Leto III., štev. 152. V Celjts, sobota due 3f. decembra 1921. Poätnina plafona v sotovini. ¦^I^^^^^Hj^^L iH^^^B9 ^^^^^^^r ^^^^^^^^k ^^^^^^^A ^^^^^^^M ^^^^^^^^^^^^^Hft ^^^^^^^F ^^^^^^^^Ik ^^B^^K ^^^1^^^ ^^I^^^B ¦ ^^^fl^Hw' ^RS^bM^^BhBh -;«jiie csiüiclüO '4S D, niesetno 4 D. — Cglusi za vsak nur. Line stolpcfl 40 para. Rekiawa med tckstom, osmrtnice in .etvote 50 para — Posamezna števllka stane 50 par - 2 K. s Izltaja vsak toreK, četrtek in soboto. II UreÄiiisttfCi Sii'ossiritjjerj^va ui. yt. 1,1. r.atfufr. T./iefu:i ü>*. 53- Upravnlštvo Strossmojerjcva ul. St. 1. pritličje. Telefon St. o"5 RaCuii kr. poštnega cekovneqa urada St. 10.066. 5p?čdo id vne svoje some^cauuü. ki Pohorje splon Pozoajo. 2al, da ie lo bridka resnica, ki glas- üo potrjute uaše ozko in skrornno obzoi- ie, ki v prcmnogo slučajih nc- sega daleč nad uajbUžjo okolkjo našega lepega me- steca. j ,r : ;* v . •<-¦.•¦¦ .j ii ^ato pa buino cvetc «ostilniSka kri- tika, ter dornJäJiüa, ki rodi rts nepreko- sljivc junake. Z bližnjih kričkov ceijskih sniy vec- krat opazovali temne gozdovc širokej?a Poboria. Ko smo pa stopili na viSjo ra^glecl- no toutko ter .«* sWklom to veličastno ma- tfvno gorovie prt^tedali, videii smo pol- 31« krasot, ki so pač vredne, da jih bHžje spoÄuamo. Pohorje je kraj prijetnih, lahkih iz- Jetov, ier so nJega nauepše točkc do- stopne vsakemu otroku, Pohorje ie kraj, kjer &e bo^o razvtta najpriietne^a letoviifca in zdravili^a i iz in i.(Midon in uiovda cclo zalnevak;, ua se niisc Cete uniaknejo z o.baii Oal- inaeije, in pravico, da Italija izkrea svoje čete in se tako kaznnje .Jii.^'oslavii:'. Tii- di temn hi se ne eudili. \/. vsega sledi. da provokucija La- jiov ni bila slneajna. ainpak preraeuna- na. Cini bi se bile v spor zaplele nttšo cc- to v ^ibenikii. bil bi dan povod za it:ii; jaiisko ok upacijo Dalmaeijc. Slvar dobi\a se povseni dni;;,o lice, ;iko venio. da so fašisti v Kvanieni, na Keki in Sn.šakn, pripravljali za tc cini po- .uromc nasega prebivalstva in da so pro- bivalci Reke in Snšaka iz strahii vrvd novo »banoloinejsko noejo« že be/ali odtain. Kdor vo, da se fašizem iw voisk.i. v Italiji spopolnjujeta in da dmxa nasto- ;;a lain, kjer za fašizein ni pricakovati u- spehov. kdor ve. da ie italijanska mor- nariea polna fašistovskega dulia, kar se je pokazalo za easa 1> Annunzijeve akei- je na Kvanieni, ho jirepriean, da je šibe- niški incident lo Ölen v veri^i itaüjanskfh lašistovskili zloeinov. Zeio verjetno pa je tiuli, da-so st^- Üjani potrebovali ta incident, da niorejo pred ncpoiieeno javnostjo opravičiti ka- ko svoje novo lopovstvo v Istri, Trstn aii (Jorici. Morda se stoji kje link na* Narodni doni. ki inia postati žrlev fašiz- ina. M<;rda boniu že te cini citaii. da je postal zopet eden prah in pepel koi žriev italijanske knliiire. Za to pa potrebuie lasizein opravicbo, in šibeniški incident, pobarvan z italijansko barvo, nui bo ilo- brodošel povod za »maščcvanje--. odni doini. puslodnje irdujnv'c ; : suznjenili bratov, inilijoni narod- nih prihrankov, zatoči§ča našega dela v neodrešeni zemlji <— morajo.izginiti. No- vih graditi ne morerno. fzguba ie vsled tega dvoina. Drznost je italijanska provokacija v Sibeniku, drznost in podlost so zahte- ve conte Manzonija. Hvala bogu je naSa vlada pokazala vsaj toliko odporne siFe. da n\ takoj padla na kolena, am pak je sklenila izvršiti preiskavo. Naj se dože- nejo dejstva in poteni naj se postopa. A- ko bi hotela bhi italijanska diploinacija lojalna, bi morala tudi ona zahtevati pre- iskavo, predno je stavila svoje ultimate in bruhala ,?rožnje. Ako kedaj. jc danes naša dolžost, da se zavaruje varnost In cast naScga naroda, da se ne pusti ogro- Žati njegove svobodc v njcgovi lastni dr- zavi vsakemu poljubnemu laskemu fa- sistu niti — celi Italiji. Konec mora biti enkrat za vselej nc- prestanini incickntom ob ilalmatinski o- rn ¦!¦!! ii inn i mi 11 nn«nnMi»iwiiiiiui»iiii»i *m ¦mhii — M—¦ naše pokrajine. Pohorje je končno najideainejsi d- dorado za gojiielje zdravega zhnskegci športa. ki je pri nas še v povojib. ki so bo pa, kot drngod. gotov-o tudi pri nas ri enih bolj, pri dnij>ili manj, pri tretjih izklju- eiio postranska stvar. Brez teg.a pred- pogoja v leh politieuih strujah sploh- n! podkii-vo za politieno delo. C.e se ui po- srečiio iiezadovolj.stva vzbudiii in utr- ditr v uincžici. Sinatra organizacija. da delo no naprodiijo, Ce se je na grajanih razmerali kaj izpreiiienilo, inia to Je v toliko vrednost, \- kolikor se da trditi. da je to uspeh dobro organiziranvga pro- letarijata zoper izkoriščevalce. Co se nc da tako i/rabiti. je prijetneiše voditc- Ijeiu, da bi zboljšanja sploh ne bilo, kaiti sieer je kvocijeut nezadovoljst\a v ne- varuosti, da sc zmanjša.-. in straiika v o- pasnosti, da njen ugled pade. Takšeii je bil soeijalizem zmiraj in takšen je pov- sod vo svetu. Ni moia stvar, odrekati inn /aiu'JL .ieüa upraviceiiüSt. \ ko delovanje skriva Kotov« ke neviirnosti za splošno blagostanie velikili, srednjih in tudi nialili. xiasii nia- lili, ]>a tudi celote vseh. Oniiii. katorim je prcd očnii tispeli eelote in vseh, mora biti program, da preventivno, v naprej odvraeajo zlo, da neodvrnljivo zlo manjsajo in blažijo, zla- stf da razuoloženje, nezadovoJjstvo Iz- podbijajo in ga izpodrivajo z odlocnostfo malega človeka. da se dvisne. da }i pod- ieten, da je produktiven. Socijalna poli- tika, ki zasleduje te cilje, je prizadetim mjiožicam priietna, niih voditeliem pa /atalna. Vlade in vladajoče uesocijalističiie stranke vodijo socijalno politiko bodisi iz oportunitete ali iz prepričanja, all jo pa niTziio, če jim je predraga. ter jo na- nieSčajo s strogostjo zoper organizacije uezadovoljstva. Jaz sem odklanjal zad- njc sta-lišče, izvzemši mo jo solidarnost s protikomunistično obrambo, cenil pa ker je znano izborna gostoljubnost rodo- Ijubne Mravljakove hiše po naporni In sila vroči poti žeio in glad do dobra ute- Šila. Kot blisk preleti lepote vajeno oko p-estro okolico ter se vsak hip ustavlja pri točkah, ki jih ni moči prezreti. V o- zadju diliajo čist in zdrav zrak tihi in vc- čno zeleni gozdovi Velikc in Male Kape. Vrhovi so soli: sočnati pašniki pokrivajo prav gosto ta del, kjer stoic smrcke m hoje Ie posamič. V zimi in snegu kot v letu pestro- krasna slika. Iz gor veje v najhujši vro- Jini hladcn in močan zrak. Pred nami je razprostrta kot na karti cela naša severna državna in na- rodnostna meja od koroške mejc do Sv. Duha na Ostrem Vrhu. Kokošnjak, Per- nice, Sopota, Radl nad Marenbergom. okolica Kaplje, Sv. Dull,'— nam vsem dobro znana imena iz težkih časov na- rodnih bo.iev. Po vseh teh krajih ie do preobrata nevzdržno prodiral uemški val v Dravsko dolino in dalje proti jugu. Polno spominov, polno bojev, hvala Bo- gu. da niso bili z-astonj. Pohorci so kremeniti značaji — pra- .seni poii\-i)u u^Kiii->:\v. Tucijaiue i.v.m.w.^^ iz prepriOanja in oportunitete napi'um narodu. odnosuo iz patriotizinu, kakor ga jaz razumoN am. To je izprevidela javnost in odobravala, ce se ni .smatraki slucajno za prikrajšauo pri deiitvi, uc morom pa tega trditi o mešcanskili po- liticnili krogili. niti o vseh mescnt'skih elanili vlade. Sicer bi tie bilo pojmljivn. kako se .ie mogla dvigniti ljuta borba /n odpravo soeijalne politike sploh. ne nm- rcbiii prikljuciive te^a dela uprave uli spojitve z drutfimi or^anizacijaini upra- ve. V'eudar imajo po mo.iem mnenju muogo več vzroka zahtevati odpravo dr/.avno soeijalne politike has sociiali- stične stranke uego niešeanske uarodrie stranke. Koimmistom moja polilika ni bila nepoznana. Njim ni bilo neziiano, da nisem bil jaz .ustvaritelj obznane, zkisti no nobene protidelavske odredbe. Ven- da r so sklenili poleg ministra noiraujih zadev ubiti tudi niene. kot niinistra zu socijalno politiko. Z zagrebsko^sodbo jc to tudi iormajno doiiuano. Iz razpravo je bilo jasno, da skkp ui bil uepreniišlien in da namera ni izšla iz treiiutne razbur- jenosti kakega tipina, ampak da je bilo vse to tako potrebno no prepričaniu ko- iuuuističnih idejaiisiov. 'I'ega bi'posebej ne pmidurjal, ako bi mi ne bilo ua tem. da prepricam ua*5o meščausko družbo. da je socijalno zako- uodajstvo v kouenih posledicali \sai \- enaki ineri nainenjeno koristi me.scau- stva kakor proletarijata. Onim, katerhn je nezadovoljuost množic potrebna. da se obnese njih akcija in da napravuo po- irično karijero. onlrn mott raCune delft na dviganju male eksisl-enco. Tega bi s^ naj zavedala v prvi Vrsti naša mala obrt. a tudi vsi dobri patriiotje. Delavstvo, čc- ^ar razmere glede ekonomije z delavno silo so urejeme in ki ima priliko, delati z veseljem, bo dvignilo kakovost produk- cije in blagostanjc malega podjetnika kakor velikega. Naš narod bo velik v jfospodarstvu in kulturi, če bo naseinu delavcu zasigurano vse, kar iit.ii r.udi moderna država. Anglija, Amerika. Za vclikega podjetnika bi me niti ne bolela glava toliko. kakor za maiega. Mi smo dežela, vkatcrj se 5c na novu i)orajajo obrti, ki so drugod že napravile inesto veleobratu. Problem nase državc mora biti danes problem, seči pod oa7:- duho malemu človeku, ki hoče produk- tiv no delati. Preko njega pride vse dni- ,u"o po sebi. Tu je zaeetek reševanja va- iiitncga vprašanja, uvoza, pasivne tr- govskc bilance, proračuna brez ravno- težja, kredita pred vdikim sverom. Moj vi hribovci. Ko je predlanskiin po preob- ratu na Koroškem pretila opasnost nem- skega pohoda, s-e je ljudstvo oborožilo. da brani svoj in naš dom. Glavni dohodek pogorja sta les m živinoreja. Nešteto močnili gorskih poto- kov drvi v dolino ter pridno reže pohor- ski les. Zivinoreja je dobro razvita ter lo pospešujejo izborni sočni pašuikl Na m- žjih legah pogorja proti Mariboru m •Slovenski Bistrici pa raste znamenlt.i vinska kaplja. Prebivalstvo pogorja je veCinonw premožno. samozavestno ter iznbr^ ženo. V tcli in ednakih mislih in pogovoriii pregledal sem situacijo pogorja ter si na- pravil načrt za prehod celega gorskegu masiva iz Slovenjgradca do Maribora. Prijatelj Francl, ki sem ga drugi dan v izhodisču izleta pozdravil, je bil še ves navdušen odhodnice. ki in i(' metiklo noč slavil v Celju. Ob >xl. uri popoldne je na brezubia- čnem n«bu meseca avgusta peklo sohicc precej moLno. Leto.s je grelo s podvoJe- no silo ter gnalo pot curkoma \r na?!h pisatniskih tete^. «*>iran 2. »NOVA D 0 B A « Sf^v. 153 apel kot posledica tega naziraiija pa vc- ija onlni, ki so slabo orijentirani all so šele orijentirajo. Ne delajte se intere- santne, vi sloveixHci, ki ustvarjate «nx>t- no socijalizem v uradništvu. med name- Sčenci, v obrti. Vzgajajtc trcznc meSča- ne, vzbujajte podjetnost. razunie so, da mislim na produkttvuo podjetnos«. a?i boljse, podjetnost v produkciji. Kmetijska politika demokratske stranke. (Govor »arodncga poslanca «. Milana Priblöcvlca na državnem kongresn De- mokratie stranko 31. okt. v Beogradu.) (Konec.) \ ten) suiislu stavim predict;1. ResolucUa kongresu stranke v cilju strankhie reot- ^anizacijv, v korist Cim boljšega delu stranke na problemih, ki se natiašajo na km-etijsko vprašanje. in v korist čim jač- jega udejstvovanja kmetov v stranki v tern pravcu. Demokratsk;* straiika W- o Hrvatsknn. Bosni in Hal- ma ci.H- 2. V \'SitM okrajni id obiaMui orgn- uizaciji stranke se naj osnujejo sckcije z& . gospodarstvo. prosveto in zdravje. 3. lzda]ejo se na] broSure, ki tolma- čijo ideje in program stranke zlästi z ozirom na dez-elo in knvetiške prebival- cc, da se nstvari v narodu ideologija v .prave demokracije z ozirom na naše po- sebne narodne, soci.ialne in stanovske ražtnere v državi IPrijatelj iz vojnlh let Sentjurc pa se soliične nadlege ni prcstrašil: hrabro na- ma je kazal pot do vznožja masiva tor nama iiaznačll snier. po kater[ prideva do vrha. Po strmem gr-cbenu sva prilezla kmalu v pravo pohorsko pokrajino. Med gozdo-vi, strniimi njivami in pa- ^niki se vije pot. Le malokateremu stu- dencu, ki sicer pray mnogobrojno žubo- re povsodi, je letos'susa prizanesla. Vsa- ko kapljico vode željno posrkava. - - Veličasten ie poglcd na velcgozdo- ve, ki v^emnili prcprogah pokrlvajo ve- čino površja pogorja. Po treh urali naporne hoie sva na \rh» pUinote. ki se enolično razprostira cete ure daleč. Vrh Velikc Küpe 'označuje tvigono- metrlčno znanienjc, sicer ga je težko najti, ker je vrh vrhu enak, kažipotnih liaprav pa ni videti. - Razglcd s Kope je ob cistern vrcmc- uii zelo obsežen ter sega na sevcru do Oradca in severnoštajerskih planin, ob- sega del Koroške, Kranjske in Štajerske. Nama žal vreme nagaja. Daljavo za- i'ira vročinska sopara, tudi bližnja oko- | H koncti apeliram na inteligenco našo, naj s« ziiveda svoje dolžnosti iia- prani selu, ker je to najvtčja iialoga, ki jo hna danes vršlti. Inteligenca naj poj- de na dezelo, odkoder danes vse bczi. Na dcželi primanjkuje wciteljcv, zdrav- nikov. Vse hoC-c v mesta, vse hoče bliže niest To it žalostno za nas vse in ze!o tragično za narod. Bratje, mi .svojih dcmokratskilj problcmov ne morenio izvrsiti, cc nasa inteligenca ne razunie svoje dolznosti, kakor jo je raziiniwala poprej, ako uaša inteligenca ne bo innj-la danes, v težki borbi za kiilturo, naroda istotako na svo- ;i slrani, kakor ga je imela prej za časn ustai, ziasti v Srbiii, kjer sr vseh boj- bah bila inteligenca. vedno z narodom-, in kakor poprej v Avstriji, kjer je vodlla narod v borbi proti Avstriji in ie zato inorala v ječe in na vešala. NaSa inteli- genca mora brez czira na očitek dema- gogije iti na deželo, da najde duSo kmc- ta, da ga urkiilozi«? Kakor je imei bajc \ Mari- boru velik uspeh, tako je v Celjn slabo nalctel. Pred skoro čisto prazno ntalo livorano Narodnega dbnia k imel g. tk>- cent sijajn-o predavanje — žal, da je bila prlsotna skoro sama oficirelna jrospoda In še ta ne tako, da bi se mogel seslavlti kompleten odbor. O delovanju tega od- bora pa žal še do danes nismo sliSali ni- česar. Kje je krivda? Sramota praziie dvorane pri predavanju g. doccnta Mat- ka — • in nedelo odbora celjske sekcije «iige proti tuberkulozi« trcba korenito popraviti v bodoc^m letu. Med \-semi temi skoro najvaznejsii. pa jo inštitucija »ljudskega vseu&ilišča«, ki fuukcijonira več ali manj kot odbor ccljskih združenih kultumih drustev -~ kajti skoro vse celjske organizacije spo- Stuieio — vsaj v praksi! — pondeijek in njegovo K-20. nro. Ne inorem si kai, da lie bi mislil, da je glas o celjskcm Ijud- skem vseucilišču zbudil vso dobro niu slečo slovensko int-digenco. da je zbu- dil »ljudsko vseučiliš^e« »Svobode- na \ iču pri Qlincah. nekaj sličneKa — kalior se slisi — ua Jesenicah, vsekakor Pa ljudsko vseučilišče v Mariboru. Skoro bi Stel aravcu v neko vrsto »kmečkJh tjudskih vseučilišč« tudi nedeljski krrrc- tijski Soli na Dobrni iu v Vojnlku. Želeti bi bilo samo, da se za povzdigo na5c vasi ustanovi še mnogo takih Sol, da prL demo onkrat do intenzivnega dela in ven i/ preoblhiega politiziranja. »Propagan- da za delo in znanstvo« uaj bo celjska deviza —- hi politično pomirjeuje bo sle- dllo. Triumfirala pa bo rrvTinost. in prc- mišljenost. V tern drugoin polletjn snu; iiHeli x Celju najmanj 55 javnih predavanj, če bi i>ri5tel k ternu st mnoga obrtniškn in Ui'URu predavanja, bi iili bilo ie mnogo več. A kje so šj okoliika predavanja \h dingo? Kot velik napredek za kar iuteiizlv- ncjso ljudsko prosveto," treba pozdravlti coneno »prosvetno knjližnlco«, katero si* nancira K. N. S. A. v Celju. Zeleii bi brio, da stvar ne zaspi! Knjižica je sili:o pn- ročn-a kakor reklamka. Ko bi se združila vsa ljudska vseučiliSča v Jugos'aviji — preprican sein namreč, da se bo iz po- jnnogo njih (v Zagrebu in Varaždinu je že nekaj!) — potem b; vsa ta drus.h'a lahko izdajala taksno prirocno knjižnico skupaj, ki bi bila laliko se ceneja od o- inenjene izdaneknjižice. Ta knjiznica, ki bi bila tudi lahko ilustrirana. bi morala iiiieti po ccli Jugoslaviji nebroi avtoma- tov in prodajalen. Izhajati bi inorala vsak teden po ena sK-vilka. To je idj.r.1, ki bi ga tudi Celje lahko izpolnilo. Kakor sc Celje lahko ponasa, da k u njega izšla tnicijativa, da se ie poseb- no v Sioveniji po vojni začelo intenzivno prosvetno deiovanje — naj se {a poiioi ne spremeni pri Celjanih v ošabno^t, ainpak uaj ta mlada tradicija ostanc nc- oskrunjena tcr naj živi in deluje v Celju in pri Celjanih tudi v novem in še nrnoga leta! -Č-. rekcije iznienjujejo prometne predpisc. vozne rede in snloh vse, kar so nanas".* ua žolezuiški promet. Izvzete so narav.- _ no stvari, ki se nanašajo na gibanjt I vojske, hi druge, ki morajo v interesu države ostati tajne. Vojask-e oblasti pa so že dclj časa opažale, da so Madia«! podrobuo poučeni o vsakem najuiajijSem «ibanju nase vojske. Mislilo se je prvotno, da gry za do- bro organizirauo špijonažo. Slučajuo vc je pa odkril pravi vzrok. Ncki vojak.ob- mcjne straže je nckega due otvoril jj-o- šlljatev zagrebške dirtkeiic dr^avuih 2e- a-znic na madžarsko žel. dirckcijo v- Ka- pošvaru. Konštatiralo se jc. da zagreb- ška direkcija avtomatski ^šllja na Mad- zarsko tudi vse rezervatnt- odredbe in izvestja, ki iih dobtva od pristojnlh pbla- sti. Tako so Madžari vsled .kaznivc ae- opreznosti zagrebške žel. direkclK- l>ili podrobno infonnirani o gibanju aa.Ših čet, o trausportih tnunicije itd., zbsti tu- di povodom zadnje na^e mobilizacije. Kajti šef zagrebške direkcij« g. Leonids Franič tudi v tern za državo usodnem inomentu ni našcl potrebe ustavlti posi- Ijanje teh porocil. Ciodilo se ie to celo. v Casii, ko .it- bil promet z Madžarskp - u- stavljen. Vse to se je vršilo eno in po\ leta. Osumljena .k- bila naiprej neka v- bo«a uradnica, ki je pa bila zopet ,izpu- Sčena, ker se je izkazala njena necjolž- nost. Dokazalo se je. da je delaht po vi- šjem naročiht in da ie vse odprcmljene spise točno vpis^ila v ekspeditno knjigo- V knjigi so bila najdena tudi vsa yazna rezervatna obvestila. katera je diröKciJa pošiljala na Madiarsko. Javnost prlča- kuje, da bo ta zločin nad državo najstro- žje kaznovan. Preiskava je v teku. - Cudne stvari. Zagrebska »Riječ« poroča o škan- dalu, ki mečc čudno lnč na razmere v zagrebškem železniškem ravnateljstvn. Navada je, da si obtnejtxj železniške di- Pravi ljubHelji gorskega mini pa sc bodo zatekli v nedostopnejšc vrhove tor odtam občudovali čar slovenske zemlje. Slovini. Predniki Srbov, iirvatov, Sloveu- cev in Bolgarov so v VI. veku na jugo- iztoku Kvrope vstopili v zgodovino pod svojim imenom »Slovene«, koje je ite v IX. veku bilo uvedeno v literaturo. Od izraza »Slovene« so poznejšc variants »Slovjeni«, »Sk>veni«, »Slovenci«, »Slo- vini«, »Slovinci«. Ker so še bili na početku XIX. veka Primorski (dalhiatinskl) Srbi in Hrvati narod'nrt ujedinjeni pod skupnini slovin- skini imenom in so tudi imeli svoj skupnl slovinski knjizeyni jezik, jc umestno, da se varianta »Slovini« izber-e za iine na- rod ii, znova vzniklemu z ujedinjenjem Srbov, Hrvatov in Slovencey- — Obliko . ¦ jttcc. Danes se je vršila seja narodne skuV ščine. Predlog verifikacijskt'ga ods<;ka. da se razveljavi nuindat poslanca-SK5 Kirbiša in so vpokliče namesto njep^ roslanoc SLS Skoberne, je bi! sprejef- Min. preds. Pašič je-prečital ddioViU program vlade, ki obsegn zakonsJw-na- oi-t«, pt-e;c- mljoradniških kredltih, 10. zakon o za- varovanju proti elementarnim nez-go- dam, 11. zakon o upravni razdelitvi dr- Žave, 12. zakon o notranji wrcditvi: ypr- skih organizacij, 13. zakon o ureiiitv! sodnij, 14. zakon o vojnih sodiš.čih,vi5. zakon o likvidaciji agrarnih odno^aiev, 16. zakon o izenačenju davkov v ceji.dr- žavi, 17. zakon o štampi. , ...^,,. V razpravi o poročilu finan^neu'a odbora o budžetnih dvanajstinah za. w- nuar. in februar 1922 so.icovorili posl. Ut- zič (zemljoradnlk), I)i\\ac (soc. cltiii.) in Protič (radikal). Protič ie.' gQV.pril proti pričakovctiiju zelo zmerno in i)jie- dlo in ni vzbudil nobenega pravega 7.a- nimanja. • . "*. ' F^redniki Srbov, Hrvatov. Slovcn- cev hi Bolgarov so tvorili de facto t. j. v filologi&icm in v etnologičnem ,p?iru jedno t'tnicno celoto in de jure, t. i^z >vo- ljo in zavestjo jeden narod, narod .$10- vinov. Potomci teh Slovinov so se,T.az- pali na narode; Srbe, Hrvate, Slpyence in Bolgare ter so tako de jure p,rLStaji biti jeden narod, narod .Slovinov, ostali pa so de facto iedna etnična oelota. Srbi. Hrvati in Siovenci so steer 1. dece.w.lbrn 1918 proglasili narodno ujednije.tijtiTX|bda 'ga &e doslej niso proveli. Sele s,piAvt>- dityijo narodnega ujedinjenja. z.uom do jure vzniknc narod Slovinov, ,.v koHkoT se tiče Srbov, Hrvatov .in Sloveiicev. Narodno ujedinjcnje pa'se da kd\up, na ta način provest», da se Srbi, ttryftfi In Siovenci nacijpnalno lijedinjjo pp.cCpew- tralnh« liistoričnim etničnim iinenoni vSlovini- in da sprejnwjo srbsKp-teat- sko ekavsko narečje ži;etimologi.$iH>!. or- tografiio, s pravilnimi oblikamr'Mu s slovansko sintakso za svoj sknpni-'. slo- vinski književni jezik. Iz tega bi s^dilo, da Srbi, Hrvati in Siovenci s proygdHvI- jo narodnega ujedinjenja p-restani^Tbiti samostalni narodi ter da vstopijo^ra'z- 5m:.v. is;?. »N O V A DOB A«; Si ran .v Verifikacij. odbor Nar. skupšeine ie /. i}'i]r6m na razvoljavljenje mandata posT. Kirbiša vsled pomotnega Stetja glasov sklöm'V, da se razveljavi tudi mandat s'ocv'cVein. Bemota iz istega razloga. Kei ''br^tr računu pripiukSi mandat komimi- stJtm'-Hsti," sc ¦frtcsto najbržc no. bo z.'t- sedlo. ' - ' Zoner italiiauske provokacije v Dul- maxtfji je zagrebška oinladina priredila vetik' protes'tni shod. Jutri 1. januar-ja pfiretii Narodna obrana v zvezi z drn- k'nni drustvi pro'testui shod iia Cllav- rtcnrtrgu v Mariboru. ' . . 1 ; Hrvfltski blok Iročc pogajanja i vla- d'6?"'Tc dm so je mu'dil v Becgradi; kot ¦zasYfrpmk hrvatškega bloka dr. Surmin f'flrfc kb'tiferiral /, ntihistrom pravdvj- dr. M,arkovičem.*Čuje sivdä'ic izrekcl željo 'fö ypöstnvitvi odnošajev s hrvatskim bifškknn'. Hotövo je, da so iuora do toga riiijit pot. A' predpogoj in izhodLse.; k te- ¦'fflö'"jc:: brezpogojuo priznanje- ujedinie- *rve"in cdiustvcne doinoviuC. ¦ "¦"¦¦"'¦Žffve Radiceve politike. Te dni se ¦it' yrsila v Zagrebu sodna razprava pro- 'ii Vrbni seljakom iz Sv. Ivana. ZeÜnc, ,ki. u iz kaz. poravnave; po 80 K: g. Fr. Ks. Meško, župnik v Selah pri Slovenjgrad- cu; po 40 K-' g. prof. Pavel Holcček v Celju; po 20 K: g. Janko Serncc. de?. sod. svetnik v Šoštanju in g. Anton Stera v Celju; po 10 K: g. Ivan Stanič, davčnf nadupravitelj in g. dr. Juro Hrašovec, župan, oba v Celju. V naturalijah je Dij. kuhinia sprejela od g. Urbančiča, mesar- ja v Celju trikrat pljuča v vrednostl 150 K in od g. Premoserja, mesarja v Mo- zirju, pljuča v vrednosti 100 K. — SrČna hvala! Sokolstvo SIetski Vliesolk. St. 3. Vestnlka za prvi jugoslov. vsesokolski zlet v Ljub- ijani 12. — 15. avg. 1922 prinaša načrt telovadišča. Dalje poroča, da bodo zletni plakati dotiskani meseca aprüa. Plakat je tehnieno in umetniško dovrSeno delo narodnega slikarja prof. Dragotina ln- kiostrija, ki je dal delu globoko sokoisko idejo: Sokoli vodijo in nosijo z blisko- vito silo skozi današnjo politično burjo jugoslov. zastavo do slave. Sokoisko dmstvo v Slovenigradcu priredi na Silvestrovo zabavni večer v dvorani hotelft Goll z izbranim špore- dom. Telovadno društvo Sokol v Petrov- čah ima svojo prvo prireditev z mnogo- brojnim sporedom v nedeljo, dne 1. .ia- nuarja 1922 ob 7. uri zvečer v dvorani g, Vodenlka. Vse prijatelje sokolstva vljud- -JLu'ail 4 » 'S i.» * A \j O K A « V .. . • - T. no vabinio. clii podpro mlado dnistvo s svojo liavzočnostjo. Tz Sloveujigradca. Redni letn; obem >;bor Sokolskega druScva v Slove-njgrad- eu sc vrši due 7. prosiuea 1922 v dni- stveni ielo\ adnici. Obravimvalo ;;e bode poles;' obieajuetfa dnevneKa reda tiuTi ^k'dc uiorebitne prikljueitv- li-nin. ;l k mariborski Sokolski župi. Tyrscv doni v Pragi posiavi ceško Sokolstvo. Osredotoceno bo v njeiii vse /ivlje-nje eeške^a Sokolstva. Stroški so prorat'iniani na 14 milijonov kron. Vestnik invalidov. Poverjcuištvo Splošiie orgaiuzaeije vojiiih iiivalidov v Cclju. Nn občneni zborn due 18. dec. 1921 v prostorih go- .siilnc pri »Kroiii« je bil izvoljeii sledeei (idbor: za predsednika Vekosiav Finz"- ..car. podpredsed. Josip Janec, tajnik A- Joi/i.i Hudoklin, blag. Franc Fiajle. od- boniiki: %g. prof. Mravljak Franc, Svign Augusi, Ögrin Filip, Cuci Stefan. Le- skovšek Rudolf, Strašček Josip, Cilin- sek Ivan; namestniki:' Lečiiik Ciril. Le- skovsck Aloj/.i.i. Sii'ec Franc in (iasper Ivan. Vsi invalid! ceijskega povcrjentstva -.e pozivajo, da sc zglasijo ob uradnili arah, to ie v pondeljek, sredo in soboto v pisanii Splošne oi% voj- inv. za slo- \ ensko ozemije. pov. Gelje, da predloži- i(i uverenic'o nadprcgledn: to morajo storiti najdalje do konca jaunarja 1922, •.sicer bi sc Jili ne smatralo več člaiioin orgaiiizacije. Ta piiiava je potrebna in v intercsn vsakega posameznega invaiida, J;i prick1 poverieništvo vendar onkrat do ¦aatistike in da naznaui vse v svojem o- kolišu živeče invalide invalidskc-mn od- ¦;eku odd. za soc skrb. Obrtni vestnik. Boj krivici in ncresnici! S ton, go- Mom ic agitirai sociialistični easopis •Naprej« s plakati za razširjenij. Toda «oben časopjs ne vsebuje toliko bži in obrekovanja v svojih elankih, kakor ravno »Naprej«, posebrio če trcba obla- liti. kaketra nhrtnika, ki nc trobi v njegov rOg. Tal \7Mf\7*\ R.op*»t ~p««<* kxat- kiin, ko je iidi>adel menc in moje osobje. Prt'dbaciva nii, da sein odpnstii delavcc. ki so hotcli narediti pri meni red! Kak red sta odpuščena dva. delavca pri meni hotela napraviti. naj pokaže skdeče: iNisein tako hudoben. da bi jih inienoval začasno po irnenn. če tiidi sta to zashi- žila.) Ker sc jima jc neki delavec v njili uruStvii nekaj zameril, sta skleuila kom- plot, da mora biti takoj odpuščen. in pri- sla s to zadevo k meni s pripombo. Ce .^a takoj ne odpustim brcz odpovedi, da izstopi celo osobje. Akoravno scm sku- Sal stvar v lepem pomiriti. sem jim na pritisk in vsled ncpoznanja položaja vendar n^odil z namenoin, da bo vsaj v bodoče mir v delavnici. Toda nato Je o- menjenima Se bolj zrastel greben in sklenila sta daljc. da hočcta sc drngega delavca odstraniti in sicer radi tega, ker sta viuiela, da dotieni učno osobje pridno nči. da vidno napreduje, ter sta se bala konkurence. Bila sta moja iiajslabeiSa delavca. Skušala sta delavce, delavke ter učno osobje pregnati z ostndnim zmerjanjem. Psovkc, ki sta Jih rabila — celo v moji navzočnostl — so pre-osttid- ne, da bi jih zaplsal. — Mladoletne po- močnicc so morale hoditi ponočl k se- jam, ki so trajale do 11. in 12, lire pono- či. Izostalim so nalagali od 10 do 20 K Kiobe in povrh jim še pretili, da bodo iz delavnice vrženc-. Da so bili stariši vzne- mirjeni črez vse to, je razumljivo, in o- brnili so sc na menc s prošnjo, naj temii odpomorem. Ker nisem vedel, kaj se oa delavk zahteva, bil $em iznenaden, in So le po poizvedbah pri osobju. bilo mi je to razloženo. Trdili so enoglasno, da se nl- so upali meni poprej kaj povednti, ker so se bali teh teroristov. Bila sta 2 proli 1^5. Da mi je pošla ysled navedenegn potr- pežljivost, in »em tern dvem pokazal vrata, je vsekakor razumljivb. To pa je porabil Ijubljanski »Naprej« za povod, da ine javno napade in proglaša bojkot. Želim musfeče, vsaj bo obrtniStvo in delavstvo sprevidelo, kedo da jc. »Na- prejev« bojkot me pa ne vzneniirja. ker imaiu dpvolj poštcnega osobja brez nje- govih prisiašev, - Tv;m Bb.jak. krojaški mojster. Vsak Ju^oslovan mora bit! clan »Jugoslovanske Matice«! Naročniua «Novi Oobi» za trikrat v tednu jie od 1. iamiarto 1922 napre.5: cek>!etno . . . 18 Din, polletiK) ... 24 Din, četrtlctno . . .12 Din, niescčiio ... I Din. Samo soboliiii š t e v 11 k a «No- ve Dohe« stane: cetoletno ... 20 Din, poiletno .... 10 Din. četrtletiK) ... .=5 Din, mcsočno .... 2 Din. Dnevna kr'ostilcae Kralj Aleksander jc bil povudoin svojega bivanja na Gorenjskem. kjcr sc jc lideležil lova na divje kozle, prednu't neprestanega iiavdnšenja. Sam je tekorn dopoidneva 28. tin. nstrelil dva divja kozla, ki jill bodo preparirali in inn jih za trajen spomin na iijcvkov prvi lov v Slo- veniji poslali v Iieograd. Ob njejcoyein odhodn iz Ljnbljanc proti Beos^radii. Ic množica naroda na kolodvnru ouhm-v- Ijeno lnanifcstirala. Krali Aleksandcr Prvi sc ic /. io\ a na (ioreujski'in due 29. dec. vrnil v Beos^rad. Trgovsko tiskuruo so ustai»ovili ljn- bljanski tr^ovci v Liubljani. Poslopic v (ireg'orciccvi ulici je dozidano. Vdova uniorjenega ininistra l')ra- skovlča je na božično nedeljo- povila sincka-posmrtnika. Kninoval bo pri krstn sam kralj Aleksander. Dinarsko vrednost nvede s 1. Jan. 1922 v celoknpni nicnnski sln/bi iii'/nn železnica. Atnbulutorii za koine in spolne bo- Iczni otvori Okrain;i boiniška bl;;:ri niniajo za mi. dobi tudi na obrokc. I 3(m ! Turistika in sport Celii — prvaki Evropc v ttoKonictu. Z o^'roninim interesom je bila pričako- vana nogoni€tna tekma, ki sc jc vršila te dni ined češkim prvakom »Sparto« in Spanskim nioistrom »Barcelono«. Šlo je za to. kdo bo v lpdoce nosil naslov: «prvak Kvrope«. Tekmi je prisostvova- lo (v Barceloni na Španskem) nad 40.000 ljudi, najvec, kar jc sploh kedaj bilp ob- činstva pri kaksui tekmi na Spanskem. j Pred igriščcm k bilo 6000 avtornobilov. Borba med obema prvakoina je -bila skrajno napeta in $c ie odigrala v naj- ostrejšem tempn. »Sparta« je porazila ••Baroclcno« in postala tako prvak Kv- rope. Pvügn pripravlja slovescn sprejem tnoistru PvroiKi. Socijalna politika. Deiavska zbornlca za Siovenijo sc bo v svoji prvi seji dnc 9. jan. 1922 v Liubljani konstituiraia. Okrožni uradi za zaščito delavsiva so ~ kakor poroča ministrstvo za soci- jaino politiko — začeli že poslovati. Po- zivajo se vsa podjetja, da priiavijo svoje delavstvo in nradništvo. Koliko ie bolne dece v državi? Od- delek za zaščito dece v ministrstvu za socijalno politiko sestavlja pregled du- sevno ali fizlčno bolnih otrok v naši kra- Ijevtni. Po dosedanjih podatkih imaino v naši državi 580 slepih, 1862 gluhlh in nc- mili, 2687 pöhabljenccv, 1602 duševno ornejenih, 1915 škrofuloznih in 286 sifili- tičnih otrok. Ker pa še niso zbrani vsl podatki, je pričakovati, da bo natančno števuo še nekoliko večje. Narodno ffosnodar^tvo. RAZMIŠLJEVANJA O VINSKI TROAT- VI 1921 NA DRŽ. VINARSKl IN SAD- JARSK1 SOLI V MARIBORU. (Poroča ravnatelj Andrej Žmavc.) (Dalje.) Naprava novih vinoRradov in kultu- ra vinske trtc vobče jc danes silno dra- ga, zato so tudi utemcljene visoke vln- s\<.- ceue. Storiti je vse. kar more yhisko jjfodiikeijo povecati v kvantitativnem m kvalitativnem ozirn. jo tcdaj poccnitf, cdnosno rentabiliteto vinogradnišh-a dvi&nili. Semkaj spada med diM^ini prc- vidna. sinoircnn izbim trsne^r, inrm-- l'ij'lirl. X vsakcin viiio.iiradn sc naiiajn pre- ccjšen odstolek trt. ki •• dasi morda po- polnoma zdrave in krepke -¦- reiino lc iiuilo ali nic ne rodijo, stVoskov z nego in obdelovanjem pa povzročajo tolikr kot najbolj rodne trte. Prihranjeni so uam le stroski za trj;'atev pri trtali, ki ne donašai(j sadu. V n^kterih vinogradih je i;"'.'tjina in vcč takili nievrednih tri, ki so hi'.'se /lo kot najhnja plcvel. ki ga ba- rcm ne nesujemo in ki vsaj tcnuji, čim !\ n . gatve na poizkusni parceli v jicki niz'ii leffi šolske^ra vinograda z rodniini in malo rodniini trtami nekterih sortjia R. Pcrtalis. ki so se sadile pred okroglo 15 leti. PodloK'e in ccpiči so se bili volili od eiic liiatere dotične sorte. da so rezultati si.'i'tirnoji. Lc bcli bnrgundec jo priictno i/nenadil, ker ie dal slucajno letos od ^innlorodniTi« več nego od »rovinih\>. Je to sploh sorta. ki ie gledc rodovitnosti jako stanovitna: ravno nasprotno jc pri rizlingn ali mali graševini, ki zahteva največjo previdnost pri izbiranju cepf- čev; ti naj bi se jemali le od sul~ ranih trt. (irozdjo je dalo povpreiino nad 70% niošta. vendar se tu računa radi e- nostavnosti le 70%, a kot vrednost nio- sta se v/.ame samo 20 K za liter, kar za- dostuje za to računsko primeijanjo. Sor ma!o i-sidnih«. Ne bilo bi težko dokazati, da bi bilo nu>goce jiašo vinsko produkcijo skoraj titntivno morda za dobro polo vice s pre-, vdanio selekcijo trt in nmno izbiro cc- pičev od na.ibolj.sih trt. kar bodi naloga naših naprednih trsničarjev. Mnogo vec pozornosti je tedaj posvečati nai^emii trFiiicarstvn v tern pravcu. Stojinio pred zopclnim obnavljanjem vinogradcv, pri čcniiir nc sn-.emo !>onavljati starih napak. ainpak se nioramo okoristiti na doseda- njih izknšnjah. Ne zahtevajmo tore^i sa- mo icpo vkorcninjenih, dobro zarašče- niii cepljenk, temveč te morajo biti tudi ftiede podloge in žlahtnega de'a od naj- boljših trt, ki nam jih nndi vstrajno več- letno delo, strokovno pravilna selekcija, Take trtc so potem res kaj vredne. dru- •i'c so pa le bolj za — kompost. Iz istega ytmltHtli* n> i> prir*~~^~i' «it« traittcc TTV, Off- dajaio in vinogradarji ne uporabliajp ce- pljenk H. vrste; kajti umno napredno yi- rio^radništvo pozna le eno kvaliteto, ki •Tiora biti prvovrstna; druga kvaliteta se cventiielno vloži še enkrat v trsnico, da se morda popravi in postane prvovr- stna kot dvoietna cepljenka. sicer se jo na.i izloči od nporabe. (l)a'ije prill.) ZüRESENA ÜOSPODARSKA POL!- IIKA NAŠE DRŽAVE QLEDE YOZ- NEGA PARKA. 0 tern piše obširno »Trgovski listlgov naj- važncjših držav ter jih primerja s 'sta- njein dolgov koncem 1. 1913. Po tej šta- tistiki bi imele vse drzav-c 95.412 mil. funtov šterlingov dofeov v primeH r, 10.700 mil. funtov šterlingov leta 1913- Toraj so se držav^e vsled svetovno vojnc zadoliile za 84.712 mil. funtov sterlin- Rov. Ce bl $e ta glavniea, recimo, obre- stovala po 5%, bi znašalc ietne obresti 4770 mil. funtov §teri. napram 535 mil. funt. šterl. v ietu 1913. Obresti so se zvi- vale za ogromno svoto 4235 mil. fuiitov šterlingov. Naj sledi kratek pregied državnih dolgov v mil. tuut. Šterl. v Ietu 1913 in 1921: Nemčija 279.5, 17.750.—-; Neriiske svobodno'države 963-85; 2.075,-; Zdru- žene države Amer. 256.75, 5.980.5; An- glija 871.5, 8.477.5; FrancUa 1.585.5.. 12.750.-; Belgija 180.5, U67.5; Nkö- wmska 115.5, 261.5; Svica 5.75, 92.5; T- talija 755.25. 4662; Avstriia 503.3, 3.958.35; Ceskoslovašia —.—. 2.283.75; Ojcrska 433.75, 3.550—; Poljska —.—, 17.500; Rusija 1.134.5, 5.693.5; Rumunija 70.25, 1.317,5; BulgariJa 33.75, 358; Of- eija 51.5, 203; Turčija 169.—, 577.5; "Spa- nija 453.5, 588.75; Kanada 120.75, 585; Avstraüja 20.25. 489; Nova Zeiandija 109.5, 244.5; Angieška ln&y\<>. s-.ev. 152 »N O V A Ü 0 if A « Siran 5. r.ih /.i.iL.i i't;ulav;a nidi lažjeKa prctfle- ...i Jii primcrjanjii. PreRled pa še ni po- v.TiJrt. kcr manjkajo še jiižuo- in srednje- .rnt'ri^kc države, Danska. Švedska, Nor- ,-k;i. l'inska. Poriugalska, Jusoslavija. ¦.ipnriska. skuro vsc azijntskc dr/nve in' ... Afrika- Težko je bmne, ki .na ic svetovna .'•¦na svctu nalo/ila, se noli pa pritiska ¦.r'.'iiOevanju obrcsti. /Svota A2Ar> mil. fumov sieriiiitfov ,ic ¦(..ic prenizka, kakor pa previsoka. Ta- ... o/roiuna svota. krita z davki, poinc- ;ija rapidno obubožanje vscffa elovestva. Vfrikokrat slišimo mnenje, da ti doltfovi ; >vei kot ccloto inalo ponientjo. da h'\ j >.'itjkt> davki, ki sc na eiii strani pobi- . :<). vknjiZL'vati \- državali npnikov ko{ > iu>dki. To ic pa eisto napaeno. Co bi sc tch 95.412 mil. fuutov Sier- ¦ii.o\- plodoiiosim nalo/Jlo v tr.sovini in ¦'-:;.istrjji. potcin bi i/.n.os to .^lavp'co i'cs ¦;r..ifrali /a dobičok. V rcsnici pa umra dd kapitala. ki je dais's v ti'Ko\'iii: in in- :iM«iriji. clati nc samo dobicek. aiiipak i/ iu^a dobička sc inora kriti tudi A?Jr\ mil •iintov sterl. obrcsti javnili doift'ov. kn- ..r'fh protivrcdnosti so sj tedai bre;?- :<-iino raznicialc ali pa imičilc Poslcdi- j;> icjfa jc. da so izdatki in proJnktivni ?p-oški podle^li obširni inflaci.ii/nasprot- :it- so si.1 pa dohodki iz inilnstri.iskega do- b'kjka in dclavskiii /asluzkov zmaiijšali. Zfiradi znianisaiic laipne denanic vrcd- •::;t>.ti so sc naravno znianjšali tudi klo- •. uki rent in dividend. Posledica vsega ¦ 'On. da jc danes življen.ie povsod drajro .i iia sc jc prcjsnic socijalno stanie tako '. "io poslabšalo. /uxrcbacki velesajaui. Prijaviii ioi- .!ari za sudjelovanjc na proljetnoni . ¦. Icsajmu vec sc razašilju. Ovi sc for- i:)ari moraio ispuniti, potpisati i vratiii ¦ ivravi »Zagrebačkoj? Zbora«. Ako koja ¦ rtka pomutnjomu nc bi dobila forniii- .'tic, lieka sc čini prijc obrati nredn Zbo- .; Lc1je cc ih dobiti. Uz dnigc raznc tis- '¦ 'nice dobivaju domaee tvrtkc i jedan ¦!'">>i:ni arak«. kojega takod.icr treba is- ! ,: liti i povratiti nredii Zbora. Ovi po- iJ.'iCi sliižc za stručno-književni prikaz 1 naše privredc. koji čo bici prigo- . velesajma objelodunjen. Zaključm r.k za prijavc jc 15. siječnja (Jan.). pa jc mteresu izlagača, da svoje obvezatne tniave eim prijc pripošalju. Cijciu su za nsjesta: 1. U industrijskoj paluči 800 K pn :>: tvoruoui inetru, 2. u zatvorciiom pro- •iC'Vu izvan industrijskc palace 600 K po coivornom nictrn, 3. Slobodan (ticnatkri- )i) prostor 300 ]< po četvomoni metru. '. Jred so Za.sjrebačkoKa Zbora nalax.i u >.v/adi trKOvačke konv--". ')''•>.¦ ?o il •.fi>pada br. 1. Dobava stckleiiesa inaicri.wia. \uV- tiateljslvo državnili želcznic v Subotici naznaiija trgovski in obrtniški zbornici -. Ljttbl.iani, da se vrši dnc 11 januaria •L22 ponovna ofcrtalna licitacija glede dohave .vteklcncga niaicrijala. Predmct- ni oglas z nataiičuimi podatki ic v pisar- iii trpovskc in obrtniškc zbornice v IJuh- tinni intcrcs-entom na vpoglcd. Dobava morske soli. Üprava drzav- ttili monopolov v Zajcrebu uaznanja ir- govski in obrtiiiški zbornici v Ljiibljani, da sc vrši dne 1V. januarja 1922 ob 1 r. uri dopoldne v pisarni npraviiika dr/.av- uih monopolov v Reogradu ofertalna Ii- citacija glede dobavc 20.000 ton morske soli. Predmetni razpis je v pisarni tr- govskc in obrtniske zbonice v Ljubljant interesciitom na \T>og!ed. Dobava lesenega oglja. Ravnatelj- stvo državnih žcleznic v Subotici nazna- .nja trgovski in obrtnižki zbornici v Ljub- Jjani, da sc vrši dne 12. januarja 19?! ofertalna licitacija glede dobavc 600 q leseiiega oglja. Predmetni razpis jc v pi- sarni trgovskc in obrtniske zbornice v Mubljani interesentom na vpogled. Dohava kovlnastega materliala. Ra- vnateijstvo državnih želcznic v Subo- tici naznanja trgovski in obrtniški zbor- nici v Ljiibljani, da *e vrši dn,e U. fc- bniarja 1922 pismena ofertalna licitacija Klcdc dobavc raznega kovinastega ma- terljala iz bakra, medi, pakfouga, cinka, svinca in cina. Predmetni offlas in pn- KOii so v pisarni trgovske in obrtniske zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Jugoslovanska kreditna banka v iünbljani sc iinenuie novo bančno pod- ietje, ki prevzame posle Jugoslov. kred. zavoda kateri je deloval zlasti v Prek- rnurjn (podruzn'ci v Murski Soboti in Dol. Lcndavi). Priznati je, da ima zavod poicg dru^'ih naših banOnili hi gospodar- skih zavodov zaslugo, da se jc slov. tr- govina v Prckmurju razvila in osvobo- dila madžarsko-židovskcga uplivi». Opo- zarianio na razpis subskripcijc dcinic tc- ga zavoda v današnjcm listn. Dobava indigo - kopirnoga papiria. Ivavnateljstvo državnih čcleznic v Subo- tici naznanja trgovski in obniiiški zbor- nici v Ljubljani, da sc vrši dne M. janii- arja 1922 pismena ofertalna iicitac'ja za dobavo indigo - kopirncga papirja. Pred- metni oglas z navedbo nmožiiic. vrsk- ird. jc v pisarni trgovskc in obrtniske zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Popis avstrootfrskih vojuiJi poso.ill. Duznnvaino. da zbira oddelek /a kmc- lijstvo pokrajinskc upravc za Slovcni- jo v Ljubljaui matcriial za oeuvanje. ko- risti tistih korporaeij, ki so podpisale ka- ko avstroogrsko vojno posojilo. Obcinc bodo ta vojna posojila popisavalc do In. iauuaria 1922. Pozivljamo obcinskc u- radc. zadruge in razne druge institucije. da pri obC'inskih uradili pravocasno prl- javijo vrsto. serijo in iznos posamcznili avstroogrskih vojnih posojil. ki so iih podpisaic. lutcrescntc opozarjamo na to- zodcvJia razglasila. ki i'h bodo občinski nradi objaviii. Izdcfovanje kisika v Rušah pri Ma- riboni. Tovarna za dušik v Kiišpli ic prl- cela prcickli mesec z izdclovanjern kisT- ka. ki se potrcbujc v raznih industrijali in lckarnaii. Njcnc napravc zadostnjcjo. da krijoio popolno potrebo kisika v naAi , državi in razen lega šc znatcn do! lahko cksportira. Podjctje namcrava \- krat- kem pričcli tudi z izdelovaniein vodikt;- vega suiicro';sida. Ki «;,• r;ibi \ '.fin-rnUi obratih. Taki Sjiio! 1/. iiidiisinjsi-.iii i\rogOv nam pisejo: Pod tem naslovom jc izšcl članek v vseli ljubljaiiskih časopisih. v katerem se zigosajo bankc in den. zavo- di radi narodnc mlačnosti in se poziva- io. da krijcio svojc potrebe na raznih ma- terijaliiali pri domacih trgovcili. To je uiiraviccna zaliicva, toda mnenja sum. da bi moraii \- tern ozini dajati v prvi vrsti trgovei sami najboljši vzgled, Mnc- nie. da jc tuje blago bo'jsc ncgo ono do- niaC'e industriie, jc zclo razvilo tiuU v m\- ^f trgovini. Samo en shičaj! Vsakemn lajiku jc znano, da jc naša živilska indu- strija dobro razvita in tako v kvalitefi kot v ccuah vsekako konkurcnciio zmo- zna. Lctos v zgodnji spomladi jc prise! iz Ogrskc potnik Köstlina, zuane tovar- ne keksov kr hodil okoH vscii trgov- ccv in ponujal svojc kekse. Vkljub lio- reuduo visokim cenam so narocili neka- teri Ijubljanski trgovci eel vagon tega nc-ch'a iv. Ogrskc in p;n nastavili v pro- divio. Hiago je bilo do 100 % drazj.» nc- go domaee. v kvalitcti pa sploli ui pri- | mere, in za ta šiind .fe šla naša dobra i valuta v inozijinstvo v podporo industrl- ! je naše 'najsovražnejšc države Ogrskc! Kupujoce občinstvo jc bilo pametneje in ie zavrnilo to blago in tako jj vidcti se danes v nialone vsch trgovinali polrtr- stare in plesnivc Köstlinove robe, Uaterc st; trgovci nc morejo znebiti. In takln žabsinih slučajev je sto! Tudi to w Skan- dal, gospoda, v narodnem in gospodar- skem Qziru. O tem bi sc sploli dala pi- sati cela poglavja. Več naroduo - gos- podarske zavednosii in upoštevar.ja üo- mačc indnstrfje, pa bi bib. kmalu boljSa naša valuta iv s tem gospodr*1 '"' •'¦•¦' naše države! Praktikanti (vajenci) za dri. vinar- sko in sadjarsko solo v Marlbom sc sprcjmejo v najkrajšem času. Pojroji: Starost najmanj 16 let, dovršcna nai- manj ljudska sola z dobrim vspehom, te- Iesna sposobnost. Prednost imajo kmet- ski «Inovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in jezl- kovni pouk, drugacc delajo praktično v vseh panogah solskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobi- vajo stanovanje in hrano brczplačno ter imajo prednost pri spre.iemu za prihod- nje šolsko leto 1922/23 kot redni učenci. Kot absolventi te dvoletne Sole pa vžf- vajo ugodnost po čknu 8. zakona o w- strojstvu vojske, tj. skrajšano vojaško službovanje po 14 meseeev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lasfiiem domu. Lastnoročno pisanc pro- §njo La sprejem praktikantov ie poslati ravnateljstvu drž. vinarskie in sadjar.^ke šole v Mariboru najkasneje do 25 jann- ana 1922 s sledečimi prilogami: Krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričeva- lo, zdravniško spričevalo in sPi'icevalo o nr-.u-nosii. Sprciem ali odklonitcv bc ua- znani pismciio. l^rijatelji na⪚-, kmetij- stva se vabijo, da blagovolijo poscbcj opozarjati kmetovalcc na to ugodno pri- liko za strokovno izobrazbo njili sinov. Drtigi listi sc naprošajo za ponnti^ tcgn ra/glasa. Borza Bcograd, valute: dolarji f»4. lire 290» marke 37, leji 49, levi 44, dev ize: London 278, Pariz 530, Žcneva 1300. Praga ^9 Du- naj 1.20, Berlin 37, Milan 292, Budimpešta Cur ih, devize: Berlin 2.80, Newyork 5.12, London 2140, Pariz 41.20, Milan 21.95, Praga 7.32, Budimpešta 0.85, Zagreb 2, Var- Sava 0.18 Dunaj 0.19,« avstriiskc žig. krone 0.11. D Ljubljano. Teharje. Pevsko društvo Murjotica se zalivaljujc tcm potom vscm cenj. da-, rovalcem, ki so prispevali v blagu ali v denarju za vclik srečolov, ki sc je vršil ob priliki božičnc prircditve. Zahvaljuje sc tudi vscm onini damam, ki so sc /. najvcčjo vnemo poprijelc nabiranja on- spevkov, okrašenja itd. Posebno zaslugo ima naša vcleugledna in vclczaslužna rodbina Fr. Sodin. Vsem se izreka naj- prisrčncjša zahvala. Ostanite drustvu 1 \' bodočc cnako naklonjcni! Dramatično društvo na Polzeli pri- redi na Silvestrov večer ob 8. uri v dvo- rani g. Cimpermana zabaven večer ler ob enem tudi narodno igro »Bsgimka«. Kar je čisti dobiček namen.feii rranovo ustanovlienemu drustvu, vabi nliiidno Ič udelcžbi odbor. Sl^ovenigradec. Na obencin /burn Nar. Čitalnicc dnc 10. dec. 1921 se je iz- volil po vcčini stari odbor pod predsecJ- stvom sodn. svetnika g. Romolda. Vitanie. (Redek lovski plen.) Tukaj- šnji kleparski mojster Vinko Schuster je ustrciil na ^tefanovo v skalovju nad »Fuzinamiv pol iirc.od Vitanja divjo ko- zo moškega spola, ki je tchtala okoli 30 kil. Kako jc žival zašla v naše gorovje. jc marsikomu uganka; najbrž je pribc- žala iz Kranjske ozir. Gorenjske, kjer }o je visok sneg in glad prisilil do bega. Vltanje. (Najden mrtvcc.ii Tc dni jc na.šlo ncko kmctsko dckle iz Brezna .v jarku. ki loči vitanjsko občino od bre- zcnskc občine, mrtvcca, katerega iden- titeta sc ni mogla dognati. Komisijonel- Jiö se je ugotovilo, da je neznanec na po- tn, ki vodi iz hriba proti Vitanju, pone- srečil, padel v precej globok jarek, se nekoliko na glavi poškodoval, in tarn zmrznil. Truplo poncsrcčenca, ki je bil okoli 30 let star, razmerorna dobro oble- ^cn, sc Je pokopalo na pokopališču v VI- tanju. Pri neznancu se jc našlo 2650 K v denarju in dva izvoda «Slov. Gospodar- ja« od meseca junjja 1921, kakih drugih listin ni imel pri sebi. Kdo je bil pone- srečenec, utegnejo dognati poizvedbe- Razne vestl Zrušlla se ie nova hiia. V Beogradu se }c zrušila te dni novo zgrajena hi5a v ulici brače Nediča št. 2. Šcle meseca novcmbra se je vselilo v hišo 12 dru- žin, ki so bile srečne, da imajo streho nad glavo. Ta nova hiša se je zrušila do te- inelja ter pokopala v ruševinah pohištvo vseh v hiši stanujočih strank. Preblval- ci so se še pravočasno rešili. Nesrpča v rudniku. Ivanu Tomsctu, rudarju v Zagorju, se je med delom v ro- vu udrl strop in ga zasul. Ncsrcčo so ta- koj zapazili njegovi tovariši in mu pri- skočili na pomoč. Žalibog pa ie dobll Totnšc smrtnonevarne poSkodbe na spodnjem delu života in v križu. Prepe- ljali so ga takoj v ljubljansko bolnico. U- vedena je tudi preiskava, koga zadene krivda na nesreči. Üalijanske ladie še vedno pred riašimr lukatni. Split, 29. dec. Včeraj ziutraj ste Ovf- pluli iz Splita 2 italijanski torpedovki. V Šibcniku ste ostali šc dve italijanski vo.l- ni ladji. VčerajSnje vcsti iz Sibcuika. da se jc z ladij zopet strcljalo na obal, so se izkazale kot neutemeljenc. ftalijauski konzul jc včeraj posctil pokr. namestnf- ka dr. Metličiča. SO-letntca gospodarske arRani/acije. Zagreb. 29. dec. Danes dopoldne sc jc vršila svečana proslava SO-letniCfe obstoja Hrvatsko-slavonskega gospo- darskega dniStva. Proslave so se udele- žili zastopniki civilnih in vojaških obla- sti, zastopniki vladt. kulturnih dru^tev in gospodarskih organizacij. Nj. \rcl. kra- lju je bila poslana udanostna brzojavka. 51 Uden. IZkaZ o znklanih živalih od 19. 12. do 25. 12.1921 v mestni klavnici v Celju, is ! $ lifiB fflBsapja. ils 1 > u - 1 % N ____________ |;ž g^^ž a.|ž^ Junger Lud . .-----3-----1 - — Jerlč Simon . .--------216 1------ Kroflič AJojz . ---------1 1 1------ Rebeuscheg Fr. 19 5-621- Suppan Ivan. . —1—2— 1------ j Zavodnik Andrej -- 1 - 3-------------- ! Senič Franc ..--------1----------- Pavlinc Franc. . — 1 1----------------- Potekal Ludv. . -.-----3— 1---------- Pungeršek Ivan---------1 — — — — Voisk Adolf. . .---------11---------- Eslh Malija. . .----- 3-1------ Lapornik Ivan. .-----2------— -I— Leskošek Ivan .-----1-----—------ Urbančič Adolf.-----27-7 1------ ! Zany Viktor.. . - - 3----------------- i I ; LISTNICA UREDNIŠTVA. Šraarjeta pri Celju: Dotično klerl- kalno »strasilo« je najbolie izročiti sodi- šču, da mu pristriže njegov strupeni za- bavljaški jezlk. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskama v Celju. Odgovorni urednik: Vekoslav Spindles. Tiska: Zvezna tiskama v Celju. Srečno _jf* LLCir vese/o NOVO LEW želi svojim cenjenfm strankam - Ivan Käpus, Celje, ülavni trg. JETIKÄ2 ^ Dr. Pečnik, Jetika in Dr. Pečnik I Die Lungentuberkulose. Nemška ^ izdaja je velezanimiva in se pro- daja v Nemčiji in v Švici. Kupite obe knjigi! NastoRQVonIeinhpano se sprejme 5e en dl)aK iz boljSe 1368 hiše. Kie, pove upravniStvo. 2—1 ®@(9&@»e*QQO®G®@&&o®G&oo •? ©©©© o S Ob!, konc. posredovalnka za prompt S © z reaütetami 148 50-47 0 I Anton P. ßi*zeniek © ® Celje, Kralja Petia cesta Št. 22. | § posreduje pri prodaji kakor tudi pri j| q nakupu hü, vil, Q 'aRčin,, iem* © Ö Iji&ö, industirij. podjetij ild. ve- i kolodvoi»u (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cllli). Stan je hranilnih ] vlog K 30,000.000. Vrednost rezarvnega zaklada K 8,000.000. HRAN1LNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gor, nžiuajo najpopolnejšo uamost in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- plačno mi razpolago. Rentnino plačuje zauod fz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank In sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- žice i. 1. d. Dafe u najem PREDALE v svotfh safeblagajnah, toko, da obdrži ključ stranka ssma. OSKRBDJE soojlm uioinikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu ild. Izw- šuje za nje tudi inkaso in druga dcnarna opra- uila rwjkulannicje. IZPLAČILA u inozemstwi fzredno ogodno in promptno. Posojčla wseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnifla in strokoinijaški nasüeti v useh denarnlh prasanjlh. R«gistt*ov. fcrcidltna in fttawbcna ^aW SX* ^Bfll^fV W^^^mMa« Spnejema tiFaniinct vloqe in i§fi frsicrnown «i IS W VOIJil Jhtf JnklteP JL Jl^IJi JU^^>^JLYJL od to p. oti odpowedi (5 ) pat oa sth 8fanje r*jcerwe R 130.000. . Raöun čekovnega urada it. 10.316. Stanje hranünih wlogi K 4,000.000. $rc(tiöinV?5«lo^oVoleto želi vsem s\ ojim cenj. odjenalcem ter sc priporoča za nadaljno naklonjcnost L. M. ROÜELJ sodaviCiar CEL-J^, MaribiMSka cesta Smno in Veseto Koft !