg prašičjega mesa 12—25, sala 14—17, črevne masti 10—12, pljuč 8—10, jeter 8—13, ledvic 18—20, glave 6—13, nog 4—5, slanine sveže 13—17, papricirane 15 do 20, prekajene 15—20, masti 16—18, prekajenega mesa 15—22, gnjati 22—27, prekajenih nog 6, prekajenega jezika 25 do 30, prekajene glave 7—12. — 1 kg ovčjega mesa 10—12. — 1 kg krakovskih klobas 20—32, debrecinskih 14 do 25, brunšviških 13—20, pariških 22—28, posebnih 18—25, safalad 18—25, hrenovk 22—26, kranjskih 32—35, 1 komad prekajenih 4—5, 1 kg mesenega sira 22 do 28, tlačenk 15—20, salame 70—80. — 1 kg konjskega mesa I. 4, II. 2. — 1 konjska koža 80—120, 1 kg goveje kože 6-50, telečje kože 8—10, svinjske kožo 4, gornjega usnja 65—95, podplatov 55 ^'°v — Piščanec majhen 12’50—25, večji 25—32-50, kokoš 30—45, raca 18 do 25, gos 40—60, puran 30—60, zajec, domač, majhen 8—20, večji 20—40. — Jerebica 10—12, kljunač 15, fazan 18 do 20, zajec 20—30, 1 kg srnjaka 10—12. — 1 kg morskih rib 12—36. — 1 liter mleka 2 3, smetane 12—14, surovega masla 28—32, čajnega masla 36—40, ementalskega sira 60—80, polemental-skega 24—40, trapistnega 20—34, groj-skega 25—32, tilskega 30—32, parmezana 80—100, sirčka 8—10, eno jajce 1-25. — 1 liter vina novega 6—14, starega 16—24, črnega 9—14, piva 9, steklenica piva 5—5*50, sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 30—40, ruma 36—56, ■sadjevca 3—4, ena pokalica 1-50—2-50. ~ 1 vkS belega kruha 4-40, polbelega 3-80, črnega 3*10, ena žemlja 0-50. — 1 kg jabolk 3—4, .sliv 3—5, posušenih sliv 9 12, breskev 4—5, grozdja 3—5, 1 liter surovega kostanja 1—1-50, pečenega 6, hrušk 3—5, ena limona 1—1-25, 1 kg rožičev 6, smokev 6—12, mandeljev 42—56, orehov 6, luščenih orehov 28 do 30, rozin 14—24, maka 12—16. — 1 kg kave I. 40—90, II. 36—70, pražene I. 58—94, II. 44—86, čaja 60—250, soli 2-75, popra celega 40—52, mletega 42 do 52, cimeta 52—60, paprike 30—50, testenin 7—12, marmelade 18—36, pek-mez 9—10, medu 14—20, .sladkorja v prahu 14’50—15, v kristalu 13—13-50, v kockah 14-50—15, kvasa 33—40, škroba pšeničnega 12—20, škroba riževega 18 do 24, riža 3—12, 1 liter kisove kisline 45—.50, kisa navadnega 2—4, vinskega 3-50—8, olja olivnega 16—20, bučnega 13—14, špirita denat 9—10, 1 kg mila 11—16, sode 2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—20. — 1 kg pšenice 2—2-50, rži 1-60—2-50, ječmena 1-50—2-50, ovsa 1-80—2-50, koruze 1-50—2, prosa 1-50 do 2-50, ajde 1’60—3, fižola 1"50—3, graha 12—14, leče 10—14. — 1 kg pšenične moke št. 00 4-10—4-25, št. 0 4-10—4-25, st. 1 4, št. 2 3-90—4, št. 4 3-50—3-85, št. 5 3-50—3-75, št. 6 3—3-50, št. 7 2-25—3, ržene moke I. 3’20—3-50, II. 3—3-25, prosene'kaše 3-75—5, ječmenčka 3-50 do 14, otrobov 1-20—2, koruzne moke 1-60 do 2-20, koruznega zdroba 2-30—4, pšeničnega zdroba 4'40—5, ajdove moke št. 1 5—6, št. 2 5, kaše 6. — 1 stot sena 85 do 95, otave 75—80, ržene slame 70. — 1 kub. m trdih drv 100—112, mehkih 90—100, premoga trb. 40—44, velenj. 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6—7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7. — 1 kom. salate glavnate 0-50—1-50, endivije 0-50—1-50, 1 kupček radiča 1, 1 glava zelja poznega 1—2, ohrovta 1—2, 1 komad karfijola 2 do 16, 1 kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 2, zelene paprike 8—10 kom. 1, 1 kom. kumare 0’50—1, 1 liter luščenega graha 10—12, 1 kupček fižola v stročju 1, 1 šopek peteršilja 0-25, zelene 1—1-50, zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 3—5, česna 12—18, 1 kom. pora 0-50, 1 kupček vrtnega korenja 1, pese rdeče 1, repe 1, kolerabe 0'25—0-50, 1 kg poznega krompirja 1—1-50, hrena 10, kislega zelja 4* kisle repe 2 Din.* Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe J volti J el aičim £>j ubijam a Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba! Zahtevajte ceniki =Š±ŠS==XSSŽB vseh wl:ircmske. uradne,reklam-. ■Pil m’cas°PJM> knjige,ve čban ? hilre in perceni! US TISKARNA MERKUR LlUBUANA.GREGORClCEVAšliJ o %t2g-5lT3egram:7rsk f Ureja dr. IVAN PLESS. — Zb frg«v»ko - indu*iri)*ko d. d >MERKUR« kot nuajatell* m trnkarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.