PUBLISHED AMD
UNDER PTOCT (Wo. 856) AUTHORIZED BY THg ACT OP OCTOBEB g. 1M7, oy FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YOKE. H. t. By Orgtf tf 1S6 Fr*Tt a. B, Burleson. P. M. cka.
HftjyeSji tlovens ki dnenrik ▼ Združenih državah.
Velja xa vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za Hew York celo leto... |7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki
Tht largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sunday* and legal Holidays. W 75,000 Readers.
TELEFON: 287« OORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 282. — fiTEV. 282.
NEW YORK, FRIDAY. DECEMBER 2, 1921. — PETEK, 2. DECEMBRA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
"KITAJSKA PAGODA" ZAVZEMA OBLIKO
VSE DELEGACIJE NA KONFERENCI SE PRIDNO PEČAJO S KITAJSKO ZADEVO Z IZJEMO JAPONCEV. — NADALJNA KONFERENCA BISTVENA. — POROČA STEPH. LAUZANNE.
Washington, I). <\. 30. nov.	Sedaj pa vprašamo, zakaj bi
Velika kitajska pagoda je pričo- s« pol no moč i te komisije ne raz-1;. zavzemati svojo konečno obli- sirilo na nadaljne preiskave, ]>o-' —	scbno one, ki se tičejo financ in
Odlični m-dnaro.lni arhitekti carin«'.' Zakaj bi se vseh težko«*. l;ot stji Klihu Koot in senator katerih sedaj ni mogoče rešiti, ne Lodge »,ta zaposleno, z njo noč in izroeilo tej komisiji, da jih pre-«i;«n. Kordijalno jih pri tem p.,d- 'tče 1 Absolutno gotovo je, da se j'ira francoski kontruktor Albert bo morala v teku enega leta vr-Sarraut. ki s«- dobro spozna naišiti nadaljna konferenca glede kitajsko arhitekturo v« led svoje- Kitajske, ^aka.i bi ne predložili - <« si'dein let trajajočega bivanja na čas te konference zaključkov.
'•o katerih ni mogoče priti na sedanji konferenei?
v Indo-Kini.
Sedaj ni najti ve-" le zidov in strehe t«» kitajske pagode, temveč tudi "bakse" ta pisma, t«-lefon-/iee in radiografične naprave. V *a na«Jstropja pagode so izči-siili inozemskega pravosodja. Govori s«* celo, da se bo naprosilo ~ •.<**) japonskih vojakov, k; so nastanjeni v S*intung nadstropju, na i stopijo n -lvoliko naprej.
\ s«' to jr- seveda odvisno od « hejrfl pogoja : — Ta pogoj se gla-k. .«la bo storila Kitajska, ko se ji bo izročilo ključe, vse potrebno, da drži hišo čisto in v dobrem fvdu. Ali bo Kitajska zmožna Moriti to *
Žalibog nior.im poročati, da po-i-iagajo .laponci le malo pri grajenju in čiščenju te pagode. Kadar >e jdi naprosi, naj odstranijo kak piot ali izpraznijo kako sobo, odgovarjajo ve<lno na zelo uljuden način, «la in or* jo »poročiti c»-lo zadevo v Tokio. .Japonci ao v res-f i«-i kaj čudu«- vrst«« ljudje. Oni razpravljajo in sicer na zelo dvor-l.iiv način, a ne pride jo nikdar do zaključkov. 1'menoat priti do za-k!",učkov j«* ostala odločno an-,"»|o-saška in f'ancoska umetnost.
V vsakem slučaju pa stojimo pred zelo previdnim in praktič« liim predlogom. Ta predlog prihaja seveda od senatorja I»dge-a. Vedno najdemo senator. Lodge-a. kadar j«* treba staviti kak prak-t'fen in previden predlog. Senator pre« Ha ga. naj bi odšla mednarodna komisija junstov *na Kitajsko, preiskala tam, če jamčijo kitajske postav« ter navade pr«*d sodišči opust inozemskih sodi«", nakar naj bi ]>oda1a svoje
Nemogoče jc, eeio v Washing-tonu, zgraditi in opremiti celo hiši- v desetih dneh. V teb časih kriz bo dosti storjenega, če borno iičistili tla, l>ostavili plot ter se dogovorili glede načrta.
ŠE TEGA MANJKA.
Chicago, 111., 30. novembra. —
Virgil llinshaw, načelnik proliibi-cijske stranke, je zahteval vigi-lančne komiteje, katere naj bi se ustanovilo po celi deželi in ki naj bi pomagali pruliibicijskim uradnikom. Hinshavt je rekel to pri otvorjenju narodne proliibi-cijsk«' konference.
— Nudi se nam nova prilika, da izvedemo postavo, ki sedaj obstaja,
naloga. Oe n<» moremo dobiti administracije, k; nas bo vodila na tej poti, bomo izvolili tako, kr nas bo.
Kna razočarjajoča stvar na našem predsedniku je ta, da ni izdal nobenega jr.vnega poziva, na narod, naj vzdrži 18. amendment
Bivši nemiki kronprinc Viljem je te vedno v s.-ojsm pregnaustvn na otoku Wieringen. Njegova etl ina zabava je motorno kolo.
INDIJANCI SE HOČEJO PRESELITI V MEHIKO
Približno deset tisoč Indijancev 2 hoče izseliti v Mehiko, če jih bo vlada pustila.
USPESNA PREHRANA IVPRAŠANJE PIVA
RUSKIH OTROK1 PRED SODIŠČEM
Sedaj se prehranja 500.0C0 otrok. (Neka pivovarna v St. Louisu je je rekel. — To je naša !Am Pom- administracija upa po- rmenja, da nI nova postava ustav-
večati to število na 1,200,000
Poroča Walter Durantv.
Lv-ravnatel i
na, ker nasprotuje smendmentu.
Moskva, 3U novembra, man Brown, evropski Ameriške pomožne je, je včeraj na predvečer svojega odpotovanja v IJ igo in po kratkem in imenoval j? tudi zakladniškim 1 inšpekcijskem potovanju v Mo- [ sPreJel I)retI tajnikom človeka, ki je znan kot jvkvo izjavil, da je zaznamovati vj proti-us«avna.
pro-oooze.	j Rusiji manjši odstotek izgube ži-i Imenovana korporacija ima tu-
vil Ameriške pomožne administracij pivovarno ter izjavlja, da je
St. Louis, Mo., 1. decembra. —
V tukajšnjem zv-v.nem solišču
i j" dvignila tu nahajajoča se >"al-
.... . staff korporacinja tožbo, v katc-adiiunistfraci-! . .. ..
' vi se izjavlja. d;i je postava proti
j medicinskemu pivu, kot j«j j«*
kratkim kongres.
Ameriški rnrod p: mora stvar v svoje lastne roke.
vzet i
FROKLAMIRANJE VOJNEGA PRAVA V INDIJI.
Bombay, Indija. 50. nov. — V številnih okrajih Indije je bilo v zadnjih par dnevih proklamira-po vojno pra\"o.
p«»r«'<'ilo v teku enega leta. To I —-——-----—
j« r. snična zdrava, hISna pamet. IgJgSSI J^gl [J^	[J^S
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kroiiah
fevrfafej* p* alsU ecnl. naesljbr« i« hUra. ViaraJ m Ule mIc mm Mah: JvffoaUTija:
«iM la liptohji -to. peKnl tokovni aruT
300 kron 400 kron 500 kron
$ 1.30 $ 1.75 $ 2.15
1,000 kron ...... $ 4.20
'5.000 kron ......$20.50
10,000 kron.....$40.00
G
J« ««<UJ narjlta; 1 dinarjem
In brzojsv ■abnfttl Tnwke piinm poHe
v «acoflL^vlJI edinole ▼ di-
fttlrl Italija ta
te
(Mj
liplrf— en dinar; razmerje med
esemlj«: bptatnje -
500 lir______$22.00
1000 lir..... $44.00
■A*iatiMfce Bank" mm
50 lir......$ 2.60
100 lir.....$ 4.70
300 Ur......$13.50
Kemika Avstrija:
■■■MIHU m nkji MU ta npta^ije Dunaj«.
1,000 nca.»avstr. kron $ 0.99 10,000 nem-avstr. kron .$6.00 5,000 nem.-avitr. kron $ 3.50 50,000 nem -avstr. kron $25.00
Kmja m Trikrat neprttake-naUotM cene vnaprej.
v raka.
rtatl
Banka" In Petoje, Id ki M |l «U M kade paaluievali naii
■a > poatatI aaJMJ pa Daaaaatlc M.
njenih podroi-velike ka>
aH pa
rtUK »IlilE STATE SAUK, 82 CerUandt St., New York
nje kot v katerikoli drugi evropski deželi. Dostavil je, da temelji to ugotovilo seveda na porueilih. katera so mu jx»s.lali načelniki de-partmeaitov a-Jminiytraeije. kajti osebno ni imel easa iti po deželi naokrog ter čeki rati posameznosti, a ta ponežila so soglašala z 11-tisom, katerega je do-l>il glede sovjetskih oblasti, s katerimi je bil popolnoma zadovoljen.
—	t'e se vzame vpožtev vse stvari, nami''v velike razdalje, transportne težkoee, zgodnjo zimo lin tako dalje, potem je po menjalo I vse dober uspeh, — je rekel-Mr. •Brown. — Mi prebiranja mo se«laj
ravno ]iol milj on a otrok, in sicer tri mesece potem, ko je l>il v ltigi |;x>dpisan dogovor. Do liožiea l>o-sno najbrž jirehraaijali v eel eni 800.000	in kmalu po Novem
ietu eelo 1,200:0<X). Mislim, da bf.-;no lahko prehranjali 1,200,000 otrok od januarja pa do avgusta in skupi« stroški bodo znašali približno $f2,0t0,000.
—	To naše delo bo preprečilo dejanske slučaje smrti otrok vsled stradanja v ozemljih, v katerih delujemo.. Polkovnik Haskell je izračunal, da je še več kot Philadelphia, Pa., V. decembra, pol miljona nadaljnil«. ki potrebu- Soglasno s povestjo, katero je po jejo pomoči, a tteh žalibog ne mo- vedala j>oliciji neka Mrs. Samuel remo doseči. -	Rhodes iz predmest ja Glen Ridd
Mr. Brown je rekel, da je imeljl*. si je izbral Sant i Claus za le-radovoljiv pogovor s Kamenevom, tošnjo sezom) posebno uniformo, vendar pa ni hotel navesti posa- Soglasno s povestjo tri leta stare meznosti. Dosta\il je, da ga ve-
tlo!>ila dne S. novembra dovoljenje za kuhanj«' piva v medicinske svrhe. da je takoj pričela s kuhanjem piva, ker morala izvesti številna naročila zdravnikov in pivovarnarjev, da pa ji je bilo nadaljno kuhanje piva prepovedano koncem novembra, ko je sprejel kongres postavo, obrača jočo se proti medicinskemu piva. —
Kot je raz\ idno iz oficijelne narodne prohibieijske postave, 111 imel kongres namena prepovedati izdelovanja piva, katero bi se rabilo v druge kot pitne svrhe, tii je v zdravniške svrhe. V tem smislu je izda: svojo odločitev tu-d• prejšnji generalni pravdnik Palmer.
Korporacija namerava <i;uati tožbo prav do najvišje instance, to je do najvišjega sodišča Združenih držav, če bo kaj takega treba.
MIKLAVŽ V NOVI UNIFORMI.
seli. da se večina tež koč, o katerih se je govorilo v Iiigi, ni pojavila ali pa tla se jih je premagalo.
VELIK POŽAR V PHILADELPHIA.
Philadelphia, Pa., 1. decembra. Naprave F. AYeber Company, ki se je pečala z izdelovanjem umetniških predmetov, so bile skoro popolnoma uničene od požara. Povzročena škoda znaša pol miljo m dolarjev«
J Ivi
unukinje Mrs. Rhodes je nosil Miklavž rjav klobuk in pod pazduho dežnik. Deklica j-; bila prepričana, da je bil dotieni y resnici l£anta Claus, kajti predstavil se ji je kot tak, ko se je prebudila ter ga zagledala v sobi svoje staro matere. Obljubil ji je številne stvari za Božič, če bo pridna ter K:komur povedala, da je bil tam. Ko je Miklavž izginil, se je izkazalo, da je izginilo z njim vred tudi nakita v vrednosrti tisoč dolarjev in dvesto dolarjev v goto-
JUl.
Washington. I). C.. 1. dec. — Zastopniki mehiške vlade so do--peli v Združei.e države, da se » ■svetujejo glavarjem Charles Washhresha <)sage imlijanfkega
•	ieniena. k; pi odstavi ja deset ti-
č ameriških Indijancev, ki na-
..i-;:vajo ustanoviti kolonijo v •verni Mehiki.
- Pet ali šest plemen je v tej
•	želi. ki se hodo r nami vred izselila v Mehiko, če bomo lahko !ohi|i pravie.' do zemljišč, — je
•	ke.l glavar. - Vseh skupaj bo f i lbližno deseT tisoč ljudi. Osage-j'ulijaiiei. ki žive v Oklaiiomi, so postali zelo bogati radi petrolej-•.kili vrelcev, katere se je našlo
njih zemlji.
—	Ravno p» t role j je, ki nas je n;:j>otil, da si iščemo novih domov. Mi imamo dosti denarja in dobički petrolejskih vrelcev bodo tekli še leta in letu v naše roke, vendar pa ni denar, ki dela ljudi srečne. Mi hočemo iti, kjer lahko živimo kot hočemo živeti, kjer bomo lahko lastovali farrae ter vzgajali močne otroke.
Pred kratkim je zaključila mehiška vlada pogajanja za kolonizacijo 20.000 Menonitov iz Cana-<ie in preseljevanje teli ljudi v njih nanovo pridobljena ozemlja v državi Chihuahua se bo pričelo v teku desetih dni.
Glavar je pojasnil, da ni zemlja, katero imajo Indijanci v Oklaliomi, še nadalje sposobna za obdelovanje in sicer radi pronicanja petroleja številnih vrelcev. Pred doltfim ča:;or.., — je nadaljeval, — so sklenili glavarji s kompanijami dogovor, ki je dajal slednjim pravico vrtati kjerkoli s<' jim je zdelo primerno in ker se jc. našlo vedno večje število vrelcev, so bili Indijanci počasi lz-pedrinjeni iz njih zemljišč.
—	Najti je ljudi v našem plemenu, — je nadaljeval glavar. — ki nimajo nikakih petrolejskih zemljišč. Naš namen je skrbeti za te ter deliti z njimi zemljo, katero bomo kupili.
—	Mi bi se najrajše naselili v dižavi Chihuahua ter upamo do; biti zemljo v bližini meje Združenih držav, da bomo lahko kupovali svoje potrebščine v Združenih državah.
—	Kar se tiče vprašanja, ee nas bo vlada Združenih držav pustila iz dežele, moram reči, da se tega še nismo lotili, a ker ne bomo pustili svojih pravic v Zdr. državah, domnevamo tudi, da nam bo vlada dala dovoljenje izseliti se. Mehika nas bo najbrž z veseljem sprejela, kajti mi imamo kapital in to je ono, kar Mehika danes najbolj potrebuje.
Glavar Washhresha namerava drugi teden odpotovati v mehiško glavno mesto, k ji r se bo posvetoval z ob'astmi.
ZADEVA ARBUCKLA.
San Francisco, Ca!, 1. dec. — Pričevanje v procesu Arbuckla jr končano, razven če bi hotela obramba navesti še par nadaljnih prič proti državnemu pravdni-štvu. Obramba je dosegla uspeh, ko je poklical-* Mrs. Lulu Corey, ki je potrdila, da je bila Rappe v Wheeler Hot Springs bolna, prav kot je izjavila Mrs. Neighbors. Kot znano je bila proti Mrs. Neighbors dvignjena radi te izjave obtožba radi krive prisege.
Slučaj bo najbrž jutri izročen porotnikom.
■VVŠŠI
LANDRU OBSOJEN NA SMRT NA GILOTINI
POROTA V VERSAILLES JE SPOZNALA LANDRU-JA KRIVIM UMORA PO PRVEM RED U. — NJEGOV ZAGOVORNIK JE NAVEDEL V OPRAVIČILO "BELO SUŽENJSTVO". LANDRU PRAVI, DA JE NEDOLŽEN.
Versailles, Francija, 30. nov. Henry Ladru, proti kateremu se je vršila tukaj pred porotnim sodiščem skozi tri tedne obravnava, ker se era je dolžilo, da je ubil deset žensk in enega dečka, kojih trupla je nato sežgal, je bil spoznan krivim umora po prvem redu.
Bil je obsojen na smrt s pomočjo gilotine.	1
^ Maitre Moro Giafferi, zagovornik obtoženega, je tekom današnjega popoldneva zaključil svoj govor, nakar je sodnik Gilbert prečital osem in štirideset vprašanj, katera se je stavilo poroti. Frvo teh vprašanj se je glasilo, če je Landru kriv premišljenega umora v slučaju madame Cuchet. Stavilo se je tudi vprašanja glede duševnega stanja obtoženega.
Na vseh osem in štirideset vpra šan, katera je predložilo sodišče poroti glede krivde, nedolžnosti ali duševnih sposobnosti obtoženega, se je. glasil odgovor, da je Landru kriv premišljenega umora. V pravoreku porote se ni navedlo nikakih olajševalnih okoli-, štin.	j
Porota je potrebovala tri ure. vključno kratek odmor za večerjo d« je pripra\i!a svoje odgovore na stavljena vprašanja.
M. Moro Giafferi je dal v svojem nagovoril izraza svojemu d\011111 glede vseh dok.izov, katere je predložilo državno pravd-Tiištvo. Opomni! je peroto, da je mogoče proglasiti osebo postavno za mrtvo šele potem, ko se jo je pogrešalo skozi trideset let. Da podpre stališče svojega klijenta, je navedel slučaje ljudi, katere so je pogrešalo, ki pa so se vrnili potem, ko se je izgubilo že vsako upanje, da bodo sploh kedaj vrnili in da so se živi. Navedel je tudi odlične slučaje ju-sličnih umorov, ko se je obsodbe temeljilo na okoliščne dokaze.
— Trgovec z belimi sužnji, da! Morilec nikdar, — je vzklikni! Moro Giafferi, zroč na porotnike
ter kažoč v istem času s prstom na obtoženega.
Dostavil je, da podpira dejstvo, da so se nahajale indent ifi-kaeijske listine domnevanih žrtev v posesti obtoženega, te.nijo, da je Landru najbrž poslal te žen ske v inozemstvo z napačnimi nakaznicami, ko je vršil posel belega suženjstva.
—	Te ženske so vse žive. — je rekel Giafferi ter imel pri tem v mislih deset žen^k, katere je Landru baje umoril, — a sram jih je ter nočejo povedati, kje se nahajajo. Vprizorite natančno preiskavo po Združenih državah. Braziliji, Argentini in drugih južno ameriških deilelah in prepričan sem, da boste našli tako-zvane žrtve Landru-ja.
—	Jaz sem nedolžen, — je vzkliknil Landru proti porotnikom. • - To je bilo prvikrat v te-kr dva in trideset mesecev, odkar je bil Landru aretiran, da. se jc namreč ja\no poslužil besede "nedolžen". Dosedaj se je vedno zadovoljil s frazo: — Dokažite mi, da sem kriv.
TARTARSKI OTROCI POZNAJO MARK TWAINA IN EDISONA
MORATORIJ ZA RUSUO.
London, Anglija, 1 decembra. Leonid Krasin, ruski boljševiški trgovinski minister, se T>o pričel posvetovati z Lloyd George-om giede vprašanja dolgov Susije ter njenega trgovskega oživije-nja. V ruskih oficijelnih krogih ae je ir.vedelo, da obstaja možnost, da bo predlagal Kraain moratorij za Rusijo v slučaju, da se bo kaj takega dovolilo tudi Nemčiji z ozirom na plačevanje vojne odškodnine.
Krasin in Litvinov bosta najbrž odpotovala v Washington še predno bo konec konference, da zainteresirata ameriške interese za vprašanje dolgov Rusije v inozemstvu.
TUDI V SING SINGU GA KUHAJO.
	i				f
. .Roy Hill, ki pazi v Sing Singu na to, da se drži tam na počitni-ca nahajajoča se gospoda vseh predpisov in hišnih pravil, je našel v nekaterih privatnih sobah gostov večje množine "soka in češpelj" ter sklepal ir. tega, da so se tudi njegovi varovanci posvetili splošno razširjeni zabavi kuhanja opojnih pijač.
Našel je razventega tudi brzojavne inštrumente, katere so jetniki baje uporabljali kot sredstvo za stik 7. zunanjim svetom.
Kristopol, Tartarska republika, 29. novembra. — Otroci tega ce-l.nskega mesta ob Kama reki so jx)znali Mark Twaina in Thomas Edisona, še predno je dospela tjn-kaj ameriška pomožna administracija ter pričela deliti med mladiče bele zemlje, napravljene iz moke, zmlete v Minneapolisu.
V znamenje svoje hvaležnosti so izročili tukajšnji mladiči ameriškemu uprav itelju spomenico, v kateri se glasi:
— Ni le prijetno jesti ameriški kruh in sladkor, temveč tudi prijetno misliti, da prihajata iz Amerike. Mi radi čitamo o Ameriki. Prav posebno ljubimo Mark Twaina in Thomas Edisona. Toni Sawyer in Huck Finn sta naša prijatelja. Mi vemo, da jo izvršil Edison številno važne iznajdbe. Piosimo vas, da daste ameriškemu narodu izraza nasi hvaležnosti, posebno pa malim Amerikan-eem.
Večina otrok v tem ozemlju je tartarskega izvora s primesjo Kalmilfcpv, Khgizov in drugih, ki se ne poslužujejo ruskega jezika.
t
IZJAVA VALERE.
Ennis, Irska, 1. decembra. — Karaon de Vulera je Izjavil danes v nekem govoru, da ne bodo Irci povzročitelji, če bo izbruhnila na Irskem nova vojna. Sin-feinci bi ne mogli iti dalje v svojem popuščanju proti Angležem kot so dejanski šli.
— Oe bi privolili v več, — je rekel, — bi se s tem obrnili proti principijem, za katere se je Irska borila tekom zadnjih sedemsto let.
i
KONEC BERLINSKE STAVKE.
Berlin, Nemčija, 1. decembra. Stavka elektrikov v tem mestu je bila včeraj- končana. Vsled stavke, ki je v torek nenadoma Izbruhnila, je bilo glavno mesto brez električne raz3vetljave ii ustavljen je bil tudi promet poulične železnice in obratovanje v javnih napravah.
Uslužbenci elektraren, telefo*> ske in železniške službe so zastav, kali, ker se ni ugodilo njih prošnji, da se jim dovoli višje plače.
OJLAS NARODA, 2. DEC. 1921
"GLASj.NARODA"
ILOVENIAM DAILY
- - --------awiwtf an« Publish«« by	_ ____
_______» Mmac PUHTI SHIX Q COMTANI _____
10 Mrperatlonl
FRANK IAKIIR, pr«al*»nl	LOUIS SENEDIK, TrMt.irv
of
CortlaMt Strwt,
th* Corporation and Address*« of Abova Offlclara: ■eouah of Manhattan. Ntw York City. N. Y.
•KSIaa Naroda** ftXaja aaafct «an Izvzemil nedelj lit praznikov.
Xa (Ho lato valja Hot sa Amerika	Za	Now York la colo la««
Canada	MuM	za pol !«ta
Za pc! I«ta	...	13.00Za	mczamrtva za cwlo lata
m*M	. r'	hm	sa pal law
9T.bC t3jy V M I3J>
LAI NARODA (Voloo or tJia Paopfa) Day tfww* Sua day a and MolMayab
tiOscr'wtlrn raarty 18.«
AdVwftleamenta on AfM.ninL
UpW brae podptaa U acatecatf a» as pdoKoJOo. i>anar na| aa blacovoK P®-po Money Ord«r. Prt apraaambf feraja. naroteftot tudl prwjtafo thiWIli wa.il. >4> httrafa nrjdamo
a L A I NARODA Cortlandt Straat. Borough of Manhattan. Now York, N. Y.
Tt.aphona: Cortlandt 2876

POLITIČNI JETNIKI.
Neposredno pred izbruhom vojno in p<> izbruhu, so v Ameriki vsakega aj»rli. ki jo skušal dokazati, da j t- vojna zloehi.
Veliko jih je romalo v jero. In veliko jih je v jrri >c srda j. ko je vojna že ziLavnaj ** častim* izvojevana iti jr ilemokraeija resefta v vsem sVojem dostojanstvu."
Harding je bil vplel v s*vojo politično kampanjo tudi lii-slo: *Yso politične zločince ji* treba izpustiti".
Ta njihova obljuba j«* bila tako prepričevalna. da bil vsak lahkoverni uverjeri, da se bodo odprla polit ir-mm jetnikom vrata v svobodo takoj, ko se bodo zaprla za Hardinj*om vrata Bele hiše.
To m- pa ni zgodilo, pač pa nekaj drugega: Hard-intiova administracija se bavi s pomiloščenjem političnih jetnikov.
Kmalo bo poteklo eno l<»t<odkar si' že bavi. Pa
Ji za ustavo. Zadnje posojilo znaša 500 milijonov dinarjev. O zunanjem posojilu, ki ira ravnokar najema vlada v inozemstvu, pa ne vemo dozdaj še čiste nič- pozitivnega (razen tegi. da se ho morala ž njim pokriti poizkusna mobilizacija).
Olankar govori potem o padanju nase valute. Če se naša valuta zadnje dni hvalahegu zopet dviga, to še ni znak njenega trajnega dejanskega ozdravl jenja. 31. uectmbra 1919 100 frankov bilo 225 dinarjev. 19. marca 1920 so veljali 420 dinarjev, oktobra 1921 na 4G5 dinarjev. To so .skoki, ki opravičujejo bojazen, da se na dviganje v sedanjem trenutku ni preveč zanašati.
Med vzroki ne.$*a*nosti valute v državi, ki razpolaga z neizčrp-nim bogastvom, navaja Frane oz razen neuravnovešenega btidgeta v prvi vrsti to. da je dinar pri umen javi s krono v relaciji 1:4 izgubil veliko na svoji veljavi. Drugi vzrok vidi čtankar v "sami sebi nasprotujoči si zakonodaji glede zunanje trgovine in radi prekomernega protekeionizma. ki stf>vi ovire uvozit in daje izvozničar-stvu izerdne pravice. Ta trgovinska politika, pravi članka r. je povzročila draginjo v deželi, na inozemskih trgih pa jugoslovansko glairo ne more konkurirati s tujim. Leta 1920 je izvoz lesa znašal 50 o<|st. celokupnega izvoza. le*;« i 921 pa znaša samo še šest odst., je torej naravnost katastrofalno padel. Vzrok v tem j«*, da slavonski Iirast. ki ie bil dozdaj na svetevnem trgu najbolj iskana speci-aliteta. danes ne vzdrž« več konkurence s skandinavskim. Xa padanje naše trgovine, pa vpliva seveda tudi zelo slabo stan.it> železniškega omrežja v -Jugoslaviji, visoki tarifi, zlasti kar se tiče rečne plovbe. težave pri ekspedieiji itd.
Franeoski publicist ima. ko slika naše gospodarsko stanje v zelo resničnih barvah, seveda tudi svoj posebni namen. Ozdravljenje gospodarskega položaja naše *ako bogate dežele, jc mogoče le, če se investira veliko kapitala z- izboljšanje in izpopolnitev železniškega omrež.ja in p-istanišč. za t ksploatiranje rodokopstva itd. Po mnenju inostranskega lista to ni mogoče, če se ne pokliče na pomoč tuji kapital. Zdi se. da sedanji \ladi spričo popolne zavoženosti fi-r.ane tudi ničesar drugega ne bo pieostalo.

jlz Slovenije.
0 delitvi naše države v oblasti.
Zgodovinski spomin.
'"Jutro" piše: V revolucijsikt m letu 1S48. so slovenski kraji ob "Savi. od Sevnice do rirežie. želeli, tla se združijo < sosedno Hrvatsko. Sestavljale so se prošnje (junija 184S) in pobirali podpiši, in iz vsffja se vidi, tla so ta pokret vodili pi i prosti ljudje, ki niso bili
Arabec, ni imel
gosnti. Nek težko bolan dirja k, na potu v Kairo, jugoslovanskega denarja, da bi v vlaku poravnal neko pristojbino za potni list. To je našega žan-d artilerijskega funkeijonarja napotilo. da je tujca iiahrulil. Na
prav skromno izrečeno prošnjo tujea. da naj ž njim posTmpa kot s človekom, ga je začel žan-
Sugnalntianaka
Ustanovljena 1. 1898
SCatoL irbnota
Inkorporiraiaa 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odmiki:
PrtJsfldnii: KTDOLF PERDaN, 933 E. 185UI 9L, derebfa*. O. Podpredsednik: LG&18 PA L A NT. Pok 1.08. Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PiaHLittt, Mina. Blagajnik: GEO. I*	EV, Min.
Blagajnik neicplaCafilfe c^utafn: JOHN MOVERX, 524 FL 2nd Av«l, W. Dutnth, Min*,
Vrb^vwi sMk:
Dr. JCS. V. GRAHEK, 8C2 SL Ohio 8L. N.8., ^ttabClgh, Pa.
MOHOR lILAJjlC. 1*603 Sa La*ndal» Are., Chlcage. HL FAANK SKRABEC, 4822 Washinfitoo St, Denver. O4o.
Perotnl
LkziONARD SLABODNIK, Bos 490. Ely, Mhm.
f»REGOR J. PORENTA,	179, Blsck Diamo^ WttfL
FRANK ZOHICH. 8217 9t- Clair Ave,	O.
ZdruifiW odber: VALENTIN PIRC. 51» Meadow Are., Rockdale, Joliet, m. PAULINE ERMENC, C3ft ~ 3rd Street, I Ji Salle, I J. J08IP STERLE, 404 E. Mesc Arenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L - Jeduotlno madoo glasilo: 'Glaa Naroda". f-
tii ni<' izhavljonega in ni<" prebavljenega.
<veneralni «lravni pi-avclnik Dougherty predloži predi-j »je. ki ga je priprosti narod imel scdiiikii skoraj vsak teden natančno poročilo glede po-jdo j>t»pularnega Jelačiea bana. litiejtih jetnikov.
časopisje zat«*iii izrazi upanji* in objavi vest, da bodo jetniki kmalo izpuščeni.
i>aš izurjeni stilisti. Po^vod st> nv.ijdarraerij-iki tunkeijonar klofuta!i bila gospodarska vpra.sjinja; k te-liiu je prihajajo še pirsebno zaupa-
kot h' šlo za stavo. Energični in-terveneiji nekaterih navz»eih dson se je posrečilo iztrgati težko bolnega tujea surovemu žandanue-Tako je pet va.si krškega okra-j' ij^^"1" organu, proti kateremu ja (s Cerkljanii vred) »prosilo, eež, j« uvedeno kazensk<» postopanje, mi ubtigi ljudje želimo, če je mo-jMerodajne oblasti bi morale po-goče, "ker smo že bližnjikd, po-j111"'^ podrejene organe, da je tre-Z dnem, ko bi imela obljuba ]>ostati dejstvo, je v|stati tudi bratje (s šosedujimi'?,a v vsakem slučaju s st.rankajni listih malo skrita notiea, da je <-ela stvar se nekoliko(Hrvati)' ; 76 podpisov.	,vljudno občevati. tomix>lj pa se
]>II ložena in nedozorela.	,	! Druga taka -prošnja iz župe Le vljiu'no vesti napram tujeu. ^u-
Vhllhl hoče napraviti litis, da ie liripravl jena	iz_|^orea in Cerkelj ima IGO podpi- ^vo postopanj,.. zlassti v patffci-
. . lit.-. „1 -- rr + 1-	sov. Tretjo izjavo iz okraja Kt»- •■'kem prometu, slcoduje državi na
pu,trn politirne zločince, lo je pa tudi vse	Ltiuijeviea-Sv. Križ je podpisalo ogledu in bi se moralo s skrajno
Kako malo se vlada v ivsmei briga za politične ,]et-|o76 potnikov: na nadaljnji poli strogostjo zatreti. iiike, je razvidno iz zadnjega poročila, ki 1 zveznega glavnega mesta.
Te dni ><» namreč s]x>znali. da jih je 170 sedaj je
.1 e dospelo iz j jih je pwtpisanih 105 iz Mvetokri-ši:e občine.
pa
njihovo število naraslo na 200.
Zadnji čas je, da delavci odločno zahtevajo svo-!>«»do za te ljudi
Obljul > je Idlo ze dovolj, posledica obljube naj bo v resničen je.	i	*	;
.Javna tajnost je ]>a, da bi jih vlada že zdavnaj oprostila, t"e hi m* liil«» v <ležt*li <*dsluženih vojakov.
i Tatvine na kolodvorih.
Mnogoštevilni so podpisa iz st-v-( Xa koloilvoru v Bohinju so do-uiškega okraja; pod pisan ei se za- slej neznani tatovi vlomili v že-vezujejo, da nočejo privoliti v no- lezroški vagon ter ukradli šest za-!>eno nemško zvezo, ampak hočejo bojev petroleja priti k slovenskemu zvezu, to je', V Celju je bil aretiran 231et.iii s Kranjei iu Hrvati želimo biti Ludvik Baje iz Ornega vrha pri vkup. (16*3 podpisov.)	Idriji, ker je vlomil na kolodvoru
V t-elem je prosilo iz krškega v dva vagona ter odnesel eno vre-okraja vasi, iz kostanjeviškega čo kave iu pločevinastih eevi
Ameriški Vojaki so bili grd« speljani za nos. Ko so l"	: '' T^n ^t ** % t	napel.ja^,. Ko je ho-
• ■■	--	1	»nabralo preko 1000 pivdpt.stiv. (O tel odnesti še eno balo sukna, ga
odhajali, so nesli sidioj eelo malho obljub, ko so se vrnil. se ni nihče zmenil zanje.
Od vlade zahtevajo bonus za svoje službovanje in krvavo rokodelstvo.
Vlada ga jim noče dati.
Tn dokler ne bodo dobili boiiusa, najbrže ne bo nič s pnniiloščenjein političnih jetnikov.
Peter Zgaga
»•♦li r t—
—	Plesalka bom postala —- je rekla nadebudna varčna dekliea
—	mi že vsaj ne bo treba dati nič za obleko
*
*
Vzrok in posledica sta v tesni zvezi. Isti uzroki. iste poslediee. To je neovrgljiv zakon narave. Toda ne povsod. Letos je namreč
žito Cenejše, moka je dražja.
■2- *
Boljše bi bilo na svetu, če bi bili ljudje bolj for-giving** kot
pp '"for-getting".
*
V New Yorku bodo zastavkali eb-kti-iki. Celo mesto bo v temi. Strajka bo takrat konee, ko se bo
delodajalcem zjasnilo v glavi. * *
*
Državna zakladnica poroča, da k'-oži po deželi veliko umazanega denarja. S tem misli umazane bankovce.
Ni čuda, ker gre'do skozi toliko
umazanih rok.
* * *
Vsi smo eitali poročilo, da je avstrijski cesar Karol izgnan na otok Madejro. On in njegova družina. On in njegova družina na zapuščenem otoku.
Strašna usoda, kai ne? Toda nekaj ima on. česar nima noben prost, svoboden, pro-svitljen. vodilni Amerikanec. On ima vino — madejro — ki
ga nima para na celem svetu. * * *
Naslednje pravlj-^a. pa t ml: v pravljici je včasih rcsnica:
—	Človek j<* stokal in stokal nad draginjo. Končno je bil Bog sit tega stokanja in je poklical kmeta predse.
—	Zakaj je krompir tako drag?
—	ga je vprašal.
—	O., oče nebeški, dež je pada? celo poletje.
In Bog se je zamislil ter otl redil. naj sije solnce eMo poletje. Krompir je bil pa vedno dražji. In zopet je pozval Bog kmeta k st-bi.
—	Zakaj je Krompir tako drag?
—	Zato, zato — je eineal kmeti« — ker je bilo tako suho poletje.
. Gospod je odkimal z glavo ter ni vedel, kaj bi stori'. Končno je pa ukrenil, rekoč:
—	Pa sedi ti na moj prestol j premi jena z modernimi stroji, ima j Danes o kr.ki irospodarski p<»li in delaj vreme.	isedaj mesečno produkcijo 10 va. tiki Rusije
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poClija-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritsžbe naj ho w*ilja na predsednika porotnega odbore. Prošnje za sprejem novlj član or In bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednotn se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postali Član te organizacije, naj se oglasi tajnika bljižnega drufitva J. S. K. J, Za ustanovitev novih druituv se pa. obrnite ua gL tajnika. Novo društvo »e lal&o vatanovi c 6 člani ali člaitirajut
Važnost jugoslovanske 'Obupno stanje sovjetske steklarske industrije, j Rusije.
New York. (.Jugoslovanski od-| ' 1'rairer Presse" ..1»javlja na delek l'\ii*eisrn Lan-uage hiforiua- P«"'1^ 'nlonnaeij. ki jih .je dala Ameriški konzul i	"Stl)a sovjetske
l?r,ije. tljdjši članek o razmerah
ti(>n Serv.iee.) v Zagrt-bu. Allretl R. Tbtims in, poroča:
''V severni Jugoslaviji so steklarne v obratu v Para činu, Dat livarju. Hrastniku, Straži pri IJo-gateti in Zagorju. Tovarna v Pa-
v Jej državi.
Položaj v sovjetski Rusiji je
obupen. Kljub vsi mu trudu sov-
jetov se. laktita širi od dne do dne
i<i danes gladnje že trideset mi-
..... ilijonov ljudi. iVevilo jia narašča raesnu je bila nedavno izboljšana; - • „ . .	-	,
cim do I j s»> približuje zima. / la-
in bo v priliodnjosti izdelovtda razne vrste stekla. Ix'tni proizvtul tovarne v Daruvarju znaša baje i-~>U vagonov stekla. Steklarna v Hrastniku proizvaja nn-sečno L5 »•ajiontiv stis!:an»'tia otekla fii ste-
koto obenem ;e širi tudi tlemora-lizacija. V za pad ni Kvropi s»-splošno misli, da sovjeti v svojih poročilih jiretiravajo. v resnici | pa opisujejo položaj kar najbolj mouoče milo. l.)a bi se stanje ne-
kletne, namenjenih za črnilo, ke-.1<u|jk(( j2hol5Sa!o. je Lenin osno. mika! i je in zdravila. Tovania vjvai komiteje, v katerih so bili za-Straži pri Rogateu bo kmalu nM>-iStopani tudi nekomunisti. C'rez-dernizirana in namerava izdelo-' vičajka pa je t.- ktmuteje kmalu
vat i mesečno uO vagonov stekle- rr.zgnala. ker se je bala. tla b! nic za vino, pivo Ln mijieralne vo-|znali dobiti polagoma oblast v j de. Tovarna v Zagorju, ki ni t>- svoje roke.
Gospodarski položaj Jugoslavije.
vsem tem poroča dr. Velimir De- je zalotil nočni čuvaj in pregnal, želič v Vjewiiku kr. lirv.-slav.- Vrečo kave je Baje zaneti v ka-dahn. arhiva" XIL, 1910.)	i varno ''Evropa", kjer jo je hotel
Kdo je eelo stvar inseeniral. prodati. Ker se je pa natakarju nam doslej ni znano; .rdi se pa. zdela stvar sumljiva, je naznanil da se je začela v kmetskib krogih Bajea stražniku. Baje je bil are-samih; s* to mislijo se ujema, kar tiran in oddan v zapor, nam poroča takratni celjski kap-j
lan Orožen (maja 1848), češ. kme- Preiskava radi nepostavnega po-tje iz okrajev Brežice, Rajhen- stopanja Vranglovih pograničnih
burg, Sevnica in nekaterih drugih	^ mejj
obmejnih okrajev s* v Dobox i po' Radi -stoviinjh pritožb, ki so bde deputacijah pogajajo s Hrvati o v}ofeue ,pr(yti čudnemu postopa-
Kmet je sedel na božji prestol ter odredil takole:
— Ker mi je dana moč in o-fclast. naznanjam- da mora biti
krompir nekoliko dražji . . .
-s- * *
Učitej je vptašal učenca, kdo
ploh ne moremo go-gtmov vboklega stekla.	{\f>riti. kajti dovolitve obstoja
'•Letna piitreba t -ga konzular- • privatnih industrijskih prijetij
r. največ tristo delavei. proste tr-govine in drugih malenkosti vie moremo smatrati za gos]K>darsko
nega distrikta ( Hi'vatsko-S.avoui-ja. Slovenija, \ltsljumurje in
Prekmurje za vboklo steklo, kozarce in navadne steklenice znaša skupaj 2<><l vagonov; za lekarni-
za ste-svrhe.
... . , .	... ,, ,ške steklenice ."»0 vaigono
sla natvecu ženski v Ameriki. Si, . ...	.
j iileuieie" v industrijam trm ni mislil Mary Pickford in ^ ^	[n kwnikalijtN ^ ya.
tudi ne soprog raznih ameriških f«,onov Zgoraj omenjene tovarne
združitvi obeli delov njti carinske črte.
in ti u km je
nju vranglovih :K*graničnih čet
...	, . "a nasi severni meji, je nrieela
Dne b. junija je mm»gobrojmi noK^bua
slovenska deputa^ija Jelačlčeve- preiskavo
vojaška komi-sija strogo
'■Journal <b-s Dibats", znani pariški dnevnik, ki j< menda edini vee ji <no/.emsk list, kateri th-htlno zavzema simpatično stališče napram Jugosliiviji m vsa k uvrsti emu režimu v njej, objavlja v svoji številki 10 nove .ibra daljši čh.nek t> guspodarskeri: jxdozaju v
higosla vi ji.	' jmu sal>oi-u izročila peticijo o zvezi Vr-anglove pogranične čete ohne-
/a na.)\e.-]i, kalainitet.i na tiiiančnem pe1........... "-1-—1
dejstvo, da finančni minister ne more spraviti ravnotežja proračun. Proračun r a leto 1921'., predvideva 000 milijonov izdat
^plf dl
tlosetla j
Kov in 4^O0 milijonov dohotikov < dvisno je <id skupščine, če bo mogla lazile potrebe It.liko znižati, da primanjkljaj izgine. (To je pa /..-It) never .letno, .-e pomislimo n« stroške poizkusil" mobilizacije, I ateri se bodo pat ;u<i»ali iiakna'jnn vstaviti v proračun za leto —
1922.)
/<elti težko breti.c za Jugoslav jo so dolgovi. Ker omenjeni list pri tej prilik ? na v« ia približno višino in porazdelitev naših dolgov, je trotovo na mestu jih tu zabeležimo, ker naše finančno ministrovo dnrdaj javnost' «. t en j pol«i>;i.'.ii našejra fro-»j>odarslva ni nikrdi ♦oefio informiralo, l •lasom te«_'a traswoskega vira znašajo naši dt»l-govi:
880 milijonov frankov, ki jih dolgujeta Srbijn in Ornagora ino-zenjstvu pre<| vo ?no in	milijonov kron. ki odpade jo jia bivše
avstrijske jup«»J<»v<inske dežela <ni skupnega tlol^ra bivše avstro -ogrske monarhije.
Vojni dolgovi se dajo le pri>»Jižno preračunili. V naturi je inozemstvo posodilo b-vši Srbiji en'» milijardo; v denarju pa ima terjati ml Jugoslavije za vojne izdatke; Francija ;n Anglija 936 milijonov. Amerika 61 milijonov. \'sega skupaj sk »ro dve milijardi.
Doljrovi po vojni s*- nanašajo i.a eno inozemsko in dve notranji posojili. Francija. Antrlija in Amerika so nam po vojni posodile — Vil milijonov. Kar se ti*e notranjih posojil, je vlada b ta 1919 raz-
»tdju smasra člankar fs Hrvatsko (več tisoč |wdpLsr>v). ^ jako
i ravnotežja v državni. Ta "revolucionarni" pokret je Jz Sv Duha na C>strem VThu ^
poleg drugega mogel dati p,vod 1K>ro<,a Ja jt. neki tamkaj5llji brošuri, ki so jo koncem maja leta ,»2-anični
JMlgOSlt i l
S'tne nositi čez mejo in kadar hoče.
_ „ , . . ...... .	stražnik na avstrijskih
1848. uradni krogi sirili med na- tlell stanujot-emu kmetu Kuretu rodom -Kranje Kranjcem". Zna- kl je p(>prej ^^
čilno je, da so o tem kmetskem (|0volil <la pt>kretu eis-to molčale konser\*a- j.:ar tivne "Novice'*. Danes so avto-]
nomisti goreči zastopniki lepega'Br*ovlak Dunaj j. k. — oziroma gesla "Kranje Kranjcem", k. mu M<makovo — Trst preko Jesenic.
dajejo le nekoliko modernejše Le-sedilo...	».-V1*
JlOvembrom s^a pričela vo--	i&tfo iacd Dunajem oeiroma Mona-
Grozil je z umorom. !koveTA in T^tom Pr<*<> Jesenic
Delavec Štefan Lepnik iz K^- redna d!ie^a brxi°;ilrrka' hliata ■ -	j •	vozove L, II. m III. ra&reda.
vine je po sodni razpravi » sosedom Antonom Rozmanom, ki jo 2rtev f to k je izgubil, grozil temu in njegovi	V 3,11 vs	P^^P8^-
ženi, da ju bo zaklal. Ker ju je	Bledu je prišlo med fajxti do
enkrat že napadel., je bil Lepnrk pretepa, pri katerem je bil Anton aretiran in izročen sodišču.	Kepe nevarno poškodovan. Pre-
peljali so ga v ljubljansko Leoni-S kraj no nasilno in surovo pošto-	je na piwko<lhah umrl.
pusala kratko.očno š.v-todut. posojilc v kronskih :n dinarskih bonih, od katerih kroži še milijonov kronskih in ."j miliioni dinarskih bonov. 250 milijonov dinarjev dolguje država svojim državljanom od 20 odst. pridržka nominalne vrednosti pri žigosanju kron. Vrh tega je država obremenjena s 6T. milijoni dinarji v gotovini in 130 milijoni dinarji v obliki obligacij v dobro muslimanskim veleposestnikom, ki so si zagotovili to vsoto kot plačilo za to, da so glasova-
.panje orožniškegn ftmkcijonarja
pri reviziji potnih listov. | Aretacija v Mariboru.
V Uovd ekspresti, ki je prijel Zaradi razgrajanja in žaljenja v torek 25. okt. zjutraj v Ljub- javnih organov je 'bil arertnran v Ijano, se je odigral med postaja- Maribora trgovski podredovaleč ma Maribor in Celje zelo mučen Ignacij Koritnik. Moral »e bo «a-ineident, ki ga je treba, javna uži- govarjati pred sodiščean.
diplomatov, pač pa dve znani pisateljici.
r^enček je pa samozavestno odgovoril:
-— ?.Iiss Our i in Mrs. SIppI.
* *
*
Jugoslavija Ima približno dvanajst miljonov prebivalcev. Porodi zastajajo, število novorojencev je vsako leto manjše.
Moja prošnja je nenavadna, toda izrekel jo bom vseeno;
— Narava, izpolni vsakdanjo kletvino naših jugoslovanskih bratov, odredi, da bo imela klet-vina svoje naravne posledice, pa bo v par letih prebivalstvo -Jugoslavije presegalo prebivalstvo Združenih držav.
<r _ * *
Vršila se je velika debata, ee svet napreduje.
Napreduje ravno r.e. pač se pa po znanem Gniilcjevtin jro.^u —• premika.
" » *
Pa vzemimt\ da bi umrl drn-žinski oče ter zapustit eleset tisoG dolarjev.
Desetino bi zapustil svoji ženi." dvanajstino sinu, osmino bratu, šestnajstine nečaku, ostanek bi pa dobili drnji sorodniki.
Kaj bi vsak * imel? Račun je precej težak, trda razrešiti ga je lahko.
Vsak bi imel advokata.
zadostujejo tej potrebi. Domača steklaiska industrija ]>a le deloma zadostuje sle<lečim letnim potrebam po stekleninah: lito steklo. 120 vagonov; steklenice za pivo, vino in mineralne vode. 300 vagonov; zrcala in barvano steklo, 50 vagonov; steklo za električno in drugo razsvetljavo. 100 vagonov; steklo za šip«', 250 vagonov.*'
politikt). Pose "on o, ee upoštevamo delovanje teh dovolitev. Na enr. .strani stradaj >ee ljudstvo, ki nima niti koščka kruha, na drugI pa se odpira v Moskvi na podlagi teh dovoljenj trgov'na z deli-katesami za trgovino. V njih «1»»-bite za drag denar najizbranejše slaščice, ki si jih mote človek misliti.
Politično gibanje je v zadnjem času nekaj oživelo. Od vseh političnih strank pridobivajo naj-j več na ugledu socijdni revolucionarji. kljub temu. da so voditelji večinoma v inozemstvu. Pa tudi druge stranke se oživljajo in gdd jejo.
Na Jesenicah so jo poročil
orožnik Mirko Štebih z gospodično Marijo Merieinger iz zavedne •narodne družine na Savi.
Avtonomija v Julijski Be-1 nečiji.
Italijanska vlada je ustanovila te dni posvetovalno vlado za Pri-morje. ki naj bo nekak začasni najvišji avtonomni organ, ki pa ne sestoji iz izvoljenih članov niti ima odločilno funkcijo. V okvire te posvetovalne komisije so se osnovali razni odbo; t, kojih čla-tve je tudi vlada imenovala. Kako so v teni žalostnem surogatu tle-ži-lne avtonomije zastopani Slovani, se razvidi iz tega: V osrednji posvetovalni komisiji je z-niecl IG članov 1 Hrvat ( profesor v. p. Mateje ie v pravno - ttjvrav-n« m odboru je izmed dvajset članov l Slovenec (d- Slavik), v gospodarskem odboru sedi med 13 člani 1 Slovenec (kmet I. Kovač iz Ajdovščine), ^ finančnem odboru se med 16.člani nahaja 1 Hrvat (dr. Andrej f?tanger). v pristaniško - železniškem odboru pa od 14 članov ni sploh nobene-
Londonski pakt in sv. sinod.
Edini Paši«'ev uspeh v njegovi politiki je bil ta. da je priklenil malt. srbsko ladjico na veliki ruski bw>d. Posledico rusko - srbske zveze pa so postale tekom svetovne vojn * za ostale Jugoslovane nsodepolne. V Rusiji je imel glavno he«*edo v politiki sv. sinod, kf je pozorno čuval sveto pravoslavje. mnogo pozornejše kot Slovanstvo, ki je bilo v očeh
s\ sinoda 'ubntično s pravoslav-jein. Zasluga sv. sinoda je, da je Iiusija mirno dovolila, da pride v londonski pakt tudi točka, da Srbija ne sine dobiti vee kot —-->00.000 avstroogrskin katoličanov, kakor sta se biia dogovorila mod seboj Pašičev Intimvis — Spajkalovie in laški poslanik v
Petrogradti Carlotti. Tej točki se je i»okojni Supilo poskusil upreti in jo ovreči, a bilo je že prepozno Pod pokroviteljstvom sv. sinoda stoječa Pašieevn velesrbska politična smer je zmagala nad Jugo-slovanstvom Supila. Posledice te zmage smo doživeli na mirovni konferenci v Parizu in pozneje
g« Slovana. To je tista avtonomija, s katero je laška vlada osreči- v Rapallu. Pašič je imel tu in tam la Primorje.	vezane roke
!
\
GLAS NAHODA. ± t>EC. 19-21
Balkanske intrige o&dajajo kralja Aleksandra
Pdrnea Edvtn D. Haskell.
Paril, Francija. — Tukaj pričenjajo prihajati na dan čudne ;tvarr glede razburljive narave zadev na Balkanu, ki je še vedno v stanu vret.ja. kljub izpr^menjenim političnim in teritorijalnim razmeram, ki ><• posledica novegj' evropskega miru.
Ali je bil mladi Kralj Aleksander v resnici bolan v Parizu, tako bolan, da se ni r»oy« 1 vrniti v JUlgrad ob priliki pogreba kralja Pet:a. svojega očrta? Ali je res da je prišel jugoslovanski ministrski predsednik Pasii" pred kiatkitn v Pariz, da iztrga mladega mor.arha iz rok in objema krasne francoske deklice >:a katero je hil mladi kralj pripravljen odpovedati se presto«u? Taka vprašanja o kroži bi |>o I*briz:i e«*le tedne ne da bi bil omogoče dobiti odgovor nanje. Srbske ohh*sri so odgovorile 11a go/orice,' da kralj ni bolan, s tt-m, da >o pričele izda je ti poldnevne buletine glede zdrav-■ tveiiega stan ia kralja. Iste oblasti so tudi br< s kvalifikacij zanikal • ]*»vrsti o lepi 'V:.neoski 'deklieL Pariz pa ni hotel »prejeti nikakih ofieijclnih /Miikanj'*.
Seda j pa je prišel v Pariz nek: dobro znan srbski diplomat, ki pravi, da ni bilo nobene kraljeve bolezni in nobene deklice, ki bi '.adr/evala mladega k 'alja od Helgrada. temveč nekaj neizmerno bolj resnega.
Kralj Aleksander ?e ni hote1 vrniti v Belgrad zato. da ohrani svoje življenje. Bilo je v direktnem dogovoru z belgrajsko vlado, da se je Aleksander proglasil bolnim v Parizu, kajti brea dvoma bi bil zavratno umorjen, ec bi se pokaral v jugoslovanskem glavnem mestu Ko jr prišel pred nedavnim časom Pašič v Pariz, je sporočil AU-ksandru. da s«► razmere veliko bolj ugodne kot so bile in Aleksander, glede kojega osebnega prguma ne more biti niti najmanj-dvoma, je privolil, da se vrne \ svojo deželo ter se da kronati kraljem novega kraljestva Mr bo v. Hrvatov in Slovencev, Kako neustrašen j<- mladi kralj, bo razvidno iz dejstva, ki so ga napotila, da e r:i vrnil takoj smrti kralja Petra v svojo deželo.
Poročilo, tla je oeka ženska >*adr£evakt Aleksandra* od prestola, i.ajbrž temeljilo n« dejstvu, tla s.* je mudila v Parizi; ruska gro-'"'ca Xare.ski. s katero sr je Alel sander sestal v Solunu leti 1Q17'. Ta afera pa je že davno pozabljena.
Soglasno z dipl onatičnimi informacijami, j.1 bil regent še pred •m rt jo kralja Petra preplavljen s pretilnimi pismi od strani konn-•listov in drugih radikaleev v P^lgradu. v katerih .;r> ga obvestili, da bo njegova navz- <"n»»st na srbskih tleh pomenjala njegovo smrt Po smrti njegovega o.Vta so liil<- te pretrije obnovljeno: Potem ko Z** v**'' kot ob eni priliki srečno ušel krogljam r.tentatorjv, je prišel Aleksander <lo prepričanja. «1;« je za njegov mladi narod boljše, ."e se za nekaj čase umakne. Nj.-govi svetovalci so ga prosili, naj ostane še dalj časa v Parizu. Treba pa je bilo najti izgovor za od->otnost novega krnl.n' da se pom ri podanike, ki niso mogli ali niso hoteli razum "t i. Eviopski listi so vsled tega več tednov priobčali bul'tine, ki so baje prihajali iz bolniške sobe mladega kralja.
Tajni značaj njegove bolezni in brezuspešni poskusi poročevalcev da vidijo Aleksandra, pa se imeli za posledico govorice, da kr;i!j sploh ni bolan. Obenem s tem se je tudi'.pojavila povest o ljubezenski aferi z rusko grofica. Sedaj, ko je Aleksander zopet v Belgradu. se je skrivnostni slue;. i pojasnil samposebi
Udeči. ki so ogrožali Aleksandra, so bili boljševiški agenti, ki -o «■<• splazili v Srbijo tekom preteklega leta obenem s caristi, ki so pobegnili iz Rusijo 7. Wranglovo armado. Ti agenti so našli kaj rodovitno polje, kajti temeljno delo za revolucijo je že izvršila znana srbska Črna roka.
Pretenj takih lj- di ne smatrajo za šalo na B ilkanu .Ko je AVk-sander izvedel, da bo umrl v teku ene ure potem, ko br prekoračil rbsko mejo. se je orez dvoma spomnil na celo serijo kraljevskih umorov v novejšem času. Mislil Je r.a umor kralja in kraljice iz hi--e Obrenovič, v leta I9<|:{ ter na umor nadvojvode Ferdinanda, ki dal povod za svetovno vojno. Mislil pa je tudi na tri atentate proti njegovemu živi jen in namreč leta 1917. 1919 in'1920.
Njegovemu očetu, kralju Pe- pojasnila. Oe ne bo Peter pobil
trn. so tako zelo pritili nekateri njegovi podaniki, da je leta 191<i izročil vlado svojemu drugemu sinu, Aleksandru. Hotel je rešiti s\ojo glavo za par nadaljnih ler ter domneval, da ne bo njegov sin predmet napadov, o katerih je domneval, da se obračajo proti njemu iz osebnih razlogov. Od trenutka naprej, ko je postal Aleksander regent, pa so se obračali napori sovražnikov prestola proti njemu.
V Srbiji obstajata dve stranki. Bfla roka in ('rna roka. Bela roka je bila prijazna dinastiji Obre-novičev. Oni pa oni Karadžor-dževičev in slednji se jc posrečilo spraviti s poti Obreno vi6e. Ka-korhitro jo Črna rolta pripravita to jw>t ter dala prestol Petru, je d«.ninevala da bodo prišla najboljša mesta v državi v njene roke kot plačilo in da bodo pristaši Bele roke izgnani :z dežele. To pa se ni zgodilo, kajti novi kralj se ni čutil dosti varnim na prestolu in tudi r.e dosti močnim, da požene iz dežele ali pa Trže v je-če številne vplivne člane Bele roke. Skušal jih je spraviti na svo jo stran z raznimi sredstvi, pred-vsen v obliki važnih mest ter domneval, da ga bodo od tedaj naprej podpirali.
To je jezilo Črno roko. ki je sicer dobila svojo nagrado, katero pa je vendar jezilo videti svoje tekmece na visokih in odličnih mestih. Orna toka je vsled tega domnevala, da ne postopa kralj pravično z njo. Ali niso umorili prejšnjega kralja in kraljico ter riskirali svoje vratove, da spravijo Petra na prestol* Zakaj naj b» torej dobili sovražniki Petrn najlepše kose pogače, dočim bi *e. nje potisnilo v ozadjf? Orna roka ni hotela sprejeti nobenega
takoj cele Bele roke, bo postala Črna roka od tedaj naprej njego-vr sovražnica. Ker je pričela vsled tega delati vedno bolj proti njemu, se jr mora t Peter zanašati v vedno večji meri na svoje prejšnje sovražnike. Belo roko. trtko da so se stvari kmalu popolnoma zasukale.
Tekom balkanskih vojn in zadnje svetovne vojne so bili vsi preveč zaposleni z obrambo svojih domov, da bi mogri misliti na intrige, a kakorhitro je postala vojna stara ftorija so bili Sr-b« pognani iz svoje dežele, so se takoj zopet lotili svojih pr^jšnih rivalstev ter pričeli kovati zarote za strmoglavljenje kralja. Ve<"-aimadnih častnikov,lc t so bili siti boja in nezadovoljni vsled pora zev. se je pridružilo Orni roki in na ubogega princa Aleksandra jo bil oddan strel.
Vojaška policija v družbi posebnih" detektivov se je lotila dela in kmalu so bili prijeti vsi častniki j ki so se vdeiežili zarote. En general je bil nstreljen. več častnikov je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, a večina je bila internirana na krasnem Otoku smrti, ki leži ni streljaj proč od Krfa. Tam so jih držali približno eno leto. nakar so biii izpuščeni pod parolo.
Čeprav je tem zarotnikom dol go časa tičal strah v kosteh, so konečno vendar pozabili na svo jc kazen t«? pričeli iznova ko-> vati zarote za strmoglavi jen je di nastije Karadžordževičcv. Pri tem dehi pa so jih podpirali in nav duševali rdeči iz Rusije, ki so nastopali kot ruski caristi.
ftedaj, ko se je mladi kralj zo pet vrnil v svojo deželo, v glavnem vsled prizadevanj Paaiča. tega starega makiavelskega lisjaka,
je treba le še .čakati, če mu bodo njegovi številni in mogočni sovražniki dovolili vladati dolgo časa.
Ce bi bila Srbija sama. z mejami. kot so obstajale pred zadnjo vojno, bi bila lahka stvar biti kos položaju iti vsakega, ki se je \ deleži) zarot" proti prestolu, bi izgnali ali pa obesili. Sedaj, ko je nastala Jugoslavija iz razvalin habsburškega cesarstva, pa so stopili novi elementi v srbsko, politiko.
Srbija li<#e biti prva v Jugoslaviji. prav kot je hotela Prusi-ja vladati nemški federaciji, ko je bila slednja stvor jena leta 1871. Obstaja pa velika razlika v odnosnem razvoju med Prusijo in nemškim« državami na eni strani ter Srbijo in slovanskimi državami na drugi strani. Prusija je bila bolj napre Ina kot ostali deli Nemčije ter je bilo vsled tega povsem pravilna in umevno, da jih je skušala nadvladati. V Jugoslaviji pa je položaj ravno nasproten.
Dalmacija. Hrvašl-n. Slavonija. Hercegovina, ftosna in Slovenija so bile dolgo let pod avstrijsko vlado. Avstrijci so smatrali te dežele za trajni del njih cesarstva ter jih skušali spraviti navzgor do dunajskega standarda civilizacije. (To je malo pretirano.) Te province se je moderniziralo i:i prebivalstvo teh provinc je bilo globoko prizadeto vsled te !z-premembe.
Nadaljni element, ki ogroža Aleksandra, je Čmagora. Ta mala dežela, katero so v Srednjem veku ustanovili vodilni Srbi, ki so pobegnili v nedostopne gore pred turškim navalom, je ohranila živo idejo srbske neodvisnosti ter plamen srbske vere skozi več kot štiristo let. Srbi so takoj po sklenitvi premirja navalili na .deželo ter jo proglasili za del Srbije same. mesto da bi ji dovolili, da postane prosta država v Jugoslaviji.
Črnogorci, ki so nasprotovali metodam srbske vlade, so bili postreljeni, vrženi v ječo ali pognani v gore. Vsi ti občutijo zelo oj-tro izgubo s roje dežele ter podpirajo domačo dinastijo, kateri načelu je sedaj Danilo, ki živi ob francoski Rivijeri ter čaka na boljše čase.
K temu pa pride še pet miljo-rov prebivalcev Macedonije, katero je zavojevala Srbija tekom balkanskih vojn in kjer je le majhen odstotek prebivalstva srbski. Prebivalstvo obstaja večinoma iz Bulgarov in Albancev, s kucova-laškimi, turškimi in židovskimi manjšinami. Srbi so naložili tem prebivalcem težko breme vojaške viade ter jih r.ilijo, da se priznajo Srbom. Med temi jih je brez dvoma dosti, ki bi radi pomagali pri st r mo glav 1 jen j u Aleksandra, kajti oni domnevajo, da bi v nato sledeči zmešnjavi laiilco všli Srbom ter se pridružili svojim domačim deželam.
Vspričo vseh teh faktorjev, ki delujejo proti njemu, se je treba le malo čuditi, če se ni hotel Aleksander vrniti ter se doma vsaki tie-nutek izpostavljati nevarnosti zavratnega umora. Po mnenju številnih bi bil veliko bolj pame-tei. če bi se ne vdal sladkim besedam Pašiča ter ostal lepo udobno v Parizu.
Mutasti
Spisal Fran Milčinski.
I-	[ X era ara je pa prav. da je orož-
Tega je že več nego trideset let j r.ik tukaj, in le on. kovač Mi-Bilo je na dan s\ Florijana, j klavž. se ta hip ne spominja, ka-
ki je patron kovaškega obrta. in kovač Miklavž je praznoval svojega nebeškega zaščitnika. Pra-
ko vlogo da igra mož z belimi rokavicami navsezgodaj v njegovem gospodinjstvu, šment ven-
znoval ga je bolj po stari nego ;dar. da ga j«1 tako izdelala pija-
VELIKA POVODENJ NA FILL PINIH
Manila, Filipini 1. decembra. Celo mesto lbadžaj v provinci Capiz je bilo preplavljeno od velikanskega vala in soglasno s sporočili poštnega mojstra v lbadžaj je odneslo vodovje številne hiše ven na široko morje. Poročila na tukajšni glavni stan kon-štablerjev pravijo, da je bilo mesto Macato v isti provinci istota-kc preplavljeno in da je pri tem utonilo vee kot sto domačinov.
Nekateri deli mesta lbadžaj stoje pod petnajst čevlji vode. jZveze s številnimi deli province so prekinjene tense domneva, da bodo popolna poročila kazala večjo število mrtvih kot je sporočil poštni mojster. Uničene so tudi številne hiše nadalje od obali.
IW55 IW553

lepi šegi z brezdeljem in s pijačo. Spravil se je v bližnje Tupaliče, tam se je vsedel v Anžurjevo krono. sedel je kakor pribit in pil. Se preti poldnem se ga je nalezel do dobre volje. Pa je še prilival ir se mu je razvijala baliavost: nikdo pod milim nebom ni toliko imel v glavi in žepu kakor on. Do mraka je bil že siten, iz sitnega je ponialem postajal silovit in u-ia še ni bila deset, že so ga bili do grla siti gostje in k rem ar in še tepen bi bil. da n« v krčmi sedel tudi gospod orožniški straž-mojster Križirum. ki je miril in mešetaril. da so ga zvijačo spra vili iz hiše, za njim pa zaklenili cairi. Nekaj časa je zunaj roban-til in butal ob vrata, ozmerjal vse za norce in berače, potem se je obrnil proti domu.
Noč je bila topla in oblačna. Kovač Miklavž se je gugal po blatni cesti; ogorčenje in samozavest sta mu razganjali prsi. usta-tvil se je in kakor medved zarjnl v gluho noč, da da duška brozgi svojih občutkov. Pa je tisti hip 1 pozabil, kako neprijazno so ga odpravili iz krčme, pozabil, da je že star dedec, ki ima doma ženn in dva otroka, in kakor v fantovskih letih je zavriskal in poizkusil zapeti. Vsa cesta je bila njegova in kakor daleč s:« mu segale pijane misli, ni bilo tačas imenit-nejšega človeka na svetu od njega. čez in čez je bil zadovoljen s sabo.
Lop! pa je padel. Ob nečem mehkim se je spoteltnil, nenaden je bil padec in zviškoma je teh*b-nil, kakor je bil dolg in širok. — Ali poguma "n modrosti ni izgubil ne za trfSiutek in svoje ime-r.itnosti tudi ne. Položaj mu je bil jasen in jasna njegova naloga. Spravil se je na kolena, s kolen na noge, široko je stopil in se dobro uprl. da ga ne bi zaneslo, potem je pričel s pridigo. Malo robata je bila, ali živa in iz dobrega je prihajala srca; namenjena je bila oni mehki oviri, ki se je bil spotekri! ob njo. O. kako grd je pijanee * ji je očital in krat ko pa jedrnato ga je prispodobil eni domači živali, ki ima rilec in nam daje okusnih klobas. In ne-le nagnusen je pijanec, tudi brezobziren je. ker polega sredi cesar skill cest in poštenim ljudem zapira pot. To ni po pravici, je de-jalt in 311 j bi se umeknfl vsaj za konfin, bo tudi zanj bolj varno.
Iz dobrega namena je izvirala pridiga kovača Miklavža., pa žal. pijanec na cesti je ni prav nič upošteval. Zapiral je cesto kakor prej in se ni genil.
Kovač Miklavž je zmajal z glavo — nak, s pijanci je križ! — Ali red mora biti in on, kovač Miklavž, je že tak. da skrbi povsod za red — pa je prijel pijano pokoro 11a tleti za rame in jo zavlekel vkraj ceste. — Na. tukaj-lo leži, makar do sodnjega dne! — Popravil Si je klobuk na po-šev in odvriskal domov. Doma je kakor snop padel na posteljo in zaspal. In je spal vso noč kakor u-bit in smrčal kakor vihar. Storil se je dan, pa je kazalo, da še do polovice ni opravil spanja, kar ga ima na sporedu.
Žena ga je poloblečena tresla /.v rame in vekala: — Za Krista voljo, zbudi se, klada pijana! —
Pri durih je stal orožnik in pazil na njeno ravnanje.
Sklonila se jc Čezenj, da mu za-suče glavo. Pa je zakričala: — Kakšen pa si, o Marija usmiljena !
Pristopil je orožnik: kovač Miklavž je "bil po licu, po rokah, po obleki namazan s krvjo - Zdaj je orožnik prevzel posel, da ga zbudi; žena je tulila po sobi in kar se r.jej ni posrečilo, se je posrečilo orožniku: kovač Miklavž se je zbudil in v dokaz temu .dblgo in široko zthnil. — Sedel je pokonci, zmel si oči in se ozrl — videl je orožnika.
Bolela ga je glava in si je mislil.: — Pijan sem. neči vidim, ki jih ni. — Pogledal je v drugff stran, popraskal se po glavi* pa ko je spet obrnil pogled, glej! še vedno stoji pred njim orožnik, bele rokavice ima na roki in ko jih gleda kovač Miklavž, mu pred očmi zapleše soba in se je moral oprijeti na roki* da ni o-rnahniL
Križni an. hitro je Izpil nekaj vina in zopet še!. Tako' se 11111 je mudilo, tla je eelo oozabil svojo palico, to palico so svojci ubite-krošnjarja spoznali, da je bila last le tega. Zdajci so se tedanji Anžurjevi gosti hvalili'drug nad drugega, kako sila sumljiv >,e jim je že takrat videl pozni Lrost. ker se 11111 je tako mudilo — kakor da se pravičniki: ne bi smelo nikdar nikamor muditi, najmanj pa iz gostilne.
Tega kosmatega moža z zelenim klobukom so torej iskali.
Mubijeva natakarica na -lezer-kem je povedala, ko je svoj čas služila v Škotjiloki. tla je ontlu enkrat ali dvakrat govorila s starejšim fantom, ki so rekli, tla j»* Strojarjev i r. Poljanske doline ali proti Žirem. Ko .i'' videla na sv. Florijana dan Kajdigovega — spremljevalca, ga je koj spoznala. tla je taisti, še Spraševala ga je po škofjeloških novicah in ji je dajal primerne odgovore. — Sled so tore jimeli.
(Dalje prihodnjič.)
Poročajo, da je v Rusiji izbnt-' hnila revolucija. Rad* bi vedeli, j če je že ali ee je zop-«t.
ADVERTISEMENTS
Bolnim v naznanje.
Preti tridesetimi leti ji' zatrl lieki cikaški zdravnik dajati svojim bulni t>m endoviTo wlravilo. katerega sedaj imenujejo Nujra-Tone. T<> zdravilo jr j sestavljeno iz osmerih dobrih zdravil, katerih itoslužujejo in i»rii»>rt>eajo najboljši zdravniki v vseli delili sveta. Ta zdravila pomirijo in oklepe vsak ud in telesno delovanje. Nuiia-Toiie je eno najboljših dosedaj iznaj-iletiih zdravil za želodčne bolezni, ne-prebavo. Prevesi le in jetrne bolezni, pokrit jezik, slabo sapo. zjrairo in bolečine. želoilene bolezni. izi»ehavanje. hrezteeiiost. nervoznost. Izgubo energije in volje, slabo, potrto stanje. tan-[ ko. slabo kri. bledico iti potrOwt ter druge jkxlobne bolezni. Nabavite si še;
danes v lekarn! steklenic«^ Nugra-Toti«'. j
»-
na zadovoljni z uspehi, vrnite ostanek ]••-; karnarju in on vam Ijo vrnil denar. Ce j vaS lekarnar nima Xtipa-Tone, ne vzemite nadorpestka, ampak pošljite nam , II, in mi vsm bomo poslali celomesečno zdravljenje, poštnim* plačana. Kationa! laboratory. 101S S. Wabash Ave. Chicago
Nuga-Tone
ča! Nič drugače n * bo. orožnik spada sem v hišo kakor ura na ten i in razpelo v kotu. Le da se kovač ne spominja, kako in kaj — pa se bo že še spomnil.
Kaže pa prijazen biti. -— Po-kimal je orožniku in 11111 dal dobro jutro, pa je bil močno zagr-len in ne bi živa duša mogla uge-niti. kakšna beseda mu je takrat prišla iz ust. Xe 1x1 ara sem žejen, se je spomnil Miklavž.
—	Le kar oblecite se. — je rekel s kratko besed oorožnik, — spremili me boste!
Miklavžu se je nerodno zdelo: kar nikakor s: ne more domisliti. ko bi se vendar moral, z'aka.i in kam naj spremi orožnika. — Zdajci s« je tudi zavedel, da baba tuli po sobi — čeinn neki tuli^: Ali je zmešan, ali se mu sanja ah je začaran.'
—	Vsaj umij se. — je ihtela žepa. — da te ne bodo krvavega r.ili po svetu kakor razbojnika! Oj nesrečni ti pijanec, zdaj imaš. kar si iskal!
—	Ni časa za umivanje. -— j< odločil orožnik, — kakršen ste greste z mano! — Miklavž, ol. vašem zelniku leži mrlič — ubit je. Po pravici povejte, ali ste ga vi?,
Žena je s podvojeno silo zatulila. Kovač Miklavž je začuden gledal krvave roke. tudi hlač in te lovnika se je držala krvava skor ja. — Nič ne vem. nič ne venj. — je mrmral.
—	Le na pilite možgane, se boste že spomnili! — :ra je silil o-rožnilc. — Že v krčmi ste iskali-obresti, da SO vas morali posta- jemljite C., pni- dni. in «V niste popoli viti pred duri; zunaj ste zabavljali in klicali na korajžo, uboj se je moral zgoditi prav tisti čas ko ste rogovilili po cesti — odkod pa ste krvavi ? Kovač Miklavž, kar po pravici, ali ste ga .' Pijan človek marsikaj stori, kar trezen ne bi.
Kovač je majal težko glavo, ogledoval je kri po sebi. — Nič ne vem, nič ne vem.
Brez upora, na duhu in telesu ubit, je šel z orožnikom, le v veži se jc ustavil pri škafu in si privoščil dolg požirek vode. Opremljal ga je jok obupane žene.
II.
Dva dni so ga imeli zaprtega kovača Miklavža, potem so ga zopet izpustili. Cim mu je izpuhte-val iz možgan pijan: strup, vra čal se 11111 je pomalem tudi spomin na usodepolno noč. na človeka, ki je ležeč preko ceste zapiral pot in ki ga je Miklavž v pijani dobrohotnosti zavlekel v kraj; ob tisti priliki se je moralo z«roditi, da se je oskrunil s krvjo.
Prišle pa so v teku teh dveh dni tudi še nove okolščine na dan k\ so kazale na po vse drugega storilca.
Ubiti je bil krošnjar Fajdiga. doma iz vasi blizu Kranja. Se tistega popoldne je bil pil v Mu-bijevi gostilni na .Jezerskem, ž njim so videli bradatega moža.
v	oguljeni obleki z zelenim klobukom. K mraku sta oba odšla proti kranjski strani — kasneje ni nobena priča več videla Faj-digo živega. Zoper tega Fajdigo-vega tovariša se je kupičil sum.
Ubit je bil Fajdiga s ploščna-tim. dve pesti debelim rdečkastim kamnom, ki so ga še našli na cesti blizu mrliča. Okrvavljeni njegov rob se je zlagal z globokimi, do možgan segajočimi ranami, ki so zijale na krošnjarje-
vi	glavi. Drugega kamenja te rdečkaste barve ni bilo ondot. — Pač pa je pol ure odtod nazaj proti koroški meji peljala cesta mimo pečine, kjer so lomili kamen te posebne vrste. Tukaj je
nemara storilec pobral moribio skalo in jo nosil s sabo. zavratno prežeč na ugodno priliko. Umorjeni je bil oropan, manjkala mu jc- listniea z denarjem, tudi krošnje ni bilo poleg njega.
Krošnjo so našli v cestni grapi poleg Anžnrjeve k-rčme in zdaj so se pri Anžurju spomnili, da je na tv. Florijana večer, — kmalu potem, ko so se iznebili nadležnega kovača, noter prišel kosmat popoten človek z zelenim .klobukom; še pri isti mizi je sedel, kakor orožniški stražmojsetr
Stroji iz Češkoslovaške v Rusijo.
Sovjetska vlada, k- ; -e p rt.ča iz l^rage. je nakupila / : :niljo-nov č.-slov. kron	jedelskih
strojev i:i drugega <»r.■ * 1.1 -;- ki odjvošl ie v Ku-ii jo.
ADVERTISEMENTS
tečem sv jega očeta JOSIPA WI !-:r>ER\V< >n L. Zadnjič se a čuki o njem iz Abbeville. Ca., ali La. Prosim cenjer.e rojake, ee kdo vo za njegov nas»l«»v, da ga mi naznani, ali naj se pa sa .1 oglasi svoji hčeri: Min. (Jer-trude Hank. :!lti<;» Orisi m na S:., Philadelphia, Pa.
JO-11—3-12)
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek& Cesarek
70 — 9th AVE., NEW YORK, N.Y
(n»ed 15. in 10. <-estu)
pošiPj denar v Jugoslavijo, Italijo tta; — prodaja vozn; listke za vse važnejše črte: — Izvršuje notarske pos'e, kisovzvezl s starim krajeri — Jen* vedno med najnižjim". — Telefon Watklns 752?
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK 1
63S Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Kol«r t* ataxejll ilov«naki
I'lrnv rlk lp«r)s -
Ust ▼ Vltt#bur*ij«i. ki imm 24-l»tni pr*k*o ▼ idrarli*-Bju vctfc
koltviL
■jI sdimvl m «l%-»OTltaOE JO«. !U if* j« I«,:uj»l «>r A. iVlich. č:» Imat* m.-.ali mrii>r-
u 5« »»m«. ▼ črto.	tu,
Dole^lb« r ko4ic<>, m	In isf(«ti<
mm bon: kri N« Aakujtu. ki«- t«, fco-
Vm ko bolesn: »dr»Tln po 3-5r»Jteni A^tool Kj.;.-	tna*it«
•fta vam prtr.ihuu-j ^J.avjc, r« r^iaj .«, t»BT»« pridlt« In J^t Trnu f topot povrnil
F!yTC.toio kU vojno kilo o-r t*. Hrah la rlonr inn o^raoU«.
BolescJ	rja, ki po\xro4« *o ho-
'fe^fne t krlSu :n brt)?« lu via»Ui tfii putiacju rout, cwtlrarlm k
Revroti^sem, treanja, fccl«£lne o-t«k!4n« artWtrs, <terri»e In druge ko -*»»• bbtosnl. ki nsntictjo Tslefl .icft. tte krvi. oadravlra ▼ kratke ca taji tn nI poL.-av.Tio
Nok&torl drugi adi-vnlkl rabUo toi-
maSe, d& raa raauraejo. Jas snam 1* rtarvgm kr-ija, »»-.t o	!aCj«
•dr vrl m. ker raa razumen aJ ov - ruVi t'rfldna ur«: ob ialavn'klb u4 • i, 0^ n«da])afe M M; I,
je sedaj čas posteti svojcem ▼ staro domovino ali jugoslo-—— . ~	~	vanske krone, dinarje, ita-
ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlaridt Street,	New York

Za božične praznike.
Imamo v naši veliki zalogi vsakovrstna božična darila.
Možke in ženske prave Elgin ure, zlate prstane, verižice, priveske, "brazlete, demante, dalje prave glasne Columbia Gramofone. Vaše slovenske plošče, nemške vojaške marše, polke in veliko drugih krasnih daril.
Razveselite svojega prijatelja, sina, hčerko, ženo in moža z božičnim darilom.
Pišite nam dopisnico in mi Vam bomo takoj poslali nase cenike zastonj.
Pri nas dobite kar potrebujete in blago je garantirano, cene nizke.
Hvaležno Vam se naprej priporočamo.
IVAN P AJ K
Jewelry
24 Main Street	Conemaugh, Pa.
Posebno za Božič. — Slavna ura kukavica za samo $5.50!
Še nikilar preje niste imeli prilik«* za tnku izvanrtnlno r>oniu]bo, kot v«m jo ini-dlmo seilaj. VslM repa se izkoristite takoj. Mi nudimo to Čudovito UHO KUKAVICO zji najnižjo eeno, ki so jo morete mislili, za s:uuo $5.50, kar predstavlja skoraj samu ix»lovieo resnične vrednosti te lire.
Ta slavna IRA KUKAVICA tukaj naslkana, jo 12 ilieev visoka .in 8 inčev široka, napravljena je iz dragocenega in trajnega lesa, krasno izrezana, kar jo dela So bolj dragocenim. Kolesje je najboljšo ter ka'e pravilen fas. Regulirata ga dve uteži. Polegtega se prikaže KUKAVICA pri malih vratih ter kliče ure in pol-ure v spremstvu istočasnega bitja, kar oddaja melodičen glas.
Opomba: Vsaka ura je pregledana, prodno zapusti odpošiljalni prostor ter zaprta v močno Scat 1 jo. da se prei»reči poškodovanje niiilpotoma. Ne ii»»šljire denarja vnaprej. Samo svoje ime in naslov s .TO centi v znamkah, ali drugače, za pokritje i»osiljalhih stroškov. Plačajte za nro ob sprejema. Poskušajte liro deset dni. Če niste zadovoljni, jo vrnite, iri mi vrnemo denar. Xe pozabite te prilike. Naročite uro danes, da jo boste dobili pred Božičem.
UNION SALES COMPANY Dept. 614, 673 W. Madsion St., Chicago, 111.


Vdova Leruž. ^^ E-Gabori"1-
Prevedel za "GUa Narod*" G. P. Francoski detektivski roman.

(Nadaljevanje.)
Stopil je naprej z onimi boječimi koraki, k; so lastni mornarjem. kadar stopijo na kopno ter čutijo pod seboj trdno zemljo.
Daburon ga je premotril ter sjKJznal njegovo vrednost na en pogled.
Nobenega dvoma ni moglo biti. To je bil človek z rdečim licem, katerega je opisala ena izmed prič v Zonšer.
Nemogoče je bilo tudi dvomiti c poštenosti tega moža. Njegov obraz j«* kazal odkritosrčnost in dcbro voljo.
—	Vaše ime 1 — je vprašal preiskovalni sodnik.
—	Marie Pierre Leruž.
—	Torej ste v sorodu s Klavdino Leruž?
—	Njen mož, yospod.
Kaj, mož žrtve živ in policija ne ve niti, da obstaja. •
To je bila prva misel Daburoiia.
Kaj pa je potem dosegel ta čudoviti napredek v iznajdbah?
Danes, prav tako kot pred uvaisetimi leti, je treba iste izgube časa in denarja, če se hoče dobiti najmanjše informacije v sluča-jiin. da je pravica v dvomu.
V petek je bilo izdano povelje, da se preišče prejšnje življenje Klavdine Leruž. Bilo pa je že ponedeljek in nobenega odgovora ni bilo od nikoder.
In vendar sta obstajala fotografija in brzojav. Imeli so na razpolago tisoč sredstev, preje neznanih, a jih niso znali porabiti.
—	Celi svet, — je rekel sodnik, — je bil prepričan, da je bila vdova. Ona sama je rekla to.
—	No, to je bi! dogovor med nama. Povedal sem ji, da nočem imeti nobenega opravka več z njo.
—	Res? Vi najbrž veste, da je mrtva, .da je postala žrtev strašnega zločina?
—	Orožnik, ki me je pri vedel semkaj, mi je povedal o tem, gospod, — je rekel Leruž in njegovo lice se je stemnilo — Bila je propalica, — ja dostavil zamolklo.
—	Kaj, vi. njer mož, jo blatite?
—	Imam dosti vzroka za to. Ah. moj zamrli oče, ki je videl vse to vnaprej ob onem času, me j.* svaril. .laz sem se mu smejal, ko je rekel: — Pazi, ona te bo onečastila. — Prav je imel. Radi nje me je lovila policija kot kakega tatu. Povsod, kjer so povpraševali po meni ter me opisovali, bodo rekli sedaj ljudje: — Gotovo je izvršil kak zločin. — In sedaj sem tukaj pred sodnijo. Moj Bog. kakšna nesreča ! Leruži so *>ili vedno pošteni ljudje od očeta na sina, odkar obstaja svet. Le vprašajte po deželi in povedali vam bodo: — Be-toda Leruža je toliko vredna kot pisanje drugega človeka./— Da, bila je zlobna ženska in jaz sem ji večkrat povedal, da bo storila slab konec .
—	Vi ste ji povedali to?
—	Več kot stokrat, gospod.
—	Prijatelj, bodite pomirjeni. Vaša čast ni tukaj prizadeta. \'il:do ne dvomi o njej. Kedaj ste jo posvarili na tak način?
—	O, pred dolgim časom, gospod, — je Odvrnil mornar, — prvikrat pred tridesetimi leti. Bila je strašno ambicijozna ter se hotela mešati v intrige velikih ljud. To jo je tudi uničilo. Rekla je, da lahko dobite denar za to, da ohranite zase njih skrivnosti. Jaz pa sem ji rekel, da se s tem človek tudi onečasti.. Ce dvignete svoje roke, da pokrijt-te podlosti bogatih ter pričakujete od tega vrečo, je to prav tako kot če napravite posteljo iz trnja ter pričakujete. da boste dobro spali v njej. Njej je stopilo to v glavo in tega ni bilo mogoče spraviti ven.
—	Vi ste bili nj^n mož, — je rekel Daburon, — in ste imeli pravico zahtevati od nje pokorščino.
Mornar se je udaril po čelu ter vzdihnil.
—	Bil sem jaz >ni. ki se je pokoril, gospod.
—	V kakšne intrige se je mešr.la vaša žena? — jI* vprašal sodnik. — Le nadaljujte, prijatelj, in povejte mi vse natančno, kajti izvedeti moramo resnico, nič kot čisto resnico.
Lerui je položil svoj klobuk na neki stol. Nato pa se je pričel praskati po glavi, kot <la hoče s tem spraviti svoje misli v red.
—	Povedati vam moram. — je pričel, — da je tega pet in trideset let, ko sem se zaljubil v K'avdino v St. Jean. Bila je brhka, čedna in očarljiva deklica in njen glas je bil sladkejši kot med. Bile je najlepša dekliea v celi okolici, vitka kot jarbol. Imela je črne lase in bele zobe. a edina težkoča je bila, da ni imela niti centa, doc.m je bila moja družina dohro stoječa. Njena mati, ki je bila vdova kakih pet in trideset let, ni bila na posebno dobrem glasu, a moj oče je bil najbolj pošteni čl ,vek na svetu. Ko sem povedal očetu. da sc hočem poročiti s Klavdino, je pričel kleti in osem dni pozneje me je poslal v Porto na neki jadernici, da izpremenim zrak. Po šestih mesecih sem se vrnil, a še bolj zaljubljen kot kedaj poprej. Spomin na Klavdino me je žgal kot ogenj. Nisem mogel ne jesti, ne piti. Ko j- moj oče videl, da ničesar r.e opravi in da se bom kmalu pridružil materi na pokopališča, mi je rekel nekega dne: — Vzemi to" c ..pernico in nehaj hujšati — Spomnim se dobro, da sem se strašno razjezil, ko sem cul očeta imenovati njo s takim imenom. Človek nikdar ne profiiira, ee se poroči proti volji sta-rišev.
Stari mornar se je motal med svojimi spomini ter je bil daleč proč od svoje povesti
Preiskovalni soduik ga je skušal spraviti nazaj na pravo pot.
—	Vrniva se k najinemu poslu, — je rekel.
—	Takoj, gospod. Treba je pričeti od začetka. Oženil sem se. Onega večera, po poroki, ko so sorodniki in povabljeni gostje že odšli, sem hotel iti k svoji ženi ter zapazil v nekem kotu očeta, ki se je solzil. To me je ganilo in zdelo se mi je kot da pomenja nesrečo. a kmalu sem se potolažil. Tako krasno je bilo v onih prvih šestih mesecih, z nežno ljubljeno /eno! Zdelo se mi je, kot da plavam med oblaki. Tako je poteklo dvoje let v sreči, brez ozira na par malih prepirov. Kluvd'na je bila premetena in bil sem igrača v njenih rokah. Njena največja nepaka je bila razsipnost. Vse, kar Kern zaslužil, si je nataknila na svoje telo.
Vsaki teden je imela kak nov okrasek, obleke, klobuke, nakite. f ploh vso ono peklensko robo. kateio si izmislijo trgovci v proklet-stvo ženskega spola. Sosedje so plieeli govoriti, a jaz sem mislil, da je vse dobro. Pri krstu najinega sina. katerega sein imenoval Jaeque«, po svojem očetu, sem izdal kljub svoji običajni varčnosti več kot tristo pistol, le da ugajam njej. To je bila svota. s katero rem nameraval kup-ti neki travnik, ki je ležal sredi naše posesti.
Ibiburons je mučila nestrpnost, a kaj je siogel storiti?
—	Le na ore j. naprej. — je rekel Vsaki pot, ksdar se mu je zdelo, da se hoče L« to z ustaviti.
—	Bil sem zadovoljen, — je nadaljeval stari mornar, — dokler pisem nekega dne zapazil enega izmed služabnikov grofa Comma-
rina
glas naroda; ?, dec, mi
I
kojega grad ?cvi le četrt milje od naše hiše na drugi strani Vasi, ko je stopil v našo hišo. Bilo je nekaj posebnega na tem Žer-menu in jaz ga nisem mogel trpeti. Vedel sem tudi, da je bil zapleten v zadevo uboge Pomazinke. mlade deklice, ki je služila pri grofici. ki pa je nekega dne nenadoma izginila. Vprašal sem svojo ženo, ka j hoče ta človek in ona mi je povedala, da ji je prišel ponudit službo dojilje Jaz nisem mogel lazumeti tega, kajti naša sredstva so bila še vedno take velika, da je lahko prihranila vse svoje mle-kq za najinega lastnega sina. Ona pa je navedli nad sto vzrokov. Rekla je. da hoče zaslužiti nekaj denarja, ker jo je sram ker ne dela nič, dočim se jaz ubijam noč in dan. Hotela je tudi varčevati ter rekla, da mi kmalu ne bo treba več na morje. Kmalu bo zaslutila toliko denarja, da bo lahko milila onih tristo pištol, nakar bom jaz lahko kupil travnik. Oni prekleti travnik me je zmešal.
ADVERTISEMENTS.
POZDRAVI JZ NEW YOBKA.
ADVERTISEMENTS.
Božične luči.
io Norfolk. St i o Irv ing Placc
Predno se podava v staro domovino s pamikom President Wilson, pozdravljava vso najino žlali-to v Waukeganu. 111., družine Anton Čelesnika, Valentin Jereba in Frank Kranjca; dalje se zahvaliva Frank Grumu in njegovi ženi. ki sta nami pomagala naše stvari skupaj spraviti; zahvaliva se Martniu Svete in njegovi ženi, ki sta naju spremila do Chicage, ter Marjani Kerzich za vse, kar nam je dobrega storila. Pozdrav tudi Frank Petkovškovi ^ružini. Z Bogom ! Zdravi ostanite! — Jožef in
Marv Kerzich.
' * * *
Predno odpotujem s parnik om President Wilson, pozdravljam še enkrat mojo družino in mojega svaka v Clevelandu, Ohio, in vse prijatelje. Zdravi ostanite! — Jožef Sriole.
* * *
Predno se podam na parnik President Wilson, pozdravljam vse znance in prijatelje v okolici Johnstown, Concmaoigh in Banner, Pa., poseibno pa dekleta, katerim želim, da bi srečne postale. Pozdravim tudi svojp. dv$ strica John in Joe Midle ter vse tiste, kri mi «e kaj dolgujejo, ko sem jim posodil, kadar so bili v potrebi.—
John. Klajder.
* * *
Predno se podamo na parnik President Wilson, pozdravimo rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa očeta Prank Brezni-karja. mojo sestric no Pepo Karič ter njenega moža in hčere, TomaŽa in Ivano Škrbec, ki sta botra mojemu sinu, Pepo in Mat. Kro-% Naši zastori so napravljeni iz naj- *ina> katerima se zahvaljujem za boljše snovi, prvovrstni izdelek; pla-'postrežbo. Pozdrav tudi vsem ti-čajte kolikor hočete za druge zastore, J stim, ki so nas spremili na kolo-bolj.še ne bmlo in dalje ne bodo tra-Jvor Xa veselo svidenje v Jugo-jali kot nasi, katere nudimo za samo *	» , n j
! m eno <*=,«. & hočete narofm slav'J>! ~ Ant<® Sadar 2 zeno 111
kretanje parnikov
Kedaj približno odplujejo iz New torka.
V nekem svarilu proti nevarnostim pora jajočm se od luči na božičnem drevesu, pravi bostonska National Fire Protection Association —
"Uporabljajte električne luči ter okraske, ki se ne vnamejo. Stran s žveplenkaini."
V naših izložbah ali pri prodajalcu električnih potrebščin lahko kupite luči za božične drevo — $.°».r>0 ena skupina.
The New York Edison Company
General Offices: Irving Place and.15th Street Podružnice, kjer ee prodajajo In kjer mo na o*ied električne priprav«, Aamenjene za udobnost občinstva.
124 West 4*d St 151 East 86th St 15 East 125th St
362 East 149th St 555 Xremont Ave
NAJVEČJA DOSEDAJ NUDENA RAZPRODAJA!
Gospe in gospodične: prvikrat imate priliko kupiti zastore najnovejše mode s krasnimi uzorei, ki bodo ugajali vsakomur ter bodo okrasek vašega okna.
LAPLAND CARMANIA PRE1 WILSON LA LORRAINE HUDSON
OCR DA M
2RETIC ARABIC O. WA8MTON 8AXONIA FINLAND PR. MATOIKA OLYMPIC •tOTTP.HDAM ORDUNA COLOMBO LA TOURAINE SAXONtA *QUITANIA PAR 18
SENTEN. STATE 15 t»ec. — M'NNFKAHDA 15 dec, — LA SAVOIE	23 dec.
dede cen za vozne listke FRANK SAKSBB STATE

štiri zastore sa vaša okna, boste pri-štedili $1.00, kajti mi vam jih bomo dali za samo $8,00. Zapomnite si, da je ta jK>sebna cena samo za ta mesec v veljavi. Vsledtega se SEDAJ poslužite!
Nikdar vam ne bo ž^l.
Vnaprej se ne zahteva denarja. Pošljite samo .'55 centov v znamkah, kar se smatra za dilno odplačilo. Ostanek plačajte, ko boste dobili zastore, Mi garantira m o popolno zadovoljnost ali pa denar nazaj,
Ne izgrešite te velike prilike! --Pišite danes!	-
otroci na poti v P-relesje.
ADVERTISEMENT*.
Dept. «0
UNION SALES COMPANY
_673 W. Madison Street.	CHICAGO, ILL.
ZAKAJ SE STRI PITE S SLABIM TOBAKOM, POSKUSITE NAS IMPORTIRAN
pravi trrški tobak,
boksa en funt $3.00, pol funta $1,50 s papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 funt $2.00; pol funta $1.00
s papirjem Boksa, hllsnov 15c. in maflina za delati cigarete 15c. Z naročilom pošljite dinar. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue, New York. N. Y.
3 dec.	—
3 dec.	— S. i«e
3 dec.	-
8 dec.	—
3	dec.	—
4	dec, 6 dec
8 dec.	—
8 dec.	—
10 dec.	—
10 dec-	—
10 dec.	—
10 dec.	—
«0 dec.	— 10 dec. 10 dec,
13	dec,	— 18 Cec.	—
14	dec,
Cherbourg
Cherbourg — fret Havre Bremen Boulogne Genoa Genoc Br*mtn Haitidurg Che. b^u.'j Bremen Cherbourg Boulogne Hamburg Genoa Havrr
Cherbourg Cherbourg H avre Boulogne
Hair burg
ZTELAXD ORBITA
PANHANDLE 8. ADRIATIC RYNDAM CARMANIA PO'i OM AC LA LORRAINE OLYMP'C AMERICA N. AMCTF ROAM LA TOURAINE OROPESA ARGENTINA G.WASHINGTON ROCHAMBEAU PARIS 1ORD 1NA I SAXONIA
1 400RDAM I PRES. WILSOTi LA LORRAINE
u		—	
24	de-.	—	Hamburg
27	dec.	—	Boulogne
28	dec.	—	Cherbourg
29	dec.	—	Boulogne
31	dec.	—	Cherbourg
il	dec;	—	Bret/en
11	dor,	— Hrvrs	
St	dec.	—	Cherbourg
3	ja.i.	—	Bremen
4	Jan.	—	Boi-'ogne
7	jan.	—	Havre
7	jan.	—■	Ksmburg
17	jen.		— Tret
17	Jan.	—	Bremen
17	Jan.		— Havre
18	Jan.		H i«re
21	Jan.	—	Hamburg
21	J-n.	—	Hamburg
21	(an.	—	Boulogne
24	Ian.	— Trst	
2»	Jan.	— Havre	
- H avre
In use dtngt) pojasnila, obrnite m na f^j dko: BAN*,	Cortla/.dl S*, New ¥er%
JUGOSLAVIJA "
Zimska znižanja sedaj v veljav j Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadostna hrana. Zaprti prostori, Velik prostor na krovu. Vse u-dobnostl modernega parnika.
^ Red St*®. Sike
NEW YORK v PLYMOUTH, CHER-BOU3G In ANTVERPEN
LAPLAND .............. 3. dec.
KRGONLAND .......... 17 tfec
ZEELAND .............. 24. dec'
FINLAND .............. 31. aec.
✓	HAMBURG, LI3AYA In GDANSK
5AMLAND fsamo 3. razred) ....14 jan
^ American lure
✓	CHERBOURG. HAM BU RG In GDANSK
MANCHURIA ........ 29 dec
MONGOLIA ..............12 jan
MEW YORK v Ha^BUSG In GDANSK ^MINNEKAHDA ........ 1t
"«« VODNE PROGE DO POLJSKE.
COSULIGH ČRTA
Direktno potovwije r Rrt. brovnik (Crav**) in Trat.
PRESIDENT WILSON
3. dec.
Cene za Trst in Reke Pree. Wilson 811J in U davka. Argentina In Belvedere $108 In IS tiravka.
Potom listkov tzdanlb m m kroje r Jugoslaviji In orbljL RazkoSne ugodnosti orv««a. dru-
getra »n tretjege lazreda. Potniki tretjega razreda dobivajo Lrespladno vtu.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department
2 West Street New York
^»..i^crvAnuA ........ 1c. eec. f	k
^wmsimr cl)k\a!ch0r
/ CHERBOURG In SOUTHAMPTON
OLYMP'C .............. 10. dec.
ADRIATIC .............. 2{?. dec.
NEW YORK In BOSTON — AZORI GIBRALTAR. M^POLJ In GENOVO
CrfJ'C <IZ XeW 5. decembra •ARABIC .................... 6< dec
'Največji parnik v redni' službi a juino-cvropeklmt prlavan!tčl.
INTERNATIONAL MERCANTILR
MARINE COMTANY
120 parnikov — 1,201,60« toa. » BROADWAY	NEW YORK
all pri lokalnih agetitlh.
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1922
Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd.
Nad vse zanimiv je članek "Proti delavska špijonaža v West VirginijiM.
Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli.
Koledar krasi cela vrsta krasnih slik.
Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda.
i > Cena je 40 centov s poštnino vred.
Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru.
Naročite ga se danes!
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St, .	New York
Psiovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Val parnlkl, ki odplujejo Iz New Yorka so na dva vljakw
NOOKDAM ............ 3. dec.
ROTTERDAM ........ 17. dec.
RYNDAM ............ 24. dec
NEW AMSTERDAM .. 31. dec.
Val parnfV.l lneajo xa tretji raa-
red »obe sa 2. 4 In 6 oweb. Cena za S razred lz New Torka do Ljubljane f 100. do Zagreba $101
ter vojnega davka. Ca. pojasnila ia cene vpralajte pri:
HOLLAND-AMERICA LINK
M-24 State Strevt	N«w York
Največji, nkjmtrelšl parnlkl na svetu. Izborna poetrel^a o >tnlkom.
V	vaiem mestu ali oilžlnl Je lokaN
nI aoenu
V	Jugoslavijo, Bolgatijko , Rumunsko in Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Trst in Reka
ITALIA
5. januarja
Karta $103. — Davek $6.
Preko CherbOi.rga In Southampton«:
AQUITANIA ........ 13. dec.
CARMANIA .......... 31. dec.
mE
■ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ t »^♦»♦♦♦♦»♦»j. ;; Dospelo je novo <> suho grozdje. <►
j • * llugVfttel xefto sladke debele Ja- I '< l gode, boksa BO funtov .. $9.— ** 1 ; l Clpar grozdje največ}« In naj-i - sladkftJSe jagode, boksa SO faa- "t
i ** tov.......................$8.— «'
-1 ► Malo Črno grSko groedje, »Io ^ 1 ' i sladko, boksa 80 funtov $7.— <► Pofil.4*te SS. na ra£un vsake bokse ^ '' kt naroČite ln poslali bomo takoj. . „
:: BALKAN IMPORTING CO. -«► »1.53 Cherry »t.. New York. N. Y. "
SLOVENSKE - PIANO - ROLE
LcJUBCA MOJA ........ $1.25	VSI SO PRIHAJALI .. $1.25
MLADI VOJAKI ...... $1.00	HOLZHAKER MARŠ .. $1.00
DONAYSKII VALOVI .. $1.00 ČREZ VALOVE ........ $1.00
SE DOBIJO	EDINOLE PSI:
NAVINŠEK - P0T0KAR CO., 331 Greeve St., Conemaagh, Pa.
Pri naročilu blagovolite poslati M centov za poštnino.
POSEBNO SAMO ZA BOŽIČ!
ČUDOVITI NOV FONOGRAF ZA SAMO $16.95! — ŠEST REKORDOV IN 300 IGEL ZASTONJ!
BOŽIČNI PRAZNIKI SE'BLIŽAJO. To je največji praznik človeštva, kajti to 'je dan nove dobe na zemlji, dobe ljubezni in bratstva med vsemi narodi. Vsledtega ga ves civiliziran svet praznuje s svečanostmi, godbo in i>etjem. (^odjju in petje najboljše izražata človeške ol>čutkc, du£o in razum, veselje u" skrbi, vedrost in potrtost, zadovoljstvo in trpljenje, ljubezen in sovraštvo, •rijateljstvo in samoto, nežnost n brutalnost civilizacijo in barbarstvo. jm>-iMlinea kot tudi celega naroda. Vse to najde izraza v nodbi in petju. Čiin-iH>lj civiliziran, kulturen in olkan je človek, toliko bolj ljubi godbo in i»etje. Ljubi oboje, ker sta brana njegove duše in srca. G««dba izboljšuje loveka. I>a se veselite godbe, kadarkoli hočete, morate imeti v svojem domu čudovit "GarfonT fonograf novega modela. Jaku ga i>otrebujete. To je vaša resnična potreba. Vi lahko dobite ta tudovit "Garford** fonograf novega modela |io izv:tnre«lno nizki ceni $16.95 — C rekordov in TtUO igel »iam.» brezplačno z vsakim f«»nografom.
Novi "moderni "Garford** fonograf je stroj polne velikosti, najboljše Izdeljave in kakovosti, krasno opremljen v mahali niju in Črnini. Reproducer, ki > v rabi nrt tem m^»delu. je najboljSi. IKra tudi disc rekord«?- Edison. Columbia; Okeh. Emerson. "Garford E** fonograf vsebuje vse prednosti fonografa. Naročite svoj ftwiograf danes. Pošljite nam $1.00 z vašim nantčilom. da pokrijete pošiljalne stroške, ostanek pa pla«"-ate. ko boste dobili fonograr. Prasta paakušaja! Fonograf lahko poskušate deset dni brezplačno in če niste zatlovoljni žnjim po desetih dneh. j»oSljete ga nazaj in ml bomo vrnili denar. N« Čakajte! Naročite svoj fonograf danes in dobili ga boste po pravi ceni
LNION SALES COMPANY, Dept. 6*1, 673 W. Madison St„ Chicago, I1L