THE OLDEST and most popular slovenian newspaper in united states op ^MERICA Amerikanski Slovenec PRVe SLOVENSKI LIST V AMERIKI. • GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmaje! A- GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — ^ P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN 2APADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 150. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 24. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1925. LETNIK XXXIV. Slovenski katoliški shod v So. Chicago POJASNJENA NESTRPNOST PRC^TIVERSKIH FANATIKOV. — REVČKI BI RADI POMILOVALI DRUGE, PA SO SAMI POMILOVANJA VREDNI. — CUVAJMO SLOVENSKI JEZIK TUDI V AMERIKI. DVOJNI UMOR, MORILEC POBEGNIL. Peoria, 111. — Joseph Spen-raz, ki je v pondeljek večer u-smrtil šerifa Orville Litch-field-a in policijskega načelnika iz Toluca, je pobegnil iz zapora. Nad 100 prostovoljcev se Dvojna je pot: po kateri ho-^ golega sovraštva in brez podla- je pridružilo pomožnim šeri-dimo tukaj v Ameriki in po ka-\ge. Ako bi imeli le eno podla-jfom, kateri iščejo s krvnimi psi teri hodijo naši rojaki, sorodni- go, le en dokaz, le eno korist, pobeglega morilca, ki in prijatelji. Danes ni več j bi jim- mi oprostili. Tn ker pa Vzrok umora je bil ker sta skrito in tajno, danes je vse tega nimajo, jih radi tega mi šerif in načelnik hotela aretira-javno in razkrito, danes'se bi- preziramo in jim lahko očita-1ti Spenraz-a, ki je grozil pre-jejo boji. Ločili smo se, in tako mo. In ravno radi tega. ker ni-;bivalcem mesta z revolverjem. Takoj nato so ga pa ujeli in za- KRIŽEM SVETA. ločeni gremo sedaj vsaki svojo majo, ne vzroka, ne podlage in pot. Ločila nas je tista Cer-ne koristi, pa vendar napada-kev, v katero nas je vodila naša jo katoličane in hočejo sramoti-mamica Se, ko smo bili v detin- ti uničiti vero, zato je ta njih skih letih vsi eden, vsi enega ,boj in napadi toliko ostudnejši ,iišljenja. Prišli smo v to "Svo- da se popisati ne da. bodno Ameriko." In ta svobo- j In kaj imamo katoličan je od da nas je omamila, nas jo raz- verskega prepričanja? Na-delila. Pot pred cerkvijo, se je sprotniki hočejo nas sramotiti, radi vere in radi nevere ločila da smo bogve kake duševne re-ena od druge in nas razdelila vice, nazadnjaki, mračnjaki, v dva tabora. Eni hodijo staro itd. Ali se je treba res pot. drugi pa novo pot. Ko smo radi česa sramovati, če smo kaše ločili smo postali si sovražni. toličanje? Ali smo mi res, kaj in sedaj se bijemo, nekateri za- odzadej za imenovanimi "nadeti padajo sovražniku v roke, prednjaki?*' Ali smo res radi druge dobimo nazaj, in gredo tega ako verujemo kakšne du-z nami po poti, po kateri so ševne revice? "Ravno nasprot-naši stariši in predniki, no je res!'' Mi trdimo nasprot-Radite ločitve in razdeljitve no, mi ne moremo nikoli zgu-smo sedaj v svojih postojan- biti naše barve. Nam bo prišla kah, bijemo se in vsaki svoje vsa zgodovina rekel bi nebo in prli v ječo, od koder je zdaj pobegnil. Ako dobijo morilca v roke, ga bodo linčali. UMOR ALI SAMOMOR. Fox Lake poletni hiši se je odigrala tragedija, katera je še zagonetna in nepojasnjena. — Prepiru je sledilo streljanje, ena oseba mrtva. —Dayton, O. — Šest oseb, cela družina vozeča se v avto je bila smrtno ponesrečena, ko je njih vozilo zadelo v bližini New Lebanona v vlak. Mrtvi so oče, Mr. Noah Routough, star 36 let, njegova let stara žena in štirje otroci v starosti od 6 do 12 let. — Grand Haven, Mich. — letna Bemioe McKeyne se je kopala v jezeru s svojo sestro in ko je stala v plitvi vodi naenkrat pride veliki val, ki je deklici spodnesel. Bernice je val odnesel in je utonila, sestro so pa tam navzoči rešili. — London. — W. K. Inesker, sin polkovnika Ineskerja, kateri je v sorodu vojvoda Rox-burghe je poročil navadno de- | klico, hčerko nekega dimnikarja. Dekle je baje prav lepa, stara 18 let. Poroka se je vršila v Wevmouth. TRUPLO ŽENSKE NAŠLI V I PEČI. New York, N. Y. — Policija je našla truplo umorjene ženske v peči sušilnice za les na Lewis cesti. Umorjena ženska je Mrs. Sophie Poleski. Aretirali so kurjača Georga Symuk, zaposljenega pri peči kjer so našli truplo. Policija pa še ni na jasnem, je li bila žrtev mrtva ko je bila vržena v peč, ali pa je živa zgorela. Neki policist je slišal žensko vpitje, nakar je šel tja od kjer je prihajal glas. Ko je Symuk zagledal policaja je pobegnil, a dva druga stražnika sta ga prijela in aretirala. Iz Jugoslavije. UGRABLJENI MILIJONAR. PRI OBČINSKIH VOLITVAH V LOKI IN ZIDANEM MOSTU SIJAJNO ZMAGALA SLS. — NITTI PRIDE V JUGOSLAVIJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Sijajna zmaga SLS. Pri občinskih volitvah v Loki pri Zidanem mostu, ki so se vršile v nedeljo dne 23. m. m., je dobila lista Slov. ljudske stranke 205 glasov in 17 odbornikov, vsi združeni nasprotniki pa 96 glasov in 8 odbornikov. Od zadnjih občinskih volitev je SLS sijajno napredovala, vsi nasprotniki pa nazadovali. -o- Obisk Nitti-ja. spremljal strahovit naliv. Voda je vse nižje ležeče dele mesta preplavila in zalila vse kleti. Največ škode je napravil naliv na prostoru subotiSkega ve-lesejma, ki so ga v nedeljo slovesno otvorili. Posamezne pa-, viljone je vihar raztrgal in (njihove dele raznesel daleč na okoli, voda pa je odplavila velik del razstavljenih predmetov. Kar je ostalo na mestu, je vse uničeno. Orkan je podrl celo dva cer-Podrl je stolp I Mrs. Arthur Iiolt, stara 49 let, je mrtva, zadeta od krogel iz revolverja, katere je dobila ,v poletni koči v Fox Lake. Streljanje je sledilo družinskemu prepiru med žrtvijo, njenim soprogom, ki je devet let Neki prefriganci so milijonarja na ulici ko se je vozil v avto s svojo ženo. - Ni še pojasnjeno zakaj so to storili. Odlični italijanski politik g. INitti ima priti ob koncu jeseni ikvena stolpa. ugrabili V Njegova naklo-1 cerkve sv. Roka in stolp cerkve njenost in korektnost napram j sv. Jurija. V glavni ulici Kra-naši državi se je pokazala ob lja Aleksandra se je podrl zid branimo. Vsaka struja se našla- zemlja na pomoč, nam bodo ™1ajSi od Mrs' TIoIt in hčerko žrtve, Mrs. Clara Harcq. kateri je Mr. Holt očem. Slednja je baje prav lepa. ki je stara 30 let. a izgleda veliko mlajša. Mr. Holt in Mrs. Harcq trdita, da se je Mrs. Holt sama usmrtila z revolverjem, kar pa naj- nja na svoje dokaze in svoje pričali miljoni mučenikov s podlage. Tako imamo mi, ka- svojo krvjo. Človek se more teri smo ostali pri tem, kar so samo čuditi, takim odpadlim nam izročili naši pradedje in j ali propadlim- ljudem, ki so si stariši za svoje svetinje vse to pustili to zabiti v glavo, da ve-kar nas sv. vera uči in kar re ni, in ko se izražajo, da so nam vera predstavlja za do-|srečni, ki so se vere iznebili. kaz£ nam v pričevanje. Kaj Tega jim je kriva verska svo-imajo naši bogotajci za podla- boda, katero so izrabili v svoji go, je njih stvar, kje so oni po- zaslepljenosti. Mi jih pomi-birali nove nauke; to je njih lujemo. Naj oni pomilovanje stvar. Nam je dovelj to, kar do nas, kar opuste. Mi smo na imamo mi, in kar je na trdni svoje versko prepričanje po-skali sv. Cerkve postavljeno, ki nosni, in radi gremo zato zanj se zi-ušiti ne da. v boj. Mi imamo za seboj Nekateri naši rojaki so lah- ogromno armado in moči, do-!".„rUgfTga> kar,,P* komišljeni, se za verske boje;kazov in spričevanja. Naši do-malo ali nič ne menijo, sami, kazi so polni dejanj, ki z gro-malo ali nič ne verujejo, potem zo govore in spričujejo. so pa kmalu v nasprotnih ro- j Ako bi mogel popeljati vse kah, v nasprotnemu taboru, to bogatajce v večni Rim, kjer se vidimo pogosto v lastnih vrstah, nahaja toliko sv. ostankov onih In vendar, kako važen je ta j žrtev, ki so šle voljno, z prepri- izpovedal policiji, da je Mr. boj. Kako jasno so nam našli- čanjem v srcu na morišča za ve- Holt pogosto prišel semkaj. Po-kane vse pota in pa ceste, ki j ro in Boga. Ake bi se znašli licija je le mnenja, da sta ime-vodijo naše življenje naprej, pred velikim Kolizejem, kjer la Mr. Holt in Mrs. Harcq lju-2a1, da tega rojaki ne vidijo, i so zveri dnevno trgale golo živ- (bavno razmerje, radi česar je da tega videti nočejo. Rajši pa- j 1 jen je sto in sto tisočem ubogih bil med zakonskima, Mrs. in dajo v tabor odpadnikov in se |kristjanov, pred navzočnostjo Mr. Holt vedno prepir. Dalje pogrezajo v brezverski odpad, jtisočerimi brezverskimi gledal- je tudi zvedela policija, da je kakor da bi se držali pokoncu jci, ki so se radovali njihove kr- imel Mr. Holt ključ od stano-v vrstah, kamor so bili od za- vi, kakor judovsko ljudstvo, ki,vanja Mrs. Harcq, katero je tu-četka pridejani. je zahtevalo kri Kristusa. jdi obiskoval, ko je bil njeni so- Poglejmo ta boj in te bitke ; Naj bi šli v Katakombe, kjer prog na potovanju, bolj od bližje, in poglejmo tu-|SO katoličan je globoko v zemlji j Oba aretiranca bosta obdr-|pa d i v notrajnost, za kaj se gre. Drugače ne moremo vedeti tudi mi zakaj naj se bojujemo. Na slepo ceno tudi ni treba da bijemo boj. Poglejmo podlage zakaj, da — Epson, N. H. — Charles Chicago, 111. — Henry Bel-Summer, star 72 let, trgovec z, ford, ki živi v Cooper-Carlton lesom je postal hipno blazen hotelu se je peljal v pondeljek in ustrelil do smrti svojo prija-jvečer v avto s svojo ženo iz teljico, s. katero sta živela sku- gledališča po 75. cesti in Ben-paj vse življenje, Mrs. Grace net ave., proti domu. Naenkrat Snow, staro 71 let. Po umoru mu pa neki drugi avto zastavi je šel Summer v kopalno sobo pot in prisili Belforda, da je in se utopil v banji. zavozil ob kraj ceste. V tistem — London. — Parnik Leeds trenutku pa skočita k avtomo-City se je potopil, posadka 37 bilu Belforda dva mlada lepo mož se je rešila. oblečena moška oborožena z — Spokane, Wash. — Tukaj revolverji. Napadalca zahteva-so imele vaje letalci, katere je ta dragocenosti ter prisilita Belford, da [razmejitvi med našo državo in Italijo. Cim pa je v Italiji zavladal Mussolini, je g. Nitti emigriral v Švico, ker v fašis-tovski Italiji zanj ni bilo več prostora. Po informacijah bo imel g. Nitti ob priliki svojega obiska v Jugoslaviji nekaj predavanj o razvoju liberalizma v neke hiše tako, da se je celo poslopje nagnilo. Več ali manj poškodovana pa je skoro vsaka hiša. Večina hiš je brez streh in brez oken. Brzovlak, ki vozi iz Peste preko Subotice v Belgrad, se je moral na postaji Somšič zaradi viharja ustaviti in se vrni-Evropi, pa tudi o preganjanju,! ti v Subotico. Na manjših po- ki mu je bil izpostavljen i strani fašistovskih oblasti. -o- Za nas zračni promet. od stajah je orkan prevračal vagone kot igrače, da je ves promet zastal. V Starem Šivcu je vihar podrl stolp protestantske ..cerkve. gledalo veliko število radoved- Mrs. Beiiora. da se je brže ne bo držalo, kajti okoli-i nežev, končale so se pa s smrt-|na sedež na zadnjem Ščine kažejo, da je bila ženska no nesrečo. Dri kateri sta Dri- avtoja. Mrs. Belford umorjena, na podlagi tega so odgnali v zapor v Waukegan soproga žrtve in lepo pastorko. I Državni pravdnik Lake okraja Mr. Smith trdi, da so najmanj trije streli bili oddani od Mr. vsedla Začetkom septembra je prišel princ Pavi v Belgrad, da se'Ruševine so pokopale pod se-pri upravi Aerokluba informi-' boj enega človeka. Drevje je ra o delu za razmah domače,vihar ruval s koreninami, stre-, civilne aviatike. Princ Pavle he pa je odnašal kar cele da- v p if j • • °n--U| se J'e Poleg tega kot predsednik leč od hiše. Ranjenih je mnogo no nesrečo, pri kateri sta pn- avtoja. Mrs. Belford je izroči- Aerokluba zahvalil finančne- šla ob življenje dva vojaška jla napadalcem zlatnino v vred-' odboru narodne skupščine ' letalca, ko sta treščila na zem- nosti $2000 Napadalca se m- poklonitev četrt milijona di_ ljo z visočine 500 čevljev. sta več brigala za Mrs. Belford,; narjev Aeroklubu Princ Pavle — New Albany, Miss. —Ne-katera je neopazeno skočila z! zanima posebno za ustano_ ki črnec je napadel 18 letno avtoja na cesto in zbezala do vitev dveh zračnih deklico nakar je bil aretiran, a prvega telefona in javila poli- druhal je iztrgala napadalca iciji. Med tem sta napadalca! ]je g čimer bo položen ^j ^ vse ^^ se ^ in linij Bel- grad-Zagreb in Belgrad-Skop- je iztrgala napadalca ciji. * ' Iiolt in Mrs. Harcq odločno ta- iz rok policista in ga na grmadi prisilila Belforda, da je vozil me]j razvoju domače aviatike lita in trdita da je Mrs. Holt sežgala na istem prostoru, kjer dalje z avtom in mu med vož-izvršila samomor. je napadel dekleta. njo dajala navodila, kam naj — Moskva, Rusija. — Prvi!pelje, kar je za policijo še se-ameriški parnik, ki je pri- daj uganka plul v luko v Leningrad od časa revolucije je San Antonio. oseb. Kopališče Palic pri Subotici je popolnoma uničeno. Vihar je uničil 550 lepih kopalnih kabin, raztrgane deske pa je odnašala voda. Ljudi, ki jih je bilo v kopališču tik pred ne- Mrs. Clara Harcq stanuje v Chicago na 711 Irving park blvd. Hišnik tega poslopja je kateri je v pondeljek pripeljal ; semkaj 4500 Belford si je nakopal sovražnike ker je iz nič — iz igra- njem s kockami prišel do bo-ton sladkorja, igastva gtavil je tudi Več ameriških parnikov se tudi nahaja v Murmansk, kjer izkladajo bombaž. — Sterling, 111. — 2e v tretje v kratkih presledkih je bila 1 oropana blagajna v glavnem u-> radu Standard Oil kompanije. j Prvič je bilo vzeto $700, dru-! gič $100 in pretečeno soboto svote na konje pri dirkah in imel veliko srečo, kakšen dan zračnega prometa. -o- Valuta. Inozemstvo je pričelo naše gospodarstvo ugodno presoja- na panika. V kabinah shranjene obleke kopalcev je vihar večinoma odnesel. Na jezeru pa je vihar prevrnil čoln s 6 veslači, ki so vsi utonili. Škoda po okolici Subotice ti ter pričelo tudi s povpraše- j je velikanska. Vrtovi, vmogra-vanjem po dinarju, kar je na-,di in sadovnjaki so popolnoma velike ravno dvignilo njegov tečaj i uničeni. prav v času, ko so druge, prej boljše valute preživljale težke -to- — Mendoza, Argentine. — je priigral od sto do dvesto ti-, udarce. Ni pa za to zasluga fi- Valeški princ se je povrnil v soč dolarjev. Najbrže so ga nančnega ministra, temveč dve Argentino po vspešnem poto-u grabili banditi in bodo zahte-1 zaporedoma se vrsteči bogati, vanju po Andes in skozi chile- vali za njega veliko odkupnino. Po zadnjih tozadevnih poročilih posnemamo, da se je Belford že telefonično oglasil in dejal, da je na varnem, a do- letini sta bili ona sila, ki je po-,sko mejo od Vina del Mar: vzročila, da se je pričelo inozemstvo za naš denar zanimati, ker ga je potrebovalo za nakup naših izvoznih pridelkov. se dali zverinam žive raztrgati rajši kakor da bi zatajili ve-se gre. Poglejmo tudi odkod, ro in Boga. Naj bi šli verski od- skrito z velikim naporom živeli žana v zaporu, kajti vsak ! —New York- — Z nionopla- mu pa ne pride preje nego vlLai.sko leto se je izvozilo koru katoliško in služili Bogu, in ako dvom je izključen, da bi ne bi- jn0m tipa Fokker se Je tukaJ par dneh. so jih Rimljani zalotili, so isti la oba, ali pa eden od njiju mo- fdvi£nil° 10 oseb v zrak za P°"|gonetka. radi padli pod mečem, ali pa'rilec, popolnoma izključeno pa llskusno' katera se Je dobro ob"l ŠIRITE A. SLOVENCA! Vse to je policiji za- 14 da so izviri vere in brezvere, kdo — da jih je spremljeval, zalival in gojil. , ) Oglejmo si naj prvo surovost, predrznost in ošabnost, naših žalostno odpadlih rojakov, katero danes rabijo v gonji napram veri in onim, kateri verujejo in po veri žive. Oni niso s tem zadovoljni, da žive v brezveri, oni sedaj hočejo vse druge za seboj. Kako se trudijo, da bi dosegli to. Kaj vse počenjajo, pišejo, in govore, da bi več okužili. Kako drzno napadajo vse, kar je svetega in se za verskd ima. In vendar zakaj vse to delajo in počno? Za odgovor: "Sami nevedo." Kje imajo zato podlago? "Nobene — nikjer!" In vendar, kako se trudijo in hočejo dokazovati. In zakaj to? Iz praznega padniki pogledati take kraje, kjer ni treba knjige in črnila kjer govori in spričuje zemlja namočena z krvjo, kjer so še kosti in telesa teh velikih junakov zemlje. In to se ni godilo samo v Rimu in samo le enkrat. To se je godilo povsod, kjer je posijala sv. kat. vera, povsod, kjer se je oznanjeval Kristusov nauk. je, da bi bila šila samomor. Mrs. Holt izvr- inesla. To je prvi monoplan, ki j je v stanu nositi toliko oseb. — Evansville, Ind. — Tukaj in v Petersburg, Ind. so občutili kratek a močan potresni sunek, okna so zašklepetala in ljudstvo se je prestrašilo, a škode ni bilo nobene. To je že ■tretji slučaj v temu kraju to leto. IZ MAROŠKEGA BOJIŠČA. Amerikanski avijatiki, ki so se kot prostovoljci vdinjali Francozom so si že začeli ple-sti venec "slave." Začetkom tega tedna so metali bombe na postajanke Rifijancev, kakor. . XT _ , . pravi poročilo so spustili bomb ! ~ Hon?Pah' TNev' ~~ T,ukaJ v skupni teži devet ton in tudi i?® f .pred kratkem strojne puške so igrale veliko,bIak in Je voda razdeJala ve" PROTIPROSTOZIDARSKA KAMPANJA V ITALIJI. vlogo; ponašajo se, da so opu- In to se še godi in ponavljaj f0*™ .rodovitno PolJe> in da dandanes. Ravno sedaj se je Itam kjer ]e še P^tečeni teden vršila v Vatikanu razstava mi-!bll° v?e v cvetju je danes — sijonskih del. Videli smo na lastne oči, kako so bili že v zadnjih letih morjeni in mučeni misijonarji, videli smo mučilno orodje, videli okrvavljeno obleko in druge stvari, kar smo z grozo občudovali in gledali, bi- (Dalje na 3. strani.) liko sveta. Tako tudi nekemu L. Loony-ju kateremu je vse skopala krog hiše, za kar se pa ni jezil, kajti kjer se je napravila odprtina se je pokazala srebrna ruda, katero sedaj koplje in kaže, da T)o zelo dobičkonosna. pogorišče iri puščoba. Gibraltar. —- Španska kri-žarka Jaime L je priplula v Al-geciras, vdeležila se je bitke pri Ahucemas zalivu. Mornarji so pripovedovali, da so Span- Križarka Jaime je prišla ci trpeli velike izgube, katere semkaj po provijant in se je ta-so jim prizadjali rifijanski o-;koj nato zopet povrnila v Ahu strostrelci. cemas. .lLJL — Od tukaj poročajo o kampanji, katera je naperjena proti prostozidarjem. Fašis-tovska vlada ne dovoljuje članom tajnih organizacij, da bi imeli državne službe. Sicer še ni ta predloga odobrena in pravomočna, vendar, ker tako hočejo fašisti, je gotovo, da bo. Fašistovski listi trdijo, da se na sejah tajnih organizacij razpravlja in deluje proti sedanji vladi. "Prostozidarstvo moramo uničiti/' to je sedaj bojni krik fašistov. Roberto Farinacci, tajnik fa-šistovske stranke je izjavil, da je že on izdal ukaz, da se mora' več društvenih sob kjer se shajajo člani tajne organizacije razdejati. _____ ŠIRITE A. SLOVENCA! ze blizu 100,000 vagonov, kar predstavlja vrednost malo manj kot 2 milijardi dinarjev. Vsi znaki pa nam obetajo tudi letos izredno dobro letino in moremo upravičeno upati, da se bo v prihodnjem letu izvoz raje izboljšal kot poslabšal. -o- Silen orkan v Subotici. Zagreb, 26. avgusta. — V torek popoldne okoli štirih je divjal nad Subotico in okolico silen orkan, ki je napravil v samem mestu na milijone dinarjev škode. Silni vročini je sledil najprej močen vihar, ki je zavil celo mesto v goste oblake prahu, nato pa so začele padati prve težke deževne kaplje pomešane s točo. Ljudje so bežali v hiše, vozovi so hiteli pod varne strehe. Ulice so bile v trenotku popolnoma prazne. Vihar je postajal čimdalje sil-nejši. Raz streh je začela padati opeka, rušili so se dimniki, okna niso vzdržala več silnega zračnega pritiska. Vihar je DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO. ITD. NaSm banka ima svoje lastne nnl s poŠto in zanesljivimi bankami s starem kraj« iri nase poiiljatre stavljene prejemniku na dom aH al zadnjo polto točno in brez raake0 odbitka. Naie eeae za poiOjke ▼ dinarjih ta 1. rah so bile včeraj sledeče: S kopno i poitnino: 500 — Din.................. $• 9.60 1.000 — Din. .............. $ 18.85 2.500 — Din................. $ 47.00 5.000 — Din................. $ 93.50 10,000 — Din_______________ $186.00 100 — Lir _______________ $ 5.00 200 — Lir __________$ 9.65 500 — Lir __________ $ 23.25 1,000 — Lir ________________ $ 45.25 Pri poiiljatvah nad 10,000 Din. El nad 2,000 Lir poseben popust. Ker ae cena denarja cestokrat mft* nja, dostikrat docela nepričakovurib je absolutno nemogoče določiti MM vnaprej. Zato se poiiljatve nakaihj« po cenah onega dne, ko mi sprejatt« mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV* NO. Vse poiiljatve naslovLe na—SLO V3NSKO BANKO zakrajSek * ceSarsk 455 W. 42nd ST„ NEW YORK CI T? 'AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The fir*t and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Ixhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. „ — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS /Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA; Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2 50 SUBSCRIPTION: Foe United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 ___''___For Chicago, Canada and Europe per half year... .$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan — Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki morajo biu doposlam na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan m pol pred dnevom, ko izide list Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Borba za Maroko. Zgodovinska in tudi po samih Francozih potrjena resnica je. da Maroko ni dežela, kjer prebiva nebroj med seboj se bo-jujočih plemen, ampak dežela, ki je imela vedno enotno prebivalstvo. Maroko je dežela z enotnim jezikom, enotno kulturo, tvori zase specifičen tip. Marokanci so ostali zvesti svojim navadam in tradicionelnim institucijam. Maroko ima zanimivo zgodovino. Kartago in Rim sta zastonj poskušala trajno zavojevati deželo. Niti Hanibal n!ti rimske legij« niso obvladale več kakor obmorski pas. Osvoje-valci iz vzhoda v 7. stoletju so bili kmalu pregnani. Tudi Arabci niso mogli izpreobrniti Marokancev k islamu. Po arabskem porazu pri Poitiersu se je Maroko dvignil in pregnal uzurpa-torje iz dežele. Šele, ko so Arabci odšli, se je islam udomačil v Maroku . Islam je odredi! razvoj naslednjih stoletij maroške ;:godovine in dal s svojimi religioznimi in imperialističnimi idejami moči Maurom, da so zavzeli skoraj vso Španijo in tu zapustili — "divji narod" Berberov — spomenike velike lepote in dovršene kulture, katerih Španci še par sto let pozneje niso mogli prekositi. Temu sijajnemu dvigu pa so sledila stoletja propadanja. Ta propad in notranji boji med posameznimi dinastijami za oblast je povzročil vpad Špancev in Portugalcev v 15. stoletju. sti Maroka. Leto 1911. pa pomeni popolno uničenje neodvisnosti Maroka; Francija je namreč tedaj dobila protektorat nad Marokom. , Protektorat pomeni, da vlada Francija v imenu maroškega sultana. Vse pravice prebivalstva in sultana so le na papirju. Maroški sultan, Mulay Jassuf, ki je postavljen na mesto svojih od Francije odstavljenih bratov Abd-el-Aziza ter Mulay-Hafi-da, je brezmočno orodje v rokah generalnega rezidenta generala Lianteya. Res se je Francozom v dolgotrajnih bojih posrečilo zlomiti odpor domačinov in okupirati vso deželo, toda za hrbtom francoskih čet se znova dvigajo domačini. Ko je Francija vkorakala v rifsko cono, je Abd-el-Krim zaslutil nevarnost in bojujoč se proti Špancem, začel boj tudi proti Francozom, zavedajoč se nevarnosti za svobodo Maroka. Francoska vlada pa ima zopet prav, ko trdi, da se v Maroku bori tudi za prestiž Francije in varnost svoje severno-afriške posesti. Na administrativnem in gospodarskem polju je Francija dosegla veliko uspehov. Maroko je rodovitna dežela, ki ima kljub slab1'm metodam eksploatacije velik prebitek žita in sadja. V Maroku je zelo razvita živinoreja. Po uradni statistiki je v Maroku 1-6 milijona goved, 6 in pol milijona ovac ter 2 milijona koz (prebivalstvo šteje okoli 4 milijone). Zunanja trgovina, posebno izvoz, je silno narasla. Največ trguje Maroko s Francijo. Izredne važnosti pa je bogastvo Maroka na rudah. Razumljivo je, zakaj se Francija in Španija tako strastno borita za Iiif, kajti Rif ima v sebi ogromne zaklade svinca, bakra, cina in foefatov, katerih najbogatejša ležišča vsega sveta so menda ravno v Maroku. Tu se ravno vidi, zakaj vodita Francija in Španija tako borbo za Rif, ker so pač njihovi kapitalisti intere-sirani na eksploataciji teh zakladov. cerkve sv. Štefana, ki je v lepi angleščini pozdravil g. župnika Rev. Kazimirja, kateri mu je pustil v oskrbo župnijo sv. Štefana,, ko je šel na obisk v staro domovino. Rekel je, sedaj jo Vam vračam, kakor ste mi jo zročili pri odhodu. Njegovemu govoru je občinstvo gromovito ploskalo. Nato je nastopilo pev. dr. "Adrija" in je zapelo g. župniku pesem "Pozdrav", nakar se je otvorilo banket z molitvijo, katero je opravil g. župnik. Po okrepčilu se je otvoril govorniški program. Otvoril ga je stoloravntelj, ki je naj prvo pojasnil, da so ta banket priredila cerkvena društva v počast svojemu dušnemu pastirju ob prilfki povrata. Nato je pa dal besedo Mr. Frank Baniču, ki je nastopil v imenu dr. Najsv. Imena in v imenu fare sv. Štefana. Govoril je zelo jedrnato, župnik iz Sheboygana, ki je tudi govoril v humorističnem tonu, čemur so se vsi navzoči pošteno nasmejali. Zatem so pa nastopile slovenske tambu-rašice fare sv. Štefana in so občinstvu ^aigrale dva lepa slovenska komada pod vodstvom Mr. Ivo Račiča, zakar so žele burno pohvalo. — Nato je nastopil Mr. Josip Zalar gl. tajnik KSKJ. kateri je v krasnih besedah čestital slavljencu in mu v gromovitih besedah klical naj krepko gre naprej po začrtani poti. — Za njim je govoril Mr. Frank Opeka predsednik nadzornega odbora KSKJ. ki je čestital naselbini, ki goji tako spoštovanje in ljubezen do svojega dušnega pastirja. — Kot zadnji govornik je govoril Mr. Martin Kreme-sec porotnik KSKJ. ki je tudi v lepih besedah povedal o razvoju župnije, ker on je bil njen IZ SLOVENIJE. čestital slavljencu in ga. za- ^soustanovitelj. — Nastopila je hvaljeval za veliko delo, ki ga|Miss Justina Kosmach s svojo je storil kot chicaški župnik za solo, katero je v svojim srebr-chicaško župnijo. — Za njim nim glasom tako lepo zapela, je govoril Mr. Leo Jurjovec, ki da so ji vsi navzoči dolgotraj-je tudi v krepkih besedah če- no nazdravljali. — Kot zad-jstital slavljencu in naselbini, nji govornik, ki je govoril za-Nato je nastopil Math Kreme- ključevalni govor je bil č. g sec ugledni faran naše župnije župnik slavljenec, kateremu je in krepko govoril za dr. Najsv. j bil banket prirejen v počast. Imena in tudi v lepih besedah ,Zahvalil se je vsej župniji, ; čestital slavljencu. vsem zunanjim gostom, ki so se Nato je prišla na oder po sta- tega banketa udeležili in po-rokrajskem načinu opravljena vedal je, da on ne išče časti kot Celjtka porota. Pretep s smrtnim izidom. Dne 2. avgusta t. 1. sta sede-' la 23-letni posestnikov sin Franc Mastnak in Karol Dol-ganoč skupno z drugimi fanti v neki gostilni v Dramljah. Ko so bili že nekaj časa popivali je šel Dolganoč iz gostilniške sobe. Mastnak mu je sledil. Zunaj je Dolganoč prijel Mast-naka za rame. Oba sta se nekaj časa ruvala, končno pa je Dolganoč vrgel Mastnaka na tla. Ko je ta vstal, mu je dal Dolganoč še zaušnico in odšel. To je Mastnaka tako ujezilo, da je stopil na stopnice, vzel iz žepa svoj nož in zabodel svojega nasprotnika,, ki se mu je med tem zopet približal, z vso silo v prsa. Dolganoč je na posledicah izkrvavljenje v poi ure izdihnil. A Mastnak pa je pobegnil in se pozneje javil orožnikom. Obdolženec se zagovarja s silobranom. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva uboja soglasno za-nikali glede prekoračenja silo-. I brana pa soglasno potrdili*. Franc Mastnak je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora. -o- Nevaren požigalec. Razprava pi^ti 43 letnemu posestniku Josipu Dvoršaku iz | Mrs. Brišar. in je prečitala pi- (menih, pač pa, to je priredila Okljukove gore pri Sromljah, Rev. J. J. Oman, Rev.'?mo' v kater<>m so biii pozdravi: fara sama sebi na čast in to bo ki je obdolžen treh požigov, s Cerne, Very Rev. jj'|izstare domovine in humoristič- dobri Bog faranom tudi gotovo Dvorašak, ki je pri vaščanih Chicago, 111. [gosti Zadnje čase so imeli po ve- Jame.- . ___ čih slovenskih naselbinah ra- Bren, Rev. B. Winkler. Rev. n• >e bila na tri mesece zapora, mesta Meknes je hotel napraviti drugi Versailles. Imel je ak- Cerne' 12 So" Chic**° ie Vdako ^tne iestvine, možje fovanW Castital ie ohiiLsiri P \ Jr, ! in\ kaH ^ P°r°da m pn^av,Ia oblastl- tivne diplomate po evropskih dvorih in njegova največja zaslu- bj\°f dTe1' _ ^ Benvnut pa šo poskrbeli za suha grla. *^Zni napredku W « 5 i L" T^n^C* * -°- ga je, kar zagotavljajo francoski zgodovinarji, da je dal M aro- * ^ 1* Jfheta * bil osme «re zvečer se sveto- d^g a pod vodstvom twjarazši ** S° SC ku pravo svobodo in notranji mir Ilotel je cel- —------- !VZOC deK Mn m iz Lštefansk^ut>nik nrin^i?0' ^ snojega ;razšli z najlepšimi spomini v nosti je v zadnjem letu nadvse jnik vstopi! v d v povoljen. Takoj po končanem zboro- niške zveze s franc, dvorom, hoteč poročiti pri Ludovika XIV. in grofice Lavalliere, kar pa pri Ponudil je Franciji celo vojaško zvezo proti Avs aovik XIV. sprejel. Po njegovi smrti Maroko ni doživel več takega povzdiga. t Šele ko je Francija zavzela Alžir, je prišel Maroko v stike z najmočnejšo vojaško močjo Evrope in od tu naprej začenja tragedija države, ki je skozi 2000 let branila uspešno svojo neodvisnost. Dobri odnošaji, ki so vladali v 18. stoletju med Marokom in Francijo, so se izpremenili. Ko je Abd-el-Kader v Alžiru začel sveto vojno proti Francozom, je našel tudi v Maroku pristašev, ki so se zavedali, da bije z zmago Francije v Alžiru tudi zadnja ura) za neodvisnost Maroka. Na meji so se vršili redni spopadi francoskih čet in marokanskih rodov, kar je privedlo do obstreljevanja Tangera in Mogadorja po francoski mornarici. V 50 letih neprestane borbe se je posrečilo Franciji v Ma- ki so SA priredila cerkv. moška loku doseči polno vrsto privilegijev, katerih druge države niso ženska društva in sicer dr. uživale. Ob začetku stoletja je Francija z veliko demonstracijo svojega brodovja dosegla od sultana Abd-el-Aziza veliko policijsko polnomoč, da vzpostavi mir in red v pokrajinah ob meji Alžirja. S tem se je začelo 1. 1902. uničevanje neodvisno- preteklega leta in zasnovali so i minut. Možje ga privedejo vu. , . ... zziztč za, borr-ten no ^ * <™«H£- - . č™™!'™. K° je žuI>-!tako lepo svoto kot dar za Sv. sliko Matere Bož-mu je nato predsed- v vse \ vstopil v dvorano naenkrat Očeta lepo -temi zasploska cela fara in fje, zakar se m kriči živio! Posveti se m niča dr. Marija Pomagaj Mrs. dvorftni sv. Štefana slavnostni banket v počast preč. g. župniku Rev. P. Kazimirju Zakraj-šek ob priliki njegovega po-vratka med svoje farane. Tudi tega slavnostnega banketa. NESREČA. Ashburn letalnem polju v Chicago, III. sta krožila z letalom po zraku Stanley Girch, pilotski učenec in pilot Ernest Larson. Ko sta se nahajala par tisoč čevljev visoko sta se spustila proti zemlji navpično s pr- i t . ,vim delom na pre?, a v visočini lepo zahvalila. - Nato je bil 300 čevljev sta hotela zopet e" pozvan k besed, prov.cjalni teti vodoravnr,. prf tem P jz_ v , • . , Ve^T.v R- kontrolo na letalo^ in z Aa oder .ie stopil predsedniki^ erv Kev- H- b,'en- kl Je govo- vso si]o Dr;iGtGi., flJ1 „ društva Najsv. Imena Mr. Max ril v J«ko šaljivem tonu, da so'z' lo I* " ,Z:.miJ0' Omerzel ter je naznani, p™-™™ srca nasmejali,- nato izročil nJ,rn vanju pa se je vršil v cerkveni P°kaZaj? se \Q obIoženo omizie Mary Kobal v imenu društva in župnika tirajo v ospredje h mizi za njega pripravljeno in drugo gg. duhovnike. Tudi Vinko Velkavrh je delal policiji in orožnikom dosti sitnosti. Vendar pa so ga zalotili in djali pod ključ. Glavna njegova krivda je. da je u-kradel na Rogaški Slatini Alojziju Ilvalcu 18.240 Din. ne glede na to, da je druge ljudi goljufal s posojili, ki jih ni nameraval nikoli vrniti. V Šiški je ukradel Viktorju Oroszy-ju kolo in ga je takoj prodal. Velkavrh priznava po večini svoje zlodela, vendar pa dejanje o-Iepšava z izgovori, kakor je pri takih zločincih že navada. Dali so mu dve leti in pol težke ječe. .ie govoril Rev. B. Najsv. Imena dr. zena in mater, Mladeniško dr. Najsv. Imena in Marijina dru- gram večera ter naio izročil,— "■»—* u. nft^njnran _ , . _____ stoloravnateljstvo za ostali ve- lankier slov. župnik iz So. !^k *IT Krščanskih ]čer podpredsedniku društva Ch!ca>r°- ki Je enako čestital ^' ' ničesar pi*i pc- žba, Najsv. Imena John Jeriču. Nato je nastopil Rev. Leon, so se udeležili zunanji tO. F. M. pomožni g. župnik naselbini in slavljencu na doseženih uspehih. — Nato je govoril Rev. James Cerne slov. Ti lahko dolgo živiš, ako nič druzega ne delaš. Kako čudne so ženske. One hočejo imeti vse enake obleke, pa vendar vsaka drugačno. * * * Ko bi imele ženske več pameti, bilo bi tudi več pečlarjev. Moja pot po svetu. .......................... www 1 Spisala Helena Turk. Helenici se pridruži na postaji neko slovensko dekle iz Kočevja, katero je potovala s svojim bratom. Greta ji je bilo ime, bratu pa Janez. Sama sta govorila le kočevsko, zlasti sta rada prepevala, da so ju drugi poslušali. Na postaji se je Helenica poslovila od očeta. Oče je odšel nazaj na dom. Helenica pa se je odpeljala z vlakom v tuji svet. Po dolgi vožnji so prišli potniki za Brazilijo v Genovo, Italija. Bilo je sredi meseca februarja in po enih krajih še prav mrzlo. V Genovi je že čakal parnik potnike, ki so se takoj po prihodu vkrcali na njega. Čez par ur je že odrinil od kraja. Kako lepo gladko je drsela ladija po vodi na odprto morje. Greta in Helenica sta s začude-zrle na obalo, ki se je čezdalje bolj odmikala od njihove ladje. Na morju je postalo tudi precej mrzlo. Čez kakih 8. dni je nastal velik viha*^ Parnik je premetavalo, kakor potoček orehovo lupino, da je bilo grozno. Zraven smo imeli slabo hr ano, veliko potnikov je hudo obolelo in izmučeni so bili, dd hoditi niso mogli. Najbolj se je še počutila zmed vseh Simonova Helenica. Bila je vso pot popolnoma zdrava, da so si ji vsi čudili, že moške je prekosila. Do sredi morja jfc bilo vreme jako mrzio, kakor hitro so se začeli nagibati nadrugo polovico morja je bilo zaznAti, da gredo proti jugu in objemati je začelo vse topleje vreme in pred zadnjim še preveč gorko. Toda to ni nič čudnega, ker na jugu je mnogo gorkeje. V Braziliji in po drugih južnih krajih je gorko, ko je pri nas najhuša zima. Vožnja po morju je trajala 23 dni. Bolj, ko so se približevali obali bolj so zagleda-vali zelene otoke. Prišli so v obmorsko mesto Santos. Niso se mogli zadosti načuditi lepoti narave . Doma so pustili še sneg, tu pa lepa pomlad, vse v cvetju, nekatere stvari so imeli že sadove na sebi. "Ali mo- re bit lepše v obljubljeni deželi." so eden drugega vpraševali potniki. Mislili so si. tu se gotovo cedi med in mleko, tako je tudi Helenica opisala lepo Brazilijo svojim sta-rišem v svojem prvem pismu iz mesta, kjer so se izkrcali. A tudi v Braziliji ni vse raj, kar je v cv.et-ju. Res je lepa dežela, a lepša kot mila slovenska domovina ni, to so kmalu spoznali tudi slovenski potniki. Kmalu, ko so stopili z ladije so prišli po potnike neki uradniki, ter so jih gnali kar v neko ograjeno stajo, kakor živino. Tam so morali čakati za na vlak za v Sao Paulo, t. j. državno mesto neke tamošrije države ,v kateri po največ raste kava in sladkorno trnje. Po dolgem čakanju So pripeljali vlak. Uradniki so zopet prišli ter^o začeli potiskati uboge potnike v živinske vozove. Da je bilo mogoče tudi sedeti so nam v vozove dali nekaj stolov, ki pa niso bili praktični, ampak so se prevračali sedaj na eno, sedaj na drugo stran. Vlak je vozil z velikem neredu naprej, vedno i;ukal semintja, ljudje so padali raz stolov ter vpili in kričali, da je bilo groza. \ Zdajci je spoznala tudi Simonova Helenica, d.i je najbrže naredila veliko napako, da je tudi ona odšla v ta tuji svet, da je poslušala prefrigane agente. Mar bi bila verjela modrim možem, ki so pravili, da tujina ni res tako zlata, kakor jo to pozla-čujejo jeziki prefriganih šifkartaških agentov. A sedaj je bilo prepozno. "Saj tudi meni ni bilo treba prit semkaj gledati te črne peklenščke (to so bili za-gorjeni domačini) je vzkliknila Greta." Spominjam se še, kako resno je Greta vprašala svojega brata Janeza, "ti ali je tudi te črne Bog ustavaril ? Saj tako črnih ljudi ni menda nikjer več," ter je zamižala. "Seveda jih je," je odgovoril Janez. Greta pa je zrla naprej in kesajoče premišljevala svojo bodočnost. In kak Jezik čebljajo ti zagoreli ljudje. Poslušali smo jih, če govore po božje ali divjaško. Nič, učiti se bo treba njih jezika. V Braziliji so govorili po teh krajih portugalski. Govorili so počasi, zato smo hitro pobirali njih besede. Kateri so znali že od doma italijansko, jim je prav prišlo, ker je v portugalščini precej italijanskim besedam pqdobnih. Po deset urni vožnji smo jo pririnili v Sao Paulo. Vlak je pripeljal v neko veliko dvorišče poleg neke zanemarjene gradbe. Uradniki so brž potnike iz vlaka nagnali, kakor kako živino. Zopet segnani v neko ograjo. Tam smo čakali, kakor živina na kupce. V omenjeni zanemarjeni zgradbi pa je bil takozvani Emigracio — priselj-niški urad. Tu je bilo odkazano za nekoliko odpočitka, za dobiti nekoliko okrepči-la. Počivali smo kar po tleh, vsak na svoji culi. Dobili smo nekaj hrane, riža in fižola ter črne kave. Tako smo čakali tri dni. Slednjič se zasliši, da bomo šli dalje. Helenica je vsa vesela vzkliknila, no vidiš Greta, sedaj bo konec naše poti. Greta pa se je izrazila ne prav veselo proti Helenici, da /se bo mogla sedaj ločiti od nje. "Zakaj nočeš z nami," je vprašala Helenica. "Ljuba moja, najrajši bi šla z vami/' reče Greti, "toda ta gospodar, ki je prišel po delavce, je odločil, da se že danes odpeljejo z njimi njegovi delavci. Vzel je pa samo 20 družin, med kateri sva midva z bratom. X (Dalje sledi.) > "AMERIKANSKI SLOVENEC KAT. SHOD. V SO. CHICAGO. (Nadaljevanje 1. strani.) lo je vse opisano, kje in kedaj se je to godilo/ Pa kaj naj naštevamo to onim, ki so že zašli od vere predaleč proč. Takim je vge zaman, takim je vse to le sanje in neumnost. In taki ljudje hočejo potem nas imeti za mračnjake? Za dušne reve itd. ? To so prevzetne srake, siti vsega, kar jim zemlja rodi, in zato se dvigajo, kakor megla mamice, žene in otroke, takoj sem take spoznal po imenih, v kateri tabor spadajo v Ameriki. In taki modrijani imajo v Ameriki ta veliko besedo. Vse, pa se pogrezne v tabor brezver-stva.—"Kdor je pa mlačen, ga bom pljunil iz svojih ust'*, govori Gospod. Ne skušajte vise- ____________. ____ ti na plotu, iz katerega mislite kar jim ne trobi v rog je za nič, skakati na dve strani, ker bo je mračnost, starokopitstvo morda Vam neslo. Pač pa se od- * .m,,,, v»uj za itd. Delavce farbajo, da jih]ločite in pridružite na pot, ki sii0 umeti govoriti tudi angleš-bodo odrešili, sami pa so na vodi h pravim ciljem, ako tudi j ko. To mu bo olajšalo stanje in lastne matere pozabili. Jaz pa je težka ta pot, ki vodi do pra- smete me napačno razumeti. Pravilno je, da se izobražujemo, da se pospnemo do zmožnosti tudi tujih jezikov. Pri nas v Ameriki bi moral vsak biti vešč vsaj za silo deželskega jezika. Vsak bi moral vsaj za pravim, da kdor je nehal v cerkev hoditi in nehal verovati, da taki človek ne bo nikdar in ni- >jl v. ■ "iinui hlc^ul --- --- iz gnoja in tudi zginjajo, kakor! . de|al za kor*st svojega bliž-mt*gia. Solnce resnice jih poži-t nJep:a iz srca in dobrega name- , I nn T« J „ t „ ________. , .. ra in vedno požre, pa naj se dvigajo še taki gosti in še šte- vilnejše. Pa nam še tudi ni tre ba hoditi tam v daljni Rim, na. To dela in zamore delati edino človek, kateri veruje da mu bo Bog vrnil v večnosti. Kdor vam govori drugače ta kjer so živi dokazi, trupla na-Jvas vara- ker drugače pač biti šili Aposteljnov in miljoni mu- lie moi[e- cenikov živeli in umrli, poglej-! CenSeni mi rojaki in rojaki-nio, kar v svojo sredo, kjer se nje' ako samo m*lo razmišlje-nahaja tudi danes toliko onih,11™ ° nažemu kat. stališču na-kateri so svoje življenje oblju- šlh odP^dlih nasprotnikov, pobili živeti samo Bogu in za Bo- tem 1e nam lfthko obsoditi. Tam ga. Ako bi taki rodoljubi (ka- so same Puhle fraze, same sa kor se ime vih ciljev. In posebno članstvo KSKJ. delujte v tem duhu povsod, kjerkoli se nahajate med svojimi sobrati ali onimi, ki še niso naši člani. Združuj-mo se v K. S. K. Jednoti, da bomo tudi armadno ojačeni v duhu in v srcu za vero in Boga. Kadar je treba pa tudi v društ-vah in jednoti pokažimo javno, da smo za vzvišeni cilj ka-toličanstva. Naj Vas Bog živi in hvala za posluh." Lepemu govoru je sledilo ga tudi povzdignilo I v očeh Amerikancev. Poleg tega pa je resnica v pregovoru, ki pravi, "kolikor jezikov kedo zna, za toliko mož veljave ima." To si zapomnino in cenimo vse jezike. Toda, svojega materinega opustiti, prezirati, se ga celo sramvati in ga zaničvati, kakor nič vredno stvar, to je nespametno, to je greh zoper narod, to ni \redno izobraženega človeka. Smelo trdim, da človek, kateri zavrže prostovoljno svoj materini jezik, dolgotrajno naudušeno pritrje-jne more pričakovati, da bi nje- vanje- ga ljudje spoštovali, ker je tak Takoj po krasnem govoru izdajica svojih lastnih slari- n um i uuuijuui v Ka- . . r ----> ------' * ------------ ^-----ituajra pvujjii iasimn sian- nujejo), Šii v samo- n:?e.in Prazne obljube. Njihovi,gk predsednika KSKJ. je prišla še v. Tukaj, seveda mislim Must a ne in redovne hiše, kjer je cilji so nit~- Njihove obljube I na oder mala deklica, ki je di, kateri prostovoljno zavrže-toliko visoko učenih človeških ?revara- Vse je sama sanjari- Reklamirala lepo deklamacijo jG svoj jezik, ne pa onih ne- + * i * 1 i t i i* i* * * * + Kampanja za 700 novih naročnikov! ...........— ------ ----—__i____________: . ..................................... Izredna prilika! Izredna kampanja! Izredna prilika! Ponovite svojo naročnino sedaj! Pridobite novega naročnika sedaj! Zakaj pa? Zato, ker sedaj dobite list še za staro ceno $4.00 v,m;™KANSI" SLOVENEC» začnt izhajati z meseeom no-InSSft ^vno Petkrat 1a teden- kar je kot dnevnik. Za 5° tudl v!sja naročnina. Zato je koristno za vsakega na-lotnika, da ponovi in podaljša svojo naročnino še za naprej v tem vsnk n^S-t-C Sta-!? F™ f4'00- Sedaiie Prilika, da poagitira A™lTl mcP 'd0bl fe?tovo vsaJ novega naročnika za Amerikanskega S ovenča, ker zdaj si «a lahko naroči vsak še za staro ceno $4.00. č tatelji in naročniki nepozabite tega! Katoliški Slovenci asritirajte v tem času za nove naročnike! ivesKin j . " ..... .....j".. « I * J bitij, katerega so se za vselej, |ja' se ničesar niso na njihovi predsedniku v pozdrav in srečnih darovala Bogu za blagor svoje- jstrani s žrtvovanjem dokazali (zahvalo ter mu izročila lep šop zgubili ga bližnjega, za izobrazbo na-iin 8 krvj"° z»Pečatili. »jih otrok, za oskrbo bolnikov. % * * * * * _ r________________svežih cvetlic v priznanje, v Kako lahko je nam voditi ta (katerem je bilo ravno toliko le oiroK, z a oskhjo Dolnikov, ..........JV v UU1L1 -----------.v !>i se morda zdramili. Naj bi OJ proti takim nasprotnikom. |Pih rdečih gartrož, kolikor let šli pogledat tudi v naše Sloven- uatra^te se, kadar vam me- |-namreč šteje Mr. Grdina. Ko-pke in druge katoliške cev kvelčejo P°lena P°d noge. Bodite ^aj se Mr. Grdina zahvali prvi v zgodnjih jutrih od 3 in 4 ure naprej, da se uverjeni. kakor sigurno semldeklici, že pride druga deklica otrok, katerih so ga po krivdi razmer ali pa sta riše v. r Da pa nekateri Slovenci radi opuščajo svoj materin jezik, je istina. Kedor izmed vas je bil v starem kraju rojen, br vedel, da so bili časi na slo-ko je vsa j ara nad njim. Ko pa pride soseda! ni hotelo poleči. Na oder jej „Jen mož jaz sam, sem torej n oa .> in 4 ure . -------- ...^ - ■ -- — ^ -------veuei, uu i prepričajo, da |Jaz tukaJ Pred vami, da so mil- in m" zopet deklamira in izro- venski zemlji, tam ni le par starih ženic, ka- 10ni in mili°ni vernih Uudi tu-jči šop svežih cvetlic v imenu Vospoda govorila samo nem-kor oni razlagajo in farbajo !dl danes kateri se ne sranmjejo podpredsednice KSKJ. MrsJško. Še sedaj se sliši v Ljublja- pred Bogom na kolenih o veri j^arie Prisland in društva Kra- nj Slovence, kateri hočeio več veljati kot navadni ljudje, govorijo med seboj nemško. V HRH^ : Postojni smo slučajno leteli na zdrav v njih imenu, ker sami -Slovence, kateri so se hoteli radi zadržkov niso mogli biti postaviti z laščino. dasi ni bile svoje privržence, pač pa bojo videli tam tudi odlične visoko učen pričati, kateri ga vsak dan v : Ijiea. Majnika št. 157. KSKJ.. osebe, kateri ne sra-|Živi veri molijo v Pravemu pre-|katero je naročilo cvetlice, da j pričanju, vedoč, da bo prišel |se zroče i?'* predsedniku v po- nuijejo pokazati versko prepričanje. katerim ni zato, da t vsega plačila in kazni dan. Prosijo pa tudi Bot?a. da bi pri morajo utrujeni v zgodnjem J° pa tuai t>ot?a- da bl P"' n,so mo«n lnU iposteviti z laščino. dasi ni bile jutru pustiti potreben počitek za^esel .tem- ki očitno na-,"^^'- Gl. predsednik se je ,nobenega uzroka zakaj bi jo 1 i ne bilo človeškega žrtvova-l cerkv^. V ^^ ^teviIih' kjer ^ega naroda v Ameriki. |izmed teh< tako i)0Rat jn tako nja, in smelo rečeno: Bilo bi ^ Pfed altarji Pri P odo-1 . Gl. tajnik je nato prečrtal še krasan> da bi človek ^ "gorje" na svetu, (dasiravnol b.f svetmk«v' J kra- P»mo.dr Kraljice Majnika ,svojo govorico ir jo nadomestil zHslenlio?>ri n.-it.in ^ ■7,.},1 smo nash- da Je delav-.^ev. lo/, K. S. K. J. v katere^i |z temi katerim. Pavovo nikih vsaki dan gorelo do 500 Pozdravljali gl. predsednika i je zeIo krasno, a to le dokler je zaslepljenci očitajo veri, da je ona vsega -gorja vzrok. Človek brez vere je največje gorje že sam in njemu je vse samo gorje, ■WW » .y'y X zato pa isce in tsce rešitve, pa . je najti ne more nikjer.) in nazadnjaštvo? Ali je to ži-,vo pričevanje vere do Boga? j To niso bile nevedne ženice, to Mi pa ,ko vidimo to gnusob-.so bili ljudje vseh vrst. Vzemi-no napadanje teh nasprotnikov mo večje cerkve po vseh ir.e- brez podlage, mi iih pomilujemo kot zaslepljene in zapelja- ne l.iudi, kar tudi so. Oni no vsi. ste dnevno vedno polno ljudi, izrabili svobodo življenja v j sv. maš in sv. obhajil in tako največje zlo svoje bodočnosti.!molijo v cerkvah popoldan in Svobodo m znajo rabiti in svo- j zvečer, med temi ljudmi se dohode nikomur ne puste. Siižniibe najvišji uradniki in vodite . so svojih nagonov telesa in du-; Iji naroda. Potem pa nam hoče ah ver lučic in ljudje so molili ob Podatku. Jna pavu Ce g. ga ^^ Boga. Ali je to samo bedarija Na « Je nastopilo pev. dru- traka in hoče veljati za oav* stvo Zarja- in zapelo pesem se $ireta osmei| Lepa naša domovina ' j Nikjer pa ni toliko ,rak. ka. Zatem je bil pozvan k bese- i.«,, i » • t^ u • j- L 1x01 ravno pri nas v Ameriki, d, Duhovn, vodja K. S. K. J..!,,eko| spm ž(l ,ed ho,em Ke:. J J. Oman, katerega je mo prav razumcte. občinstvo burno pozdravilo.' . : s n o. • o . 1 , Glavni jezfk na btne Snmovi A j ego v govor se le "-lasil • - - J ^ n ■ J farmi .ic angleški. Vsak kateri Slovenci moramo gojiti ®voj služi svoj kruh l»i ga mo- zik tudi v Ameriki. biti za silo vešč. Potrebuje "Gospod predsednik in ce* povsod, pri delu, pri t' go-njeni prijatelji! vanju, na socialnem, krfkor na Dovolite, da začnem svoj go-, političnem polju. Pred vsem vor z malo pripovedko. Na pra- Pa j° dolžnost starišev, da skr- stih : Našli bomo, da je v vsaki cerkvi od 1 ure do pol dvanaj ...... „ . . i . , ■ ....... ,vux z, inaio 'JiipovcaKo. i\a pra- J*- siaribev, aa sk r- lia življenje more. Nic nimajo, jo neke vrste tudi nizki ljudje Lu ^otove hiše je ležal velik |Wjo. Ha se njih otroci priučijo od tega in vendar se zato zeno.j v Chicagi m Milwaukee bese- pes — Bulldog — in slastno I Postne čiste angleščine. Naši Ni resa r tudi nimajo od tega diciti o verskem nazadnjaštvu. glodal kost. Na verandi sosed- otroci morajo stati v vsen na en "7r>tn (') 11 hnirn en-n+n ' __i. l . . ... ne hiše pa sta sedela oče in mali sinček, katerega je hotel oče isti stopinji, kakor otroci angleških starišev. Vendar z vsem tem ni rečeno in po pravici rečeno ne more biti. da bi pričakovati, in vendar se zato,© uboge sirote! Vsaka še tako fako srašansko dero. Ali tojničeva zgaga, se lahko zaganja „ MIIWKf nau?rega Je nore| ^ bedarija in neumnost? Ali za-j v svetinje. Otrok lahko požge na vsak način narediti za uče- m o rej o potem taki ljudje nam,vas s žveplenko, ubije steklo s'njaka. Učila sta se računstva — ne more on nekaj očitati, ako mi skušamo | kladivom, in "naprednjaki"; Dečko ni mogel »apopasti od- morali na drugi strani zane-po veri živeti ? Ah zamoremo |tudi lahko zabavljajo črez ve- števanja. Da bi mu tem bolj ži- m ar jati svoj materini jezik. Ot-! , kaj radi tega zgubiti ali za- ro m katoličane. Uprašanje pa ;VO predstavil vso zadevo, očelrok se čisto lahko privadi obeh! ~ """ " "" le' kje .JG njlh Podlaga? Kaj pokaže na psa in pravi: "Vidiš ijezikov tako, da bo s Slovencr pa imajo za dokaz, da vere ni ? jtam pesa, ki gloda kost ?" |Slovenec, z Angleži pa kakor Cenjeni Imamo na eni in na ,"Da" odgovori sinko. "No to- Anglež. Da je to resnica, nam drugi strani odprto pot. Svo-jraj, če bi jaz vzel pesu kostjkažejo živi zgledi. Leta 190C>.| - , - - JOld1ni Kar nam drago j koliko jih še ostane?" Sinko Je v St. John's University, iz- vendar imajo za svojo podla-jlahko storimo. Dve poti nemo- prestrašen pogleda očeta ter med stoterih angleških in dru-; fo_ Biti brez vere in mveti brpz 1'emo hoditi na pnL-mf , ... »i , , , 0, gih dijakov*, odnesel Slovenec zlato medaljo kot najboljši go-' vornik v angleščini, dasi je bil zmožen slovenščine obenem.' Kedor torej pravi, da je potre-' ba opustiti svoj materini jezik m muditi? In ali smo mi radi tega v resnici, kje za narodom od zadej ? Naj bi naši ta "napredni" na takale uprašanje dali jedernat in pravi odgovor, kaj . i . ^cBuaseii potfieaa oc< go. Biti brez vere 111 živeti brez jrerao hoditi na enkrat, ločiti se zakriči "Ti gotovo ne'" vere je lahko, vsaj dokler sej moramo od ene na drugo, izja-! Tako je z namrin z vsakem ne pokažejo v hiši ali družini viti se moramo za eno ali dru- narodom. Vzemi mu njegov je- razne težave, posledice, ki jas- go, kakor se je izjavil tu neki zik in izgubljen ie narod Slo no kriče in govore, da se tam | rojak pred nekaj meseci, le venci v Ameriki bomo, ako bo živi brez vere in Boga. O tem^al da ze sedaj v pozni staro- šlo tako naprej, zapravili ne;ua opustiti svoj materini jezik imamo katoličan je veliko doka-j sti rekoč: "Veseli me da sernjsamo svoj materini jezik, od'in se ga ogibati, ako se hoče zov iz nasprot. tabora. ,se otrese 1 verskega jarma" katerega lepšega ni, marveč | navadit« pravilne angleščine, Naj poseženi še malo nazaj |Ko bi mož še malo počakal bi jtudi ^našo*iidi^duainost, '"naš |se moti in7rdi likajT^r nTres. j islil, tako pa gajki-epki slovenski značaj, našo Kakor je človek lahko vešč an-1 i r> vrl «j I, ^ ' , . . ___ na ona razpotja, ki so se priče- se morda premislil la pri tisti domači cerkviei, j obžalujemo, morda ga bo Se zgodovino in vse. Vse to bo po-kjer je sin izgubil mater in oče- milost in pamet srečala. Na ta- žrlo morje angležstva, a o ta, mož svojo ženo in otroke, ka pota se pa mi ne*bomo odlo- Slovencih v Ameriki bo črhnil Najbolj živ dokaz so nam take ičiii. Mi imamo boljše upanje '!e tupatam kak bolj natančni spričevala, katerih ni malo. jm boljše obljube, kakor jih nam j zgodovinar še. Kar pa bo naj-Kakor hitro se je sin ločil od^amorejo dati oni v katerih ta- žalostneje še pri tem bo to. da cerkve, v katero ga je naučila j bor je šel ta mož. Zato bomo si bomo svoje prerane narodne hoditi njegova mati tako hitro ™ i ostali na poti, ki vodi do j smrti krivi po veliki meri iii * * j ............. .....- . - - — - i""" « " yuiiivi men sami. se j*> tak sin, te hčere, katere se (Vzvišenega cilja srečne več-j Naša nova domovina, Amerika, žo tudi take ločile tudi od lju-|nosti. ,nas ne preganja. Ona spoštuje bežni in spoštovanja do svoje; Tako ste vodili dve poti pred pas dokler smo pošteni držav-matere, najraje je tudi pozabil na ženo in otroke, na vse, kar .............7 _____ meni, da je ena pot za vse, ta ga je prej kot katoličana veza- se vara. Kdor meni, da zamore la ljubezen in dolžnost. Zato jzadovoljti vse, ta se tudi vara. imam številno dokazov na ro- Vsakdo se mora odločiti, kana kah, tako sem že v tretjič vida spada. Ali bo pripadal iju-v domovini poslušal žalostna ^dem, kateri priznavajo vzviše-pritoževanja kako so pustili nost sv. vere katoličanka, ali nami in bodo za nami. Kdor;ljani, četudi medsebojno obču- jemo v jeziku, katerega ona ne ume. Morebiti bo rekel kedo, da pritiravam, če rečem, da imajo Slovenci v celoti neko sla gleščine in nemščine—takih ljudi imamo po Združenih državah na tisoče—prav tako je mogoče biti vešč slovenskega1 in angleškega jezika ob enem. Še slabši za naš pristni ma-! terin jezik je pa nesmiseljno in! grdo umešavane tujih besed. Tukaj grešijo posebno ameiiš-j ki slovenski stariši. Komaj se u-j stanovijo v Ameriki, že začnejo: posnemati srako. Pet let pozne-' je jih človek več ne pozna. Lepe slovenske besede so po zamenjali za slabo izgovorjene in mre varjene angleške, če bi jim :kedo pravil, da "Firštov peden- bost, katera jih nagiba k lne-|tar na ganku gvant klopfa" bij marnosti svojega jezika . Ne-j se smejali in mogoče zgražali s nad njim. Ko pa pride soseda! | in pripoveduje, koliko "bo; darjov ima na komarju v tem ta velikem hauzu na front rum na opštes*' ji pa niti na misel ne pride, da je dva jezika na' enkrat strašno obdelala. Se danes me smeh zažene, ko se spomnim, kako je pred nekaj leti priletel k mami deček in pravil, da ga je "hors kiknu." ! | Taka mešanca se danes rabi, splošno med ameriškimi Slovenci. Otroci poberejo in bodo' pozneje govorili tak hotenton-: ski jezik, ali pa se ga bodo sramvaje ognili in zapustili. Dragi Slovenci, začnimo poleg druvrih akcij, katere smo že začeli za zboljšanje naših razmer, ali pa jih mislimo začeti, začnimo tudi očiščevanje našega jezika tujih besedi. Ni šc prepozno. Se bi se dalo in to; na tak način: !. Vsi slovenski j otroci "nor?jo v slovenske šole,! kjer se bodo učili poleg pristne! in dobre angleščine vsaj za silo tudi slovenskega, to je materinega jezika. Skušnja me uči. da so otroci, kateri pohajajo v slovenske farne šole veliko bolj zmožni slovenskega, kakor pa oni iz public šol. V last-: ni fari imamo blizu Ton otroki v naši šoli. Iman o na jih tudi; nekaj nad 500 v miblic šolah. k<*r so predaleč od cerkve. Ti zadnji se splošno kar sramuje-i jo slovensko spregovoriti v mo-j ji navzočnosti, ker so vajeni pred učiteljicami rabiti le an-j gleščino. Niso pa prav nič bolj vešči angleščine, kakor pa oni j iz domače šole. Otroci v farni šoli se morajo j učiti istih predmetov, kakor pa otroci v javni ^oli. Zato pa ni moč preveč posvetiti slovenskemu jeziku. Ali že z petjem, z igrami, z molitvijo se učijo materinega jezika. Poieg tega se naučijo tudi iz slovenskih knjig nekaj. Katoliška slovenska šola^ je steber, ki bo držal poleg Drave krščanske izobrazbe, tudi naš krasni slovenski jezik pri življenju. Ta steber pa morajo stariši krepiti, obzidavati. s tem. da rabijo tudi doma pristno in krasno slov. govorico. Nikar ne umeševati tujih besedi. Ce se že hočete postaviti z novim jezikom, katerega ste se privadli ali postali zmožni, storite to s tem, da tu pa tam govorite z otroci a vselej angleško, kadar angleško, slovensko pa kadar slovensko. Le tiste mešanice nikar, ki ni ne eno ne drugo. Pustite tiste "hauze", opštese, frontrume, šape, bojse in vse druge take čudne reči pri miru. Ako pa bomo šli tako naprej, potem tudi ni nobenega "samva-gana," da bi nas obdržal na pravem štritu. Šli bomo down hill, dokler .ne bo ves naš vaj-gen zbrokan in kšihta našega naroda bo obtičala v diču pozabljivosti." Duhovni vodja KSKJ. je bi! večkrat v svojem govoru prekinjen z burnim ploskanjem. Ob koncu govora, pa ploskanje ni hotelo poleči. Na oder je stopil mali fantek ter dekiami-ral lepo deklamacijo Duhovnemu vodju v pozdrav ter mu izročil lep šopek cvetljic, v znak priznanja. (Dalje sledi.) Svoj lastni oče. Kako lahko postaneš svoj lastni stari oče, razlaga C. J. Liebenberg v nekem angleškem listu. "Poročil sem se z vdovo, ki je imela hčer", piše. "Moj oče, ki je bil vdovec, nas ie večkrat obiskal, se zaljubil v mojo pastorko in jo vzel za ženo. Tako je postal moj oče moi zet in moia pastorka moja mačeha. Kmalu nato sem dobil sina, ki je obenem svak mojega očeta in moj stric, ker je brat moje mačehe. Ne dosti te*?a : Žena mojega očeta je porodila sina; ta je moj brat (po očetu) in moj vnuk. ker je sin moje pastorke. Moja žena ie moja stara mati. ker je mati moje mačehe. Mož moje stare matere je moj stari oče; ker sem JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuj*-točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize goste. njen mož jaz sam, sem svoj stari oče." Nobena ženska naj se ne jezi, ako jo mož več ne ljubi, da jo le manj ne. * $ s Človek, ki gleda po težavah, do dobil namesto ene dvojne. Stanovanje se odda s 7. sobami. Za pojasnila se oglasite pri Frank Zibert-u — 1808 W. 22. PL Chicago, 111. s. č. p. EDEN ali DVA poštena Slovenca dobita sobo s kopelno, lahko tudi hrano. — Naslov pove upravništvo tega Jista. t. s. č. p. za The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C E. WILSON, predted. VPRAŠAJTE VAŠEGA SOSEDA Sigurna banka za Vaše prihranke. Ako je imel že kedaj opravka, ali če je žc 3liša! kedaj o Kaspar American State Banki, njegov odgovor bo "da"! V tej banki ima večina našega slovenskega naroda svoje prihranke, ali pa imajo posojeni denar na njih novih domovih, kupijene nase prve hipoteke ali hipt&eč-ne bonde, zavarujejo poslopja proti cgnju, pošiljajo denar v stari kraj in ku-pujeno š if karte potom našega posredovanja. Vsi, kateri so se obrnili na nas v bodisi kakršnemkoli bančnem poslu, so bili zadovoljni in tako boste tudi Vi. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., vogel 19. ceste Chicago - - Illinois. Bančna trdnjava Jugoslovanov v ......^ .......- as 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Gladiatorji Zgodovinski roman is leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. "Živijo Rufus, Lutorij, Eumolpus!" je hrupno kričal. "Odlični mečevalci in vztrajni pivci!; Ej, stari Hirpin, ali ne vidim tvojih širokih pleč tamle v gneči? In Hipija je tudi tukaj, kralj arene! — Dobrodošel vsakteri izmed vas! Večerja je pripravljena in vino se hladi tamle med cvetjem! — Še enkrat, dobrodošli !" Osupli vsled nenavadnega sijaja in razkošja, ki so ga srečavale njihove oči, kamorkoli so pogledali, niso gladiatorji odzdravljali s preveliko zaupljivostjo in živahnostjo. Rufus je drgal Lutorija s komolcem, češ, naj on odgovori s primerno vljudnostjo, Lutorij pa je v navadni skromnosti dal znamenje naprej . Eumolpu iz Rave ne, sršastemu človeku s krivimi nogami, obilnimi mišicami in oglatim, o-durnim licem. Plašno je gledal nerodni borec krog sebe in najrajši bi se bil obrnil in se pobral iz nevajene okolice. V tem pa se je Hipija preril skozi tovariše in rešil položaj. Eumolpus pa se je nezadovoljen izmuznil v ozadje. Placid je plosknil v roke, — aziatski običaj, ki so ga Rimljani prevzeli v svoje razkošne domove — dva ali trije sužnji so prihiteli na njegov klic. S poštljivim začudenjem so gledali gladiatorji njihovo bogato obleko in njihove lepo vzraščene postave —. "Ponudite vina našim prijateljem! Par besed" — se je obrnil spet k svojim- gostom — "moram govoriti z vašim poveljnikom, nato pa koj sedemo k večerji!" Pri teh besedah je povedel tribun Hipijo na stran. Sklenil je, da mu bo v teh nevarnih trenutkih rajši vse zaupal in se zanesel na vestno in neomahljivo zvestobo, ki so se je ti ljudje držali v svojih pogodbah, "Niti trenutka ne smemo izgubiti!" je začel poln skrbi, ko sta prišla s Hipijo dovolj daleč v stran od tovarišev. "Zgodilo se je nekaj, s čimer nismo računali. — Ali misliš, da naju slišijo—?" Hipija se je malomarno ozrl po svoji četi. "Pri vinu so! Ne boj se! To jih bo zamotilo do večerje!" "Dobro! — Pomisli, Hipija! Suženj je pobegnil! Takoj moramo napasti palačo!" "Vem!" je odgovoril Hipija mirno. "Toda Germani menjajo straže ob tem času, moji ljudje še niso pripravljeni in tudi tema še ni dovolj za napad!»' "Ti veš —?'* je ponavljal Placid, bolj zdra-žen ko začuden nad hladnokrvnostjo svojega zaveznika. "Ti veš — in niti nisi pospešil svojih priprav? Ali tudi veš, da ima tisti slam-natolasi barbar tvoje in moje življenje in življenje vseh tvojih tovarišev v svoji roki —? Ali veš, da se bo cezar kakor ranjen merjasec obrnil proti nam, če zasumi le najmanjšo senco nevarnosti? Ali veš, da nobeden izmed nas morebiti ne bo živel niti tako dolgo, da bi sedel k večerji, ki je tamle pripravljena? Iz česa pa si. človek, da mi tako mirno in hladno gledaš v lice, ko vendar med tem že smrt grabi za našimi vratovi —V9 "Jaz lahko samega sebe pograbim za vrat!" je dejal Hirpin z neomahljivo ravnodušnosU jo. "Nisem vajen, da bi se bal nevarnosti, 'dokler je ne vidim. — Da je pobegnil barbar, to sem videl z lastnim očmi. Jaz sam sem ga a izpustil pred desetimi minutami, tamle zunaj, kakih sto korakov od tvojih vrat." Tribun je dvignil obrvi v neprikritem začudenju. "Torej še ni dospel v palačo!" je vzkliknil, bolj zase ko za tovariša. "Gotovo, da še ni dospel v palačo!" je odgovoril Hipija mimo. "Saj ti pravim, da sem ga še le pred kratkim videl tule. In celo v prav prijetni družbi!" je pridjal in se nasmehnil. Iznenadenje je za trenutek popolnoma razorožilo tribuna. Izgubil je oblast nad samim seboj. "Z Valerijo —?" mu je ušlo. Pa komaj je izgovoril to ime, že je obžaloval svojo naglico. Borbni mojster je nevoljno naježil obrvi. Dvignil je glavo in njegov glas je bil resnoben in strog, ko mu je odgovoril: "Videl sem tudi gospo Valerijo pred eno uro. Ni bilo sužnjev pri njej, razen njenih domačih ljudi.'* Jeza, radovednost, negotovost, ljubosumje, sto nasprotujočih si čuvstev se je borilo v tri-bunovi duši. — Kaj ima ta ponosni gladiator opraviti v Valerijini hiši? In, — ali se morebiti Valerija sploh ne briga za sužnja? Kaj je torej vobče nameravala ? Opazil je tudi izpremembo na Hipiji, ko je izgovoril ime dražestne in nestalne dame. Ni bilo nemogoče, da je morebiti gojil nežna čuv-stva do svoje učenke —. Sodeč ljudi po svoji lastni pokvarjeni in zlobni naravi in dobro vedoč, kako naklonjene so bile rimske dame svojim učiteljem v mečevanju in rokoborbi, se tribun nikakor ni obotavljal, si narediti lastno sodbo o teh nežnih čuvstvih in njihovih uspehih —. Zasovražil je Hipijo, in to tembolj, ker bi utegnil bližajoči se dogodki prinesti ugodno priliko, da bi se mogel iznebiti neprijetnega tekmeca. Marsikateri pogumni poveljnik je že padel, zadet v hrbet od svojih lastnih ljudi. In kdo bo preiskoval, kako in zakaj je našel zarotnik svojo smrt pri napadu na palačo Cezarjevo! Pri teh izdajalskih mislih pa je prijel svojega nasprotnika prijazno za roko in se mu je nasmejal. "Ti si doma v zasebnih sobah vseh rimskih gospa, tako se mi zdi, — ti, bojeviti Apolon !'* mu je rekel. "Ampak zares, sedajle ni čas za take malenkosti! Naš nocojšnji posel mora biti opravljen brez odloga. — Ako je prišel moj suženj do palače Cezarjeve, moramo iz-premeniti ves naš načrt. Želel bi si, da bi ga bil sunil med rebra in mrtvega ali živega pripeljal semkaj!" "Ne bo nas motil!" je dejal Hipija hladno. "Moja beseda na to, tribun, za trenutek je dobro preskrbljen!" "Kaj hočeš s tem reči —?" je vprašal Placid in peklensko veselje se je zabliskalo v njegovem prepadlem obrazu. "Ali si si zagotovil njegov molk s kovino, ki z njo znaš tako radodarno gospodariti —? Zlato kupi molk le za trenutek, jeklo pa ga zagotovi za vedno!" "Ne. tribun!" je odgovoril Hipija in se prostodušno nasmejal. "Predolgo že se skrivava po temi! — Povedal ti bom vso resnico! Tisti tvoj mladi orjak je za sedaj na varnem. Videl sem ga oditi z bledoličnim dekletom, v črno oblečenim, obljubil je, da jo bo spremljal do Tibera. — Bodi miren, nocoj ne bo mislil na nič drugega! Široka pleča ima, pa mah se ga še drži pod nosom! In možu mora osiveti brada, preden pusti takole lepo, mlado deklino in gre butat s svojo glavo ob zid — in če bi bil tudi zid cesarske palače —. Ne, tribunr za nocoj je na varnem, ti povem! Vsaj za dvanajst ur, če ne za več!" 'Z bledoličnim dekletom V9 je ponavljal Placid, ki je še vedno mislil na Valerijo. "Kaj in kedo je bila ? Ali si jo spoznal 7 Ali si govoril z njo?'* "Moji ljudje so mi pravili čudno zgodbo o nekem vozu z belim konji, ki se je prevrnil na ulici, in o nekem dekletu, zavitim in zvezanim, ki so jo potegnili iz voza in za katero so se skoraj sporekli. Zares, da ne bi bili najeti za nocojšnjo noč in da ne bi bili prisegli, ti bi bil doživel v tem tvojem portiku par ljubeznivih pretepov! Kajti med svojimi ljudmi imam dva ali tri, ki so izredno hitro pri ro-ki s svojimi meči, kakor krojač s škarjami_. ZA DRUŠTVA podporna ter iti. stav- Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, itampil je in druge potrebščine naročite pri AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete poirrebnilca se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 sli 455«. imTTQ STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe ljam na dom. Prevažam polnitve ob Času selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefona I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. R. "PAWLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. Se priporoča slovenskemu ob činstvu v naklonjenost! JOLIET, ILL. PRIPOROČAM SE • rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, Ely, Minn. (č) LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. , d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja ie ne lcupupe naj to storH PoMičite na^ele-fon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaza premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. J Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI MESAR 1912 W. 22nd STR., CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. J [PISANO PO LIE ^--J. M. Trunk, f- Tudi Enakopravnosti je zašlo za nohte, da jaz grozim s peklom in hudičem. Ferdahta-no se ga morajo bati, da jim samo spomin na "te stvari'* pretrese vse kosti. Seve bo strah umeven, ako se pomisli, da gospoda pripozna zlodeju božansko dostojanstvo, krščanstvo tako daleč nikoli ne bo avanzi-Hralo. Menda bo pa zopet tega "boga*' kmalu konec. Ako ga bo konec, ga tudi ni, naj bo že samo zlodej, ali nekak "bog." Čemu govoriti o žuganju, Ako ni hudiča, in če ga ni, potem starokopitni cerkvenjaki ne bodo dosti opravili s "par-kelnom." Ako pa se smatra za žuganje že to, da kdo v pekel in hudiča veruje, potem gospodi ni pomoči. * # * Naše jesenske novosti so pripravljene za Vas, da si jih ogledate. Nove Obleke z dvojnimi hlačami — novi površniki in zimske suknje Za moške in dečke. V zalogi vse velikosti za debele in suhe. POSEBNE VREDNOSTI $25 $30 $35 Poleg teh se veliko drugih na izbero. Hart, Schaffner & Mars obleke od $40 naprej. 1 Mr. John Gorjanc opisuje v 'Enakopravnosti doživljaje v ruski komuni. Pravi, da se drži resnice. Ako je tako, potem je to prav zanimiv dokaz, kako izgledajo stvari v življenju, v praksi, ki se zelo lepo podajo v —teoriji. Znani A. Brisbane omenja, da so nemški socialisti (niso bili samo socialisti) skozi ko obdelavah Danes je takih "špekulantov na stotine; ovijajo se radi v znanstvene plašče ter govorijo o eonih, elektronih in operirajo s centiljoni, pa vozijo svoj materialistični voz že po tisočletja starih potih. Na prekucavanju stanic in atomskih sistemov naj bi slonelo v Človeku tako raznovrstno duševno življenje? Biljoni atomov ali elektronov naj bi bili izvor enotne zavesti — jaz — vsake misli, sodbe, sklepa?? Materija, ki se prekucava, raste, spreminja, naj bi bila isto, kakor duševni procesi, ki s kakim razširjevanjem, spremembo nimajo prav ničesar opraviti ? Gola materija naj bi proizvajala nematerielne ideje, se dvigala do uzorov, idealov, za katero snov, materia po svoji naravi nikakor ni pripravna?? Ne, ne, Mr. Molek, pravite, ne vemo in ne veva. Mnogokaj jaz ne vem. Vi morda večkaj, a ni ravno skromnost, ko bi rekla, da ne veva, da je zgrešena t špekulacija, če se trdi, da je materija duh. Naj me smatra kdo tudi za človeka, "ki baje vse ve," a jaz trdim z vsem poudarkom, da vem, da materia i [l I M. H. JELINEK, lastnik VOGAL BLUE ISLAND AVE. & 18 CESTA Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. 40 let vzgojevali nemško ljud- ni duh ni materia, da ima člo-stvo, da ne kaže posebnega na- vek poleg elektronov v možga-vdušenja za komunistične ide- nih tudi od možganov popolno-je in ne razdira. Komunisti, tu- ma ločenega duha, ki sicer dedi slovenski, jih hudo zmirjajo; la po možganih, a nikakor ni s social patrioti, a, kakor isti j istoveten z možgani. Vi pa špe-jBrisbane omenja, je prišel ba-j kulirajte, kakor Vam drago, je iz Moskve ukaz, naj sovjet-j Še ena od Brisbana. Mrs. He-ske oblasti v Berolinu nastopa- len Gardner je v oporoki dala jo bolj v rokavicah. Tudi do-; svoje možgane Cornell univer-kaz o praksi in teoriji. zi, da jih tam preštudirajo. Med drugim pravi A. Brisbane: Kako je? J. Gorjanc pripo- "But mere size in brain veduje, da bi morala komuna, means little. Articular develop-jv kateri je živel, plačati nad ment of ONE gram in a brain j5000 rubljev davka, pa ni bilo; of 1,150 grams might mean the denarja. Banka v Kijevu bi difference between greatness j bila posodila denar za — 25 rc. and nothingness. It's the qual-,To so slabe razmere. V Del. >*y in your, brain, and the use ( Slov. pa pripoveduje neki F. y°u make of it, that counts." j Celinič, da je bilo v Rusiji vse Možgane je treba rabiti, that zastonj, vožnja po železnici, counts, kako jih kdo rabi. Pa stanovanje, hrana, gledališče, kako naj bi kdo mogel možga-vse toraj — krasno. Kako mo- ne rabiti, ako bi bil duh isto z ra biti ? Morda je na obeh po- možgani ? ? Ako ^e morejo ročilih nekaj resnice. Upraša-! možgani rabiti, potem mora l nje je samo, kako dolgo bo tam P°le£ možganov biti v človeku vse zastonj ? Kakor sem že en- nf kaJ> P° čem on možgane ra-krat omenil, so se boljševiki bi' in to J*e dllh* duša* nekaj od ' vsedli k obloženi mizi, ki pa bo možganov popolnoma različnega. To se doseže po — špekulaciji, in prav nič ni na mestu, ako bi se reklo: ne vem, ne vemo. C. D arrow je preveč prešel g. Moleku v kosti. * * * Bušterhaca, Mr. Molek, ali ne priča to zoper vašo špekulacijo, da je materia um in um materia! ? Poglejte na dopis F. Erlaha iz Gary, Ind., na 3. strani. Možakar pravi na koncu, enkrat prazna. Čakati je treba. * * * Slovenci smo grobi v izrazih, sem rekel. Mr. Molek hitro prime, pa trdi, da je "Pisano po-lje'9 najsijajnejša priča. Seve, ako mora kdo gnoj, s katerim ga drugi ometavajo, odkidava-ti, potem ne bo manjkalo smradu, kakor jasno dokazuje stvar z "balončkom." Gospodje so včasih zelo nežne naravi in vi hajo nosove pri najmanjši stva-l