Poštnina plačana v gotovini Sped. in abban. postale - II Gruppo 70( Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . Lir 3.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . » 6.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . . . » 8.000 34135 Trst, Vicodo deile Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 u 9 mik Leto XXVIII. - Štev. 6 (1388) Gorica - četrtek, 5. februarja 1976 - Trst Posamezna številka Lir 150 iMlanie tlmčicl« st naiilMt Ameriška obveščevalna služba in Italija Zgodovina človeštva je prepojena s krvjo. Skozi stoletja so se bile vojske, ječali so ujetniki in sužnji. Druga svetovna vojna je svet pretresla do temeljev: bila je eden velikih grehov človeštva. Kakor da bi se hotel svet otresti težke more in narediti trden sklep za bodočnost, je 10. decembra 1948 — povezan v Organizacijo združenih narodov — razglasil človečanske pravice, gotove, neizpodbitne, povsod in za vse enake. Zaradi soglasja, obšimosti in razglednosti bi lahko dali razglasu pečat pravega zgodovinskega programa. ČLOVEČANSKE PRAVICE Na kratko lahko strnemo vsebino te vesoljne obveze na nekaj temeljnih točk. Pravica do življenja. Ta se začenja pri zaščiti še nerojenega otroka in pri zadostni prehrani vsega človeštva. Izključuje mučenje, nasilno smrt, vojno, rodomor in pravzaprav tudi oboroževanje. Z milijardami, ki jih države potrošijo v ta namen, bi lahko nasitili lačne: z bogastvom, katero jim služi za kršenje osnovne pravice do življenja, bi to pravico lahko uresničili. Načelo enakosti. Iz pravice do življenja sledi tudi enakost vseh ljudi, njihova svoboda in dostojanstvo. Ljudje so enaki ne glede na raso, narodnost, veroizpoved: za vse veljajo iste pravice in iste dolžnosti. Vsak mora biti deležen politične, kulturne in verske svobode. Vsak človek lahko prosto širi svoje mišljenje in išče resnico po svoji vesti, zato ni nujno, da se strinja z nekaterimi pravili družbe. Lahko ustanovi družino in vzgaja otroke, lahko se v državi premika ali izseli. Ima pravico do izbire poklica in do dela. Vsaki skupnosti in vsaki manjšini mora biti zajamčen miren razvoj. Družba mora skrbeti za bolne, stare in sirote; izravnavati mora tudi prevelike razlike v bogastvu in oblasti. Vse to je zapisano črno na belem, a se v resnici zelo malo izvaja. Velika listina človečanskih pravic iz leta 1948 je bila že stokrat poteptana, raztrgana in zavržena. To seveda ne pomeni, da nima veljave. Razglasa ni nihče mogel prezreti, njegov odmev je šel po vserri svetu in venomer izprašuje našo vest. Res pa je tudi, da bi ne mogla danes nobena država pobrati svetopisemskega kamna in ga z mimo vestjo prva zalučati. DVA NEČLOVEŠKA SISTEMA ROKO V ROKI Razumljivo je, da najbolj zaidejo v kršenje osnovnih pravic tiste vlade, ki hočejo s silo ter proti volji ljudstva in večine uveljaviti neko družbeno ureditev. Pri tem zgubi posameznik dostojanstvo in postane kolesce velikega stroja, brezosebno in neupoštevano. Zanimivo je, da se na tej nečloveški poti srečujeta in si v svojih skrajnostih dajeta roko komunistični materializem in zahodni kapitalizem. Velika področja v današnjem svetu, kjer sta ta dva nazora najbolj trdno pognala korenine, predstavljajo tudi najznačilnejše primere kršenja človečanskih pravic. Na komunističnem vzhodu se kršenje pravic vije od Stalinovih zločinov skozi Poseg na Madžarskem, preganjanje Judov in drugih narodnih ter verskih skupnosti, preko zasedbe Češkoslovaške do preganjanja pisateljev in učenjakov, ki so odpadli od uradne smeri. Sovjetska taborišča so obsodili tudi sami komunisti na zahodu, kaj še da bi dvomili o njihovem obstoju. Umetno zgrajeni procesi smešijo sodišča ■n smisel za pravico vsega človeštva. Zdravniška veda je v službi partije in je Pripravljena potrditi za shizofrenika vsakogar, ki se ne vda njenim zahtevam. Komunistične države so sklenjene v obroču strahu in molka. Ta obroč sloni na Policijskem nadzorstvu in ovaduštvu in prav težko ga je prebiti. Neprestano opo-zarJa, da socializem brez stalinizma ni ■nogoč. Teptanje pravic gre ob vzhoda skozi Kitajsko in države sovjetskega bloka, skozi trpljenje Kurdov in Palestincev do stare Evrope, kjer ima skoraj vsaka država umazane roke zaradi zatiranja narodnih in jezikovnih manjšin in zaradi brezvestnega izrabljanja tujih delavcev. Klic vpijočih gre skozi afriške bratomorne vojne, ob katerih si posebno slastno brusijo kremplje svetovne velesile, skozi nezaslišano rodezijsko in južnoafriško rasno ločitev, do Amerike. Grehe tega kontinenta je razgalilo predvsem prvo in drugo sodišče Russell, ki je najprej obsodilo ameriške zločine v Vietnamu potem pa južnoameriške diktature, posebno v Braziliji, Čilu, Urugvaju in Boliviji. Mučenje in zatiranje vsake vrste je bilo prikazano kot pravi sistem tamkajšnjih oblasti, vsaka volja ljudstva je zatrta, tehnični napredek je slepo izpeljan in načrtno uničuje vsako človeško vrednoto revnejših. Nekatere države so obtožene rodomora na račun prvotnega indijanskega prebivalstva. Ob vsej revščini pa velike finančne družbe iz ZDA dejansko ropajo te dežele ne da bi prispevale niti najmanj k njihovemu skladnemu razvoju. NAŠE POSLANSTVO Ob tej žalostni sliki ne smemo postati malodušni; prelahko bi bilo. Boriti se moramo, čeprav se zdi uspeh nedosegljiv. V to poslanstvo moramo posegati kot posamezniki in tudi organizirani v združenja. Obsojati moramo velike, že zakoreninjene in uzakonjene krivice, kakor tudi posamezne, posebno v tistih primerih, ko se žrtev ne more braniti. Na to moramo vedno opozarjati v tisku, na radiu, v cerkvi in z vsemi sredstvi, ki lahko zbudijo v odgovornih zatrti praklic po pravici. Jasno je, da mora vsak zase gojiti čut za pravico v svoji vesti, da bi ne pridigal o velikih načrtih in ne izpolnjeval niti malenkostnih dolžnosti vsakdanjega življenja. Kdor govori ljudem o svobodi in pravici, mora to najprej sam stvarno izvajati. Povezava med pravico in dolžnostjo je jasna: če nas vest točno opozori, kdaj nam kdo krši pravice, moramo vest vzgajati tako, da nas bo opozarjala tudi na dolžnosti. To seveda ne velja samo za posameznika, ampak tudi za skupnosti, kakor so stranke, narodi itd. Veliko važnost za zavest dolžnosti ima seveda vzgoja, tako doma kakor v šoli in družbi. Vzgoja mora opozarjati, da so na svetu tudi drugi: ti so nam enaki, imajo isto pravico, da svobodno in v celoti razvijejo svojo osebnost. Razlike, ki nas od drugih ločijo, moramo spoštovati in razumevati. Obenem moramo iskati skupne poteze in tisto osnovno podobnost, zaradi katere so vsi naši bratje. Zaščito človečanskih pravic temeljito obravnava tudi Cerkev v encikliki Janeza XXIII. Pacem in terris iz leta 1963 in v dokumentu papeške komisije Iustitia et pax iz leta 1975. V teh dokumentih si Cerkev v veliki meri nalaga dolžnost za obrambo osnovnih pravic človeka in obenem priznava, da se na tem področju v določenih zgodovinskih momentih ni posebno izkazala. To dolžnost si danes nalaga kot ustanova in jo toplo priporoča vsakemu članu svojega občestva. Kristjan mora sodelovati pri vsaki dejavnosti, ki teži po pravičnejšem svetu in bratskem sožitju, po premostitvi družbenih razlik, po osvoboditvi človeka in osve-ščenju njegovega dostojanstva. Od kristjana se zahteva še več: na tehtnico mora položiti poleg pravice še ljubezen. Vero v svoje poslanstvo črpa naravnost iz evangelija. Dvigati mora glas za vse tiste, ki molče; za kristjana je svoboda sveta hi odsev božje svobode v človeku. To nalogo naj ima tudi naš krščanski tisk: brez strahu mora pokazati na krivice, pa naj bodo na kateri koli strani in čeprav to danes ni v modi. Zaradi vrste neuspehov zgleda, da je uresničenje človečanskih pravic utopija. Na tem svetu morda res ne bodo nikoli popolnoma uresničene, a delati moramo z vsemi močmi, da dosežemo vsaj podobnost z novim svetom. Za kristjana ima stvaren pomen stavek iz Razodetja apostola Janeza: »Glej, vse delam novo.« D. ČOTAR V Italiji pretekli teden ni manjkalo materiala za časnikarje: vladna kriza se ni za las premaknila, lira se je krepko opotekala in izgubila 12 % na prejšnji vrednosti, roparski napadi so se vrstili na tekočem traku in končno je izbruhnil še škandal z ameriško obveščevalno službo CIA, ki naj bi bila z ogromnimi denarnimi zneski podpirala italijansko obveščevalno službo SID in plačevala vrsto italijanskih politikov. KDO JE CIA Nepričakovani japonski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbour na Havajih 8. decembra 1941 je pokazal, da Sev. Amerika ne razpolaga z učinkovito varnostno službo v tujini. Mrzla vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo je razkrila da ima SZ po vseh državah po svetu svoje obveščevalce. Tako je prišlo do ustanovitve Central Intelligence Agency (CIA), ki jo je prvi vodil Allen Dulles, brat svoječasnega ameriškega zunanjega ministra Fosterja Dulle-sa, sedaj ji pa načeluje 52-letni George Walker Bush, petrolejski bogataš iz Texasa. Jasno je, da organizacija kot je CIA ne razkriva svojih načrtov in vedno ostaja v ozadju. Obračun polaga le predsedniku države, ne pa poslanski zbornici in senatu. To je nekatere ameriške kongresnike, zlasti tiste liberalnega krila, vedno močno dražilo. Po Nixonovem odstopu, ki je postal žrtev zadeve Watergate, je bila ustanovljena posebna parlamentarna komisija, ki naj bi preiskala tudi protizakonito dejavnost CIA. Na veliko veselje Sovjetske zveze, ki ji je bila CIA vedno trn v peti, je postala CIA priljubljen predmet kritike ameriškega tiska in televizije. Marsikaj, kar bi moralo ostati prikri- Zasedanje odbora za notranji pravilnik deželnega sveta V četrtak 29. januarja je na sedežu dežele Furlanija-Julijska 'krajina zasedaj odbor za notranji pravilnik deželnega sveta, ki ga je slkilicad predsednik deželnega sveta Pdittoni. Razpravljal je o raznih spremembah dežefaega pravilnika, zlasti pa o popravkih članov 56 in 103, ki ju je deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka vložil že 20. maja 1974. Omenjena popravka predvidevata pravico uporabe slovenskega jezika v deželnem svatu. Približno enak predlog so dali tudi komunistični svetovalci. Razprava o tah predlogih bi morala biti v deželnem svetu že 21. -maja 1974, toda tedanji predsednik deželnega sveta Borzami je zadevo odložil na poznejši čas. Po skoro dvoletnem čakanju in raznih pismenih intervencijah s strani deželnega ■svetovalca iS&k (pismi z dne 7. II. 1975 in 15.9.1975) je predsednik deželnega sveta Pittoni sklical omenjeni odbor, iki se je sestal, da bi razpravljal o uporabi slovanskega jezika v Okviru deželnega sveta. Nepričakovano pa je predstavnik DC Coloni .postavil prejudicialni predlog in zahteval zavrnitev gornjih dopolnil, ne da bi se prej razpravljalo o mjihovd vsebini. Njegovemu predlogu se je pridružila večina svetovalcev. Popravka bosta sedaj romala v deželno zbornico in upati je, da se ne 'bo ponovil isti postopek. Deželno vodstvo Slovenske skupnosti protestira proti takšnemu krivičnemu ravnanju in postopanju s strani tistih strank, ki .se sicer imajo za demokratične, a s svojim ravnanjem dokazujejo ravno- obratne težnje. Slovenska skupnost poziva italijanske stranke, ki se sklicujejo na antifašizem in republiško ustavo, da se v deželnem svetu nedvoumno, jasno in res odločno zavzamejo za enakopravnost našega jezika in zagovarjajo zaščito slovenskih pravde, ikot to velevajo 6. člen republiške ustave, 3. člen deželnega statuta ter nove norme italijan-sko-jugoslovanskega sporazuma v Osimu. Prav v dneh, ko se zaključujejo slavnosti ob 30. obletnici zmage nad fašizmom, iki so zavrgle vsak poskus šovinizma, bi prepoved uporabe slovenskega jezika v deželnem svatu pomenila hud udarec 'izjavam, ki so bile povsod izrečene. Upamo in pričakujemo — zaključuje tiskovno poročilo Slovenske skupnosti —, da se ne bo nobena od strank ustavnega loka sklicevala v deželnem svetu na že zastarela pravna pojmovanja, ampak da si bo pošteno prizadevala za spoštovanje in izvajanje črke in duha 3. člena dežel- nega statuta, ki določa, da so v naši deželi enakopravni vsi državljani ne glede na jezik, ki ga govorijo, in da je torej treba zaščititi značilnosti narodnostnih manjšin. ★ Upanje, ki je izraženo ob koncu gornjega poročila, da »se ne bo nobena od strank ustavnega loka sklicevala v deželnem svetu na že zastarela pravna pojmovanja«, se pa žal ni uresničilo. Z izgovarjanjem na izključno pristojnost rimske vlade in parlamenta je na zasedanju deželnega sveta 3. februarja prodrl predlog demokristjana Colonija, ki so ga podprli zastopniki DC, PRI in PSDI, katerim se je pridružil še MSI, da se odloži razprava o rabi slovenščine v deželnem svetu v pričakovanju, da bo parlament odobril ustrezne norme. Predstavniki Slovenske skupnosti, Furlanskega gibanja, PSI in PCI so glasovali proti predlogu o odložitvi razprave, medtem ko se liberalci niti niso udeležili zasedanja. Kardinal Višinski o dialektičnem materializmu Polj siki kardinal Višinski je imel v nedeljo 18. januarja v eni izmed varšavskih cerkva pridigo, iki je močno odjeknila. Poudaril je, da dialektični materializem škodljivo vpliva na razvoj narodne kulture, nadalje, da ima poljski narod dovolj moči v .sebi, da premaga dialektični materializem, ki vodi v brezboštvo. Poljska Cerkev je v tisočletni zgodovini pokazala, kako se je treba upreti tujim naukom. Doktrina, ki ne upošteva narodovih značilnosti in njegove kulture ter se skuša uveljaviti s silo, ne more uspeti. Koplje sii lasten grob. V govoru je kardinal Višinski še poudaril, da imajo tudi majhni narodi pravico do popolne neodvisnosti. Verski razgovori v Libiji Od 2. do 5. februarja iso bili v Tripolisu v Libiji razgovori med libijsko socialistično arabsko zvezo in Tajništvom za nekristjane. Razpravljali so o naslednjih temah: -skupni elementi krščanske in muslimanske vere in morale; socialna pravičnost kot isad vere v Boga; ali more vetra postati ideologija za življenje? in kako izkoreniniti sovražnosti in predsodke med obema verama, iki so se nakopičili v toku stoletij. Razprave se je udeležilo po 12 zastopnikov od vsake strani. to, je prišlo v javnost in ugledu CIA močno škodovalo. 800.000 DOLARJEV ZA ITALIJO Tako je pronicnila vest, ki jo je objavil turinski dnevnik »La Stampa«, da je leta 1970 takratni ameriški veleposlanik v Rimu Graham Martin izročil šefu italijanske obveščevalne službe SID generalu Vitu Micelliju vsoto 800 tisoč dolarjev, kar naj bi bilo skoro 500 milijonov lir, ki naj bi služila za obširno politično propagando v italijanskih časopisih. Zanimivo je, da se je Šef rimskega urada CIA tej podpori Micelliju uprl, češ da se bo s tem samo okrepilo skrajno desničarske kroge v Italiji, zmerne politične sile pa bi od tega ne imele nobene prave koristi. Spor med ameriškim veleposlanikom in šefom rimske CIE se je tako zaostril, da je moralo posredovati samo državno tajništvo v Wash-ingtonu, ki pa je dalo prav svojemu veleposlaniku in denarno operacijo odobrilo. Preiskovalna komisija ameriškega kongresa je sedaj ugotovila, da ni bilo mogoče nikdar odkriti, kako je Micelli uporabil onih 800 tisoč dolarjev. Komisija je tudi odkrila, da je vsaj 21 italijanskih političnih osebnosti prejemalo denar od CIA kakor tudi kakih 40 časnikarjev. Ameriški predsednik Ford se je znašel v veliki zadregi. Objava imen bi lahko povzročila v Italiji silen politični pretres. Zato je zahteval od poslanske zbornice pooblastilo, da je le on pristojen, da odloči, če bodo sklepno poročilo preiskovalne komisije, ki vsebuje podrobnosti o dejavnosti CIA objavili ali ne. FORDOVA ZMAGA Na splošno presenečenje je Ford to pooblastilo prejel z 246 glasovi proti 124. Gre za pomembno zmago ameriškega predsednika Forda, ki je večkrat izjavil, da je treba protizakonito dejavnost CIA sicer obsoditi, nikakor pa ne objaviti nekaterih tajnih informacij, ki bi utegnile škoditi varnosti ZDA. Ko je Ford 31. januarja ustoličil novega vodjo CIA Walkerja Busha, je med drugim dejal: »CiA mora biti orodje miru in motiv ponosa za ameriško ljudstvo. Ne bomo te ustanove izboljšali s tem, da jo uničimo. V času miru pač ne obstaja drug način za službo obveščanja. Nimam prav nobenega namena, da to službo razderem ali zmanjšam njeno u-činkovitost. Varoval bom skriti značaj njenih vesti ter življenje in čast njenih agentov.« Novi vodja CIA mu je odgovoril z besedami: »Marsikaj smo se naučili iz preteklosti. Odločen sem varovati to, kar mora ostati tajno. In še bolj sem odločen braniti tiste osebe, ki iz ljubezni do domovine in bližnjega žrtvujejo vse svoje sile, celo življenje, pa "neki ljudje” njih imena spravljajo v javnost.« Bush je prvi šef CIA, ki ni izšel iz vojaških krogov ali vohunskih vrst. Je doktor ekonomije, politično pa pripada desnemu krilu republikanske stranke. V CIA je uslužbenih 18 tisoč častnikov, zanjo pa dela v 121 deželah nad sto tisoč tajnih agentov. Mogočna armada, ki se je upravičeno boji predvsem Sovjetska zveza, ki si pomaga na isti način. Metodu Turnšku v spomin življanje vere im njenih praznikov, zaini- Kamenčki mala ga je predvsem zgodovinska preteklost Karantanije im svetih brajtov Cirila in Metoda. Iz tega zanimanja je bil kratek korak k originalnemu ustvarjanju na literarnem področju. Prešel je k dramatiki in k ljudski povesiti. V dramatiki je ustvaril: Država med gorami, Kralj Samo, Krst karantanskih knezov. V pripovedni prozi pa naj omenim povesit Božja planina in zadnjo Med koroškimi brati, tki jo je izdala Celovška Mohorjeva družba leta 1975. Strokovnjaki so že ocenili Tunmškovo literarno ustvarjanje (M. Jevnikar v Mladiki) in ga bodo še. Kot kristjani bomo dr. Metodu Turnšku hvaležni predvsem za njegov misal, iz katerega smo sledila maši 20 let. Sedaj je dobri gospod Turnšek odšel k velikemu duhovniku Kristusu na večno liturgijo. K. H. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Visoko imenovanje Vatikanski list »L’Osservatore Romano« z dne 1. februarja poroča, da je sv. oče imenoval msgr. Janeza Beleja za ravnatelja pisarne (capo ufficio) Kongregacije za evaingelizacijo narodov. Ta kongregacija vodi misijonsko delo Cerkve. Msgr. dr. Janez Belej je doma v Laškem pri Celju. Spada med tiste duhovnike mariborske škofije, ki so zaradi vojnih razmer dovršili duhovniške Študije v Rimu. Mašniško posvečenje je prejel 17. marca 1946. K -imenovanju mu iskreno čestitamo. Mesečnik »Naša luč« »Naša luč«, mesečnik za Slovence na tujem, je z letošnjo prvo številko stopil v svoje 25. leto. Revijo izdajajo duhovniki, ki delujejo med zdomci, zlasti v Nemčiji, tiska se pa v Celovcu. Naklada lista se je približala meji 9.000 izvodov. Posamezna številka ima po 40 strani, od katerih je 12 strani poročil o Slovencih po Evropi. Krasijo jo Številne fotografije iz Slovenije in iz raznih krajev po Evropi, kjer živijo našii ljudje. stirn, ki ovirajo uveljavljanje pravic slovenske narodnosti. Manjšina pa ne živi od lepih besed, resolucij,, obljub, ampak od vsakdanjih dejstev. Besede, samo besede Vatikanski list »COsservaitore Romano« poroča, da je tajnik izvršnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije Todo Kurtovič, ki je poverjen za idejno propagando, kritiziral -sektaško zadržanje nekaterih članov Zveze komunistov do Cerkve. Sektaštvo je škodljivo, ker zožuje področje enotnosti, za katero se trudi Socialistična zveza, ki je osnovna organizacija. Tajnik je povabil voditelje Zvezie, naj pobijajo take pojave. Žal pa se v Sloveniji te vrste sektaštvo zadnje čase prav obilno bohotii in to prav z blagoslovom partije. Bogoslovna fakulteta v Zambiji Katoliški škofje v Zambiji pripravljajo ustanovitev bogoslovne fakultete v okviru državne univerze. Fakulteta bo izpopolnjevala in oblikovala domače duhovnike. OKNO V DANAŠNJI SVET SKRB ZA ZDRAVO DRUŽINO Italijanski škofje so proti koncu preteklega leta izdali poseben dokument, posvečen zakonskemu življenju in družini, iz katerega odseva velika dušnopastirska skrb za družino, te osnovne celice človeške družbe. Idejno in moralno zdrava družina je pogoj za zdravje narodov in boljših časov. Tako pravijo na začetku dokumenta: »Kristus je ustanovil Cerkev, da po njej vsem ljudem vseh časov oznanja zveličanje. Tudi možu in ženi, ki živita v zakonski zvezi, prinaša veselo oznanilo o ljubezni in edinosti, ker jima morata biti znamenje in vir zveličanja. Zakonska ljubezen krščenih je pa tudi podoba ljubezni med Kristusom in njegovo Cerkvijo. Zato Cerkev, zvesta Kristusovemu naročilu oznanja vsem zveličavni božji načrt zakonske ljubezni. To svoje evangeljsko poslanstvo vrši med člani človeške družine s pomočjo moža in žene v družini, ker ta dva s svojim življenjem uresničujeta božje delo v Kristusu in Sv. Duhu po zakramentu svetega zakona.« Škofje želijo, da bi vsi, zlasti pa zakonci spoznali veliko vzgojno moč zakramenta sv. zakona in njihovega skupnega zakonskega življenja. Radi bi spodbudili vse, da bi z globoko vero v srcu živeli na skupni življenjski poti ter bi tako pomagali graditi zdrave družine in boljše čase. iiiiiiiiiiiiiiiiiNiiMiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMNiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Konm suita smushili tiča Zelo nas je presenetila vest, da je na Koroškem umrl p. dr. Metod Turnšek. Vedeli smo, da ni najbolj trdnega zdravja, toda nihče ni mislil, da je dobri Metod Turnšek tako bolan. Vendar zgodilo se je, da je odpotoval v večno domovino ita naš vestni, maiiljjvi, zmeraj optimistični duhovnik. Kajti pokojni Metod Turnšek je bil najprej duhovnik in redovnik. Po rodu je bil štajerc, doma iz Budina pri Ptuju, kjer se je rodil lata 1909. Stopil je k slovenskim cistercijancem v Stični na Dolenjskem. V mašmika je bil posvečen leta 1934. Po zadnji vojni se je ustavil najprej na Tržaškem. Zaposlil se je kot sodnik in kot dušni pastir, nakar se je zatekel na Koroško in postal dušebrižnik na Reberci. Vsakokrat, ko >sva se srečala, me je vabil, naj ga obiščem v tem njegovem koroškem domovanju. Vsakakrait sem mu obljubil, a seveda nikoli šel. Tudi na pogreb, ki je bil v ponedeljek 2. februarja, ni bilo mogoče. Tako bom moral izpolniti obljubo isedaj mrtvemu prijatelju ter poromati na njegov grob. S pok. Metodom Turnškom sva se prvič srečala v Gorici kmalu po vojni. Prišel je z načrtom, da bi na Goriškem igrali njegovo dramo »Država med garanti«. Tudi pozneje je zmeraj imel kak literaren načnt za bregom, kajti dr. Turnšek je bil čebelica in je vedno kaj snoval. Še mlad bogoslovec in duhovnik je snoval Božje vrelce in jih Objavljal v reviji Božje kraljestvo. Potem je snoval slovenski misal. Prevedel ga je in objavil med drugo svetovno vojno. Metnim, da je bil eden prvih prevodov rimskega misala na kalk živ jezik. Iz Tuimškovega misala smo se Slovenci seznanjali z mašo in rimsko liturgijo; postal je naš vodnik v pokoncilske liturgične reforme, ki so prišle 20 let kasneje. Mislim, da je bila predvsem Turaškova zasluga, če smo 'bili Slovenci dokaj pripravljena na sprejem novih liturgičnih reform, posebno še maše v slovenskem jeziku, saj smo že prej pridno uporabljali njegov prevod misala. Po končani drugi svetovni vojni se je njegovo zanimanje preneslo z liturgičnega na ljudsko literarno ustvarjanje. Zanimali so ga ljudski versiki običaji, ljudsko do- »Kmalu se bom srečal z Marxom« V nekem slovenskem dnevniku je bil članek v spomin pokojnega kitajskega voditelja Cuenlaja. Tam piše, da je Čuenlaj, ie hudo bolan, rekel: »Kmalu se bom srečal z Marxom.« Kaj je kitajski voditelj mislil s tem? V ustih prepričanega marksista namreč take besede zelo presenečajo. Srečamo jih pri kristjanih in pri vseh, ki verujejo v posmrtno življenje. Toda kaj naj take besede pomenijo marksistu? Če po smrti nič ni, kot trdijo oni, potem tudi nobenega srečanja ni ne z Marxom ne z nikomer drugim. Potem veljajo le Dantejeve besede: »Pustite vsako upanje vi, ki umr-jete.« Morda pa pomenijo čuenlajeve besede, da ni bil tako prepričan, da po smrti nič ni, in njegove besede niso bile le prazna fraza? Vsekakor, ko človek gleda smrti v obraz, marsikaj drugače vrednoti, kot kadar je pri polnem zdravju in sredi revo-lucionarnega dela. Morda se takrat tudi v dušo revolucionarja-marksista ukrade dvom, da s smrtjo le ni vsega konec. Za nas kristjane to ni dvom, temveč trdna gotovost, ker ne upamo na srečanje Z Marxom, temveč s Kristusom. (r+r) Lepe besede, manj lepi nastopi socialistov Brali smo, da je PSI imela svoj deželni kongres. Na njem je nastopili tudi pokrajinski svetovalec Lucijan Volk s posebno resolucijo, v kateri zahteva globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Resolucijo bodo predložili vsedržavnemu kongresu stranke, ko se bo ta sestal. Vse lepo m prav, toda to so le besede. Ko gre za dejanja, so ta zalo različna od besed. Kadar Slavonska skupnost nastopi s kakim konkretnim predlogam ali zahtevo, se socialisti zmeraj najprej umaknejo, potem šele kaj naredijo ali tudi nič. Kako so se zadržali socialisti v Trstu, ko je odbornik Slovenske skupnosti opravil civilno porolko v slovenščini? Kaj so naredili, ko je isti odbornik dr. Dolhar začel govoriti v slovenščini in miu je župan Spaecini odvzel besedo? Molčali so. Socialisti ali molčijo ali dajo prav ti- Kako oskrbovati župnije V Linzu so imeli generalni vikarji avstrijskih škofij razgovore, ikako naj v bodoče oskrbujejo župnije, fci nimajo svojega duhovnika. Pomožni škof dr. Wagner je pri tam dejal, da so vse župnije oskrbovane po duhovnikih. Ce v župniji ni rednega duhovnika, jo soupravlja duhovnik sosednje župnije. Tako bo tudi za naprej. Ne obstaja načrt, da hi več župnij združila v eno. Seveda pa bo treba k vodstvu župnij pritegniti člane župnijskih svetov, ki bodo prevzeli del župnikovih opravil. Cerkev na Kitajskem živi naprej Ob razglasitvi za blaženega kitajskega misijonarja Freinademetza, ki je bil po poreklu Ladinec iz province Bočen, se je mudil v Evropi tudi nadškof iz Taipaha na Formozii. »Dobili smo vesti,« je rekel, »da v Maovi Kitajski cerkveno življenje podtalno še nadalje obstaja kljub urad- ■ V Alcaimu Marina na Siciliji so neznanci vlomili v orožniško postajo ter v spanju ubili dva karabinjerja. S seboj so odnesli uniformi svojih žrtev, orožje in zajeten sveženj dokaznega gradiva. ■ Predstavniški dom severnoameriškega kongresa je s 323 glasovi proti 99 prepovedal ameriški vladi vsakršno vojaško pomoč zahodno usmerjenima gibanjema FNLA in UNITA v Angoli. S tem se je tehtnica še bolj nagnila v korist gibanja MPLA, ki ga očitno podpira Sovjetska zveza, kubanski najemniki pa vodijo njegove vojaške oddelke. ■ Jz rimskega poštnega urada so roparji odnesli 140 milijonov lir. Denar je bil namenjen plačam uslužbencev. Dva druga ropa pri Milanu in Padovi sta banditom vrgla 80 milijonov lir. ■ Po daljšem zatišju se je znova razplamtel alžirsko-maroški spor okoli vprašanja pripadnosti Zahodne Sahare, ki je bila do nedavna španska kolonija. S španskim pristankom sta si ozemlje razdelila Maroko in Mavretanija, Alžirija pa itemu nasprotuje, češ da bi maralo o tem odločiti domače prebivalstvo, ki ga je pa komaj 60.000. ■ V Milanu so delavci za več ur zasedli železniško postajo Lambrate in s tem protestirali proti družbi Leyland Inmocen-ti, ki je odpustila vse delavce v tovarni avtomobilov. ■ Predsednik španske vlade Arias Navarro je podal programsko izjavo in napovedal vristo reform. Obljubil je postopno demokratizacijo javnega življenja, obenem pa podčrtal, da bo vlada branila red in zakonitost za vsako ceno. Utrditi je treba vse, kar je dobrega, je dejal, ne pridejo pa v poštev brezglave zahteve o takojšnjih korenitih spremembah. Komunistična partija bo še naprej prepovedana. B Neznanci so v Rimu s šestimi streli lažje ranih svetnika ikasacijskega sodišča Pietra Margaritij a. Očetovstvo atentata si lastijo člani »oboroženih proletarskih skupin« (NAP). ■ V Trstu je spodletel poskus ugrabitve industrijca Roberta Hausbrandta. Varnostni organi so ujeli enega člana uigrabiitelj-ske tolpe, potem ko so ga ranili s strelom v nogo. ■ Politično nasilje v Argentini je samo v preteklem januarju zahtevalo 49 smrtnih žrtev, v vsam lanskem letu pa 800. ■ Iz francoske galerije »Guyot« so neznanci odnesli 125 Picassovih grafičnih listov. ■ V Ivrei pri Turinu so trije roparji napadli zlatarno, pa 'bili pri ropu zasačeni. Da bi ise rešili, so vizeli za talca draguljarjevega 10-detnega sina in 16-letno prodajalko, draguljarja, ki je hotel zbežati, pa iso ubili. Ko so uvideli, da ni izhoda, so se predali varnostnim silam, ki so jih komaj rešile pred razjarjeno množico. H 20. januarja, ko ije narodna banka proglasila zaporo nad prodajo lire, je dolar veljal 687 dir, v ponedeljek 2. februarja pa že 770 lir, kar pomeni 12 % razvrednotenje. ■ Na rimski postaji Termini so agenti železniške policije preprečili napad na poštni vagon ekspresnega vlaka Rirn-Tu-riin. Po burnem zasledovanju so policisti ranili dva od napadalcev, enega pa ujedi. ■ V Sovjetski zveizi so uradno sporočili, da so imeli dani najslabšo žetev v zadnjih desetih letih. Namesto predvidenih 215 milijonov ton žita so pridelali komaj 140 milijonov ton. memu zatrt ju skoraj vseh verskih skupnosti. Evangelij prebirajo v 'krščanskih družinah in skupno molijo. Občasno se zberejo k -maši na skrivnih krajih tudi kristjani iz več občin. Mašujejo duhovniki, ki delajo v svetnih poklicih kot delavci in katerih "ilegalno” duhovniško delovanje oblasti ni znano. Prepričan sem, da bo Cerkev na Kitajskem živela v podtalju še desetletja in da bo preživela,« je poudaril nadškof, ki tudi sam prihaja s kitajske oeline. Na Kitajskem živi danes okoli 1000 duhovnikov, potem ko jih je okoli 600 umirio v taboriščih in ječah. Prenova meništva na Švedskem Na švedskem doživlja meništvo prvič po reformaciji svojo prenovo. Pred kra.tik.im so štirje možje položili redovniško zaobljubo in obljubo neoženjenosti pred luteranskim škofom Bengt Sundlkiorotm v samostanu Ustambačk. Trije drugi mladeniči pa se ta čas pripravljajo na meniško življenje. V Neaplju je ob 23. do 25. januarja bil vsedržavni kongres iSveta evropskih občin (AICCE), katerega se je udeležilo okrog 500 županov, predsednikov pokrajin, predstavnikov dežel in parlamentarcev. V o-spredju zanimanja in debate je bilo vprašanje volitev v evropski parlament, ki so predvidene za leto 1978. Kongres so pozdravili med drugimi neapeljski župan ter predsednik tamkajšnje dežele. Uvodno poročilo je imel tajnik evropskega združenja prof. Serafini, ki je analiziral sedanje stanje na poti v novo združeno Evropo, v kateri marajo imeti primeren prostor vse države, revne in bogate, razvite in manj razvite. Ožigosal je vse tiste sile, ki so in ki načrtno delajo proti novi združeni Evropi. V (diskusijo je poseglo veliko predstavnikov, med njimi naj omenimo tržaškega parlamentarca Belcija, predsednika tržaške pokrajine Zanettija, Id je govoril o pozitivnih rezultatih tržaške konference o narodnih manjšinah, tržaškega župana inž. Spaccinija, ki je podčrtal vlogo Trsta v procesu evropskega združevanja. V debato je posegel tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka, ki je v tem razvojnem procesu evropskega združevanja opozoril predvsem na narodnostni moment raznih narodov. Evropa, v kaitere izvoljenih svetih in parlamentu bi prišle do izraza 'le države in bi bile narodne manjšine ter narodnostne skupnosti zapostavljene ali celo ignorirane, bi bila krivična. V bodoči Evropi morajo imeti svoj enakopraven prostor vse narodne manjšine, med temi Slovenci, ki živimo v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V Italiji štejejo narodne manjšine {Francozi, Nemci in Slovenci) okrog pol milijona pripadnikov. Kako bomo prisotni skupaj z Ladinci, Furlani in drugimi etničnimi skupnostmi v izvoljenih organih nove Evrope, je za vse zelo važno vprašanje, je poudaril v svojem nastopu deželni svetovalec SSk. Ob zaključku je kongres izglaisoval reso lucijo, v kateri je poudarjena nujnost avtonomije v bodoči Evropi, v kateri morajo vsi narodi živeti v prijateljstvu kot določajo mod drugim tudi sklepi konference v Helsinkih. Bralci pišejo Zakrita umazanija pod bleščečo zunanjostjo? V natrpan avtobus je vstopil starejši moški, ki je kar krepko držal svoja leta. Vendar (bilo je okoli dveh popoldne in sam je hodil po mestu dobrih šest ur) je bil videti utrujen. Zato se je obrnil do sedečega mladeniča-dijaka in ga nagovoril prijazno, če bi vstal in mu dal sedež. Slednji, ki je bil s sovrstniki v živahnem pogovoru, je nekoliko nejevoljen z ironijo pobaral: »Očka, koliko let pa imate?« Starček mu je odgovoril: »Sedem križev je že.« In mladenič: »Sedemdeset let? Ali se vam ne zdi, da ste dovolj sedeli?« Zdaj moram jaz sedeti.« In ni vstal Prostor je odstopila neka dama. Ta mladina! Koliko je bilo napisanega o njej. Koliko preglavic nam daje. Ubira vedno nova pota. Pa so gotova? So prava? Ali se morda uči iz napak, kakor modro poudarja ljudski rek? Ali pa je morda prepričana, da je njeno vedenje v družbi neoporečno, vzorno? Pravijo, da je cesta velika preizkušnja našega vedenja. Kadar stopi človek na cesto, se mora zavedati, da je na velikem, javnem prostoru, kjer veljajo določena pravila glede na promet, obnašanje in vljudnost do sočloveka. Tu pridejo najbolj do izraza dobre in slabe strani domače vzgoje. In prav tu na cesti se zadnje čase dogajajo velike spremembe. Vedno manj je najti resnično vljudnost, spoštovanje ali upoštevanje. Predrzno vedenje je dospelo že do viška do nekaterih ljudi, ki se nesebično žrtvujejo prav za mladino, ki hoče, da bo imela boljšo bodočnost. Ob tem, vem, da se bomo razdelili, kot je pri nas v navadi, v dva ali tri ali še več taborov. Eni ndadino obsojamo, drugi ji damo popolnoma prav in celo pravimo, da je danes mladina zelo kritična; spet tretji so za. neko kompromisno rešitev. Ljudje se vse preveč ipehamo za gmotnimi dobrinami, močno grabežljivi smo po tem in onem, otroci pa so prepuščeni sami sebi. In posledice pridejo kmalu na dan. Vendar kar se tiče mladine same, sem kljub gornji zgodbi optimist. Nekaj se je premaknilo z mrtve točke in mladina sama bo kmalu uvidela, da tako ne more naprej, če se noče utopiti v lastnem ugodju, ki prinaša trenutke užitke, a pušča v nas strahotno praznino. A. M. Z GORIŠKEGA Ustanovitev sekcije Slovenske skupnosti v Sovodnjah V petek 23. januarja so se sestali v Sovodnjah pristaši in somišljeniki Slovenske skupnosti iz vse sovodenjsfce Občine z -namenom, da bi itudi v tej slovenski občini ustanovili sekcijo Slovenske skupnosti in s tem še bolj aktivno posegli v politično življenje, med Slovenci v tem delu naše Primorske. Uvodno 'poročilo je podal dr. Karel Brešan, ki je v pokrajinskem tajništvu zadolžen za organizacijo 'Stranke. Nanizal je vrsto problemov, s katerimi se trenutno SSk najbalj ubada na pokrajinski in deželni ravni. Seznanil je prisotne tudi s smernicami in splošno politiko naše stranke, nakar je dal besedo domačinu Benjaminu Černiču, ki je dalje vodil sejo. Prisotni so se domenili o strukturi sek-cijskaga odbora, ki je bil nato sestavljen v skladu s statutom stranke in pravili za sekcije, fevdih so namreč šest odbornikov, katerim se pridružijo kot polnopravni člani še trije svetovalci SSk v občinskem svatu. V najkrajšem času se bo no- vi odbor sestal in si bodo odborniki med seboj porazdelili funkcije. Plodnemu sestanku so prisostvovali tudi člani osrednjega tajništva SSk Ferle-tičeva, Paulin in Tetpin. Gabrje — 90 let življenja V nedeljo 1. februarja je v krogu svojih otrok in drugih svojcev veselo proslavila 90 let življenja Marija Vižintin vd. Florenin iz Gabri j. Kot verna žena je hotela svoj visoki življenjski jubilej poudari,ti z zahvalno sv. mašo v domači župni cerkvi. Prav ita dan je bila silna poledica, kar pa je ni zadržalo, da ne bi prišla v certkev. Lepo je bilo videti njene drage, ki so cerkev napolnili in ju delala družbo v vzvišenem trenutku njene življenjske poli. Juhilanitka je dama iz številne kmečke družine v Dolu, saj je bilo vseh otrok deset. Lota 1907 se je primožila v Gabrje k Floreninovim. Tudi ona je imela deset otrok. Vsi so še živi razen prvega sina Tomaža, ki je postavil znano gostilno »Pri Tomažu« na Tržaški ces/ti. Marija Vižintin je marala kot toliko drugih žena iz' naših krajev okušati grenki kruh begunstva med prvo svetovno vojno. Po povraitku je bilo treba obnoviti dom, nato pa se 'Spoprijeti s problemi, ki jih s seboj prinašajo doraščajoči otroci. Pa so vsi prišli do kruha in prav ob teh teh otrok ih sedaj slavljenka doživlja jesen življenja v družbi vimikov in pravnukov, ki jih ni malo. Prav iz srca ji želimo, da bi doživela še vrsto lot v krogu svojih domačih. - j k 11. občni zbor SKPD „F.B. Sedej" mmnmmm V soboto 24. januarja je v mali dvorani župnijskega doma v Števerjanu bil 11. redni občni zbor SKPD »F. B. Sedej«. Občnemu zboru je prisostvovalo izredno veliko število mladine, kar dokazuje življenjsko silo drušitva v tej briški vasi. Občnemu zboru so nadalje prisostvovali župan Stanislav Klanjšček z odbornikoma Cirilom Tenpinom in Hadrijanom Koršičem, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Kazimir Humar, Mirko Špacapan v imenu SSk ter predstavniki prijateljskih društev dr. Damjan Paulin in Viktor Prašnik. Prisoten je bil tudi bivši števerjan-ski župan Hermetnegild Podveršič, ki vseskozi spremlja kulturno delo naše mladine. Poročilo o dvoletnem delovanju društva sta podala dosedanji predsednik Aleš Pintar in 'tajnica Anka Černič. Glavna postavka v poročilih je bil seveda vsakoletni festival. Z veseljem ugotavljamo, da je ta manifestacija uspela in ponesla ime Šte-verjama širom po domovini in neposredno informirala vso slovensko javnost o žilavem boju in naporu zamejske mladine. Čeprav nam je vsa leta nagajal dež, vseeno lahko smatramo vse festivale za uspešne. 'S finančne plati je seveda hujše, saj smo v zadnjem letu zabeležili precejšen primanjkljaj. Sklenili pa smo, da bomo s pomočjo raznih ustanov bogato kulturno prireditev nadaljevali. Dramski odsek je uprizoril Govekarjevo ljudsko igro »Legionarji«. ' Na oder smo jo postavili s svojimi močmi in smo zadovoljni z uspehom. Ostali smo sicer na ravni vašlke dramske skupine, saj na višje cilje niti ne mislimo. Menimo namreč, da je važno poleg tega, da nudimo nekaj kulture in zabave gledalcem, tudi to, da povezujemo čimveč naše mladine. Zato izbiramo zmeraj igre, v katerih nastopa veliko število igralcev. Igro smo uprizorili v števerjanu, štan-drežu in Gorici, gostovali pa smo z njo tudi v Šmihelu na Koroškem. Dramska družina je sodelovala še na raznih prireditvah, koit so miklavževanje, božičnica, proslava 30. obletnice osvoboditve. Ob zadnjem miklavževanjiu je postavila na oder krajšo igro. V okviru društva delujeta dva zbora, nissani im otroški. Akoravno so z njima določene težave, zbora redno nastopata na Cecilijamkd oz. Mali CeciiLijanki in na podobnih prireditvah. Mešani zbor vodi Herman Strabemič, otroškega pa Arnika Cernic. Zabeležiti je treba stalno aktivno življenje ansambla Lojzeta Bledeta in pohvaliti moramo novi števerjanski ansam- bel Veseli števerjanci, ki v zadnjem času tudi veliko nastopa. Problem zase je izdajanje »Vestnika«, ki gre letos v osmi letnik. V veliko pomoč so nam vsakomesečni prispevki. Truda urednikov in sodelavcev pa nekateri ne znajo pravilno ceniti. V obdobju dveh let smo organizirali vrsto kulturnih večerov in izletov z namenom, da bi naši mladini nudili možnost, da se poveseli v domači družbi. Občni zbor se je nadaljeval z živahno diskusijo. Predsednik ZSKP iz Gorice dr. Humar je ob pozdravu izrazili željo, da bi vsako društvo pripravilo .po eno igro v sezoni. Tekla je beseda o problemih mladine in o novih prijemih, ki naj bi jih društvo osvojilo, da bi tudi mladina od 14. do 18. kita lahko dobila v njem svoje mesto. Predlagana je bila tudi ustanovitev veroučne skupine, ker je jasno, da 'prav današnja mladima ne potrebuje samo razvedrila, pač pa tudi moralno in versko vzgojo. Na volitvah je bil izvoljen nov 19-član-ski odbor, ki