P R O L E T A K E C JE DELAVSKILi S T ZA MISLEČE CITATEIJE
Glasilo Jugoslovanske Soeialfistiene Zveze in Prosvetne Miilre
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS
EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1878.
bM m
i. Dm. «. 1M>. «I tk. »M<	•« CktoM* IK
Act J CafM * M..üi X U»
CHICAGO 23, ILL, 8. SEPTEMBRA (September 8), 1943. Pub|Uh«d Weekly *t 2301 S. Uwnd.l. Ave. .«ft»... LETO—VOL. XXXVIIL
'___ ■*
BEGUNCI V SICILIJI »e vračajo aamaj e «vaja vasi. Impravidali to. dm •a jim okupacijska armad« mi treba bati, kar »i priaadeva. da jim pomaga m širili, sdravili is e rsek drugih teikočak V tek iajemaik caeik.
Vojni uspehi na
I	••v V*l	v**
bo|iscih vecp
kot v diplomaciji
_ <
ZAVEZNIŠKA INVAZIJA V ITALIJO. — RUSIJA SE NEZADOVOLJNA. — CHURCHILL FOJASNUJE. — PAPE2 ZA SPORAZUMNI MIR. — ZADUŠENE REVOLTE
Ker se Italija neče pedati zlepa, vzlic terr j da ji zavezniško vrhovno poveljstvo ob-Ij-uiblja ča»len mir, jo bo treba prime rati v predajo 3 silo. Prve zavezni!!ce čete so izvršile vpad na italijansko celino 2. septembra, ko je invadirala Kalabrijo angleška osma armada.
Rim koč« "boljše pogoja"
Rad ogli o hi kralj vztrajata v vojni, ker so po njunem mnenju pcjoji zaveznikov za Italijo "poniževalni" in so vsled tega neetprejemljivi. Vlada v Rimu je za mir z zavezniki — saj tako so njeni ljudje neu-
gluh zanje, ker noče, da bi Italija 'Vramotno" kapitulirala in pustila svojega zaveznika Hitlerja na cedilu. Vendar pa londonski in washingtonski krogi še verujejo, da se bo Italija kmalu podala, ker je njen položaj za vztrajanje v vojni brezupen.
Prebivalstvo prijateljsko
Verti iz zavezniških in nevtralnih krogov pripovedujejo, da kakor v Siciliji je prebivalstvo okupacijskim četam prijateljsko tudi v Italiji in pa da
Priznanje rdeči armadi na njenih brezprimernih uspehih v borbi z naciji
Angleški premier Winston Churchill je v svoierrr zadnjem govoru iz Kanade po posvetovanjih z Rooseveltom v Quebecu poudaril, da radevolje priznava ogromnost junaškega zadržanja sovjetske armade, njene žrtve in njene neprecenljive zasluge v vojni za brušenje Hitlerjevih vpadalcev na njeno ozemlje.
"Za svoja prizadevanja in uspehe je ruska armada plačala ogromno ceno s svojo krvjo/' je dejal Churchill in dostavil, da ni bilo še nikoli v zgodovini Vlade, ki bi mogla prestati tolikšne udarce m se bi ohranila na površju, kakor se je vlada sovjetske unije
- K temu je dodal, da se k uspehom sovjetske ofenzive in prejšnjim odporom njene armede pripiše nekaj zaslug lahko tudi angleškim in drugim zavezniškim letalcem, ki rušijo nemško industrijo, in pa Angliji, ki je po padcu Francije ostala sama na bojišču, dokler ni biki napadena Sov. unija m potem še Zed. države.
Churchill je stvar pravilno ocenil. Mnogi tako-zvani vojaški eksperti v Zed. državah, in tudi diplomati v državnem oddelku so domnevali, zaeno s Hitlerjem, da bo boljševiške Rusije konec že po par mesecih Hitlerjeve invazije in res je izgledalo, da se nacijske horde vale v njeno notranjost kakor valovi ogromne reke, kadar predro jez in poplavljajo brez konca in kraja.
V tem poletju pa je Hitler spoznal še bolj ko kdaj prej, od kar je v vojni, da se je usodno zmotil v vseh nakanah proti Rusiji in ob enem sebe vpro-pastil.
Nate izgube na vseh bojiščih znašajo 103f932 mož
Podatki, objavljani 1. septembra, izkazujejo, da cmo izgubili od pričetka vstopa te dežel« v vojno, pa do 31. avgusta to leto, 103,932 mož v vseh oddelkih naše oborožene sile.
Celinska armada jih je is. gubila 69,358, mornarica 21,-556, momarična pehota (ma-rines) 7,904 in obrežne straža 363.	•
V trgovski mornarici je balo ubitih in pogrešanih od pri» četka vojne pa do 31. avgusta 4,751 mož. V tem številu so všteti samo člani vojne mornarice, ne pa drugi pomorsča-, ki, ki so bili ubiti, ranjeni, ali pa pogrešani.
Izmed izgub« v pehotni armadi je vštetih okrog 20,000
"Domača fronta" ima vse premalo
javne pozornosti
NAKANE ZA SE VEČJO OBREMENITEV DELOVNEGA LJUDSTVA Z DAVKI. — ALI SE KAKA OBLAST ŽE KAJ BAVI Z NAČRTI ZA POVOJNO REKONSTRUKCIJO?
Ker je , ljudska pozornost cjrnjena zgolj na vojne dogodke, je nevarnost, da bo nekega dne. presenečeno s »prejetjem novih davkov, katere kanijo bogataški interesi h po-mečjo ovojih služabnikov v kongresu naložiti preteki del na ramena onih, ki jih najtežje plačujejo.
Se bolj pa se bo ljudistvo čudilo, ko bo vojne konec in
?aAÜI	**	!ne bo tu nobenega i>ripravlje-
štvu v Italiji, v Nemčiji m na n€jra	^ rekonstrukcijo
Japonskem.
Naša kopna armada beleži v svojih izgubah 8,927 ubitih, drogi so ranjeni, ujeti ali pa pogrešani. Izmed ranjenih jih
Nemčija spreminja Slovenijo, Reko in Dalmacijo v vojni teren
iz vojnih v "mirne" razmere.
Svarila brez odmeva
Lobisti v kongresu, ki delujejo v interesu delavskih unij, je velik odstotek že nazaj v svare o nevarnosti novega dav-službi.	.^ne^TM «"«*rta. tvo katerem se
V mcrnarici je bilo 7,840,bo kotilo delavcem milijar-ubitih, 2,553 ranjenih, 8,917.<*« novega davka. Že sedanja pogrešanih in 2,246 ujetih. Iz- <i*v£n* pitava je malemu člo-med pogrešanih na morju je ! vfku v*č k<*¿r,v»člJ?' a P° Jno" le malo živih. Večinoma so u-lVi «*> -veliko bolj prizadet,
Kom« racije »i posamezni bogataši pa bodo na konju.
Vrh tega imajo kan grešnik i pripravljen načrt za uvedoo federalnega prodajnega davka, ki bi znašal, kakor predlagajo, najmanj šest odstotkov. To bi pomenilo za toliko podražitve -življenskih potrebščin in znižanje življenjskega standarda.
Vlada pravi, dia potrebuje
3 sabotažo, ki povzroča italijanskemu poveljstvu velike te-
radno rafzglašali — toda ne za . ^ve.
tak mir, da bi italijanska ar-! Najbolj pa se domačim vo-mada izročila orožje in prepu- Američanov, kajti kjer so
stila deželo sovražni invaziji. Mir, za kakršnega bi bil Bado-•¿lio bi pomenil, da se naj Italijo pusti v miru, pa tudi ona ne bo napadala. S tem bi ji o-stala vsa armada nedotaknjena in enako njena mornarica, kolikor jo še ima in Nemčija bi bila z italijanske strani vama.
Zavezniki Italije ne mkdijo izpustiti tako poceni in dokaz temu je invazija vanjo.
Mikavne obljube
Vendar pa zavezniške obljube Italiji še drže, ako se hoče pedati. London in Washington sta ji obljubila ravnati z njo prijatelji ko, ako pokaže resno voljo za rpravo.
Angleški tajnik vnanjih zadev Anthony Eden je v parlamentu že 4. avg-it ta cvbetal Italiji pome* Anglije, "sedaj, ko je vrgla Muasolinija in fašizem." V povračilo za pomeč pa je zahteval, da naj da Italija na svoji zemlji zavetnikom potrebne baze, s katerih bi napadli Nemčijo.
Vzlic Edenovi mikavni obljubi, in pa tajnih obljub, ki so jih dajali Rimu zavezniški zaupniki, pa je ostal Badoglio
Ze dne 5. avgusta je maršal Badetflio proglasil vso severno Italijo, Primorsko, "provin-
J I i ,	CO Ljubljana", Reko in Dalma-
jim podtalno gibanje pomaga | c|jo 2a teren vojnih opermcij
in odredil militariziranje civilnega prebivalstva v vseh obratih in poslih, ki imajo o-pravka z armado in obrambo.
Tudi ako bi tega on ne storil, bi Nemčija militarizacijo tega ozemlja vseeno izvršila. Iz Berna poročajo, da je prevzelo vodstvo militartziranja Slovenije, Primorske in Dalmacije za možna bojišča nemško poveljstvo in italijanski častniki pa le sodelujejo.
Iz dosedanjih gibanj nemških čet in gradnje obrambnih naprav sklepajo, da Hitlerjeva armada Italije ne misli dosti braniti, nego le toliko da bi zavezniška armada ne mogla prehitro naprej. 'Italija v celoti je Nemčiji itak bolj v breme kot v korist, iavzemši severnega <fela in pa slovenskega ter hrvatskega pri morja ter ostale Slovenije, kjer misli, če ostane pri njenih sedanjih načrtih, postaviti svojo prvo res obrambno črto.
oni, tam je tudi hrane veliko. Italija strada in ena prvih nalog okupacijske armade v Siciliji in seefaj na italijanski celini je dovaianje živeža in kuriva. Do^daj je Italija dobivala premog iz Nemčije, ki pa je devoz vsled negotovega položaja njene zaveznice ustavila. Briga Anglije bo, da jo bo sedaj ona zalaijala s premogom, gasolinom in kurivnim o-ljom, Zed. države pa z živili.
Triumfi sovjetske armade
Glavne bitke so še vedno le na vzhodni fronti. Okrog štiri milijone mož je v spoprijemu v nji. Rdeča armada zmaguje na vsi fronti, kjerkoli je pod-vzela ofenzivo, in Hitlerjeve divizije je ne morejo ustaviti. Nemške okupatorje je izgnala
(Konec na 5. strani.)
tonili, ne da bi dobili njihna trupla. Izmed pogrešanih na suhem, katerih je 21,406, pa je zelo verjetno, da je velik odstotek izmed njih še živih.
V vojni smo od decembra 1941, torej izgube aa tako o-gromno deželo kakor je naša v 20 meaecih krvavih spopadov križem sveta v življenjih niso velike. Ruske na primer znašajo vsak mesec več kakor Za Nemčijo je važna zato, naše v blizu dveh letifi. Vzlic ker je tod, posebno na Primor- tej primeri pa bi bilo napačno
.	.	M	I__- . %____i m i t . • ?	- * ■ »M ■ » ■ ■ 11 I t I
milijarde dolarjev novih dohodkov na davkih, kongres pa ima nalogo odločiti, kako, komu in koliko se naj jih naloži.
Eksekutiva AFL Je na delavstvo izdala oklic, naj deluje SEDAJ med svojimi kongre-sniki in jih prepriča, da bodo njihovi mandati v nevarnosti, če bodo obdavčevali do izmoz-ga/vanja delovnega človeka, korporacijam pa dopuščali ti-toče milijonov dobička in enako posameznim milijonarjem.
Kaj je s tisto obljubo, v kateri je bilo rečeno, da vlada in kongres ne bosta dopustila, da bi novi milijonarji rasli kakor gobe po dežju, kot se je dogajalo v prejšnji vojni?
Taka obljuba bi kaj pomenila le, Če bi imeli v kongresu večino ljudski,.ne pa bogataški interesi.
Argument teh kongresnikov je, da je delavce treba težko obdavčili, sicer bi nastala inflacija. A pri naraščanju bogastev posedujoč ega razreda pa se inflacije nič ne boje.
Neizogiben problem
Davke za plačevanje vojnih stroškov bo treba plačevati še leta in leta, torej je za ljudstvo, ki je odvisno za svoje preživljanje od vsakdanjega
(Nadaljevanje na 3. strani.)
ocen jat i ogromnost ameriških vejnih naporov a stališča žrtev drugih. Borba ameriške sile je zapopadena v tekmi stroja s strojem, letala zoper leta-
skem, ie mnogo obrambnih naprav še iz zadnje vojne, in ker je ves ta teren zelo prikladen za odbijanje naipadalnih armad in za protiofenzive.
Ker je prevzelo vso oblast \ lo, kot pa v znamenju mase nad slovenskimi in hrvatskimi | roper maso vojakov. Na vabo-kraji nem&ko vojno poveljstvo, ] dni fronti pa ai «toji nasproti v sodelovanju z italijanskim, noč in dan milijone mož, kjer je razumljivo, da je nastala , je padlo v dobrih dveh letih na nad slovenskim in hrvatskim cbeh straneh najmanj šest mi-ljudstvotn kontrola in teror še lijenov vojakov. Mnogi viri tr-hujši kakor doslej, ko so ga dijo, da še veliko več, a kon-vladale napoletvilne okupacij- servativno število za obe ar-ske oblasti.	madi, uk itih in težko ranjenih,
je nad ¡**t mili ionov. Tudi med civilnim prebivalstvom so tam žrtve ogromne.
Stroški z veterani sedonje vojne
Meseca julija je zvezna administracija za zadeve veteranov izplačala posmrtnin in dmgih podpor poškodovanim vojakom sedanje vojne, ali pa njihovim sorodnikom vsled smrti meseca julija nad dva milijona dolarjev. Njeni stroški v tej rubriki bodo vsak mesec večji.
Priporočite prijatelju, si nanoči Proletarca.
naj
Epidemijo v mestih vzhodne fronte
Ko so ruske čete zavzele H ar kov, so iz ne našli i h podatkov dognale, da je umrlo v njemu od marca do junija t. I. v epidemiji driske 2,000 ot rok in 1,550 od ramenih. Slične e-pidemije se dcuajajo tudi v drugib okupiranih krajih Sovjetske unije.
Tretje vojno posojilo
ima za cilj zbrati vsoto 15 milijard dolarjev. Dosežena bo! Sodelujte v tej kampanji! Vlagajte prihranke v vojne bonde!
r-rx-r—=— --
Neprevidnost z ognjem povzroča ogromno škodo

Predsednik Roosevelt je dne 30. avgusta oznanil, da naj bo teden, ki se prične s nedeljo 3. oktobra, posvečen kampanji za preprečevanje požarov.
V svojem proglasu je dejal, da od napada na Paarl Har-bor, pa do aedaj, so povzročili požari v ameriški industriji več škode ko« pa so jo napravili nemški bombniki Angliji skozi prvi dve leti vojne.
<fTa ogromna destrukcija jI nastala večinoma po malomarnosti^ pravi predsednik, "a je tolikšna, kot če io nam bi prizadejal sovražnik."
S tem misli on poudariti to, da če bi nam/palili tovarne, delavnice, hiše, trgovine in maj-sovražne sile, Bi bila
vsa
javnoet pozorna.
A ker se nesreča dogajajo kar tako, pa ae zadovoljujemo
• kratkimi veetmi v časopisju, rasen onih ljudi, ki so direktno prizadeti
V plamene je šlo e tem bi v lanskem letu velikanske zaloge gumija, blaga vseh vrat in tudi veliko življenj je bilo po-končanih v njih.
čemu ao varnostne naredbe tako površne, to je druge vprašanje, a gotovo ga predsednik dobro pozna, drugače ne bi rekel, da je bila večine požarov prepreči jivih.
Krivda gre v prvi vrati na vodatva podjetij, ki imajo ai-ocr vse polno napisov o varnosti, in to je približno največ
kar store ▼ naporih aa iaognje-nje nevarnostim požara.
če ae pomisli, koliko ao v Angliji t dveh letih uničili z ognjem in rušenjem nemški letalci, ki ker predsednik trdi, dir od kar smo mi v vojni znaša škoda v tej deželi samo na poisHh več kot pa ao jo v Angliji napravili sovražni bombniki, tedaj ima pač res velik vzrok, radi katerega je določil kar cel teden samo za propagando, v kateri te naj učimo, kako preprečevati požare in • tem hraniti zaloge, ki segajo v stotine milijonov .dolarjev vrednosti, in pa življenja ljudi, ki so tudi nekaj vredna saj sanje, pa čeprav za nikogar drugega ne.
Veliko krivde za površnosti radi katerih pršne plamen v marsikateri delavnici ali tovarni, ¡0 preveliko naganjanje pri delu. Rea, da ao tam napisi, ki dajejo navodila. Toda če se po njih ravnaš, moraš zaata-jati tu in tam in boes pa zahteva, da moraš producirati dolo-ceno kvoto. To je glavni vzrok ogromnemu naraščanju pone-erečb in smrtnim slučajem v industriji, in ob enem tudi vzrok požarom.
Delavec, ki mora misliti edino kako čim več m več producirati, ne more paziti na svojo telesno varnost, ne mialiti na druge nesreče, ki se lahko pripete, ker se ne utegne paziti na nje.
Ko bo vojne konec, bo delavstvo še vedno v borbi za svoje pravice
Ako se res dogodi zmaga zaveznikov v tem letu, kot želi Rusija in mi vsi, ali se sklene se pred koncem leta tak mir, kot ga predlaga papež, boj med razredi bo ostal tudi po tem.
V tej deželi celo predstavniki konservativne AFL in CIO priznavajo, da bo še veliko hujši kakor poprej. Sistem izkoriščanja ne pozna prizanašanja. Popušča edino kndar mora.
Zato je za nadaljevanje borbe na polju ljudskih interesov potrebno ohraniti vse naše organiza* cije in vse naše časopise.
Posedujoči sloji so poskrbeli, dc se njihov ogromni dnevni, tedenski in mesečni tisk ohrani m podpirajo ga pod znamko oglašanja, vsled česar je najbolj na škodi davčni sklad zvezne vlade. Enako skrbe, do imajo radio omrežje pod svojo kontrolo ih pa filmsko industrijo.
Delavci imajo unije, nekaj političnih skupin in časopisje.
Slovenski delavci imamo poleg podpornih društev JSZ, Prosvetno matico in pa Proletarca, o katerem vemo, da bo socialistično glasilo v vsakem slučaju, ali pa ga več ne bo.
Ker smo v kampanji zanj, je dobro ta dejstva predočiti onim, katere skušamo privabiti v krog naših naročnikov. Razumeli bodo, če jim to resnico pravilno predstavimo, in potem bodo še sami pomagali. Kajti prav tako je njim v korist, kakor drirjim, da sodelujejo v boju za ljudske pravice.
Spor je med izkoriščevalci in izkoriščanci. Demokracija sama na^ebi nič ne pomaga, če je sistem tak, da mora eden živeti na smetišču, drugi pa se lahko bohoti v največjem razkošju, ki ga uživa na račun onih, ki so pognani v bedo.
Če hočemo odpraviti bedo, moramo zavreči tistem izkoriščanja. Proletarec je glasnik te naloge in je vreden, da se mu pridružijo vsi, ki verujejo van]o.
PROLETAREC
UST ZA INTEl
DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IC^SRÍCK
Il4jt Ja«o.l«T»..k* D«Uv«k« Tiakovn« Drwiba, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavan sa celo leto |3.0o; sa pol lsU $1.11;
ss četrt leta $1.00. Inossmstvo: sa eslo leto $3.50; ss pol leta 12.00.
Vsi rokopisi in očisti morajo biti v nsftem urada nsjposnsjs do poadsljks popoldne sa priobéitev v številki teko¿egs tsdns.
—1
PROLETAREC
PablUhed every Wednesdsy by ths Jufoalev Workmen's PublUhinf Co.
Ine. Cats bi iahe d 1906.
Editer_______
Business Msnsgsr.
.........Frank Zsits
Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: United States: Ona Tear $¿.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Poreign Countries, One Yesr $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone i ROCKWELL 2864
Čemu razprtije vsled ameriške politike z ozirom na Sov. unijo?
Nesmiselno je trditi, da so odnošaji med Zed. državami ter Anglijo na eni strani, in Sovjetske unije na drugi, prisrčni, niti ni prav, če se nesoglasja med njimi predstavlja za intrigo nacijev, češ, da je to njihova zadnja karta. Svare nan, da če se jim posreči zanetiti razdor med zavezniki, pa bodo na konju. Res je, da oni ¿ele, da pride do tega. Ako se to dbgodi, bodo zasluge za tako tragedijo na tej strani.
Vzrokov vsej tej polemiki ni iskati v Nemčiji ali v hitler-skl propagandi, ampak v zavezniékih deželah samih.
Vzroki so morda premostljivi, ali mogoče celo v nepre-motftljivih razlikah med nameni in cilji angleške-ameriške zveze na eni in Sovjetske unije na drugi strani. Ce so nepremostljivi, tedaj lahko vemo, da ena ali druga .<ruja noče sporazuma in se igra z zavratnostmi.
Nedavno je ameriški kolonar Drew Pearson, ki piše iz Washington«. v okrog 600 dnevnikov pod naslovom "Washington Merrygoround", in komentira svoje reči tudi po radiu, obdolžil državni oddelek zvezne vlade podtalnega ruvarenja zoper sovjetsko vlado in izjavil, da vodikne osebnosti v njecnu žele izkrvavitev Rusije, katero mrze veliko bolj kakor Hitlerja.
To ni ne prva ne zadnja trditev te vrste, ampak ker jo je izrekel žuroalist, čigar kolono črta milijone ljudi Sirom dežele, mu je tajnik državnega oddelka Cordell Hull odgovoril, da so njegova "dognanja" v vsakem oziru neskladna z resnico.
To je rafiniran jezik, s katerim mu je rekel, da je la±-njivec.	* t ti
Ko je bil na sestanku s časnikarji nato Roosevelt vprašan o tem sporu, je dejal, da je dotični časnikar (ni ga hotel z imenom označiti) znan kronični lažnjivec, hi pa da s takimi izvajanji v tolmačenju vnanje politike ameriške vlade seje dvom v iskrenost med zavezniki in pomaga našim sovražnikom.
Tako je afera z državnim oddelkom postala še ostrejša kot pa je bila predno je iz njega resigniral podtajnik Sumner Welles, ki je bil na glasu za prijatelja Sovjetske unije in nasprotoval Hullovi hladirosti napram nji.
V diplomaciji je zavijanje, spletkarstvo in žongliranje z besedami, ki lahko pomenijo to ali ono, ali pa nič drugega kot le 'besede na papirju, star običaj. V sedanji vojni se teh metod poslužujejo več ali manj vse vlade, kakor so se jih v prejšnji vojni in vsa leta prej in pozneje, enako v času japonske invazije v Mandžurijo, Mussolinijevega vpada v Etiopijo, in posebno še v času civilne vojne v Španiji in pa z apizanjem Hitlerja, ko si je za prvo žrtev izbral najbolj demokratično in socialno urejeno republiko v Evropi — čehoslovaško.
Kolonar Drew Pearson je na Rooseveltovo omembo odgovoril s par besedami. Dejal jé v bi-tvu:
Sovjetski diplomati no dovolj razumni in lahko brez mene *vedo, kakšna je vnanja politika državnega departmenta do Sovjetske unije. A je dobro, da so sedaj v state departmentu saj z besedami postali jasni v stvareh, v katerih so bili motni z dejanji.
Mnogi listi in komentatorji ta način razpravljanja obsojajo, a drugi pravijo, da bi bilo nesmisojno zakrivati odnoéaje kakršni so v resnici.
Saj Rusija ni edina, ki se po raznih ovinkih pritožuje nad vnamjo politiko Washingtona. V Zed. državah skoro ni libe* raïca, ki ne bi izražal bojazni vsled čudnega pomikanja zvezne vlade iz že itak velike konservativnosti v áe večje nazadnjaške toke.
Glavne točke, radi katerih jo grajajo so:
Ignoriranje politikov, ki so na begu pred fašizmom in reakcijo y svojih deželah dobili zavetje tu, a uradniki državnega oddelka jih odrivajo, ker so nasprotni njihovim demokratskim, socialističnim m republikanskim nazorom. Smatrani so pač za ruvarje proti kapitalizmu. Kapitalizem pa je "naš način življenja". Kdor deluje, da se ga odpravi, je sovražnik "ameriških institucij".	*
Državni oddelek je minuli teden na take očitke javno odgovoril, da vseh teh etru j ne more upoštevati zato, ker so druga zoper drugo, in pa da naj bodo hvaležne, ker gostujejo v naši deželi ne da se jim bi bilo treba koga bati. Odgovor je tipičen v tem, ker sliči onemü, "ako ti ta dežela ni všeč, poberi se, od kjer si prišel!"
leti begunski krogi izvajajo, d« dočim se avstrijske socialiste odriva, so bila Otonu Habsburškemu, ki ni za Avstrijo še nikdar ničesar storil, In sploh od šestega leta svoje starosti v nji sploh «živel ni, odprta vsa vrata in le on je bU določfen pod pokroviteljstvom ameriškega vojnega departmenta, z odobrit-
(Konec v 6.-7. ikoloni na tej strani.)
AMERIŠKE BOLNIČARKE v Udiji »«•)• a« aaaia obilico evojo«. poriU i» dol« s UMai vojaki, pa i pa ai «lobo ¿sea, dm aeaivsje doaaatmake stroke, ker ja %mm maraikjo kigijena n« ničli, laclada, da je otrokom ta poatroika prav rimi.
Harold Laski svari agleško in našo vlado, naj nehati podpirati reakcijo, ako hočemo mir in "štiri svobodščine
//
dimo takih vladarjev, ki kot Emanuel in Badoglio zapuščajo svoje Mussolinije in Hitlerje le v trenutku, ko so poraženi. Brez dvoma Franklin D. Roosevelt, ki je prijel v Belo hita dne 4. marca 1933, najbolje lahko sodi o tem, da interesi privilegijev in tradicija udobnega življenja ni najvažnejša poteza v značaju povprečnega Amerikanca. Dvomim, dali bi Franklin Roosevelt leta 1943 še poskušal resno zagovarjati vlogo, katero je igral Roosevelt iz leta 1936 do 1938 v vzdrževanju politike proti intervenciji na Španskem. Prihodnje generacije bodo težko, desetkratno plačevale, ako bi on ali Churchill zanemarjala te probleme v dobi, ki nas še loči od konca vojne.
Volitve v Avstraliji so pozvale Ourtina, naj dinamično |K>stopa v tej vojni. Navadni ljudje iz naroda vsepovsod spoznavajo neobhodno potrebo te dinamike in jo zahtevajo v rastoči meri, z rastočim poudarkom. Velikanska tragedija, tragedija največje vrste bo nastala, ako naši voditelji ne spregledajo, ako ne spoznajo, da je novi svet že tu, in nikdar in nikoli jim bodočnost ne bo odpustila, ako bomo še enkrat, že drugič zahtevali od širokih ljudskih mas tako ogromnih in strahotnih žrtev za rezultat, ki bi c*tal zanje brez prave koriti.
ti
tt
Profesor Harold Laski v Angliji je svetovno znan socialistični mislec. Prištevajo ga med "levičarje". Pred par tedni je debatiral v Londonu, pod pokroviteljstvom "Chicago University Roundtable" s predstavnikom zveze ameriških kapitalistov in z enim drugim zi^ovornikom kapitalističnega sistema iz Amerike. Njihova diskuzija je šla po radiu v vse anglosaške dežele. Ko mu je eden protivnikov dejsd, da zagovarja sistem marksistične diktature, je odvrnil, da je on socialist, zagovornik socialne demokracije in nasprotnik kakršnekoli diktature. Poudarjal je, da je kapitalizem ekonomska diktatura nad neposedujočimi tudi v demokratičnih deželah.
Laski v vseh svojih govorih in člankih razlaga, da je tu razredni hoj, ki se ga ne ram zakriti z nikakršnimi puhlimi gesli.. Ta vojna je nastala ne za demokracijo, ne za štiri svobodščine, ki ae jih lahko napiše in rarglasi na kakšni ladji, ampak vsled križa-, jočih se razrednih in imperialističnih interesov. Vendar pa je vzlic temu to lahko vojna za demokracijo, ako smo ob enem za odpravo sistema izkoriščanja in za socializem.
Harold Laski je ZA demokracijo. Ampak ob enem je za SOCIALIZEM, ne pa sa tako firmo "demokracije*9, ki bi nam uailjevr'a kapitalizem in vsa njegova zla pod novimi imeni. V sledečem objavljamo njegov članek, v prevodu, ki ga je nam poalala čas-niška agencija Overseas News Service (ONA). V njemu posebno ostro prijema našega predsednika Rooeevelta, ki se, po njegovem mnenju, od tistega Roosevelta, ki je prevzel vlado leta lt33, pa od sedanjega, silno razlikuje — na slabše.
Njegov članek se tiče dveh predmetov: delavske zmage v Avstraliji in pa nedavne konference med Churchillom in Rooseveltom v Quebecu.
DOMAČA FRONTA4 IMA VSE PREMALO JAVNE POZORNOSTI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
zaslužka, še posebno važno, da se beri za svoje interese sedaj, kajti ko mu je breme enkrat naloženo, se ga ne more več otresti.
Drug važen problem za ljudstvo je, kaj storiti, da ga mir ne dobi nepripravljenega.
Cim se bo bližalo premirje, ali saj takrat ko bo sklenjeno, bodo ogromna vojna naročila odpovedana in potem ne bo nič več pritožb proti delavcem, češ, da izostajo z dela, da se branijo delati čez čas in da lenarijo, kot je takih očitkov proti njim vse pol no sedaj.
Rekli jim bodo, da dela ni m v par mesecih bo večja armada brezposelnih kot še kdaj prej, kajti vzelo bo dolgo, predno se industrija preuredi in pripravi za civilno produkcijo. A tudi potem ne bo potrebovala niti z daleč toliko delavcev kot jih vposluje sedaj.
V preprečen je katastrofalne brezposelnosti bi bil ie sedaj potreben načrt, ki bi temeljil na velikih javnih delih, gradnji stanovanj itd. Predsednik je že priporočil ustanovitev komisije, ki bi imela nalogo izdelati načrt za povojno rekonstrukcijo, in en odbor je tudi sam imenoval, toda kongres je odklonil dati v tak namen vsoto in tako nas lah<ko mir zaloti gospodarsko povsem nepripravljene, ftele tedaj se bodo ljudje spomnili zadnje krize in se vpraševali, čemu se niso pobrigali, da se bi več ne, dogodila.
Leta 1940, ko smo že bili v oboroževanju, je bilo še vzlic temu po vladnih podatkih 8,-600,000 brezposelnih, junija 1941 pa Šest milijonov. Nekaj brezposelnih je sicer v vsakih razmerah, naprimer sedaj 1,-200.000. A ko nastane mir, bo to število raslo in raslo, nastale bodo silne tekme za službe, plače bodo šle navzdol in delodajalci pa se bodo veselili, ker bodo to tudi za uničevanje unij idealne priložnosti. Zvezni kongres lahko tak kaos prepreči, če se hoče pobrigati za ljudftvo, d katerem pravi, da ga za-lopa. A še boljše je, da se ljudstvo samo pobriga.
Kupujte znamke.
vojne bonde in
AVSTRALIJA IN QUEBEC
HAROLD J. LASKI
Volitve v Avstraliji morda oznanjajo kakšni bodo bodoči odnoftajl v angMkem imperiju z narodno vlado na Angleškem. Te voHtve se niso končale le z odločno zmago Cur- nija v njej ni imela svojega za-tina in delavske stranke, tem- «topnika. Značilno je, da ni vi-
Takrat, in ne šele pozneje kdaj, se porajajo one ideje, hrepenenja, čustva in mišljenja, ki bodo. ustvarile značaj pogodbam, ki bodo vojno končale.
še niso prišli do tega spoznanja. Bojim se, da je vsak dan bolj res, da zamenjujejo zmago z mirom. Že pretekla vojna bi jim bila mogla pokazati globino prepada, ki loči ta dva
več kažejo tudi solidnoet podlage, katero ima delavstvo v tem pacifičnem delu britanske-
ga carstva. Nove sile se po- no je, da so težave v pogledu
rajajo v dominijonih, ki se ne bodo hotele povrniti nazaj v svet izpred leta 1939.
Povsem jasno je, da ne vem, dali se možje, ki so se zbrali v Quebecu, da dajo naši zmagi njeno končno usmerjeno*, zavedajo teh vstajajočih no-vtti sil. Iz skopih Churchillom vih besed bi mogli zaključiti, da se jih zaveda. Mnogo težje pa bodo opazovalci našli one-Ka Roosevelta, ki je tako plemenito oznanil svetu dne 6. januarja 1941 znamenite štiri svobod&čine, v tem RooseveRu, ki je odstranil Henryja Wal-lacea in dovolil Eisenhowerju, da ee »»hvali sa vojsk i. dinastiji, ker je spoznala, da jI je Mussolini poeta 1 nepotreben In konično dopustil, da so veliki koncemi počasi, toda sigurno prevzeli v svoje roke vse odločilne ključne pozicije v Washingtonu. Težko je danes reči, da je "new deal" več kot opomin na nekaj velikega. In vendar, kadar bo vojne konec, bo mir na svetu odvisen od zmožnosti državnikov, da organizirajo nekakšen "new deal" za preproste široke mase ljudstva. Ako s strani Churchilla in Roosevelta ne bo nobenih znakov, da bodo te zmožnosti državnikov prišle do veljave, pač ne bomo mogli reči, da so naši lz.gl*di v bodočnost — tudi v slučaju zmag* — lepi in polni sijaja.
Nikdar ne bomo preveč ponavljali dejMa, da je mir zgrajen že takrat, ko se btj* vojna.
deti nobene jasne, odkritosrčne izjave i?iede bodočnosti italijanske demokracije. Značil-
Za konferenco v Quebecu je pojma. Ni je zmage, ki bi mo-bilo značilno, da Sovjetska u- biti bolj popolna kot ona,
katero so praznovali zavezniki 11. novembra 1918. A kljub temu je ostala brezuspešna, ker je vojni 20. stoletja sledil mir 19. stoletja.
Da je bistvene važnosti in neobhodno potrebno poraziti osftče, o tem ni kdo ne dvomi. Značaj poraza in zmage pa je stvar, katere važnosti ni mogoče precenjevati in katere se ne sme zanemarjati. Sicilije pač nismo zasedli za Viktorja Emanuela in Badoglia; zavzeli smo ta otok, da svet osvobo-. * w
_i___
priznanja francoskega narodnega komiteja.
Kdor stvar pazljivo opazuje, se ne more ubraniti vtisa, da so v pogledu izkoriščanja zmage na delu v prvi vrsti sile, ki skušajo ohraniti red in da je vpliv teh sil mnogo močnejši kot oni, katerega imajo sile stremeče za spremembami. Toda Churchill in Roosevelt bi morala uvideti, da do nemogoče vzdrževati še nadalje v Evropi oblast tradicionalnega reda kakor hitro bo zlomljena politična oblast Nemčije. Ako bomo poskušali 'obdržati ta sUrt tradicionalni red, bomo le na široko odprli vrata dolge dobe razrednih bojev od Visle do Rokavskega zaliva. Ncgle-de na kc<n*ni izi<hteh razrednih bojev je zagotovilo, da bi v nobenem slučaju ne privedli do rvobede in demokracije.
Nlkd> ne mere biti zadovoljen z razmerami, v katerih Franco in ljudje, ki so mu podobni ostajajo voditelji, odgo-vcml za usodo rvojih narodov. Vsaj Churchill, predvsem on bi mogel zdaj Že vedeti, da je ruska revolucija spremenila mišljenje Širokih mas človeštva. Socialni in gospodarski stetem i se bodo morali hote ali nehote prilagoditi tem novim perspektivam. Bistvo te vojne je — kar je Wallace pravilno «poznal — da je privedla v
Tole mi ne gre v glavo?
. Ce smo res sa odpravo fa ¿izrna v Italiji, čemu ne pomagamo demokratskim
ga Človeka H naroda.
Mračno in grozeče jasno je postalo,. da naši predrfavniki
mo kralju na "odpravi'* fasii ma in njemu ponujamo časten mir?
(Nadaljevanje s prvih dveh kolon.)
vijo državnega oddelka, za gradacija 4'avstrijskega osvobodilnega bataljona". Ta afera pa je izzvala med priseljenci iz bivše Avstro-Ogrske tako mogočen protest, in Otonovi "osvobodilni" akciji pa toliko fiaska, da je vsa stvar padla v voda, toda se lahko spet obnovi, kajti Otonovi prijatelji so še vsi tam kakor so bili.
Državni oddelek izjavlja, da se ga afera z Otonom prav I nič ne tiče.
Vatikan je ves čas po ustanovitvi Sov. unije glavni prom> ter "protikomunistične križarske vojne". Zvezna vlada ima z njim po mnenju njenih kritikov najtesnejše zveze, dani Zed. države pretežno niso katoliška dežela. Zato razlagajo, da se družimo s klerikalizmom edino zato, ker hočemo obvarovati obstoječi ekonomski sistem.
Nedavno je brl na dolgotrajni neuradni diplomatični misiji newyor.*ki nadškof Spellman. Konferiral je par tednov s fašističnimi prvaki v Lizboni in v Madridu, nato v Vatikanu in z italijanskimi politiki iz Mussolinijevega režima. Nato s francoskimi reakcionarji v Afriki. Vsi, s katerimi se je posvetoval, >o sovražniki Sovjetake unije. V Moskvi to vidijo in vračajo z ostrimi vičipci.
Španskim lojalistom niso demokratične sile, posebno še Anglija in Zed. države, hotele pomagati in niti ne potem jetnikom, ki so po nemški invaziji trpeJi v Franciji in v francoski Afriki nečloveške muke. Na ameriškem kontinentu jim je bila v pomoč edino mehiška repoiblFka.	^
Ko je hotel sovjetski poslanik Aleksander Bogomilov, dodeljen k zamejnim vladam v Londonu, v francosko Afriko, da se osebno prepriča o položaju francoskega narodnega odbora za osvobojen je, ni dobil dovoljenja. Odrekla ga mu je zaveznica Sovjetske unije — Anglija in angleški tisk je trdil, da j2 pobuda za odklonitev prišla iz ameriške vlade.
čehoslovaški predsednik Edvard BeneA je bil tu pred par meseci na obisku. Poročali so, da gre nato v Moskvo, da tam
pedpiše zvezo z USSR.
• Nato so poročila o tem utihnila, ni pa Moskva molčal Razglasila je svetu, da sta Benešu glavni zaveznici Sovjcl<k» inije namignili,»čemu mu sploh sedaj treba v Moskvo7 Naj počaka, da bo konec vojne! Kremlin pa je izposloval, da mu je bil odhod koncem konca vendar dovoljen.
Naie odnošaje z Vichyj«m, m potem z Darlanom v Afriki jo gledal Kremlin silno nezaupno. Kajti Petain, Darlan in (ii raud so vsi sovražniki Sovjetske unije.
Badoglio in kralj Viktor Emanuel sta njena sovražn ka In sovražna sta tudi nam, drugače,ne bi nadaljevala vojne - našo armado. Vzlic temu je kralju zavezniški poveljnik zrneral iiisenhower čestital "na f trmoglavi jen ju f-Izma". M o kva .kozi svojo revijo "Vojna in delavski sloji" odgovarja, da tudi po anglo-ameriški okupaciji Sicilije v nji f«HZ€m ^ Ijada »)orci za demokracijo pa so v zaporih.
^ Spor je torej tu in je nevaren, ni pa koristen aavezntiki • SP°r ie	*mbicij posameznih velesil v^led k «ni
talizma in sovjetskega gospodamkega sistema, vsled vatttcat e ^akcije m Ae mnogo drugih vzrokov se bi lahko
Z zakrivanjem se jih ne bo odpravilo Le	^
• poma- med Vladami v Wa«hingt*mu, Londonu in Moskvo h •^¡ublažiti saj tolfko, da se bo .svet po tej vojni lahko" Z^Z
novi krvavi
»Ruiunarji prete »ovietaki nnlii
lerjem obračunajo.
ospredje do stoletja navadne-¡torn * nji, namesto da ¿••tita- rkorw>mskih spremembah razvijali mi^ nim^v
f™!!!!: ^Í^0Je&kCÍOnArjí ***** ^J^ki «nijVčim h Hit-
■ fe
POVESTNI DEL
MIŠKO KRANJEC
ZA SLUŽBO
'emveč je čutil do nje najprej tekaj malo usmiljenja, potem »a jo j« drugače vrednotil. Lepla je kakor Slivnikova Ki-a.' To dognanje ga sicer ni j^-:i!o... saj je bila tudi Rozina ijegova.
Da. njegova je bila. Zdaj je ^u-til nemajhno zadoščenje nad tem dejstvom. Enkrat v življenju je vendarle ljubil, in to lepo žensko. Nič zato če je bila neumna, rekel bi, duševno, manjvredna, imela je na sebi kljub temu dovolj drugih čarov.
Oblekel si je zimsko toplo suknjo in stopil pred hišo. "Vrneva se morda šele zvečer," je rekel materi. Sedel je na voz in k njemu je pr sedla Rozina. Prijel je za vajeti. "Rokavice natakni," je rekel dekletu. "Tako še pozebeš. Mrzlo je."
"Ne," je odmajala. "Saj se mi bodo ljudje smejali."
Pognal je tkozi vas. Potem toda melodija mu je ves čas i sta prišla na cesto» kjer mu je
(Nadaljevanje.)
"Rozina!" je poklical in odprl rahlo duri.
Rozina je potrkala na dur in po tj m vstopila, ker je takt zahteval.
"Konja dobro napitaj," ji rekel, "in petem ga zapreii. Peljeva se v mesto." Rozina jt najprej pokimala, potem pa vendarle vprašala:
"Jaz se peljem z vami?"
"Da," se je nasmehnil. "Ali ti ni prav?"
"Ce vi tako hočets." Stopila je v vež j, potem pa Še odprla. "Ali Vam zajtrk prinesem v sobo, ali boste v veliki sobi zaj-trkovali?"
"Tja pridem."
Potem se je začel naprav-ljati. Gledal je skozi okno na . jablan?, ki eo stale, mokre in svetle po vrtu. Bil je pomirjen, misli so mu bile jasne. Kakor bi bil našel veliko rešitev življenja. Toliko, da ni zapel,
brodila po glavi in ta melodija je bila vesela.
"Zgodnji si," mu je rekla mati, ko je prišel v sobo.
"V mesto se peljem," je odvrnil zadovoljno in veselo.
"Kaj boš pa v mestu?" je vprašala mati prav mirno in ne da bi mu hotela kaj očitati.
"Prijatelje malo pogledam. Potem tako več ne igrem nikamor."
"Ali mora Rozina s teboj?"
"Zakaj? Mar jo doma potrebujete?"
"Da, potrebovala bi jo."
"Saj bo jutri doma. Naj se pelje z menoj." Vedel je. da ne bo ugovarjala. In res ni, pač pa je rekla:
"Potem ji moram naroČiti, kaj vse naj nakupi."
IPokimal je.
Po zajtrku, ki so ga opravili molče, je dejal Rozini: "Lepo se obleci."
Mati pa ji je dala denarja m ji naročila, kaj vse naj kupi. Ignacij je bil nekam veselo razpoložen. "Zaprezi nama konja," je rekel dekletu. "Hrane pa nama ni treba na voz. Bova že nekaj pojedla za kosilo, če se zakasniva."
Rozina ni bila ne presenečena. ne vzradoščena, da se pelje z Ignacijem v mesto. Tu d i to je spadalo pod dolžnosti. 'Nič ne sluti/ je mislil Ignacij, ko jo je gledal. 3n tudi mati ni prav nič slutila. To je bilo docela v redu. Vesel je bil tega. Tudi ta dan bo minil," si je dejal, ko je bil sam v sobi. 'Jutri bo spet lepo pri nas. Mirno se bomo pogovorili in nič več ne bo motilo razpoloženja.' Zmotila ga je Rozina:
"Zapregla sem."
Bila je praznično oblečena. Oblekla si je pleteno rdečo jopo z belim ovratnikom in ta j je res lepo pristojala. 'Kako lepo dekle," je zdaj obšlo Ignacija. Se včeraj je bil razočaran nad njo in jo skoraj sovražil. Dane» je ni sovražil
\ičeraj razodela tisto težko, •nučno novico. — Prav je bilo, da se je vrnil. Kako lahko bi lastalo iz tega nekaj usodne-Ta! je mislil. "Nič nisi vesela, da se pelješ menoj," je rekel in se obrnil k njej.
"Vesela sem," je pokimala. "Eh," je dejal, "saj ti berem z obraza. Tebi je vseeno: ali ^e pelješ, ali delaš, ali karkoli te že s teboj godi." K temu ni rekla ničesar. Bilo je nekoliko res. "Mislil sem, da bo lepo te dni, ko bom doma." Ni čakal idteiovora. &vrknil je kobilo, da ie tekla. Hladen, z vlago prepojen zrak jima je rezal v obraz.
Nič več nista govorila. Zavila sta se v molk in razmišljala vsak zase. Nek odpor sta čutila oba do pogovora in vesela .ta bila, ko sta zagledala pred *eboj mesto. Cerkveni zvoniki šo štrleli nad hiše: nekaj tovarniških dimnikov je bruhalo črn, težak dim, ki se je trgal proti zemlji. Za mestom je pikal vlak. Po mestu samem pa io ropotali kmečki vozovi, vmes so drdrali avtomobili in ljudje so se prerivali.
"Najprej bi menda nakupovala?" ji je rekel.
"Kakor hočete," je odvrnila.
Zavil je na gostilniško dvorišče, pod veliko uto je ustavil. Pristopil je hlapec in vprašal, če naj razpreže in odvede konja v hlev. Ignacij je poki-mal. Potem je skočil z voza, tudi Rozina je bila že na tleh.
"Ali si žejna?" jo je vprašal.
"Ne, nisem. Mrzlo je."
"Zato pa lahko en čaj spi-jeva., Stopi no, v gostilno." Morala je stopiti. Naročil je dva čaja z rumom. Sedla sta za mizo. Zdaj mu je sedela nasproti in ni bilo nikogar poleg: lahko ji je gledal v obraz. Ona je pobešala oči. Ni se upala ozreti po njem. K čaju ji je vsilil fiekaj sladkarij. Tudi to
je vzela, ker je bila to dolž-
nojt."
"No, pojdiva," je rekel in vutal. Obšla jo je rahla dremo-ttn;>*t po čaju; tako lepo se je ogrela: zdaj bi sedela tu in nikamor si na želi. Pa je treba v me to. šla je za njim, čeprav je on zadajal, da bi hodila diug ob drugem. Tega pa ni mogla in smela storiti. Na križišču je za trenutek postal.
"Ne," je rekel sam sebi. "Najprej vse nakupiva. Saj imava še dovolj časa. Tebi je tako vseeno, ne?"
Pokimala je.
'Naj se še malo veseli/ je mislil in bil vesel, da se je tako odločil. Hodil je z njo po trgovinah, izbirala je in ga spraševala za svet. "Ali j« to lepo?"
"Za koga bo to?"
"Za mater."
"Za mater je tako vseeno. Oni ne gledajo na to, samo da je dobro." Ko pa je izbiraJa za sci^e, takrat pa je sam odločil, kako naj se obleče.
"Ne, ne," je ugovarjala. Tega ne morem. Toliko nimam denarja za to."
"Ne boj se, pa primaknem
• _ i* jaz.
"Ne, ne. Kaj bi pa mati rekli. — To bo za mene zelo dobro, res, zelo mi ugaja." Ni je mogel prisiliti. Uprla se je: tega ne bo nesla domov.
Ko t ta nakupila in stala spet na cesti, se je spet odločal. "Malo me počakaj," je rekel
ROOSEVELT IN CHURCHILL «t« na konferenci v Quebecu obljubil« osvoboditev Jugoslavije in predsednik t« desele je ie posebno pohvalil kralja Petra II. in pa grškega kralja, ¿«i, da ne »mudita nobene priložnosti delati sa svobodo njunih kraljevin. Isgleda, da postane Balkan spet eno glavnih vojnih torišč. A so nesoglasja. ker Rusija »ali. naj anglaika in smsriiks armada raja« udarite v Francijo, ne na Balkan, ki g» Moskva i«li pod svojo sfaro vpliva. A Utotako ga ioli pod svoj diplomaticni vpliv Anglija in pomaga |i Turčija. To, da ho Nemci j« kontrolo nad njim isgubil«, je jasno. Ni pa i« rešeno vprašanj«, k« j petem? Srbi, Slovenci in tudi Hrvati so v t«j vojni v«liko irtvovali. Največ Srhi kajpada. Na gornji sliki j« obešeni srbski posI«n«c Jovanovič ■a Terasi ji v Beogradu, ki so g« naciji potegnili v aanjke To s« bo nad Nemci i« nad Pavoliecvimi ustaši nekega dne silno esaščevalo. In če strasti saplamte, morda bo "mir'* v ondotnih krajih š« hujši kakor pa vojna.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
komu je že potekla naročnina. Slednjih sicer ni veliko, je pa še zmerom dovolj prostora v imeniku vsaj Še za 50 novih naročnikov in upravnik se ne bo prav nič zgražal, ako jih dobita toliko ali več s s. Jack Meaecem, ki je kar pripravljen
no,
nama spravijo."
Počakala ga je v gostilni, ko se je vrnil, je rekel: "Pojdi zmenoj." Sla je za njim mirno,. .	. ^ .
in vdano. Vstopil je v veliko |	/zadnjl Uden
sladščičarno. "Ali imaš sladkarije rada?"
Nič ni rekla. Samo ozrla se je -po mnogih dobrotah, ki so ležale pred njo, pokrite s steklom. Morala je jesti. "Kaj hočeš?"
"Karkoli," je odvrnila in zardela.
Ko je jedla — videti je bik), da ji teknejo te stvari —, jo je opazoval. Vedela je, da jo gleda, in zato se ni ozrla po njem.
'Kako mimo in zadovoljno je/ si je rekel. 'Nič ne misli. Samo vesela je najbrže, da lahko je sladke stvari. — Naj se še malo veseli,' si je spet rekel. In zahotelo se mu je, da bi dolgo dolgo tako sedela in bi j? on gledal.
Zakaj je moralo vse tako priti? Ali je to smisel• človeškega življenja, ali je to višek? Kje je potem tisto lepo, dobro, plemenito, o femer nekateri tako vneto prepovedujejo? Ali ni smešno, da prav tisti, ki zahtevajo, da se človek bori za dobro, da prav tisti človeka naiženejo v zločin, v greh, v podlout? Ali je Ignacij
Ne bo škode, ako podrobno i ain. Prvi se je že prej zglasil pogledamo našo kampanjo v s par naročninami, slednji pa i zadnjih dveh mesecih ter ugo- zdaj in sicer je poslal 6 novih | j svojimi svinčniki nanje.
in 4 obnovljene naročnine ter Oglasil se je tudi naš stari $5.50 v tiskovni skiad. Sodilo-1 veteran John Terčelj iz Stra-vanje v tej kampanji je oblju- banCt pa poslal je novce za bil tudi Andrew Krrina, tajnik &anarino kluba ter $11.70 ti-kluba 222 JSZ, Frankie Rezek »kovnemu skladu, pa se bo morda lotil nabiranja ^ Zev^ u ^ ^ je ogla-ov za koledar.	pQglal nadaljne tri nov€ in dve
Iz Piney Foika, O., se je o- obnovljeni naročnini, provizi-
jo pa poklonil tiskovnemu fon-
napoaled. "Takoj se vrnem.—. .	... ..	,v
Ali pa ponesi blago v gostil- ™mo ?affbme1' kl ** wdb kjer imava voz. Tam n*)ie*V udejstvovalej njej. Na-
vedli bomo le mesta po redu, kot smo prejeli naročnikov,
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XV. IZKAZ
CUv«land, O.—Klub 27 JSZ $50; Joseph Jauch $2; John " Krebel $1.98; Anion Colarič 60c, skupaj $54.48. (Poslal John Krebel.)
Cic.ro, III.,—John Thaler $2.00. (Izročil John Chamszar).
Oakland, Calif.—Marion Pavlo-vich $2.00. (Poslal Anton Toraiii).
Greensboro, Pa.—Johanna Pečjak $1.00.
Hibbing, Minn.—Jacob Podlip-nik $1.00.
Strabane, Pa.—Klub it. 118 JSZ $10.70; po 50c John Terčelj in Louis Humar, skupaj $11.70. (Poslal John -Terčelj).
La Salle, III.—Po $1: Anton Udo-vich in John Pohar (Otawa), skupaj $2.00. (Poslal Anton Udovič.)
Oregon City, Ore.—Mary Zyniker $1.00.
Rock Springs, Wyo.—John Pinter $1.00.
Chicago, III.—-Mirko Kuhel $2; Steve Malnarich $1, skupaj $3.00. (Izročil Chas. Pog-orelec).
Detroit, Mich. — Kathy Junko $2.25; Paul Ocepek $2, skupaj $4.26. (Poslala Kathy Junko).
Cleveland, O. Louis Zorko $1.18.
Pueblo, Colo.—Ludwig Yoxey $3; Frank Boltezar $2; po $1: Frank Pechnik, Mike Pogorelec, John Zu-pancich, Mar-tin Miklich, Anton Medved in Louis Korošec; po 60c: Joseph Verbich, Johji Stonich, Frank Brajda, Steve Sine, Joseph F>abjan-cich, Pete Okicich in Mary Hoche-var; po 25c: Mark Vivoda, Frank Rupax in Jack Dovgan, skupaj $15.25 (Poslal Ludwig Yoxey).
Cleveland, O.—John Metelko $10; Frank čeme $2; John Kosin (Gi-ruKd) $1, skupaj $13.00. (Poslal Ahton Jankovich).
Skupaj $112.86, prejšnji izkaz $1,161.02, skupaj $1,263.88.
posamezna me.4a agitatorjev pa so bila priobčena v drugem
V tej kampanji, kot je raz-
Vojni bon d i in znamke eo vloga državljanov v svojo deželo.
vidno, še veduio prednjači na-j«/la»il naš stari pionir Nace ša domača naselbina Chicago 21emberger, poslal je eno ob-s 43 naročninami, njej sledita I novljeno naročnino ter kvoder
naselbini Wauktgan-No. Chicago s 30 naročninami; zatem pride naša metropola (Cleveland z okolico) z 21 naročni-. nami. potem pa Milvvauke s 16, Oakland, Cattf. z 10, La Salle, 111 z 9, Pueblo, Colo, k 8, Girard, O. z 8, zap. Penna (Tone Zornik) 8, Fontana, Calif. 7, Springfield, 111. 5, Los Angeles, Calif. 4, Conneaut, O. 4, Detroit, Mich. 2, Willard, Wis. 2, Aliquippa, Pa. 2, Du-luth Minn., 2, Chisholm, Minn. 2 in Sheboygan, Wis. 1.
V prvih dveh mesecih je bilo zastopanih v kampanji 19 naselbin s 53 agitatorji. Zelo skromno število, toda pričakuje se da se bodo za kampanjo zavzele še ostale naselbine, koder se še niso, zlasti pogrešamo odfciva iz naselbin zapa-dne ter centralne Penrcsylva-nije, kjer je bilo mnogo let hrbtišče našega gibanja. Toda zamujenega ni še ničesar, če pa je kaj, naši sodrugi in so-
Koren imel kakftne zločinske mišljeniki v ondotnih krajih
SLOVENSKE IN	
ANGLEŠKE KNJIGE	
	Največja slovenska
	knjigarna v Zed. državah
	Pišite po cenik PROLETARCU
	2301 S. L A WN DALE AVENUE ..
	CHICAGO 23, ILLINOIS . f '
namere v življenju? Ali je hotel življenje izrabljati, ali se je hotel naslajati ob bolečinah drugih? Ne, imel je najlepše namene, visoke načrte. In kje je zdaj vse tisto? !
iProdal se je. To on sam ve in si stvari ne olepšuje. čemu pa? In vendar — klavrno je samo to, da se j« prodal za nekaj, kar je docela zigrešeno, napačno. Prodal je svoje prepričanje, in bil prepričan, da bo poslej koristnejši član človeške družbe, ker se je priključil tistim, ki zaigovarjajo lepoto in dobroto.
(Dalje prihodnjič.)
A. L. P. v New Yorku za demokratskega kandidata
America^ Labor Party v New Yorku je vzela na svojo listo izmed kandidatov za pod-governerja, čigar mesto je izpraznjeno, kandidata demokratske stranke Wm. N. Has-kella. Storila je to zato, ker velja Haskell za Rooseveltove-ga kandidata proti nomlniran-
lahko še popravijo ter pridejo na tisto svoje mesto, ki so ga vedno imeli v naši napredni javnosti. Torej, sodrugi in somišljeniki, smemo računati na vatše sodelovanje v tej kampanji?	s -
Sedaj pa še malo pregleda našega dela v zadnjih par tednih.
Pirvi, ki se je zglasil od zadnjič, ko je bila priobčena ta kolona, je naš dolgoletni naročnik in sodrug John Pirih iz Burgettstowna, Pa. Poslal je naročnino in omenja, da mu je žal, ker ga je treba opominjati. Da se temu oddolži, je priložil dolar v tiskovni fond.
Zdaj pa naša domača vas. Angela Zaitz je dobila dve obnovljeni naročnini in $1 v tiskovni fond. Frank Zaits dve novi. John Chamasar dve obnovljeni in $2 v tiskovni fond. Frank S. Tauchar dve novi in dve obnovljeni. Citat. Pogorelec 10 obnovljenih in $3 v tiskovni fond ter Joaeph Oblak dve obnovljeni.
Letita Satek, Indianapolis, Ind., je obnoivil naročnino, in
cu republikanske stranke. Volitve se bodo vršUe v novem- kot J« njegova navada, pri-
bru.
Priporočajte prijateljem tn znancem, da naj ai naroče Pro. 1st arca.
ložil tudi $2 tiskovnemu skladal.
Na&a naselbina girard, O., stopa spet v ospredje, zato skrbita John Tancek in John Ko-
v tiskovni sklad.
Rudolph Kovacich, Ruhl,
Minn., je obnovil naročnino, in ker ne more kaj prida narediti za list, je dodal še $1 v tiskovni sklad.
Iz Fontane, Calif., se je spet oglasil naš novi zastopnik John Pečnik. Poslal je dve obnovljeni naročnini in zagotovilo, da se še oglasL Provizijo od naročnine je poklonil v tiskovni sklad.
Louis Barborich, Milwaukee, Wis., kljub temu, da je zaposlen v tovarni šest dni na teden, še vedno dobi nekaj časa, da kaj stori za list. Poslal je dve novi in 2 obnovljeni naročnini ter obračun za poslane naročnine v avijustu.
Cleveland, O. John Krebel je poslal 4 M» nove in 7 obnovljenih naročnin ter $54.24 v tiskovni sklad, od katere vsote je prispeval klub št. 27 JSZ $50. Louis Zorko pravi v svojem izadnjem poročilu: "Kampanja mora iti naprej in cilj dosežen. Sodrugi in prijatelji Proletarca: na delo!" Poslal je 5 novih naročnin, provizijo pa poklonil tiskovnemu skladu. Tone Jankovtch se je spustil na delo s polno paro. Poslal je 24 trgovskih in 7 pozdravnih oglasov za koledar, $13 v tiskovni skiad in 8 obnovljenih naročnin. Njegov poziv na tekmo v sedanji kampanji praivi, da še vedno drži. Tudi kar se oglasov tiče, pravi, da še ni končal z njimi. .
"Big Tone" s pacifičnega obrežja se je lotil novega načina agitacije. Ako ne more o-sebno do prospekta, se poslu-ži pisma in značilno je to, da je uspešen v tem. Poslal je dve novi naročnini in $2 v tiskovni sklad. Obilo sreče!
Jchanna Pečjak, Greensboro, Pa., je obnovila naročnino ter poslala dolar v tiskovni sklad. Pravi, da je pričakovala kakega zastopnika okrog, ker se rada kaj pogovori, pa ni bilo nikogar, zaito je rfvar tama poslala.
Enako je storil tudi Jakob Pedlipnik iz Hibbinga, Minn. Obnovil je naročnino ter poslal dolar v tiskovni sklad.
Martin Judntch, Waukegan, 111., je poslal dve obnovljeni naročnini. Zahteval je tudi nov
imenik naročnikov, da vk}<,
du. Anton Udovič je poslal 6 obnovljenih naročnin in ne samo da ni vzel nič provizije, •pač pa še sam prispeval dolar tiskovnemu fondu, drugega pa John Pohar iz Ottawa, 111. ^-Tam gori iz severne Minne-sete je poslal 6 obnovljenih naročnin naš stari znanec John Teran. Zdaj je zaposljen tudi z nabiranjem oglasov za družinski koledar. Pri tem delu mu bo najbrž pomagal tudi Jack Kunatelj.
John Vite* iz Bartona, O., je poslal 4 obnovljene naročnine. Ker v kratkem običčem $e ostale naročnike, pošljem denar pozneje, omenja v pi-^mu. O. K. John. Iz Bridge-porta se je oglasi) Jože Snoy. Poslal je dve novi in 7 obnovljenih naročnin ter $5 v tiskovni sklad, ki jih je zbral na seji Federacije SNPJ za njihno okrožje.
M ra. Mary Zaniker, Oregon City, Ore., je že priletna, toda Proletarca rada Čita. Obnovila je naročnino ter poslala dolar v tiskovni sklad.
Tone Zomik iz zap. Penne ni zadovoljen samo z domačim pašaJukom, zato je poškilil tudi malo čez mejo Stric Samo-ve dežele ter šel poskusit svojo srečo z novimi naročniki med kanadske rojake. Trud ni bil zaman. Dobil je 7 novih naročnin, eno novo in dve obnovljeni Se potem doma ter $1.75 podpore listu.
Iz Mcílntyre, Pa., je poslal tri obhovijene naročnine Vin-cent Yakaetich.
Kathy Junko, Detroit, Mich. je poslala 6 obnovljenih naročnin ter $4.25 v tiskovni sklad. Sama je poklonila temu fondu svojo provizijo, $2 je pa prispeval Paul Ocepek.
Danes zaključujem to kolono spet z našo zapad no metropolo, Pueblo, Colo., Od tam je namre5 poslal Ludwig Yo-*ey 8 obnovljenih naročnin ter $15.25 v tiskovni sklad. $3.00 je prispeval sam kot provizijo lista, ostalo je pa zbral na pikniku društev Slov. nar. doma in izven njega. Pravi, da bo tudi z novimi naročniki še poskusil svojo srečo, kakor tudi z zbiranjem tiskovnega sklada ker uvideva, da nam je o-boje potrebno. Hvala ti, iAid-wig za tvoj trud, ostalim pa za prispevke.
VSE BO ŠLO NA
FESTIVAL
vrtov zmage dnevnika
CHICAGO SUN
V SOLDIER FIELD 9., 10. in 11. Sept.
a jrar-
TRI DNI ZABAVE IN RAZVEDRILA
Četrtek 9. septembra
Nastop znamenitih osahnosti. Oddaja nagrad. Govor tajnika svesnaga neg» oddelka Clande M.
Wickarja.
Petek 10. septembra
Vtitr sdruienih narodov. Poljudni plati v narodnih noiali.
Sobota 11. septembra
štirjaiki plati v ogromni areni Soldiers Fielda; vstop prost.
Pridite in oglejte si te milje dolge razstave pridelkov Vrtov zmage: soč^vja, sadja in roi pridelanih od vaiih prijateljev in soaedov.
Uživali boste U krasni tridnevni feativel, ki bo kot ogromen okrajni semenj ... nenavadno nmimiv ... vzgojevalen in poln zabave in razvedrila!
Pomnite—Vse to je PROSTO in vi ste
povabljeni kot gont dnevnika
THF CHICAGO SI N
* KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
.......................i..................
Konvencija HBZ V hotelu
Sherman v Chicagu je tako pohia blokov kakor je bil ne-ko5 hrvatski sabor v Zagrebu napolnjen s Brankami, de pre-dno se je pničela, je bila delegacija razdeljena v pet glavnih ttrank ali blokov. Imenujejo se, ali pa drug drugo tako nalivajo v napadih med sabo, Hrvat* ka narodna grupa, Seljačka grupa (pristaši Mačkove seljačke stranke na Hrvatskem), grupa Naprednih Zajedničarov (komunisti in njihovi pristaši), grupa Narodnih Zajedničarjev (ki jo na pcdlnji trditve njenih nasprotnikov sestavljajo bivši Domobranci, podporniki Ante Pa-veliča, dokler ta dežela ni bila pritegnjena v vojno), Boič-eva-Kovačeva grupa, Petrako-va-Butkoviceva grupa in potem je še cela vrsta delegatov, ki je vsak zase posebna stranka. Vseh delegatov je 282.
Za predsednika konvencije je zmagal Vjekoslav Mandič iz Bey>emerja, Pa., po poklicu bančni uradnik in politik v on-dotnem okraju. Prištevan je ob enem za glavnega voditelja hrvatske seljačke grupe. V Ameriki je 20 let, doma iz Istre. Zanj so bili trije prvo imenovani bloki. Torej naj bi njegova zmaga pomenila zmago demokratskih struj na konvenciji.
Otvoritev konvencije je bila spremljana z velikimi ceremonijami in v navdušenju za zmago te dežele v vojni. Niti domobranci niso ugovarjali. Ko je gl. predsednik dne 1. sept. ob 10:20 dopoldne oznanil, da poziva delegacijo k redu in jo otvoril z navdušenim pozdravom delegaciji in Ameriki, so se razvijale zastave in pevci so zaorili ameriško in hrvatsko himno. Kdor izmed delegatov ee je spominjal zajed-nične konvencije leta 1&21, in sedanje, si je lahko predstavil, kako velike spremembe se lahko dogode že v dveh desetletjih. Oziroma jih je bilo v HBZ zadnjih dvajset let vse-skozi jako veliko.
Med pozdravnimi govorniki
na tej konvenciji je bil v imenu illinoiskega govemerja Greena uradnik državnega in-surance departmena Mr. W. Berk, ki je hvalil delo bratskih organizacij in delegate posvaril, da če bo zvezni kongres sprejel zavarovalninski načirt "od rojstva do groba", tedaj zbogom organizacije, kakor je Hrvatska bratska zajednica!
Proletarec na konvenciji H. B. Z. nima svojega poročevalca, zato se moramo zanašati na vesti p nji v hrvatskih li-
stih. Je pa na nji nekaj delegatov, ki so naši naročniki in nam morda oni povedo svoje
vti^e.	j
Pater B. Ambrožič je v Am.
Slovencu z dne 3. sept. zelo o-stro prijel Louisa Adamiča zaradi njegovega članka, ki ga je objavil v Harper's Maga-tzine. Očita mu, da je natvezil v njemu polno neresnic in pa zelo netočnih, oziroma napačnih podatkov o slovenskih ka-Itoliških voditeljih, o banu Na-tlačenu in dr. Ehrlichu. Slednja dva sta bila umorjena in krivda za njun konec je bila vržena na partizane. Ambroži* Adamiču preti, da bo treba proti takim potvarjanjem resnice še kam drugam kot pa v slovenske liste.
Tudi F. Kerie jih je precej slišal "izpod Rev. Ambrožiče-vega peresa". Zdi se, da Ker-že ne bo koncem konca s pisanjem o Sansu niti partizanom ustregel, čeprav Ambrožič sklepa, da je on samo zanje, a Dura pa v svojem dopisu v tej številki Keržetove kritike razlaga na popolnoma druigr način kakor omenjeni pater. Kar pomeni, da je Durnu za Sans v prvi vrsti, patru Ambrožiču pa roje partizani m Adamič po glavi.
Črna vaa na Barju, spadajoča v mestno občino ljubljansko, je ie od nekdaj liberalna. Ker je njihna župnija Trnovo v LJubljani precej daleč, so Črni vasi omislili podružnico, ki so jo začeli graditi blizu Mo-karjeve gostilne in šole na barju leta 1936, a jo do pričetka te vojne še niso dokončali, čr-novaščani nimajo za take stvari dovolj denarja, drugim v Ljubljani pa je bilo menda-tudi vseeno, Če hodijo vsako nedeljo k maši aH ne. Tik Mokar-ja v črni vasi pred očmi učencev barjanske šole je na Veliki petek pred okrog 37 leti zadel mrtvoud magistratnega uradnika Peruzaija, ko je šel s svojega doma iz Lip na delo v mesto. Pravili so, da ga je zadela kazen, ker je jedel meso na tako velik postni dan, in pa ker širi liberalizem med črno-vaščani. Bil je oče umetnika kiparja, in med onimi, ki niso bili prežeti praznoverstva, jako čislan, črna vas je ostala zvesta svojemu slovesu. Dasi na planem, precej daleč od* Krima in drugih gozdov, so se mnogi njeni vaščani pridružili upornikom, zvani za partizane in tvegali vse kar so imeli. Mncge so ujeli, nekatere so u-bili v bojih, nekaj je bilo obsojenih v smrt, precej pa na dosmrtno ječo. Vsi so bili obsojeni na podlagi "dučejevih
PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI
| USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTQ
NAROČITE SI DNEVNIK
•PROSVETA
99
Naročnin« ss Zdrutene driave (isven Chicaga) in Kanado $9.00
na leto; $3.00 sa pol Iotas $1.00 sa četrt lota; sa Chicago la Cicero $7.SO sa celo teto; $3.78 sa'pdl Iota; sa inoaemstvo $9 00.
Naslov za list ¡n tajništvo je:
2<ic»7 Sa. Lu %% il «lait* Avenue Chicago 23e Illinois
wtmimimiMïmiïimMKmi
naredb". Med obsojenci so stara rodbinska imena čmovašča-nov, med njimi Jevc, Melik, Žitnik, Javomik itd. ôrna vas je v boju za osvoboditev prispevala kolikor je zmogla. Pisec te kolone osebno pozna starše onih, ki so bili ubiti, ali pa obsojeni, in tudi par izmed slednjih je videl leta 1938, ko so se navduševali za svobodno Jugoslavijo, avtonomno Slovenijo in za odpravo diktature, ki jo je takrat v Sloveniji ščitila slovenska ljudska franka. Ko pride mir, se bo Črna vas «pet oglasila, in Sodraiica, Celje, Kranj itd., kajti slovenski uporniki so nezlomljivi.
Ako bo po Churchillovem,
se jugoslovanskemu in grškemu kralj ni treba nič bati za njuna prestola. Tudi ako so jih jima Nemci odnesli v svoje muzeje, si bosta smela pod zaščito zaveznikov naročiti nove. Tako se lahko sklepa iz Churchillovega govora dne 31. avgusta, ki ga J3C v poročilu s 1. sept, v slovenskem prevodu takole objavlja :
"Zelo vaini in jako saačilni do. fodki so kili aa Balkanu posledica ruskih ixu| ia po mojem miiljenju tadi posledica englo-ameriške kam-penje proti Italiji.
"Dvakrat v aadnjik 30 letik je bil bolgarski nered, ki Raeom dolenje svojo osvobodite* ia svoj obstoj aa-peljan od svojih slabih vladarjev, lake da jo posabil na svojo interese ia, v veliki meri proti svojim ioljaas la teiajam, maše! aa pot pogube.
"Naj asoda Borisa opomni drag« zločince na ta, da je smrt edina kasen aa njihov grob.
"Ob tej priliki so moramo sporni-ajati tadi veličastnega odpora proti tujemu osvojovalca, s katerim branita svojo domovino narod Jugoslavijo ia Grčijo ia oai, katero jo Glad-• toae nekoč imenoval junaška Škote črne goro.
"Ve« Balkan jo v plamenih. Ko bo Italija kot vojaiki faktor lagialla s posoriiča, bo konec aa le aajstavil-aojioga napadalca, temveč aaia pomoč tem neupogljivim neredom bo takrat tadi mnogo bliija. Z aaupa-■jem gledam naprej v oai dan. bo bosta Jugoslavija ia Grčija aopot svobodni, svobodni, da iivita svoje lastao iivljenje la da sami odločuje t i o svoji usodi.
"Ob tej priliki poiiljam tadi po-slanice ohrabreaja tam narodom |a njihovim vladam ter hraljem Grčijo ia Jugoslavijo, ki aiso nikdar tudi aa treaotek oklevali v isvrievaaju svojo dolžnosti; Upamo, da bomo do-i« veli daa, ka bosta oba sa dobila na-saj svoj prestol po svoboda! valji svojih osvobojenih narodov."
Značilen je glede bodoče oblike vlade Grčije in Jugoslavije zaključni Churchillov stavek : .. upamo, da bomo doživeli dan, ko boeta oba (grški in jugoslovanski kralj) dobila nazaj svoj prestol po svobodni volji svojih osvobojenih narodov..."
Grki v inozemstvu delujejo, da se Churchillovo obetanje ne izvrši. Grčija je po prejšnji vojni postala republika in bi kot taka ostala, če ne bi bilo wlod intrig tistih velesil, ki so se bale, da se Grčija pomika v "komunizem". Tako je bila pod zunanjimi pritiski in z vnanjo podporo republika vržena in diskreditirani kralj se je največ s pomočjo takih dr-Ravnikov v Evropi, ki so se šteli ali se še štejejo za demokrate, vrnil na grški prestol. Gr-#ki demokrati vsepovsod predlagajo Angliji in Zed. državam, da naj drže grikega kralja in njegovo tlahto v Kairu in v Londonu toliko časa, da bo grško ljudstvo lahko samo odločevalo, da-ll hoče republiko aH monarhijo. Ako prej citirani Churchillov stavek kaj pomeni, bo eijttiral za povra-tek kralja, ker je po njegovem mnenju to najboljše za "balkanske razmere". A lahko se primeri, da bo grJko ljudstvo imeta o tem odločilno besHo in potem pa se varovalo zmot. v kakrSnp so ga zavedle intrige velesil po prejšnji vojni.
Papež Pij je dne 1. septembra apeliral po radiu na narode in vlade križem sveta, da na i a vojno čimprej končajo. ;ii do konca tega leta, kajti ljudstva si ne žele ničesar bolj kakor mir, delo in kruh. Poudarjal je, da je mir roogofce žo letos skleniti v vzajemnih
DVA PROBLEMA ima aaveaaiika armada v Siciliji ia ista dva bo imela v vsi Italiji, ko jo okupira. To sta POLITIČNI ia ŽIVILSKI. Živilskega v Siciliji dabro vrči. Slabše pa aspova AMCOT v politiki. Amgot so sačet-uice. ki pomoaljo aavoaaUko vojno admiaistracijo okopiraaik krajev. V nekaterih v Siciliji so se po prihoda aa-vesniškik čet dogodili upori proti fevdalcem, ki iakoriičajo ljudi od roda do roda. Uporniki so mislil, da jim iavaaijske četo ros prinašajo osvoboditev i «pod stare tiranije, pa so doživeli raaočaraaje, ker AMGOT noče, da se bi aa sedaj sploh kaj spremeailo. Vendar, s krakom ia makaroni so vso potoUii, tako tadi prebivalce v Siciliji.
pbpustitvah in kompromisih, torej čemu nadaljevati s kla-
Mussolinija. Ubit je bil Carlo Tresca in nedavno pa oklan Efc-
njem in grozo po ne potreb- tore Manfredi. Oba sta bila
nem ? Naj bogate države pomagajo onim, ki niso oblago-darjene s prirodnimi bogastvi — naj pride v srca ljudi dobra volja namesto sovraštva,, naj se državniki zavedajo svojih odgovornosti, pa bo klic svetega očeta uslišan.
"Chicago Sun" je priobčil papežev govor v ccloti in ga komentiral v uredniškem članku. Chicago Tribune pa le v izčrpku, a brez komentarja. "Sun" pravi, da mir, kakršne-f?a predlaga papež, ne more biti drugega kakor kompromis s Hitlerjem in s fašizmom v Italiji, čeprav je sedaj pod drugim vod^vom. Ali je vredno trošiti toliko žrtev zato, da ai spet dobimo nekaj let 1 premirja in se s klanjem znova prične?
Apel pa peša Pij* jc v besedilu krasno sestavljen. Kdo bi mu mogel ugovarjati? A vendar, nasprotovati mora njegovemu predlogu vsakdo, ki je za odstranitev vzrokov, radi katerih je ta vojna nastala. In ker je znano, da se Vatikan zelo prizadeva ohraniti na svetu sistem kakršen je—in da je v takih naporih ie od nekdaj, potem vemo, kaj naj pričakujemo od "mini", Jci ga nam s pobožnimi vzkliki on priporoča.
Senator Wheeler iz Montane, nekdanji izolacionfet in strasten nasprotnik borbe proti osišču, se je izmed vodilnih ameriških politikov prvi pridružil papeževemu klicu. Napisal je javno pismo Roosevel-tu in ga objavil v vsem ameriškem tisku s prošnjo na predsednika, da naj svetu pove, kakšni so njegovi pogoji za brezpogojno predajo osišča (v mislih je imel menda le Italijo in Nemčijo) jn če je pripravljen z njimi jasno v javnost, ■da bo ta vedela, bodisi v zaveznikih kot v sovražnih deželah, o čem se pravzaprav gre. Stari trîki se torej v ugodnih okolščinah lahko znova in znova uporabljajo — fašizmu v korist.
Papei«vo svarilo se lahko tudi ta'kole razlaga: Dobro, vi v Washingtonu in v Londonu, če ne sklenete miru z Rimom in Berlinom dokler se ti dve leteli od b mučenja ne zgru dlta, kdo pa mislite, da bo zmagovalec? O, ne vi, ampak Moskva in njen "komunizem"! Tako igre in t«ko bo šlo, dokler res ne dobimo več jasnosti, kot pa smo jo iz dosedanjih sestankov.
Italijanski časnikarji v New
Yoritu, ki pišejo proti fašizmu, ro bolj v nevarnosti, kakor pa fašistični uredniki v Italiji po "strmoglavljenju" fašizma in
neizprosna v člankih in na shodih. in kjerkoli sta nastopala, proti fašizmu, in Manfredi je zaeno z drugimi italijanskimi protifaši<ti raz krinka val "spre obrnjene" fašiste, dokler ni 2. septembra spoznal, da je to smrtno nevarno. A izjavlja, da bo v svojem boju nadaljeval, dokler bo živel.
Seminfjo po Clevelandu
Sidney Yellen je bil poznan ne le med naprednim delavstvom v Clevelandu v splošnem, ampak tudi osebno mnv gim slovenskim sodrtrgom in somišljenikom. Deloval je kot socialist in unionist. Sedaj ga ni več. Preminul je v Los An-gelesu, kamor se je šel pred tremi meseci zdraviti, pa ga je *mrt dohitela.
Pokojni Yellen je večkrat govoril tudi na shodih in sestankih slovenskih delavcev v Clevelandu. Sodrugi se ga bodo Se dobro spominjali, naj §i bo iz sestankov v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., ali v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Bil je dober govornik in organizator. Rojen je bil v Rusiji. V Ameriko je prišel leta 1907. Stanoval je na 705 Lakeview Rd.
Več let je bil pokojni Yellen tajnik društva št. 79 podporne zveze Workmen's Circle. V delavskih unijah se je udejstvo-val kot socialist. Bil je tajnik pekovske unije št. 56 In stalen dopisnik tukajšnjega unijske-ga glasila The Cleveland Citizen. Tudi v drugih raznih listih v tem mestu je večkrat objavljal svoje nazore o delavskih in socialnih vprašanjih.
Pogreb pokojnika se je vršil dne 27. avgusta iz pogrebnega zavoda "Deutsch Funeral Home." Poslovilne govore so imeli A. J. Katavsky, poslovodja v Cleveland Joint Board of ILGWU. tajnik podporne zveze Workemn's Circle I. Axelrod in A. W. Skloot od židovske socialistične organizacije "Verband".
Njegov sin Samuel Yellen je profesor ekonomije na Urnver-sity of Indiana, srn David pa je v armadi. Poleg nju zapu-tia leno in hčer.
Pokojnik je bil socialist stare švle. Močno jo bičal fašizem in tudi am^ftfke.mu komunističnemu gibanju je bil na-Fprotert.
Pred leti je bil tajnik soc. stranke v Oh'u. Kdcr ga je poznal, ga je mora! takoj vzljubiti za iskrenega, nekompro-misnetfa socialista in človeka. ¥
Sicer pravijo, da ni lepo in n« dobro pisati o prepirih in neredih,.Zal, to stanje je v tukajšnjem Slovenskem delav-
skem domu znova nastalo. Kegljišče je prišlo nedavno spet na pozornico. Citali smo izjavo predsednika direktori-ja J. Lokarja, ki je bila bolj groin j a kot kaj drugega. Dogodilo se je nesoglasje med njim in direktorijem, še bolj pa med tajnikom Coifom in njim, dasi sta njun voziček vlekla precej let sporazumno. Se še spominjate, koliko zagrizenega pisanja je bilo takrat od Lene Loka r j eve, ki je zagovarjala svojega sina in napadala ljudi, ki so vso zadevo SDD motrili s stališča praktičnosti in svojih življenjskih izkušenj v takih poslih?
O, takrat se je hotelo nekatere v tej naselbini predstaviti za vse kaj drugega kot "Člo-veke", kakor bi rekel F. Bar-bič. Samo da se je zadostilo anrbicijam nekaterih. Takrat John ml. še ni bil županov tajnik.
Pripovedujejo, da se je šlo v ozadjti sedanjega spora zaradi plače poslovodje kegljišča. Baje da je bil pregovorjen, naj zahteva višjo plačo, ki mu jo direktorij ne bo privolil in potem pa se prične z drugačnim nastopanjem. Dejal sem, da so to '3rovorice. A naj bo že kakor hoče, za podjetje je vseeno žalostno, ker o aferi delničarji zgolj molče. Sedaj ko je dete — domovo kegljišče — tu, ga je treba negovati, da bo uspevalo in raslo v dohodkih. Delničarjem ne kaže drugetga kot da se oprimejo tega stali-fia, a ongavi Janez bi rekel, "to so ga vam oportunisti!"
VsJed izjave John J. Lokarja ml., tikajoče se kegljišča in njegovega vstopa privatno v-biznb, je nastalo v krogih S. D. D. v naselbini veliko kritike. A Frank Kerže v New Yor-gu ga je zelo pohvalil. Lahko se ga hvali, dokler se ga ne pozna, a tu mu Keržetove hvale ne bodo več zalegle.
To torej naj bi bila naša "mladina"! Starina je saj. nekaj pokazala, zgradila jg tu demove, pa ti pride "mladina" v osebi kakega "Lindyja" In *-agr< zi z uničenjem, če ne bo po volji njenih ambicij in domišljij.
Ye*, dobro bi bilo, če bi bilo več "starih pipcev", a žal, čez-dalje manj jih je. Dr. Kerže
bi lahko to vedel!
V Clevelandu imamo skupno seje Sans in JPO-SS. A mladina ne pride zraven. Menda ne bi ptóla tudi če bi jo z vrvjo vlekli noter. Gre se pač le za tako delo, pri* katerem ni osebnega dobtfka. Torej naj delajo "stari pipci". In zares delajo in prfepcvajo gmotno, tía stvar ne zamre.
¥
Kerže pravi, da on piše vse drugače o Sansu kot pa Am. domovina. Saj tudi urednik P ros vete Molek piše drugače, kljub temu Jaka Debevec ponatisne njegove članke in članke iz Srbobrana. Da, vsi dobro vemo, še posebno pa primorski Slovenci, o kramarski politiki Anglije. Tudi mi upamo v slovansko Rusijo in jo v tem duhu podpiramo.
*
A. d. je nedavno pisala, da se tudi naš župan Lausche strinja z njimi, namreč v tem, da naj Adamič in Rogelj izstopita iz Sansa. Potem bo pa res "starina" sama ostala. Kerže heče, da naj gre starina ven, A. d. pa z mladino ni zadovoljna, četudi so ti "mladci" še člani starejše sem priseljene generacije.
Da, br. Kerže, "igračkamo" se z narodom, pa še kako se ifrramo! A s tako igro v tej usodni uri ne bomo veliko do-sekli. Predbacivati nekaj San-fu, kar nima podlage, to ne gre, br. Kerže! Ali ni Sans, kot predstavnik Slovencev, prvi podvzel korake za ustanovitev skupnega gibanja Hrvatov, Srbov in celo Bolgarov in Mace-doncev, da bi enotno z nami delali za skupno stvar nas vseh in trn tesnejše vezi s Sovjetsko Rusijo? Ali ni temeljni smoter tcija skupnega gibanja zgraditev federativne, prave demokratične republike vsega jugoslovanskega ljudstva?
Ampak če hočemo biti nagajivi, lahko nagajamo, in če hočemo pisati, tudi to ni te-fcko, ampak koliko bo to koristilo našim skupnim prizadevanjem, je pa drugo vprašanje. Klerikalci že itak gledajo na Sans skozi tančico, pa pričnimo še mi in vrzimo te stare borce ven. Ako bomo postopali na tak način, bo moixla všeč tudi Angliji, gotovo pa Italiji in Hitlerju.
*
Bolje bi bilo, prijatelj Kerže, sprijazniti se z resnico, da £e u mi sami ne bomo pomagali, nam drujri tudi ne bodo. Niti Rusija ne, ako ne bo med nami videla dobre volje za rešitev. Sans jo goji. Resolucije, >prejete na njegovem kongresu 5.-6. dec. lansko leto so menda dovolj jafm:? o tem. Torej Čemu sejati nezaupnost in malodušno-t mod ljudi? Na primer, na naši prošli seji smo «dišali pritožbe za,*topnikov društev, da so Keržetovi dopisi o Sansu Us^tvarili med nekaterimi rojaki nezaupnost in da valed tega nočejo ničesar prispevati.
Kaj hočemo boljših dokazov? S trm ni rečeno, da bi br. Kerže ne smel kritično pisati, a kar on o Sanii sedaj razlaga, to po mojem nI kritično, pač pa nagajivost ali pa zloba.
¥
Zadnj a naša seja podružni-ce Sam*a št. 48 je bila rado dobra, bodisi v ra z pravu h kaker tudi gmotno. V. porDČilih smo čuli, da sta Bariiič is tajnica «brala $114, Dum $94 in drugi manjše vsote, ^k.iipno *243. Torej collinwoodsko okrožje dela in s« giblje tudi za Sans. Med rojaki je navdušenje kljub nekaterim čmogledom.
Josrph F. Durn.
ZA Llt^NE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
j ADRIA PRINTING CO. I
Tal. MOHAWK 4707
i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL i
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Prolotarac, September ft, 1943
Berlin, Rim, Madrid in Vichy za rešitev "zapadne civilizacije"
Rim in Berlin vesta, da je | te mereča maja, ko sta se po- istočasno tudi dcbro ve, da bi vojna zanju izgubljena. Pa *n- govarjala Churchill in Roosv ' mogel dc-bHi, kadarkoli bi ho-
velt na dokaj slabotnih teme- tel, najugodnejše ljih. Zimska ofenziva Rdeče
po jo je za
mir. Nemci bi ¡z radostjo povr-
trigirata med reakcionarji v Angliji, v Zed. drŽavah, in kjer &e moreta, da je Se ČAs skleniti mir z Nemčijo, tak mir namreč, ki bi "otel tzapadno ci- eem je vendar uspelo zavizeti /trategične meje, katere Stalin
aimade je sicer zares izvoje- nili Rusom v>a zasedena ozem-vala velike uspehe, toda Nem- Ija in jim tudi odstopili ona
vilizacijo pred boljAevtemom."
Predla dr» j i torek je v tem pravcu govcril po radiu papež Pij, ki meni, da nimajo v vojno zapletene dežele več nikakršnega vzroka nadaljevati z vojno, in poudarjal, kako je bil on že od vsega začetka za mir. Navihani Churchill mu bržkone ne verjame kaj posebno, a naš državni oddelek te obdr-žuje m Vatikanom ^ek> tesne odnosa je.
Vsa kampanja za '^zglihanr mir gre za tem, da naj se Rusijo pusti na cediki in potem pa z njo ,4c-brač.unaM, kajti po mnenju teh ljudi bo nevarna na temu sistemu (kapitalizmu), dokler bo obstojala.
Zato deluje proti nji reakcija v Španiji, Badoglio in Vatikan v Italiji, ves nacijetki sistem v tretjem rajhu, reakcija v Franciji, m pa skrajna reakcija v Angliji, v Zed. državah in vsepovsod.
časnika agencija ONA je nekaj razprave o tem razposlala v Članku, ki ga je napisal Donald Bell. V sledečem ga podajamo dobesedno;
"Dne 17. avgusta je nemftki radio presenečil ves svet « oddajo namenjeno Severni Ameriki, ki je bila nekakšna ponudba za mir. Govornik, ki se je predstavil kot "BiH", je dejal, da je prišel čas za to, da govorimo o zaključku vojne, ako ne radi drugega, le zato, da redimo zahodno civilizacijo.
Povsem jasno je, da ta govor, ki je šel preko nemškega radia v angleščini, ni bi! namenjen nemškim slušalcem. Vprašanje je le, kdo je ta nagovor cenzuriral — aH bolje, kdo v Nemčiji ga je narekoval govorniku.
še pred 14 dnevi bi bili odgovorili: Ministrstvo propagande in dr. Goebbels. Toda v tem zadnjem Času se je marsikaj spremenilo. Vsa inozemska propaganda je bila vzeta Goebbelsu iz rok — prišla je zdaj v področje zunanjega ministrstva v berlinski "Wtthelm-strasse". Nemške krat kovalne poeta je nadzoruje zdaj uradnik iz ministrstva za fcunanje zadeve.
Jasno je torej, da je ta govor narečil Herr Rtbbentrop.
Drugo vprašanje je: "Komu
Karkov nazaj in meseca maja že tako dolgo zahteva, ro računali ne le Britanci in Iz vsega tega vzhaja, da je Amerikanci, temveč tudi Ru*! bila pozicija Rusije na konfe-*»Tni s tem, da bo poleti prišlo renči v Quebecu jalco močna, do močne nemške ofenzive — Akoravno ni bik) tam nobene-nikdo ni mogel reči, kakštMi bo ga ruskega delegata, je vendar izid. Tako da je bilo videti, zdaj v Quebecu položaj v bi-ko da prosijo Rusi za pomoî, etvu tak, da je zavladala pri-boječ «e hudih bojev, ki so jim pravi jenost ustreči ruski ie-gTozili.	lji obsežnejše invazije.
Toda v avgustu so bile stva- Te odloke splošnega gene-ri 4e povsem drugačne. Nem- ralnega štaba o priliki konfe-ška ofenziva se je podrla te renče v Quebecu pa se Nemci predno je prišla do razmaha, silno boje. Rusi pa so izvoje vali uspehe, Ribbentrc pova naleta je bi-katerih veličino in važnost tu- la torej da najde sredMev in kaj v Zed. drŽavah že zopet načinov, da oslabi pozicijo Ru-podcenj»ujemo. Prav verjetno tw v Quebecu, da bi prišlo do je fcdaj videti, da bi bilo mogo- čim manj velikih strategičnih
Če poraziti Nemčjjo še v teku tega leta. Kampanja podmornic je zastala, težki zračni na-
odločitev v tem pogledu. Ako ne pride letos do druge fronte bodo imeli Nemci mnogo več
padi pustošijo nemška vele me-	upanja, da dosežejo separaten
sta, prišel je porai na Siciliji	mir -z razočaranimi Rusi. Rib-
in Mu-solinijev padec — vse	bentrop je torej poskušal dati
to podira nemško borbenost. A	Rooaeveltu v roke močen argu vsled tega poskufta Nemčija I ment s ponudbo separatnega
doneči mir s svojim naj moč-	miru ¿zahodnim velesilam. Ta-
nejšim sovražnikom.	ko bi mogel Roosevelt na ru-
Njen najsilnejši sovražnik	ske zahteve ocfcgo\'oriti, da so
je Rusija. Rusija tudi ni ura-	Nemci pripravljeni na spora
dno prejela igesla "brezpogoj-	zum tz zahodnimi silami,
ne predaje'*. Moskovski mani-	Mirovna ponudba je torej
fest nemškega narodnega ko-	neiskrena — Nemci le upajo
mifceja navidezno odpira mož-	da bo uporabljena kot takti
nosi mirovnih pogajanj. Toda	dno orožje proti Rusiji,
akoravno so Nemci večkrat po-	V kolikor nam je znano, je
tipali Rustjo, da vidijo v*koli-	ta rpretni in zviti poskus osta ko je pripravljena pristati na , popolnoma brezuspešen. Veli-
mir, niso dobili od Stalina nobenega odgovora. Stalin želi nadaljevati vojno do končne
ka vojaška akcija se bliža, sloga med zavezniki je zopet popolna in nikdo ne misli na to
zmage v složni skupnosti z za- da bi sklepal separaten mir s hodnimi velesilami — toda on tretjim rajhom.
lav»ki sloji" proti AMGOTu,|ti nečloveškemu ravnanju Ita- i bcnrjbatm, ki padajo na italijan-lakor se imenuje zavezniška lijanov v vojni proti Etiopcem. eka moita in kličejo v tkleni-uprava Sicilije. Dotži ga pod- Ali da bi kritiziral kardinale, | tav miiu. piranja fašistov, kar je v tako nadškofe in škofe, ki ¿o hvalili
vplivnem listu težak očitek. Slišne kritike izrekajo delavski poslanci v angleSkem par-ameivtu.
Bila bi katastofa, če bi zagovorniki »s poraz uma z nacij-ko Nemčijo uspeli in vsa vojna "za demokracijo" bi bila zaman. Tcda če naj presojamo zadnji Churchillow govor v Qucbecu, ae to ne bo zgodilo. Na naslov Rusije je sicer dejal, da se takozvane driije fronte ne ustanovi z zahtevami zanjo, a ob enem zagotovil, da Anglija ostane v vojni do popolne zmage in da ne želi ničesar bolj kako!1 ustvarjenje popolnega soglasja s Sovjetsko unijo ne samo v vojni, ampak tudi potem, ko s« bo gradilo mir.
Predno bo to mogoče, se mora hitlerizem uničiti.
Ako bodo vlado sledile pa-
j i n w i: «i ii i Upajmo, da bodo zavezniki in podpirali Muissohnijeva, ti- , ; , i, w i .«„m
ranafcvam krvava početja . držah <yblj1jtoe ln «i>rav,li a .L i t po^eija. faš^em s sveta tako dobro kot A sedaj, ko ¡zmagujejo za-	, . 4 ' .
verniki in vidijo, kitm «e «n«- j	Pence bl*t0 8 Brajc-
ga nagiiolje, pa tarnajo proti	John Pintar.
MIHA KREK 0 NOVI ZAMEJNl VLADI
Bivši predsednik jugoslovan-rke zamojne vlade klerikalni voditelj dr. Miha Krek Je v govoru po radiu iz Londona dne 15. avgusta Slovencem in ostalim Jugoslovanom dejal, naj zaupajo novi uradniški vladi. V prejšnji so nastale tolikšne težkoče. da z njo ni bilo več mogoče vršiti njenih nalog.
Izrazil je novemu režimu popolno zaupanje, vzklikal kralju Petru II., in poudarjaj, da č jm bo Jugoslavija osvobojena, bo uradniška vlada pulila svoj mandat in narod si peževemu klicu, ae to ne bo i bo izbral novo po svojem oku-zgodik). A vsa znamenja pra-jpu in volji. Govoril je tudi o
vijo, da sta Churchill ln Roosevelt za popolno zmago in enako je zanjo Stalin. Vse njihove dosedanje izjave so bile odločno za tak konec vojne, v katerem bo tudi fašizma konec.
edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar pa se ni glasilo prepričevalno.
O edinem Slovencu, Ivanu Kernu, ki Je bil imenovan v "uradniško" vlado, Je Krek po radhi oznanil sledeče:
4lSlovenec v novi vladi je ka«petan bojnega broda, Ivan Kcrn. To je tisti junaški oficir, rodom iz Cerkelj pri Kranju, ki je prepeljal skupino jugoslovanskega brodovja, kljub
wečena pomorstvu. Kot red-kok Jo cn ve, kaj za narod pomeni odprto, svobodno morje m svobodno ude jat vo vanje v pomorskem go*podar^vu. V ^m oziiru imamo v njem strokovnjak kega borbenega zagovornika koristi, ki niso samo gospo darako, ampak splošno narodne '4.no važne in, ki bodo na tehtnici usode v prihodnjih dogodkih.
Mislim, da sem toliko jasen, da ¿e dobro razumemo. Z zaupanjem •glejmo v bodcčn*t. Strnimo narodne vrete in ni je ril«, ki bi mogla uspeti proti nam: vse •za združeno Slovenijo v federativni Jugoslaviji!
DOBRI VZROKI ZA TRINERJEVO GRENKO VINO
Ako j« »tiruvilo cenjeno 65 let od strani ljudstva, potem morajo biti tu dobri vzroki za tako zaupanje vanj od vseh onih, ki trpe na želodčnih nerednostih. Trinerjevo grenko vino uživa najveij'» priljubi jenoat med ljudmi že nad pol stoletje. Zakaj? Zat«, ker nikdar ne razočara. Je prvovrstno in uspežno. 8 svojimi novimi sestavinami Vitaminov B-l iziiMi drobovje in ga drii ¿istega. Irboljia apetit in prebavne organe. To je posledica uživanja Trinerje-vega grenkega vina. Jemljite ga po navodilih, ki so na steklenicah. Dobi se v vseh lcto-muh. Ako ga v vaAi okolici ne morete dobiti, pošljite $1.26 ali $6.50 naravnost na Jos. Triner Corp., 1333 8. Ashlsnd Ave., Chicago 8, III., in prejeli boste, poštnine prosto, eno ali Sest steklenic Trinerjevega grenkega vina z Vitamini B-l. Kupujte vojne bonde!
Fašistom jre trda, zato sQ pretvarjajo
Rock Springs, Wyo. —'iz
kampanje Proletarca razvl-dim, da.mu je treba novih naročnikov in podpore. Ker v to prepovedi svojih poveljnikov hišo Proletarec že prihaja/mu k zaveznikom. S tem je omo-bom pa rajSe od časa do časa gc«5il, da jugoslovanska zasta-poslal kak "cepak", ket pripo- va vihra nad zavezniškim bro-ročata 'Sečni popotnik" in dovjem na Sredozem-kem "Big" Toni. Enega pošiljam s morju. V inozemstvu je poleg tem dopisom.	( vojne mornarice prevzel Še
urad trgovske mornarice, ki je sedaj največji oddelek ministrstva za promet. Ni nobenega dvoma, da bo Ivan Kem najrvestejši šef tega resora z vojaško vztrajnostjo »branil dr-
Prisilno delo v Srbiji
Ameriški urad za vojne informacije poroča o razglasu v Srbiji, objavljen meseca avgusta, v katerem se zahteva na nabor vse moške, rojeni leta 1922, ki so bili prej odklonjeni vsled zdravstvenih nedostat-kov, da se jih pošlje na prisilno delo. Odlok je izdala srbska kvrzlinška vlada.
Farma naprodaj
v Marion Co., Indiana. Obsega 103 akre. Hifta, farmski stfoji, konji, go-vcJa, perutnina t*»prodaj zaeno s farmo, ob enem tudi ves letošnji pridelek. Kupec se lahko naseli tja takoj. Cena $4.600. Pojasnila daje ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Z ničemer na koristite Prole-tarcu bolj kakor s pridobivanjem novih naročnikov.
Glavna briga ljudi sedaj je vojna. In pa želja, da sovražnike kmalu premagamo in da nastane mir. Kakšen bo mir, to je važno vprašanje.
VOJNI USPEHI NA BOJIŠČIH VEČJI KOT V DIPLOMACIJI
(Nadaljevanje s 4. strani.)
že z velikega déla tvoje zemlje in dobila nazaj važna me*ta Orel, Belgorod, Harkov, Tan-gareg Kd.
Rusko vrhovno poveljstvo u-gotavlja, da je bilo v tem poletju nad milijon Hitlerjevih in satelitskih vojakov, med
apel v tem listu že na drugem mestu, bi mogel tak mir pomeniti nič drugega kot ohranitev fašizma v Evropi in obvarovanje Nemčije pred porazom.
Papežev klic za mir v tem letu je ob enem navodilo katoličanom po vsem svetu, da naj delujejo zanj In-v ta namen pritiskajo na vladi Anglije in
V enem listu sem videl kar- žavne in narodne koristi. Kot tun, z naslovom. "Kaj se do-1 vojaku mu je tuja vsaka rfran-gaja v temi?" Razdeljen je v karska politika, kot Gorenjec
tri "nadstropja". V vrhnjem je Mussolini, ki odhaja s pozo-r!&ča Italije zavržen, OKramo-
Ijubi svoj demači kraj in je ponchen na svoje slovensko po-kolenje, ket jugoslovanski vi-
slednjimi največ Rumuncev in | £ed. držav, naj upoštevajo
Madžarov, ubitih in težko ranjenih.
Tako se je nemška ofenziva, ki se je pričela 5. julija, po dobrem tednu spremenila v za-
, , „	, _ A stoj in nato v umikanje, ki mu
je bil ta govor namenjen? A-»^ n¡ j^ja
meriškemu narodu? Navide-
zno, toda le navidezno. V resnici, ako si stvar dobro ogledamo, bomo spozmali, da je "Bili" Ribbentrop prigovarjal ne le ameriškemu narodu, temveč predvsem tudi vsem državnikom zahodnih velesil, naj si stvar do dna izmerijo in premislijo. Ravno takrat so se zbirali zapadni državniki v Quebecu. Ift Quebec je bil ti-?*o mesto, kamor je bil naslovljen ta miroljubni nagovor.
Tretje vprašanje pa je naslednje: "Jeli nemška miroljubnost odkritosrčna? Kako je mislil Ribbentrop vplivati na Anglo-Amertkance s takim čudnim predlogom?
Nemška situacija se je v
Naravno, da so te triumfalne zmage moralo ljudstva sovjetskih dežel silno dvignile in dvignile pa so tudi ugled Sovjetske unije v okupiranih, v zavezniških in v sovražnih deželah.
Pravzaprav raste v sovražnih deželah strah pred njo, zato se nemški propagand isti toliko trudijo, enako diktator Franco ter vatikanski krogi, da bi Zed. države in Anglija odnehale od svoje zahteve za brezpogojno predajo in ponudile mir, ki bi ga Nemčija in enakimi klici in pridigami vl-
ljudski glas.
Prvi važni ameriški politik, ki je začel z akcijo v prid papeževega apela, je znani bivši izolacionist zvezni senator Wheeler.	i	,
Dne 3. sept. je pisal predsedniku Rooseveltu, da naj u-pošteva papežev klic za sklenitev miru, in če to stori, si bo pridobil hvaležnost vse»s® sveta in si ustvaril v zgodovini sloves preudarnega, humanitarnega državnika.
Wheeler, ki je svoje pismo priobčil v vsem dnevnem tiaku, pravi Roo»evteltu, da smatra za svojo dolžnost dvigniti glas v prid papeževega klica, četudi on (Wheeler) ni katoliške vere. -
Ker bo Wheelerju sledila z
Italija lahko sprejeli ne da bi se ponižali. Reakcionarni tisk v Španiji 1n v Franciji vprašuje Anglijo in Ameriko, koliko
zadnj'ft mesecih tako obupno »>o*te pridobili, če dopustita,
da triumfrra in zavlada nad
poflabišala, da je zdaj njena zadnja nad a v pogajanjih za mir — Herr Goering bi si naj-brže z ve?eljem dodelil vlogo nem^k'ni Badoglio.
Toda tudi to še ne zadostuje za ra/latfo te radio oddaje. Ribben,r o ¿obro ve, da Anglija in Amerika ne bi nikdar začeli pogajanj na pcdlargi tako rmcCne ponudbe. Zavezniki bi si razlagali stvar kot doka? ne nuke oslr-belosti — kje je vzrok, da je Nemčija s toliko odkritosti razgrnila del svoje jelitike?
To bomo razumeli, ako si o-gledamo konferenco v Quebe-cu cd znotraj.
Anglo-ameriški vojni načrt, zgrajen v Casablanci, računa na počasen razvoj dogodkov. Znano je, da Rusi niso bili nikdar zadovoljni s to previdno strategijo in da so zahtevali spinien napad v Evropi v letu 1943. Ta ruska zahteva je bila
Evropo ruski boljševizem?
Tudi v Angliji in v Zed. državah jih je mnogo, ki se enako vprašujejo, kajti jasno je, da ni reakcija v teh deželah Rusiji nič manj neprijatel>?ka kakor je bila do leta 1941.
Papežev klic «a mir
Signal za mirovno ofenzivo predno bo Nemčija zlomljena in Italija okupirana je dal dne j le ni komentarja*, i. septembra papež r govorom v radiu, ki Je bil potem oddan
*oka katoliška hierarhija v tej deželi, posebno irska, in pa ti-?ti politiki, ki so do napada na Pearl Harbor propagirali api-zaratvo in želeli izkrvavljenje Sovjetski uniji, je pričakovati na papeževo pobudo precejšnje ofenzive v prid zmešetar-jenega miru, ki bi Nemčijo pu-*til nacizmu in Italijo fašizmu, "ker le na ta način bi bil zgrajen jez proti poplavi boljševizma".
Časnikarji so v Beli hiši Že vprašali, kaj Roosevelt ihlsH o papeževem apelu, pa jim je njegov tajnik odgovoril, "da
Rusiji poloiaj snan
svetu v vse h važnejših jezik fh. Sovjetski diplomaciji so vse Papež dokazuje, da ni vojna te poteze proti nji znane. Zato prinesla človeštvu ničesar ra- tudi je toliko nezaupnosti in ztn gorje, in da si vsa ljudstva nesoglasja med zavezniškimi žele le mir, delo in kruh. Cemu krogi.
te ne bi državniki omehčali v i Sovjetsko časopisje piše svojih srcih in sledili želji člo- njih in o diplomatičnih splet-
veštva, se pobotali in sklenili vreden, pravičen mir ne šele kdaj pozneje, nego čimprej, saj do konca tega leta ?
Kot Je komentiran papežev
k ah po svetu čezdalje bolj kritično. Brzojav iz Moskve dne 2. sept. (Associated Press) pripoveduje o kritičnem pisanju sovjetske revije "Vojna in de-
čen, teda Š2 vedjjo z okrvav-. šji oficir se je izkazal junaka, ljenim bodalom v roki. V dru- j ki je v kritičnem trenutku tve-gem je vse črno, popolna tema gal vse, da reši čast države, in pa velik vprašaj, ki naj bi Posebno njegova vnema je po-
razrešil spodnjo sliko. Njen	,	. -
nnisel je: Ali se v Italiji po-javi moderni Garibaldi z geslom svobode, ali pa nov des-potizem x novim krvoločnim diktatorjem.
Ob pogledu rra beročega Mu*'oIiniJa, ki «ga slika prikazuje kakor da je Kajn, ubija-ec brata Abela, sem si mislil: "Prav ti je, razbojnik!" A na-x> pa sem pomislil, da je vsa Mussolinijeva zadeva morda e zvijača za ohranitev fašizma in pa da Muasolkii tudi sedaj prav tako razkošno živi kakor je do svoje resitfnacije.
Ako bi bil ta adut v "šmi-ruM in pa njegovi partnerji, saj jim bi človek več kot privoščil. Toda ni nikomur nič hudega, ker čitamo, da žive "zastraženi" v vilah ali v graščinah, do-čim se morajo narodi, ki so jih pahnili v vojno, klati dalje.
Nobeni "žegni" ne morejo spremeniti tega, pa čeprav papež še tako apelira—sedaj... Eno cerkev v Rimu je zadela bomba, pa ga je zabolelo in je tarnal o rušenju civilizacije. A kaj;pa takrat, ko so padale na cerlcve v Varšavi, Angliji itd. Samo v Angliji jih je okrog 3000 v razvalinah.
8aj bombe ne padajo samo na cerkve. Največ na vojne objekte, na delavska stanovanja, drugače pa prav tako lahko pogode šole, polne otrok, in pa bolnišnice, kakor cerkve In zgodovinske spomenike.
Ako Je bilo papežu toliko zanje, bi «e moral očitno zgražati tudi takrat, ne Šele sedaj, ko je vojna Italijo dosegla. Sicer pa, ali ne vedo, da brez božje volje niti las ne pade nikomur z glave? Tako na* uče. Vse, kaf še zgodi, je božja volja, ali pa kazen božja.
Nisem učen, kakor je poglavar cerkve v Rimu, vem pa vendar, da ne on ne njegov Rim Slovanom ni*ta bila še ni-kcll naklonjena. Isto velja ea Beri in l
ie nikjer nisem ČRal ne sh-šal.^a bi bil papež rekel, da mrt pusti Rim Slovencam In Hrvatom na Primorskem vršiti vetfriee dolžnosti V svojem jeziku. Ali da bi protestiral pro-
Deset odstotkov prebivalcev ljubljanske province v jetništvu
Angleška no vinska agencija Reuter je na podlagi podatkov svojih poročevalcev dognala, da je v jetniških taborih iz "ljubljsini ke province" 36,000 Slovencev, ali nad 10 odstotkov celokupnega prebivalstva te krajine, ki je po Hitlerjevem - M usselinijevem napadu prišla pod Italijo.
Prva na vrsti xa odškodnino od Nemčije naj bo Rusija
Ker je Nemčija v sedanji vojni napravila Rusiji največ škode, naj bo ona tudi prva na vrsti, da jo dobi. Zahtevala pa je ne bo iz maščevalnosti, temveč ker je do nje upravičena, je dejal 1. septembra na predavanju v Moskvi profesor Ev-gen Varga, ki je po rodu Madžar, a sedaj v službi sovjetske vlade.
VICTORY GARDEN HARVEST FESTIVAL
' * *	, »,	«s < • * n.
A colorful outdoor spectacle which has been named "United Nations Night" in honor of fighting comrades and underground allies around the world will be staged in Soldier Field in Chicago on Sept. 10. The program wiil be a part of the free Victory Garden Harvest Festival in which thousands of Chicago—area Victory Gardeners will enter their best vegetables, fruits,
I	lower» and home-canned foods in competition for $2,600 in War Bond prises, 1400 Blue Ribbons and scores of trophy and medel awards. All the foreign speaking groups are cordially invited to attend and take part in the program.
The program for United Nations Night is being organized by a volunteer committee which includes representatives of every major nationality group Jn the Chicago — area. The group was organized at a recent dinner given by The Chicigo Sun, sponsor of the Festival, which will open on Sept. 9 and close on Sept.
II	with a mammoth free Harvest Hoe-Down for aquare-danctrs.
More than a dozen brilliantly costumed dance groups are already preparing for the colorful patriotic pr< gram, which will be staged on -a floodlit platform erected in the center of Soldier Field. All Victory Gardeners' entries will be exhibited inside the elaborately decorated Exhibition Hall, and large educational exhibits from the Army, Navy, Department of Agriculture, Treasury and other government branches will also be staged inside the great horseshoe-shaped hall.
There is no charge for admission to the Festival, or to United Nation* Night, and amateur gardeners may enter any number of prize contests without paying any entry. Free tickets and full information on how to enter the contest will be supplied on request to the Festival office at the Chicago Sun, 400 W. Madison Street.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
norm Imjiiica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV« LJAN.
Poleg vpra&anj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica šc v II. dela nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pdd naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, LincoU nov govor v Uettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države.
Cen* knjižici j« samo 50 centov S pcitnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
CHICAGO 23, ILL.
CHICAGO, ILL.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj* Starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postu|a WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchan.
■ M.....H.....»M.....Ml
PRISTOPAJTE K
.SLOVENSKI NARODNI «
PODPORNI JEDNOTI <
«
! NAROČITE SI DNEVNIK
2,000th Edison Employe in Service
99
: "PnOSVETA
S Inn« m eelo Uto $6.00, pol lota $3 00
UstanafljajU nova druitva. Deset ilanoe(ie) je treba za novo druitvo. Naslov sa list in za tajniitvo je:
26S7 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL.
i»MMMIIMItM»m»>M»<
Dorothea E. Tolp, 1107 North Kedrale «»venue, the 2,000th employe of Commonwealth Edison company to answer the call to the eollors, tries on the eap she will wear as a private in the Marine Corps Women'« Reserve with the professional help of Sergeant Gladys
O'Reilly. The girls were classiwstea at Austin high school. The 2*th Edison girl to enlist' In the armed forces, Miss Tolp was sworn in Wednesday (August r$5) by CaptaJVi Arthur J. Murphy. She hopes to become a candidate for the Marine C orps Women's Reserve band after completing her basic training.
Dr. John J. Z?vertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreat
t4 Crawford 2212
OFFICE HOURS:
1 s30 to 4 P. M.
'Except Wed. and flun.) , 6:30 to $:30 P. M.
(Except Wed.« Sat and Sun.)
ftr*. 2219 So. Ridf»wajr Avo. Tel. Crawford §440
If no ontwer — CaH Aaetln $700 '
1		.....
		
¡ BARETINCIC & SOR !
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-261
424 Broad Strast JOHNSTOWN, PK
M................
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION i ♦
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1878.
Paklisked Weekly at 2301 So. Lawedalo Arm.
CHICAGO 23, ILL., September 8, 1943.
VOL. XXXVIII.
The Coming Russian Parley I THI MABCH OF LABOR
In the wake of the Quebec conference has come the momentous news lhat a full-scale meeting of Rusaii, Biitain and the United States is scheduled. It is nut too much to say that such s conference msy be the most important political event uf the wsr and will, if ft pave» the way wo
dcser wartime and postwar co-operation, initiate a new era In international
relations.
There are Americans whose every energy is bent on di-irupting Soviet relations and encouraging apprehensions of bid faith. Old prejudices and iesrs of s "communistiv Europe" hag-ride the minds of those who never trust the <om<mthn people anywhere. ^
In Russia, the lingering suspicion of the West, the ancient bogeyman of a capitalistic onslaught, keeps British and American spokesmen at arms', length. Few are the Allied observer* permitted to view the Red Army in action.
Yet despite ■blundering- and misunderstanding, one fact is clear: Britain, America and Ruasia are bound together by a community of interest greater than the things which divide. Russis, ss well ss the Western Uemociacies, unless Stalin hss changed his whole policy, wanta a stable
peace.
Immediate points of diference sre thorny. Russia, which has endured Mows that might have crushed any other nation, cannot understand why we delay an assault on Western Europe. She cannot understand our policy toward Vichy France and Fascist Spain, which havo scat "valuators" to fight with HitUr. She does not know, starve all, what pert the United States is willing to play in postwar Europe.
We need to know what Russia's ultimate position will be in our wur with Japsn, and the full meaning of her separate committees of "free" Polish and German nationals. We need to know her plans for Esstern Lurope.
Our sblest snd most practicsl diplomats must represent the American, point of view, snd they must be given full scope to state our desires author itatively and to seek, with equal frankness, the authoritative desires of the
Soviet Union.
The great peril has not been the existence of issues between Ruasia and the Weet, but the fact thst little was being done to solve them. We have waited so long that today there is s dsnger the Axis msy collspse before we sre prepared to cope with a liberated Europe. Wise statesmanship on both sides msy bridge the gap in time. It is ss true that Russis csn-not have security without the co-operation of Britsin snd Americs ss thst the Western democracies cannot live in peace snd security without the cooperation of Russis. — The Chicsgo Sun.
Money, Money, Money!
Probsbly s million people smiled this week st s esrtoon that appeared n s magazine of national circuiatiea. Pictured was s workingcbss fsroily ill psyday. The fsther snd severs! grown up sons sod daughters wers disgorging their wsges snd big pile of bills had accumulsted on the kitchen table. The grin was in the reactioa of the wife snd mother who reviewed tvh entire proceeding with a grimace of disapproval snd exclaimed, "Money, Money, Money, That's All We Get Around Here Anymore."
We'd hsfve forgotten the pietute had not the "New Leader," Social Democratic Federation orgsn, made the asme complaint this week—in more dignified, editorial fashion, of course—in a discussion of "The Future of Food."
Here's the way the Leader put it:
"The parity program is based oa a very siaiplo thought. It is tehee for gtaated that ail we havo to dc is te give producers asere «oaey far turning out jest what tkoy have always tnrnsd oat."
Now nobody who thinks about the matter in this light, snd lesst of. all the New Leader, believes thst the amount of money given to a food producer detei mines how food will be pioduced.
' However —
If thst is true sbout food, it necessarily must follow thst it is equally true sbout snything else thst labor produces—whether the processes of production take place un a farm, down in a coal mine or in a factoiy. By paying more for the skn.e amount of production It simply means thst sll of us will hsve te psy more to get our she re of whst is produced. And If we keep on lifting the level we're likely to find ourselves joining in the plsint of "money, money, money."
* »
What we sre suggesting is not that workers, whether ss individuals
K. C on The Alert
The Knights of Columbus, the leading Catholic lay organisation in the United States, hsve sdopted s resolution urging thst nothing be done to offend the religious susceptibilities of the Italisns during our temporsry administration of their country. "It is essentisl in the choice of persons to a Jminister such temporsry functions," the resolution continues, "that csre «hall be taken to avoid entrusting those functions to anyone who is profes-redly or generslly known to he opposed to the general views of the Italian people in the matter of religion." If this sdvice is followed snd only approved Catholics permitted to collaborate with Amgot, most of the present leaders of the opposition to Badoglio will be barred. So, indeed, would Gsribsldi snd Maxiini if they were still slWs. H must be remembered thst there is e strong seculsr tradition in Italy carried oyer from the days when the country wss struggling against Austrian and Papal tyranny. For while Italy is s Catholic country, not all Italians are profesing Cstholics and many, professing Cstholics sre thoroughly anti-clerical. Nor sre they likely to forget that the church was willing enough to strike s profitable bargain with Mussolini end that it has done little to curb Fascist abuses these lsst twenty years. All the ssme, we do not think the Knights of Columbus hsve wuch need to worry so fsr as our military and civil authorities sre concerned. The church hss too msny good friends in the Stste Department and other high places, snd the Administration has slwsys been keenly slhre to the weight of the Catholic rote. In fsct, ss the one mass pressure group in this country which hss s definite foreign policy of its own, the Catholic church exercises an sltogether disproportionste influence in our international affairs.—The Nation.
IN THE WIND
From THE NATION
It will be simple to overthrow the present American dictatorship when the boys come home, says the Laguna Beach, California, Post: "If a sufficient number of men in uniform rend Pegler regularly it means they will reestablish democracy in America, on their return from the wars, even if they have to kill every political trickster in the country to do it"
A sign on s bus in Carleston, South Csrolins, bears this message under s Isrge red "V": "Victory de-msnds your cooperation. If the peoples of this country's races do not pull together, Victory is lost. We, therefore, respectfully direct your attention to the laws and customs of the stite in regards to segregation. Your cooperation in carrying them out will mske the wsr shorter snd Victory sooner. Avoid friction. Be pstriotk^ White pssengers wiH be seated from front to rear; colored passengers from resr to front"
Rosne Wsring, nstional commander of the American Legion, gsve the recent snnusl convention of Wisconsin Legionnaires a lesson in semantics. Thus: "I sm no isolstionist I don't believe in isolstionism. Modern science has msds this world too smsll for sn isolstionist to sxist I sm s nstionslist. I am not in fsvor of plscing the distiny of this Americs of ours In the hands of sny international organisation of any kind under any circumstsnces."
Vsnce Muse, secretsry of the Christisn American Assoclstion, has notified his lleutensnts in the field thst the Association plans s drive to outlsw the closed shop in twelve Southern states. Its success in getting the legislsturss of Arksnaas, Florid*», snd Tsass to psss snti-union legislation leads Muse to believe the drive will succeed in those states. The other nine srs nof named In his memorandum. The object will be to
\
use the inittsthre Isws to get the voters in each state to pass a Right-to-Work Amendment to the state constitution at the elections in November. 1044. The smendment would become lsw without legislstive ratification.
Festung Europs: The Rome radio under Badogiio's dispensation maintains the Fascist tradition of sccu-racy in its broadessts. The C. B. S. Shortwave Listening Station picked up this sccount of the glider crash if) St. Louis: "Tsn persons, including the mayor of the city, have been killed In St. Louis in s riot between troops snd striking stevedores."... The Nasi authorities have forbidden the Csech Bible Society to publish or distribute Bibles ... A Bratislsvs newspsper complsins thst people who never employed Jews before sre employing them now ... Anton Mus-sert, the Quisling of Holland, out. Nted hit persons 1 bodygusrd with fine lesther costs. The Nasis hsve tsken the coats for themselves.
Preoch Patriotism to Retain Profits
Here is s lovely story: According to the "Well Street Journal," the leading bankers ere plsnning to "campsign against too fsst s reduction in fsrm mortgages. They'll try to induce war bond buying instesd." Thst Is, they will prssch patriotism In order to incresse their own* profits!
% The ?Wsll Street Journal" doesn't put it thst way. but it does say that by paying off their mortgsges the fsrm era hsve been "reducing profitable bank assets." Of course, thst is s aln no God-fearing farmer should commit
8o, at s meeting in Wsll Street, the American Banker«' Association, through its "agricultural committed," wiH attempt - to put this one over on the isrjMM*.—-Labor.
PROFITS IN WARTIME
Randolph Paul, general counsel to the Tresaury Depsrtment, hss recently nv-de public in one of Wsll Street's best known finsncisl journals— Dunn's Review— a most revealing report on corporation profits in wartime and in times of pesce.
We learn from Mr. Paul's article that the country's business corporations will clssr this year, over snd sbove sll taxes, sbout 8,300 million dollars. Without tax deductions, corporation profits for the year sre estimated to rasch the staggering figure of 26 billion dollars.
Thst corporation profits, despite wsr taxation, sre spiraling in conceded by such s close friend of Rigger Business as New York's Nations! C ity Bank in its August report on business esrnings for the first six months of the current yesr. The totals given by the City Bank sre somewhat smaller than those given by the Treasury's chief counsel, but these figures also revest that business' net profits from Jsnusry to July of this year topped those of last year's first six months by sbout 14 per cent.
Both reports leave no doubt that the efforts of the Government to prevent s profit orgy during this war have proved tar from successful. The specisl sur-taxes enacted since this country entered te war hsve not arrested the rapid rise of profits snd the no less rapid birth of wartime millionaires. Mr. Psul speciflcslly points out thst since 193», business profits, above taxes, hsve more thsn doubled — from 4,040 million dollsrs to 8,300.
Mr. Psul purport* to show thst corporation taxes must speedily be raised lest the entire snti-infistion program of the Government result in fsilure. He indicstes thst if the corporations sre permitted to retsin snd fcccumulste swollen wsrtime profits, the workers sre bound to continue their claim to s part of this increment That he says, would result in s new wwve of wage-raise demsnds snd new pressures on f>rice-ceilir«s which, in turn, would sccentuste the menses of inflstion snd sll its dire consequences to the wsr economy.
The orgsnised workers sre not unmindful of the grave implications contained in the unchecked rise of profits. Tims and again the voice of organised labor has been raised in protest against the ceilings on wsges in the abslnce of ceiling on profits. Time snd sgain labor has been pointing to the spiraling index of wsrtime profits demsnding the erection of s fiscal dike thst would prop up the nstionsl program of economic stabilization.
The Tressury experts hsve soundly examined the situation for the country snd for the Nstionsl Legislature. The bulging wsrtime profits can and muat be stoped by increased corporation taxes. It is up to Congress to act—Justice.
Ahead
By LEN DE CAUX
Gieedy lingers are reaching out for your wsges trdsy snd switching for y%ur fsmily's food.
They want to take from thoae who hsve little, to make things essier for those who have much.
That's the tax issue before Congress in s nutshell.
It's just ss simple and resl ss s corporation trying to cut the wagea of low-Fcid workers, to aid to the dividends of its stockholders.
Don't let your Congressmsn, or snyone else, tslk you into thinking tsxes sre too complicsted for ordi-nsry folks to undentsn J.
As s union msn, you wouldn't 1st the boaa befuddle you with complicsted finsncisl details into sgree-ing you should hsve less thsn s living wsge, so he msy make more pro--fits.
As sn American snd s tsxpayer don't let sny politicisn get swsy	TTTOl we m auggesung is not last workers, whether as individual
with the srgument thst living ne- °r lr^oup• ,houW ctMBe t0 * al*rt mnd »ct*#	*** monetsry in
cesities must be taxed swsy from essentisl wsr workers, to ease ths ta* burden on the higher-income groups.
There sre just two kinds of taxes —taxes thst fsil hesviest on low incomes, and taxes that are based on ability to pay.	,
The ssles tax, for instance, would be s wage eut for the poorest in the land. It would make them pay, ssy, 10% more for whst they buy; while the richest would pay no more than thst same 10% on their puiv chases.
The so-cslled "individual excees profits tax," similarly, would tax a low-paid -oricer on the difference between what he earned before the war and what he earns now; while it would not touch tht wealthy who were equally wealthy before the war.
Then there's that trial ballon de-viaed by the Chamber of Commerce and recently floated by Senator George (though he would not allow his name to be used in the preaa).
come keep pave with riaing prices. For only by getting their fair shsre of dolls rs csn they hsve a chsnce of getting their fair shsre of goods.
But what we do sssert—and possitively—is thst it is foolish to think snd struggle ONLY In terma of wsges.
Whst we should like to see is a workingclasa movement that ia bent •ipon producing for use snd not for sale; a movement that hss as its objective the socisl ownership of the uvesns or production; a movement thst is demsnding s society in which ALL that (s produced, be it lsrge or small in smount, shall be distributed solely upon s consideration of socisl service performed snd not at sll upon any consideration of private ownership.
Right now, money doesn't mesn much. One can buy only so much mest butter snd gasoline. And there are some things that one can't buy st sll because the government ia taking the entire output for war.
And later on, if capitalist plana and promises ars going to work out, money will mesn only whst it did in the past: the immoral privilege of the possessor of money to consume without producing..
Money, at best represents the golden eggs that the economic hen lsys. Socialists, like other people, will take as many of the eggs ss they can get. But Socislists also wsnt the hen to become the property of sll the people. —Reading Labor Advocate.
CAPITALISM AND THE SECOND FRONT
B, LT. COMOR. C. S. SECLY ia Tfc. ?mm«ln
FRIENDS AND ENEMIES
BLACK MARKET FOR WEALTHY SOCIALITES
True indeed sre the words of Vies President Wsllace who said in a recent address: "There are midget Hitler« here who continually attack labor. There sre other demagogues Mind to the errors of every other group who shout, 'We love labor, but...' Both the midget Hitlers and ths demagogues sre enemies of Americs. Both would destroy Isbor unions if thsy could. Labor should be fully swsre of its friends snd of its enemies."
We ars. Believe me, we sre. And when President Roosevelt proposes thst returning service men be given separation pay when they are mustered out of service, • unemployment benefits whsn they cannot find s job within the next twelve months, op-portunitiee for educstion snd even ths chance to buy a farm if they csnnot find s job in industry, lsbor knows thst the President spesks ss a friend snd pot as sn enemy. Organised labor will therefore fight for the benefits due to service men just ss It does for the benefits due sll ths cctnmon people.
Tell, therefore, your friends in the Army thst kbor fights their battle just as they fight ours. And until ths hsppy dsy of your return to s free snd secure country with squslity snd opportunity for all,
Cordially, Mas Zaritsky.
Ths devil knoweth his own sad li ft particularly bad M. Crawford.
Whst can we see in the longest kingly line in Europe, ssve thst it runs back to e successful soldier?— Wsltsr Scott.
DETROIT, Aug. 26. — A black market operated exclusively for people of means came under ths eyes of O. P. A. officials here with the arrest of Mrs. Luis Bschmsn, s grocer, charged with violation of rationing regulations.
Eight prominent socislltes admitted they purchased food from the grocer, psylng ss high ss $2 s pound for tenderloin, without surrendering coupons.
The O. P. A. officM handling the esse said the only question is whether the socialites, shall hsve to surrender ration books. No other pe-nslty is oontemplsted, he declared. Why punish the rich?
But Why Should Lavol Be Favored?
A smsll shopkeeper returned horns to his wife snd complained that ha could get no merchandise.
"You should have sssn the line at ths wholeealer*s. It was three blocks lor«. It's the fault of that pig, Laval. But oh well, let's eat"
His wifs thsn said: "There's not very much to 1st tonight I want to the market hut the line waa so long I couldn't buy snything. It's all the fault of that dog Laval"
Har husband tuned livid with race and replied: "I'm going to kill Laval. I can't stand him any mors."
Throe hours later fie wss back. "Did you kill Laval," his wife asked.
"Well, I vent there, Alt I couldn't gat near him.
"Why not," asked his wife.
"The line waa too lea«."
Whst will happen to Europe if the
_Russisns enter Berlin ahead of An-
This is a propossl foa sllowing • rlo-American forces? Well, ss far as tax dsductions for increased war' bond purchsses. It would mesn a handsome gift of 15% off taxes for profiteering corporations or wealthy individuals who could afford to put
30% of their incomes into war bonds t the expense of low-income folks
we sre concerned the most importent thing will be the downfall of Européen capitalisas To those who take the trouble to examine sll the sa. pecta of the situstion this conclusion is obvious.
No doubt there would be some
who csnnot sfford to buy so much in I dickering between the Rusisns snd
bonds without stsrving thsir fsro iliss.
*
In opposition to sll such sosk-ths-poor propossls, the CIO sdvences s tax program which clesrly shows how necesssry sdditionsl taxation can be obtained from higher incomes and war profits, on the basis of sbility to psy.
The grestest source of taxable income is obviously in the hands of the higher-income groups. Much more csn be taxed from them without impairing their health or substantially reducing their living standards.
On the other hsnd, taxation of the lowest-income groups is tsken out of thsir food snd living necessities, sn-dsngering their heslth snd efficiency ss wsr workers.
The CXO therefore proposes to eg-:*mf>t from taxstion sll single psr-sons esrning $800 or less* snd all married couples earning $1,6000 or lesa, with sn additional allowance of $400 for each dependent
At the same time, it would increase the income taxes of those
the other great United Nations on the fate of European capitalism, but in no ease can capitaliam be ssved in Europe if th- Rusisn Army reach-ea Berlin first Ths peoples of Europe will be too strongly impressed by the power of the Ruasisn system.
With the Russisns sitting serosa ths Sprcs, pending down the Unter den Linden, snd encamped in the Tiergarten while ths other United Nstipns' forces are bogged down in Italy, France, Hollsnd, or anywhere else outside Germsny, the now en-sieved peoples of Europe—st least 200,000,000 of them—will be in a mood to listen to Russis rather thsn to Englsnd or America. They certainly will fsvor "suggestions" from Russisns rather than from us, snd there will not be anything much that we can do about it. Certainly we would be without convincing arguments.
No 'Danger' Of Qefck Victory
For the last 18 monthl or so I have been broadly hinting that a second front would help beat Hitler more than any other one thing, but
do something to raise our prestige with the European masses. *
Capitalism in Europe will certainly be displaced by socialism unless wp move faster. In other words s long wsr in Europe will ruin European capitalism just ss surely as will s Russian entry into Berlin shead of us. As matters stsnd now our capitalists, rather than our socialists or communists, stand to gain by an early arrival of our Army in Berlin.
(The opinions and assertions expressed sbove are the private ones of the writer and prs not to be construed ss official or reflecting the views of the Nsvy Depsrtment or the naval service at lsrge.)
aarnlng more thsn $3,000, with rap. x do ^ |nUnd bri ' ^ M progressive increases after $5,000, | „mttmr ^^ ,f ^ |f| Amtrtem
o the point where no weslthy indi vidusl would be sllowed to retsin more thsn $25,000 s yesr nst, sfter taxes.
Ar geological sgrvey s stires tec thsra are 14,0*0,000,000 tons of mineable soft coal in A riions.
F0BLVICT0RY
h
BACK
THE
ATTACK
9
Buy An
Extra «100 War Bond During
3rd WAR LOAN
:,. a ■ *
who wish to save capitalism cannot see the point now, there certainly Is no use wssting sny more specs on it. I suspect however, thst our capitalistic forces—certainly the great-fit forces in ths nation—are at last convinced thst ws must, at all costs, get our srmiss to Berlin shcad of the Russisns.
I do not mssn to Imply thst there is sny "danger" of ths Russians arriving In Berlin any time soon. (We won't either, for thst msttsr.) I am simply tossing the "second front" bell U the dle-hsrd capitalists, those "100 per cent Americsns" who hoped that the Gsrmnna snd Russians would kill sach other off, snd then we would proudly march Into Berlin snd savs capitalism.
Effeet Of A Leag War
0
I believe the eapltslists—as well ss everybody else—havs at last been convinced that the Russisns will emerge strong from the war, snd t*»et If ws ars to hsve much to say in post-war Europs wa had bettor
MURRAY HITS SALES TAX
In prèeenting a tax program for the consideration of the aation's lawmakers, Mr. Philip Murray, president of the CK), raps advocates of s sales tax as a "selfish group."
We are confident that he ia right, not only because profiteers who are taking a bigger rakaoff since Pearl Harbor want to keep their loot but because sll of us srs selfish.
However, while wa agree with Mr. Murray when he opposes a sales tax —which bean most heavily on those people who hsve the least—we have our own tax philoeophy to advance.
Our idea is that ths bifgeet and most unfsir tsx of al) la thé tax thst owners levy upon workers—the priv-ste tsx thst is called "interest" and "dividends."
We believe that If this tax wsre abolished, it would be poesible and logical for people to stop howling sgainst taxes and start demanding bigger and better public taxes to provide for the public welfan.
That is why we can't alter our demand for the social ownership of the sources of all wealth.
When we own together and work together and reap our nward together we can spend together for everybody's benefit.
Moreover, we'll be willing to pay our ahsre of the coat of running the world because we will still be selfish and will wunt the> best kind of world.'
Profits develop group interests and individual latereats. Tagee—in theory at least—an levied far the public interest The two are ftfcts-fonistic. Under Socialism common ownership would msks common interest a nal fact Inatead of the fiddle-faddle of "moralists" who are ea selfish as ths rest af ua.—Resd ing Labor Advocate.
VICTORY GARDENERS' SWEAT IS REWARDED
A gnat deal of ridicule wss hasp ed upon Victory gardeners by thoughUesa persons, but they brought