Posamezna številka stane 40 vinarjev. Štev. 20.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1919.
fzhafa vsafto sredo.
Leto XIV.
iiEiiMiiiiiiiinininiDiiiiinnHmniinniimiuiniiiiruiiiintinmidiitiiiiiitiiiiniinniniiiHiiiimniiimniniiiiiiiiiiiiimiiHititnmiinin itnuimriinnriiiiiirnuuiiimHinuntnnkminiiiiiiiin
nntnmnmunmiM mnimnHnimnnmnmminiimiinnnnmiiiiniiimimnimnnmmmitmnnimmiinimiummiiinmnniBimn
Celoletna naročnina znaSa polletna „	„
Četrtletna „	„
imimmgMnimiimtffltmiiniiiiiimminHiimiiiiimiimiMnniinmininiiMiiHimHniuiiinirainiiiuiuniiiiiiifliiuiiiiiiiHniiii^minuiumiimiiiHiiiKnuimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiininiiiinimmnnnminiinniMiinnninnMiiiiimniniiiiHHniniDiniuiiiinHniiuiniimiimiiniMiniinnitiniiiinminiiniiimtiiimiiiiuiiiiinmffl
UredniStvo tn upravni S tvo se nahaja v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna Oglasi so sprejemajo po dogovora
niki pa so jo obsodili na smrt in jo odvlekli na kraj mrtvaških glav.
Ali ni doba teh let Veliki petek za krščansko misel? Zastopniki birokratizma, imperializma, militarizma in kapitalizma so izjavili, da nastopijo skupaj z ljudskimi demagogi s socialno demokracijo in Bakuni-novci, bi'ž ko pride do boja zoper krščansko misel. Kaj jm je storil Dobrotnik sveta? Ali jih mar to bode, da jim je branil in jim še brani boje in požige? Ali jim je maj to na potu, da je dobrote delil po domovini od enega konca do drugega? Ali to, da jih je učil brati in pisati, da je po-klicai Slovanom apostolov od najkultur-nejšega naroda sveta in ravno najboljša dva? Ali jih peče to, da jim je obudil mož, ki so nje in njihovo ljudstvo brez prelivanja krvi izpeljali iz dežele sužnjosti v lastno državo, česar niso bili mogli ne nekdanji knezi ne celjski grofje in nc politiki po načinu Pilata in Heroda in judovskih velikašev.
Kako pridejo rdeči zapeljivci do tega, da dvignejo bogokletno roko in ostuden jezik zoper ime zgodovinskega Dobrotnika našega? Kaj je storil Kristus Izveličar nedeljskim zborovalcem in njihovim demagogom, da so zahtevali iznova Kalvarijo zanj? Zbrali so se vendar, da bi ljudstvu govorili zoper draginjo in mu pSodali ko-rislnih svetov — hinavci, ki' izrabljajo ljudsko bedo, da ga odtrgajo od edine rešitve. Zastopnik socialne demokracije inženir Štebi je odpravil glad, pomanjkanje in. vse posledice vojske na ta način, da je zahteval razkristjanjenje države: »Križ iz šol«! To večno znamenje tistega, ki nas je ljubil in pustil preliti svojo kri, na mestu, da bi On prelival kri drugih. Kako drugače delajo njegovi sovražniki. A našemu ljudstvu svita vkljub rdečim odpadnikom lepše solnce.
Novo življenje.
V	Rusiji, kjer so rdeči komunisti uvedli noč groze in pokončanja, svita jutranji zor. Komaj so boljševiki opljuvali, raztolk-li in pribili krščansko misel na križ in ji prebodli srce, že doživlja svoje vstajenje.
Pravoslavna Rusija se vrača in oprijema rimske skale. Vrhovna uprava pravoslavne cerkve imenuje papeža: »sv. ©če-c, imenuje ga kot mi vsi »predstavitelja — zastopnika krščanske Cerkve«. Kristus slavi vstajenje med slovanstvom ob času, ko vstaja slovanstvo, poteptano od lastnih razvad, prebodeno od grehov zapadne Evrope, k novi bodočnosti. Predsednik
vrhovne uprave pravoslavne Cerkve Omski nadškof Silvester opisuje papežu strašni Veliki petek, ki so ga uprizorili boljševiki na Ruskem: rop, razdejanje, skrumba, uničenje. »Pred smrtjo odsekajo boljševiki svojim žrtvam roke in noge. Nekatere so celo žive pokopali.« — Ali takoj, ko se je zdelo, da so rdeči zločinci uteptali zadnji sev verske misli in ljubezni, se že zbirajo prijatelji Križanega. Velika sobota je tu. Še en dan in vstajenje pride.
Carska Rusija, sistem liberalne zlora«i be, je strta, vlado boljševizma pa končuje pisnjo ruske cerkve na, papeža. Nad boljševistično Rusijo koraka Rešitelj in odzivlja sc mu v smrtnih težavah. Boljševiki so mislili, da pripravljajo sebi pot, pa so pripravili krščanski državi, svobodni in veliki zvezi slovanskih narodov, ki se zbirajo okoli rimske skale, in sveti oče, namestnik vladarja miru, pošilja k nebu, kot je odgovoril v pvojem pismu, »\ioče molitve, da se skoraj vrne red in »n?1- Rusiji in da prei-mej~ vsi pomoč in tolažbo nebeško«. —■ Poleg kn.ha bomo tmcH torej red ‘a mir in odprta vrata v srečno posmrtnost.
V	Parizu pa kujejo zvezo narodov, tako zvezo, da se narodi kolnejo med seboj, kot na primer na naši italijanski meji. Tudi mi bomo, če Bog da, kmalu tvorili zvezo bratov in narodov izmed vseh tistih, ki so zaznamovani z znamenjem, zoper katero so se zarotili rdeči gardisti s klicem, da mora iz šol. A prišli so prepozno. Pri-jattelji križa so jih prehiteli. Vodi jih že dvajset let sivi in sveti knez, ki nosi značilno ime »Jeglič«, Jeglič pomeni pomladni dih, pomladni dan, dan vstajenja slovenskih in slovanskih katoličanov. Za Jugoslavijo se je boril, ne zato, da bi socijalni demokrati metali »križ iz šol«, ampak zato, da bi Jugoslavija visoko dvignila križ, tako v da ga bodo videli vsi narodi sveta. Zato je sezidal s svojimi somišljeniki vzgojni zavod in dal napisati z zlatimi črkami nanj, komu zapušča mlade jugoslovanske zanamce — »Kristusu — Zveličarju sveta«.
Ne inženir Štebi, ne noben socialni demokrat nc bo metal pri nas križa iz šol. Svojega sina lahko da, če hoče, nalik Kristanu zapisat v mohamedansko vero, drugih otrok pa ne bo on trgal od križa in nobena nasilna država.
Mi drugi .se bomo raje potrudili, da izvršimo Krekovo prerokbo iz 1. 1892.
»Ko zmenil bo zemljo bodoči vihar, narode vpepeljal krvavi požar, zaupno pri križu bo stala družina
Padla je tema na Ukrajjmo.
Odprlo se je žrelo in iz žrela je puhnila noč. Zli duhovi so pokrili zemljo, zmote in laži. Vsa srca so zatemnili črni grehi in jih obrnili navzdol v prepad. Nič več se ni videlo v nebo, povsod tema, povsod tavanje, povsod krivi koraki. Kjer se je cedilo stranišče^ so domnevali, da so sladščice. Kjer je ždela trohnoba, so jo prevlekli s peno umišljenega cvetja, misleč, da zdaj trohnobe ni. Za smrt, pokrito z masko in oblečeno v svilen papir, so prodali življenje, srce in čoln, na katerem se je peljala duša na otok rešitve.
Samo ena luč je še gorela in glejte, znoreli ljudje so hoteli pogasniti tudi to. Radi bi, da bi nihče ne videl, tudi sami ne, lastnega gnojišča, razkrajajočega se drobovja, prepada, v katerega so hoteli ne-vidoma zdrseti. Vsi so hiteli ugaševat krščansko misel. Prišli so hinavci in upi-hovali luč, nebi radi, da bi drugi gledali v njihov smradljivi grob. Prijezdili so tirani in jo teptali srdito, ne bi radi, da se vidi ob njej, njihova zverska narava. Prilezli so oderuhi in jo polivali iz skrivališč, da jih ne bi ljudje zmerjali z Judeži, ampak jih občudovali kot premetene ljudi, ki so nekaj več. Prismejali in prikrohotali so se od nje vlačugarji, konkubinisti, začetniki in izživeli in jo zastrli s sebi primernimi šolami. Krščanska misel je doživela svoj veliki petek. Okronali so jo s trnjem, opljuvali so jo s svojimi pljunki, oklofutali z hudobnimi rokami, raztrgali ji obleko, razbičali ji milo truplo, naložili ji križ, pribili jo nanj, potem ko so ji kazali osle in jezike, in prebodli so ji srce,
Kaj pa je hudega storila krščanska misel? Vlačugarjem jc hotela dati čistili poljubov, tiranom namesto nasilnega žezla trajno krono, oderuhom zakladov, ki jih ne sne ne rja ne molj, lačnomu ljudstvu mane, prekupcem 10 talentov in vse veselje svojega Gospoda. Samo za njo naj bi bili šli... za njo ua ta način, da bi dali en drugemu jesti in piti in se ne izgovarjali: saj tudi ta in ta ne da... za njo na ta način, da bi varovali en drugega, pomagali en drugemu, en drugemu sadili rože, drug drugemu trgali, sadje, ker krščanska misel je ljubezen v srcu. in dejanju. Namesto tega so jo predali prekiipci za krvav denar, sodniki za tri mesece uradnega službovanja, demagogi za pasjo službo podrejene mase, ljudstvo za par agitatorskih besedi. Osamljena je ostala krščanska misel in vsi njeni pristaši so se poskrili. Njeni sovraž-
LISTEK.
Don Gabriel Garcia 'Korena,
predsednik republike Equador.
—r.
(Konec.)
Naravno, da je tako življenje našlo odpor pri brezvercih in slabih katoličanih. Moreno je bil zato največkrat predmet sramotenja in obrekovanja. Kako se je obnašal nasproti njim, kažejo besede, ki jih je govoril nekemu redovniku: »Napravite ka-1 kor jaz! Odložite zasmeh Križanemu pod noge in odpustite krivcem! Prosite Boga, da mi da zadosti moči, da ne bom slabo storil tem, ki nosijo do mene gnev v srcu in ga izlivajo name z besedo in tiskom, ampak se hočem tembolj veseliti v Bogu, da morem združen z Zveličarjem trpeti. V resnici sem srečen in si štejem v nezasluž-no čast v družbi redov in škofov in celo s sv. Očetom prenašati zasramovanje revolucionarjev.«
' »Kaka sreča,« je; dejal ob drugi priliki, »kaka sreča in kpkšna čast bi bila zame, ko bi mogel preliti svojo kri za Kristusa in njegovo Cerkev!« j In .pustil jo je. —fr Ako bi dežela Equa-: dor trajno imela Garcio Morena za regenta, bi naoredovala na ootu socijalne bla-
ginje kot nobena druga država. Tega niso mogli prenašati svobodomisleci in posebno framasoni. To bi vendar v obraz bilo njihovim bajkam o nazadnjaštvu katoliške Cerkve, Tega bi se nalezle tudi druge države, ki bi morale biti'katoliške. Zato mora rasti katoliška vlada, kot svoje čase na Francoskem, Španskem, Portugalskem, v Italiji In drugod. Ako nastopi za resnično katoliško vlado svobodomiselno gospodarstvo lože, tedaj pokažejo s prstom, kaka so ravno katoliške dežele nazadnjaške in pretresane od neprestanih revolucij.
Že leta 1873. je pisal Moreno svojemu prijatelju: »Obvestili so me, da so se lože moje dežele zarotile z zunanjimi, da vržejo vlado v Equadorju, pa naj se zruši nebo in zemlja. Srečen bom, ako umrem za vero,
V nebesih na svidenje!« 5, avgusta je nujno zahteval dostop do predsednika. Povedal mu je: »Obvestili so vas sicer, da so sklenili prostozidarji vašo smrt, a vam niso povedali, da se ima smrtna obsodba izvršiti že jutrašnji dan.« Moreno je odvrnil: »Prejel sem že več opominov; po tehtnem premišljevanju sem spoznal, da je edino pametno, da sem vsak čas pripravljen stopiti pred Boga.«
11. Umor Morenov.
Moreno bi 30. avgusta 1875 končal . predsedništvo; toda žc majnika istega leta je bil od 23.000 volilcev zopet izvoljen za šest let. Za novo vhdno delovanje si jc hotel izprositi blagoslov Kristusovega na-
mestnika. Poslal mu je zadnje pismo, v katerem pravi: »Danes, ko se lože sosednjih držav na povod Nemčije skrivno posvetujejo, kako bi me umorili, ko so mi medtem drzno nasprotovali in najnizkotneje obrekovali, potrebujem bolj kot kdaj božjega varstva, da živim in umrjem v bram-bi za sveto vero in drago republiko, ki jo po božji volji upravljam. Ali si morem želeti večje sreče, sv. Oče, kot iz ljubezni do božjega Rešenika biti zaničevan in obrekovan! Koliko večja sreča še, ako mi izprosi. Vaš blagoslov od neba, da prelijem svojo kri Zanj, ki je kot Bog prelil svojo na križu!«
Zarotniki, ki jih je Urbina vodil iz Peru, so imeli tajne sestanke v poslopju per-ruanskega poslanika. 6, avgusta naj bi se izvršil morilni n^črt; bil je prvi petek v mesecu in posvečen božjemu Srcu Jezusovemu. Ob 6, uri je bil Moreno pri sveti maši in sv. obhajilu. Bila je sveta popotnica za zadnjo uro. Dvakrat so zarotniki iskali prilike, da bi ga napadli. Obakrat so zadeli na nepričakovane ovire. Sedaj so sklenili predsednika zalezovati ves dan, dokler ne najdejo ugodnega trenutka, Okrog poldneva je šel predsednik v vladno palačo. Potoma jc obiskal starše svoje žene in se nežno poslovil od svoje soproge, Preden jo vstopil v vladno poslopje, je hitel še v nasproti stoječo stolnico in kleče molil pred svojim Bogom. Dvignil sc je. Na stopnjicah, ki vodijo v notranje dvorane, se mu je približal Ravo. zarotnik, ga po-
po Kristu svobodna in v Krista Jedlns —* družina Slovanov, mej svetom neznana^ Doslej le preganjana, v blato teptana —«
In stala bo varno! —----------—
Ob križu se vlomi bobnenje viharno, pri križu se vstavi upor in požar, slovenskih svetinj ne poruši nikdar!
Podajmo rok6 si za spas domovini, kristjani bodimo in borno jedinif Po Kristu svobodna in v Kristu jedinai bo slavna, bo srečna Slovanov; družina!«
Pozdravljeni, bratje! Pozdravljen^
Velika noč!	,	j .. f
Politika.
Politična pota«
Če ne bom vladar, bom pa ljudstvo na«
hujskal.
Vemo, kako so silili ob ustanovitvi jugoslovanske države razni kompanjoni, ki razumejo izvrstno razne umazane družabne posle: razumejo delati zdražbo, se znajo oblizano sukati okrog merodajnih oseb, znajo rohneti kot levi na pouličniK shodih. Tako so se takoj od začetka ti junaki spravili na delo. Hekateri so se dr* žali za rep dr. Korošcu (n. pr. dr. Žerjav, podpredsednik dež. vlade), nekateri so letali od narodnega sveta do narodnega čas* nika (dr. Kramer, slavni sestavitelj nova ustave, ki jo je morala vlada brž skriti« ker je podobna perzijski), nekateri so se lotili ljudstva, da bi postali ljudski poulični junaki, Ribnikar, Hribar in socialni demokrati. Smešno je bilo gledati, kako so h »vneme« do domovine sklicevali shode, ker jih niso hotele in mogle njihove stranke takoj postavili v paševanje. Socialna demokracija pri teh liberalnih pristaših sedanje Jugoslovanske demokratske stranke ni mogla takoj vmes, ker spočetka se je nekam bala, kaj bo ž njo zavoljo nemške zvestobe. Vendar ulice ljubljanske ne bi rada prepustila Ribnikarju in Hribarju, zato si videl tiste dni čudno prikazen. Rmeni plakati so zrli vate s črkami: »Danes zvečer bo shod!« Ko pa si šel drugič po ulici so bili čez iste prilepljeni rdeči in klicali: »Danes ne bo shoda«.
No, sedaj mora uboga jugoslovanska država prebavljati te ljudi, ki jih ljudstvo ne mara, ljudstvo, ki je pokazalo ob Krekovem pogrebu, katera pota hoče,
zdravil in stopal za njim po stopnjicah. Naenkrat^ potegne meč in preseka predsedniku čelno kost. Moreno se je obrnil in hotel izvleci iz notranjega žepa samokres. Toda proti navadi je imel površnik zapet. To je uporabil Rayo in mu je presekal desno roko pod ramo. Trije drugi zarotniki so oddali svoje strele na predsednika. Moreno se je skušal nasloniti na kak steber, toda zgrudil se je ob stebrovju na cestni tlak. Rayo je hitel za njim in ga še dalje •mesaril, »Bog ne umrje,« s temi besedami se je poslavljal predsednik od sveta. Vse se je zgodilo v nekaj trenutkih. Adjutant je takoj pripeljal stražo. Rayo je zbežal. Neki vojak je hitel za njim in ga prebodel z bajonetom. Tako je Rayo še prej prišel v roke živega Boga. V njegovih žepih so našli Judeževo plačilo visokih nakaznic peruan-skih bank. Umirajočega predsednika so odnesli med glasnim jokom ljudstva v pre-dvor stolnice, Tam je ob vznožju misijonskega križa prejel sv. poslednje olje. Nato je umrl. Bilo je 6. avgusta 1875. Tri dni je ležalo vzvišeno truplo, obdano od častnih straž, v stolnici. Ves Quito je žaloval. Neprestano so prihajale množice k mrtvemu predsedniku, da vidijo še enkrat obličje umorjenega očeta. Dne 9. avgusta je bil pogreb, Na sarkofag so napisali z velikimi Črkami:
»Prenovitelju d o m o v i n e v nezmagljivcmu zagovorniku vere.«
ljudstvo, kateremu sedajo po sili za vrat oholi liberalci in ljudje surovih izbruhov rdečega kova. Oboji se potijo noč in dan, kdo izmed njih bo paševal v Ljubljani in v Belemgradu in gledal dol na jugoslovansko rajo, ljudstvo pa. trpi, ker so Italijani na meji in ker je treba zdraviti globoke vojne rane, in z ljudstvom trpi »Mudska stranka«, ki jim je prepustila svoja mesta, samo da bi delali in pomagali državi.
Tega ne store, ker trud in dejo so težavne reči, in zato si liberalci, jugoslovanska demokratska stranka, skuša pomagati s tem, da tišči v militarizem in absolutizem, socialna demokracija pa s tem, da hujska k revoluciji in uporom, če pri tem pogine življenje in blagostanje, zato se ne *a ne ona zloba nemeni.
Iz tega je samo en izhod. Mirna, resna in solidna organizacija vseh delavskih stanov, vsega krščansko zavednega ljudstva „	— in videli boste, kako bo še ta in
oni, ki se danes repenči za bajonetom ali pa na rdečem rvolucijskem shodu, trdil, da je tudi za mirno, pravilno, pošteno n reditev države brez militarizma, pa tudi brez rdečih gard.
*	* *
Dr. Korošec je prevzel ministrstvo za prehrano ter začel korenito pometati s podkuplivimi uradniki. Na svojem potova-ju po Banatu je odstavil celo vrsto uradnikov in izročil sodniji Izdal je stroge odredbe. Posledice se kažejo v tem, da so prvi transporta živil že dospeli v Sloveni,o.
Svobodno trgovino misli odpraviti dr. Korošec in uvesti zopet vezano trgovino, ker se je pokazalo, da je svobodna trgovina velika ovira za prehrano ljudstva.
Dr. Mahnič, krški škoJ, najznačajnejSi mož v boju zoper vse sovražnike, ju postal žrtev italijanskega imperializma in tako narodni mučenik. Bil je rahlega zdravja in so ga zalo na zalitev o hoteli prepeljati na Hrvaško. Ko je pa ladja plula na visokem morju, je ukazal italijansKi vojak pluli proti Jakinu. Kje jo zdaj, kaj sc je zgodilo z »jim, nihče ne ve. Značilno za laško kulturo!
Ljudsko glasovanje se je izvedlo na Koroškem. V zasedenem ozemlju po jugoslovanskih Četah je oddalo 33.95 i ljudi gla-sove za Jugoslavijo in le 63i za Nemško Avstrijo. Pa pravijo, da je Koroška nemška. Seveda, če se *pije, * *e Periča o resfiici. Radovedni smo, Kako bo v in-morJVi izpadlo svobodno glasovanje. Mislimo, da ne grešimo, če izrežemo rezultat ze vnaprej: vsi za Jugoslavijo.
V	avgustu bo regulacija valute. Zamenjavale se bodo krone z dinarji v razmerju 2 :1. Dve kroni bosta vredni 1 dinar.
Nasprotstvu v Demokratskem klubu bo najbrže sledilo, da bo več bosenskih srbskih in muslimanskih poslancev izstopilo iz kluba.
Enotna ljudska stranka. Jugoslovanski klub je izdal komunike, v katerem naznanja, da sc vrše v Belgradu pogajanja z zastopniki raznih pokrajin naše države o načelih, na podlagi katerih naj bi se osnovala enotna ljudska stranka na ozemlju vse države. Stranka bi delala na kulturnem polju z versko vzgojo naroda. V soci-alno-gospodarskcm vprašanju bi zastopala v prvi vrsti kmetske, delavske in obrtniške interese. Zavzemala pa bi se tudi za interese drugih stanov. V državno pravnem oziru stoji stranka na stališču državnega in narodnega edinslva. V stranko stopijo najprej VLS in skupina okoli zagrebške »Narodne Politike«. Klub se naaeja, da se bodo na podlagi objavljenega programa pridružili tudi srbski krogi.
Jadranski spor se z dnem poojstruje. Težkoče, ki so zaradi tega nastale,^ so tako velike, da je francozka vlada izdala na-redbo, po kateri ne smejo časopisi ničesar poročati o pogajanjih.
Italijani na našem ozemlja. — Po popisu od 1 .1910. ima Dalmacija 610.669 Srbov in Hrvatov t. j. 96:19 %, a Italijanov 18.028 t. j, 2:84%. Gorica, Trst in Istra kažejo po popisu 1. 1910. 437385 Hrvatov in Slovencev, Italijanov pa 365.495. Tu nazadujejo Italijani relativno in absolutno. Mesto Gorica je imelo 1. 1890. 74:23 %, 1. 1900. 67:80%, a I. 1910. samo 50:5% italijanskega prebivalstva. V Trstu samem so narasli Slovenci v enem desetletju od 1900 do 1910 za polnih sto odstotkov. V razmerju z ostalimi narodnostmi v monarhiji imajo Italijani največ narodnih zastopnikov, tako pride pri njh en narodni zastopnik na 38.000 prebivalcev, a pri Slovencih na 50.000. Vse te statistike so prirejene v dobi, ko so Italijani, kot privilegiran element imeli v naših primorskih pokrajinah vso oblast v svojih rokah.
Davek na vojne dobičke,^ Po Veliki noči bo vlada predložila narodnemu predstavništvu zakonski načrt, s katerim 6e vpelje davek na vojne dobičke po načelu progresivnega narastka. Davek bi znašal izpod 10.000 K 30 odstotkov in bi se razmeroma zvišal tako, da bi znašal pri 20 tisočih kron 80 odstotkov,
Vpeljalo se bo državno nadzorstvo nad svobodno trgovino.
Sedež zveze narodov bo Ženeva.
V	Rimu Je izbruhnila stavka, ki se je že polegla.
Francija trepeta pred boljševizmom.
Francozi so se Zadnje čase začeli bolj zavzemati za Jugoslovane. Posebno podpirata to gibanje Aristides in Briand. Pravita, da Francija ne sme podpirati Italije na škodo Jugoslovanov, ker more mnogo pričakovati F rancija od Jugoslovanov kot prijateljev.
Amerika se križa z Evropo, ker hočejo njeni delegati takoj preliminarni mir.
Wilson proučuje bolan v postelji sklepe četvorice in bo povedal svoje.
Wilson je bolan in je naročil, naj pride ponj ameriška ladja, da odpotuje. Tako poroča časopisje. Bolezen bo morda vzrok, da bo imel priliko zapustiti kongres in posledice naprtiti Francozom in Italijanom.
Republika sovjetov je bila oklicana v Monakovem na Bavarskem. Kmetce in delavstvo izven Monakova, ki je organizirano v krščanskosocialnih organizacijah, ne priznava nezanesljive oblike in hoče bojkotirati Monakovo, s katerim so vse zveze pretrgane. Videli bomo, kaj bo ta boj prinesel! Kdo bo zdržal. V Monakovem je proglašeno obsedno stanje in kdo* bo ogrožal mir, bo sojen pred revoluctjonar-nim sodiščem, Čudno je, da se bovjetske republike nikjer ne morejo vzdržati, ampak mora red in mir vzdržali sovjetska diktatura. Če bi bile zgrajene na principu svobode in pravičnosti vseh do vseh, bi gotovo lepše procvitale. Vsi slučaji sovjetskih republik kažejo, da temelji, na katerih so zgrajene, niso zanesljivi, ampak kolebajo iz enega ekstrema v drug.
Boljševištvo se razvija v Bolgariji kakor poroča;^ listi. Angleži so zato zasedi1 Vardar.
Vojno odškodnino so naprtili Nemčiji v znesku 150 milijard mark. V letih 1919 in 1920 mora plačati 25 milijard. Francoske čete bodo zasedle levi breg Rena kot zastavo, dokler dolg ne bo izplačan.
Irci zahtevajo samostojno republiko.
Emirate „Našo Mo6“l — Organizirajte koTgortažo!
Gospodarstva.
Zadružna Zveza v Ljubljani jo imela v letu 1917 prometa 396 milijonov. Čistega dobička je bilo primeroma malo, 33.531 K 59 vin. To je največia ljudska organizacija. Stanje vlog je bilo 52 milijonov. Vseh včla-nenih zadrug 456.
V	stari Avstriji je bilo včlanjenih pri Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug 30 zadružnih zvez, med temi 5 jugoslovanskih.
Osrednja zveza avstrijskih konzumnih zadrug na Dunaju jc štela 600 včlanjenih konzumov. Po likvidaciji jih je odpadlo polovico.
»Stangya« (Čebela), blagovna centrala ogrskih konzumnih društev, jc štela okroglo 1700 konzumnih zadrug. Po likvidaciji Ogrske jih je izgubila polovico.
Pri nemških avstrijskih deželnih zvezah je bilo včlanjenih pred razpadom Avstrije 170 do 200 jugoslovanskih zadrug.
Poljedelstvo in narodnosti na nekdanjem Ogrskem. Po popisu od leta 1910, je bijo na Ogrskem 55% Mažarov in 45% Nemažarov. Mažari so naseljeni največ po mestih, a Nemažari po vaseh. Zato je zemljiških posestnikov Mažarov samo 40.97«, riemažarskih pa 59,1?». Slovaki, Rusini, Hrvati, Srbi in Rumuni so v poljedelskem oziru na daleko višji stpn;i od Mažarov, Od 5 in četrt milijona prebivalcev čisto ma-žarskih župnij je zemljiških posestnikov samo 635.000, t. j, 12%. V slovaških župnijah je zemljiških posestnikov 14.2"5, a v rumunskih 16.7%. Posestva, ki so večja kot 1000 oralov, je pa večina v mažarskih rokah, t. j. 91%, medtem ko jih je v nemažarskih samo 9%. Od posestev, ki merijo 200—1000 oralov, je 80% last Mažarov, Nemažarov samo 20%, Zato pa pripadajo zemljišča od 20 do 100 oralov v 46% Ma-žarom, Nemažarom pa 54%. Torej je 77% ogrskre zemlje v rokah 55% Mažarov (vračunjeno je tudi gorovje in gozdovi), a last Nemažarov je samo 30% zemlje. Razlog temu nerazmerjj* je, ker je na Ogrskem zfelo veliko veleposestev in vsi veleposestniki in plemstvo se izdaja za Mažare,
J. S. Z.
Tobačna tovarna. Delavstvo v ti tovarni je doseglo, kar je želelo. Zdaj ima zadovoljiv zaslužek, kruh in zagotovilo za stvari, ki jih bo mogoče tekom leta, ali vsaj, ko se domovina pomiri, izpeljati. ~ Spodobi se, da zdaj tobačno delavstvo drugim delavcem pomaga. Lahko rečemo, da ni imela strokovna organizacija od Kreka sem z nobeno organizacijo toliko križev in da se najbrž za nobeno skupino ni toliko doseglo. Hvaležnost naj obstoji v tem, da podpira ta skupina druge s prispevki. s shodi, na katerih naj zahteva,
da se pomore tudi vsem drugim, td so Se potrebni in da odpravi vse nerednosti in nedostatke v tem podjetju, Veselo in žalostno je pri tem to, da mora delavstvo opominjati uradnike k njih dolžnosti. Pod nobenim pogojem ne sme delavstvo več trpeli, da bi se tihotapilo državno blago. Neredov v državi je že drugod dovolj. Brez usmiljenja naj gre ven iz tovarne uradnik ali ravnatelj ali kdorkoli, kdor bo tozadevno grešil.
Delajmo, da bomo vsi srečni!
Vpokojeno delavstvo tobačne tovarne. Preteklo sredo je imelo vpokojeno delavstvo tobačne tovarne na dvorišču Ma-rijanišča shod. Govornika, ki ju je poslala Jugoslovanska strokovna zveza, sta žigosala z ostrimi besedami postopanje vlade kakor tudi ravnateljstva tobačne tovarne, ki puste stare in slabotne ljudi v tej neizmerni draginji brez vsake moči. Na shodu stavljene zahteve so se že odposlale na ravnateljstvo tobačne tovarne in na Hnančno ravnateljstvo, Vpokojenci so si ustanovili svojo organizac^*5 pod okriljem J, S. Z,
Pisarna Jugoslov. strokovne zveze se je preselila iz Ljudskega doma v Jugoslovansko tiskarno, II. nadstropje, zraven tajništva S. L. S. Vse dopise pošiljajte na ta naslov. Uradne ure so ob delavnikih od 8, do 12, ure in popoldne od 1. do 3.
Na Vrhniki vzplapolava delavska organizacija z novo silo. V nedeljo, 13, t, m. se je vršil shod Jugoslovanske Strokovne Zveze v društvenem domu. Poleg delavskih plač gre na Vrhniki tudi še za ureditev delavne dobe.
Pri D, M. v Pelju strašijo socialni demokrati uboge šivilje, ki so zaposlene pri vojaškem podjetju. Spozabile so se celo vojaške osebe. Morebiti bo pomagal ta opomin,
V	Kranju sc je vršil v nedeljo delavski shod zaradi bolniške blagajne.
Šmartno pri Kranju. Članom tukajšnje skupine J. S. Z, se naznanja, da od sedaj naprej mesečnih prispevkov ne bodo več plačevali pri Valent. Tepinu kot dosedaj, ampak se bodo po hišah pobirali vsaki mesec, zaupnike in Bitnja in Gorenje Save se pa prosi, da prinesejo redno prve dni vsakega meseca Oman Janezu v Stražišču št, 97 ali pa blagajničarki Frančiški 2on~ tar v Kranju v delavski konsum. Bolniška podpora se bode pa tudi izplačevala pri Oman Janezu, Stražišče št, 97, in sicer vsako nedeljo od 10, ure dopoldne do 2. ure popoldne, — Valentin Tepina, tajnik«
Shod v Kranju. Na shodu delavcev obeh delavskih strank dne 13. aprila 1919 se je na predlog dr. Mohoriča storil sledeči sklep:	1.	Združeno delavstvo obeh
strank pozdravlja misel, naj se bolniško zavarovanje za celo Slovenijo v Ljubljani osredotoči. 2. Delavstvo sc izreka za to, naj se zastareli zakon o bolniškem zavarovanju iz leta 1888, spremeni in prilagodi modernim načelom in potrebam. Uvede naj se splošno socialno zavarovanje, delodajalci naj pri delavskem zavarovanju izgube zastopstvo; izkazali so se kot čini-telj, ki je prave namene samo oviral in onemogočil. Volitve v zavarovalnice naj bodo po proporcu. Skupna zavarovalnica, naj pa ima po vseh delavskih krajih 8Voje urade, da jih bo delavstvo imelo vedno pri rokah. 3. Vse zbrano delavstvo se izreka za to, naj se kar najhitreje vpeljejo delavske zbornice, ki bodo stavile primerne nasVete in predloge na vse zakonodajne zbore in ki bodo tudi državno priznane. 4, Zbrano delavstvo zahetva, naj se uvede nemudoma v državi SHS socialno zavarovanje.
Jeseniška skupina je poslala 11. t m. dva svoja zastopnika, Arneža in Ravnika v Ljubljano k Jugoslovanski Strokovni Zvezi, Jeseniškemu tovarniškemu vodstvu se je zopet zahotelo vpeljati 12 urni delavnik. Odposlanstvo skupine je v spremstvu zvezinega zastopnika ugovarjalo proti taki nameri in izjavilo, da de-lastvo ne dopusti tega.
Skupina Tržič je poslala vladi zahtevo, da poskrbi za zadostna in cena živila,
Trbovlje, V Četrtek pred Belo nedeljo in potem vsak četrtek se vrši sestanek za organizacijske in kulturne razgovore.
Odposlanci iz Krope so se mudili v Ljubljani 9« t. m. v svrho pomožne akcije za skupino Kropa in Kamna gorica, V petek je odšla v te kraje vladna komisija, da ugotovi razmere.
Jnrklošter. V nedeljo, dne 13, t, m,, je imela Jugoslovanska strokovna zveza tukaj shod. Govornik A. Kogej iz Ljubljane je opisal pomen in delo delavske strokovne organizacije in šibal razmere, pod katerimi trpijo ondi uslužbenci. — Po shodu je delavstvo izročilo svoje zahteve graščakovemu zastopniku ing, L3wenstei-nu, Inženir je dovolil v osemurni delavnih, kateremu se je oskrbništvo upiralo dozdaj. Pridal jc še SOodstotno poviška plač. O dravinjski dokladi pa še slišati ni hotel. Zastopniki organizacije so se izrekli, da ne odnehajo. Tudi pri popoldanskem pogajanju se delavstvo ni udalo.— Rok 2a odgovor je določen na 21. t. mes.
Okrožje X S. Z. Možica. Ima 27. apr'la
shod. Na sporedu je strokovno predavanje in važna politična vprašanja.
V Zagrebu je na shodu Šivilj zastopala J. S. Z. Ivanka Pircova.
Uslužbencem v Jurkloštru je zvišana plača za 50 odstotkov. —- Cestarjem na Kranjskem za 100 odstotkov.
Kmeclu posli. Na shodu v Jurkloštru je bilo prisotnih tudi nekaj kmečkih gospodarjev, Ti niso bili Se na jasnem, kje jc rešitev kmečkega stanu. Mislijo, če iz« boljšajo svojim delavcem življenje, da bodo potem sami trpeli. Ali kmetje bodo trpeli veliko bolj, če jim ubeže vsi delavci v tovarne. Zato morajo skrbeti, da bodo njihovi delavci vsaj toliko preskrbljeni kot tovarniški, potem bodo ostajali posti in dninarji radi na kmetih, drugače pa ne. Utegne se zgoditi, da. prekupd in tovarne požro kmetom delavce in denar, če pa svoje delavce dobro preskrbe in organizirajo svoj in delavski stan, bodo dobiček imeli sami in njihovi 'delavci, ne pa njim sovražni kapitalisti.
Kdo žanje od prepira in sovraštva?
V	srbski narodni pesmi Uroš in Urujav-čeviči se štirje carji kregajo za carstvo. Srbsko carstvo so bili slednjič požrli dnš-mani. Ali naj sedanja Jugoslavija posnema nekdanje čase? Delavski stanovi in stroke naj hite in se organizirajo, potem pa pomenijo med seboj.
Železničar.
Železničarska skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze
poživlja stanovske organizacije železničarjev, da sc zedinijo v zahtevah za zboljšanje železničarskih razmer iu da no stavijo zahtev iz strankarskih namenov, ampak zato, da se res izboljša gmotni položaj železničarjev,
Z ozirem na tp, da Italijani preže na meji, tla izrabijo zase morebitne zmede, z ozirom na to, da socialna demokracija v Sosednjih državah ni bila zmožna vzdržati discipline, kadar se ji. je zaupal položaj, z ozirom na to, da sc jc že dozdaj skušalo strankarsko izrabljati železničarsko gmotno mizen jo, ko je ena organizacija stavila zahtevo proti drugi — socialnodemokra-Ška Splošna železničarska organizacija zoper Jugoslovansko idzhičarsko zvezo, se Jugoslovanska Strokovna Zveza načeloma ne more izreči za štrajk in je pripravljena sodelovati pri štrajku samo tedaj, če vzajemno nastopi ves železničarski stan, to je, da se odbori železničarske skupine J, S, Z., J, Ž. Z. in S. Ž. O. sporazumejo in da posamezne organizacije jamčijo v svojih vrstah za disciplino, tako da natančno drže svoj predidoči dogovor.
V	svrho enotnega postopanja ža dosego gmotnega zboljšanja naj delajo pristaši obrazložene izjave v vseh vrstah na to, da se stanovsko enotno postopa. Ako bi nasprotniki tega klica ne upoštevali, naj naši somišljeniki izstopijo iz J. Ž. Z. iu S. Ž. Z. in vstopijo v vrste železničarske skupine Jugoslovanske Strokovne Zvezef ki se zavzema za stanovsko vzajemnost,
*	*
Železničarske plače so bile dozdaj ne«
zadostne, Nižji železniški uslužbenci trpe, manjka jim najpotrebnejšega; vlakovodje, sprevodniki, prožni delavci, postajni, delavci. Kako naj železničar z družino izhaja s 140 kronami na mesec? Dobe se itted njimi, da imajo samo po 6 k^on na dan in so brez vsakih doklad. Železničarji, posebno slovenski, se žrtvujejo za mlado državo kakor malokdo drugi. Vlaki vozijo točno, vozove popravljajo kolikor se le da in bogati državljani bi morali prostovoljno nuditi državi potrebna sredstva in davke. Nikakor pa ne gre železničarjev tirati do obupa. Pri tem žanjejo le ljudje, ki jim ni mar za blagor države, ampak le za nered in zmedo. Če zastane promet, če razpihnejo rabuke, ne bodo . trpeli samo železničarji, ampak vsi drugi. — Zato Jugoslovanska Strokovna Zveza odločno stoji na tem, da železničarji dobe, kaf jim gre.
Pogrešek železničarske taktike. —. Železničarji so organizirani pri treh organizacijah: pri socialm demokraciji, pri Jugoslovanski železničarski zvezi in pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi.
Pri socialni demokraciji so se zbrati pristaši znanih socialističnih načel in pa oni, ki so z razmerami nezadovoljni in ne vedo, kako bi drugače svojo jezo in nevo-ljo pokazali in pravijo: gremo pa k socialnim demokratom, pa naj vse hudič Vzame.
Jugoslovanska železničarska zveza je skusila zbrati v svoji organizaciji železničarje vseb strank. Vanjo so se včlanili tudi naši najboljši možje z utemelj'tvijo, da bo mir in edinost Ali miru in edinosti v tej organizaciji ni. Nekateri ji očitajo, da išče uspehov na. ljubo liberalnih uradnikov in zato jo nižji uslužbenci zapuščajo in prestopajo k socialnim demokratom, ker ne vedo, kam bi sicer šli. Vendar treba reči, da voditeljem člani ne zaupajo; ne liberalnim in ne socialističnim, ker drugače bi se
ne slišale tako gnevne besede zoper nje
na njihovih lastnih shodih.
Jugoslovanska Strokovna Zveza zbira v svojih vrstah samo tiste člane, ki niso odpadli od krščanstva.
V	imenu svojem in pri njej organiziranih članov pa izjavlja, da ji je žal, da se v stanovskih zadevah železničarji ne morejo zediniti in da je postavila Jugoslovanska železničarska zveza svoje zahteve, socialna demokracija pa svoje, ker to znači, da iščejo voditelji strankarskih uspehov, ne pa koristi železničarskega stanu.
Stališče Jugoslovanske Strokovne Zveze je to: Zahteve vsega železničarskega stanu naj bodo enotne. Drugič? Ena izmed obstoječih organizacij naj ne stavi novih zahtev — tudi socialno demokratična ne — samo za to, da bi lahkoraišljeni člani loteli za njo, ampak zahteve naj stavijo organizacije zato, da bi bilo železničarskemu stanu res pomagano. 1. rct;ič; Jugoslovanska Strokovna Zveza bo podpirala železničarsko organizacijo, ki sc je pri njej včlanila, pa tudi takozvano »skupno« jugoslovansko železničarsko zvezo in socialnodemokraško železničarsko organizacijo v stanovskih zadevah, samo naj sc med seboj sporazumejo glede temeljnih zahtev. — Iz načela ljudske vzajemnosti poziva somišljenike, da v tem smislu delujejo.
Cestar.
Občni zbor cestarjev za Slovenijo se vrši prvo majeva nedeljo 4. maja t. 1. v »Ljudskem domu« v Ljubljani (Streliška ulica 13), I. nadstropje levo. — Spored: 1. Poročila, 2. volitve novega odbora, 3. slučajnosti. — Zaradi važnosti za cestarske zadeve pridite po možnosti vsi!
Povišek cestarske plače. — Komisija ta. začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave je dovolila deželnim cestarjem na Kranjskem 100% povišek dosedaj uživane draginjske doklade od 1, januarja 1919 naprej.
Trgovski soirudmk.
RešUnost organizacije je v tem, da je organizacija samopomoč. Marsikateremu trgovskemu uslužbencu ni šlo tako kot bi moralo iti. Odvisen, premala pjača, lahkomiselnost. — Trgovskih vajencev nihče ne pripravlja za prihodnje živijenie. Nekateri trgovci so vzorni in skrbe za lahkomiselne vajence ko za lastne otroke. Ali premnogo jih je, ki jih le izkoriščajo. Kaj bo z vajen-Ževim zdravjem, kaj z njegovo dušo, jim ni mar, — Fant postane pomočnik, prej izkoriščan, zdaj razdivjan. Ne hrani in se ne pripravlja za družinsko življenje, dokler ga zapuščenost ne začenja opominjati — Za trgovske sotrudnicc je marsikaj še slabše. Mnogokatera bi. se obvarovala in bi ne padla, ko bi bila dozdaj med vojno zadostno plačana. Dobiček gospodarjev |e nara-stel, ne pa plače sotrudnic. — Dvojen greh leži na takem trgovcu: Krivičen dobiček ih utrgane plače.
Organizacija trgovskih sotrudnikov bo v marsičem koristila glede na počitek ter izobrazbo in glede na pošteno preživljanje.
 .......  i	i'	..i.
Sirite Jugoslovansko Strokovno Zvezo! Porok le ga?ašo moč l
Delavsko- pravo.
OKROŽNICA IZ LETA 189!. Razmerje med delavcem in delodajalcem.
Vse razumevanje vere, ki jo tolmači in varuje Cerkev, more prav izdatno spraviti med sabo bogate in revne s tem, da kliče oba razreda k vzajemnim dolžnostim, predvsem k tistim, ki jih narekuje pravičnost. Te dolžnosti tičejo oba razreda, delavca in delodajalca, v tem-le: da sklepata pogodbo svobodno in pravično, da jo izpolnjujeta natančno in vestno, da' ne škodujeta imetku in osebi, da se ne poslužuje kdo nasilja, ko varuje svoje pravice, da ne dela uporov, da se ne druži i propalicami, ki sleparijo delavce z neumnimi upi in velikanskimi obljubami, katerim sledi nekoristna pokora in razoča-fanje ob pokončani delavski sreči.
To-la pa zadeva bogatine in gospodarje. da naj nimajo delavcev za sužnje} naj spoštujejo v njih sebi enakovredno osebnost, ki je poplemenitena od tistega znaka, ki ga zovemo krščanski značaj. Če poslušaj; naravno pamet in krčansko mo-droslovje, tedaj delo in obrt ni sramota za človeka, ampak čast, ker omogočuje, da moreš častno preživiti sam sebe. Eno pa je sramotno in nečloveško, da kdo človeka zlorabi kot orodje za dobiček in ga sili delati bolj, ko dopuščajo moči in sile. Dalje se glasi zapoved: dajati boste morali račun za vero in za dušni blagor svojih delavcev. Zato so gospodarji dolžni
dati primeren in prikladen čas za pobožnost; ne smejo delavcev uporabljati tako, da se pokvarijo in porazuzdanijo in tudi ne da bi ne mogli za dom skrbeti in si pri-hranjevati zaslužka, Ravnotako ne več nakladati dela, ko zamorejo nositi moči, in tudi ne take vrste, ki ni za to dobo in ta spol. Med vsemi dolžnostmi prva pa je ta, vsakega plačevati pravično. Več vzrokov je, ki zahtevajo, da se določi pravična plačaj v splošnem pa naj pomnijo bogati in revni: stiskati potrebne in uboge zavoljo dobička ne dovolijo ne božje ne človeške postave. Ogoljufati koga za pravično plačo je velik greh, ki s krikom kliče maščevalno jezo iz neba: »Glej delavcev plačo ,.,, ki ste jo vi utrgavali, kliče; in njihov krik je v ušesih Gospoda Sa-baoth.« (Jak. 5, 4.) Dalje prepoveduje vera bogatinom, naj ne škodujejo v čem delavcem pri prihrankih na s silo, ne z zvijačo, ne z obrestmi, ne s premetenostjo. To tem manj, ker delavci niso dovolj zavarovani zoper krivico in nasilje. Čimbolj brez zavetja je njihov imetek, tem svetejša je njih pravica,
Ako poslušajo delavci in delodajalci naštete postave, zginejo vsi prepiri s korenino vred. A Cerkev, ki jo uči in vodi Jezus Kristus, gre še dalje: Ko veleva nekaj popolnejšega cilja tja, da en razred naveže na drugega z najbližjim sorodstvom in prijateljstvom.
Smrtnih stvari ne moremo po resnici ne razumeti ne oceniti, ako se ne ozre duh na drugo, in sicer nesmrtno življenje. Ako vzamete to, takoj zgine lice in pravo vnanje o častnem. Prav vse stvari sploh bi se potopile v tajno globino, ki bi ne bila dostopna nobenemu človeškemu raz-iskavanju. No, česar nas spominja in uči narava sama, to je krščanski dogma — določena resnica. Na to resnico se naslanja vse versko umevanje in ves verski Sestav, da bomo še živeli resnično življenje, ko se izselimo iz zemeljskega; zakaj Bog ni rodil človeka za to slabotno in razpad-no življenje, ampak za nebeško in večno, in zemljo nam je dal le kot kraj izgnanstva, ne za stalno bivališče. Bogastvo in druge reči, ki jih imenujejo dobre — morebiti plavaš v njih, morebiti jih pogrešaš — ampak za večno srečo ne pomagajo nič. Teh in onih grenkob, ki prepletajo življenje, Jezus Kristus nikfikor ni odstranil s svojo bogato odkupnino, ampak napeljal jih je tako, da nas spodbadajo h kreposti in da nam nudijo snev za zaslu-žonje; zato je jasno, da ne more noben človek doseči večnega plačila, razen tisti, ki hodi po krvavih stopinjah Jezusa Kristusa. »Če bomo vzdržali, bomo sokra-Ijevali,« (2. Tim. 2, 12.)
Oni je vzel trud in trpljenje nase prostovoljno in s tem je čudovito omilil silo trpljenja in truda; ne le z zgledom, ampak tudi s svojo milostjo in upanjem, ki nam venomer stavi pred oči večno plačilo, doseže, da pretrpimo lažje svoje boli; zakaj to, kar nam zdaj povzroča trenutno in lahko bridkost, nam napolnjuje preko vrha mero večne slave. (2. Kor, 4, 17.)
• • *
Mirovni posvet in delavsko vprašanje.
V	petek je mirovna konferenca v plenarni seji sprejela poročilo komisije za mednarodno zakonodajo. Konferenci je bilo predloženo nastopnih devet resolucij, katere bo vsebovala tudi pogodbi prelimi-niranega miru: Človeško delo ne sme niti de jure, niti de faeto veljati za kupčijsko blago; delavci in delodajalci imajo popolno pravo združevanja; otroci pod 14 leti sc ne smejo nameščati kot delavci niti v tr-, govini, niti v industriji; delavci imajo pravico do take plače, kakršna odgovarja stopnji civilizacije njihovega časa in njihove pokrajine; enaka plača za enako delo brez ozira na spol delavcev, in sicer v količini in kakovosti; vsak delavec ima pravico do nedeljskega počitka, v primeru, da ( je to iz tehničnih razlogov nemogoče, popolnoma enakovreden počitek vsak teden; osemurni delavnik v industriji, tako da š tevilo delavnih ur na teden ne prekorači 48; enakopravnost inorodnega delavca z domačim, ako ima prvi postavno pravi -priselitve; nadzorstvo dela v vseh državah, To nadzorstvo obsega zlasti tudi ženske".
Obljubljena dežela Socijalija.
(Konec.)
Grilc: »Vzgoja otrok je popolnoma podržavljena. Novorojeni otrok mora ostati v državnem zavodu eno leto skupno z materjo. Nato je mati zobet dodeljena kakemu delu, otrok pa pride v državno vzgoje-vališče. — Tam dobi vsak otrok svojo številko, ki je obenem njegovo ime.«
Kordeš: »Ubogi revčki! Potem mogoče niti ne vedo, kdo je njih oče in mati.«
Grilc: »Tega v Socijaliji tudi ni treba vedeti. Vsak je državljan in drugega nič.«
Kordeš: »Toda če pri vas nimate zakona, potem mora vladati strašna nenravnost!«
Grilc: »Nenravnost? Nravnost je pojem, ki so sSa odpravili s starim družabnim
redom. Zato v Socijaliji tudi nimamo nenravnosti.«
Kordeš: »Vse kar je prav, Grilc! Ampak to so že neznosne razmere! Kako more človek, ki ima še kaj časti, zdržati v Socijaliji?«
Grilc: »To bi midva morala preje premisliti; potem ne bi bila zapustila Trsta, sploh ne bi postala socijalna demokrata.«
Kordeš: »Kdo pa bi si bil tudi mislil, da pride socijalna demokracija do takih norosti!«
Grilc: »To bi morala misliti, dragi Kordeš, če bi bi>a stvar le nekoliko trezno pretehtavala. Vse, kar sem ti doslej povedal o Socijaliji in kar bi ti še lahko povedal, ni nič drugega kakor dosledni razvoj socijalno demokratičnih načel, ki so nama bila že davno znana. Voditelji socijalne demokracije so vendar javno izrekli, da je vera zasebna stvar; izjavili so, da obstoji bistvo socijalne demokracije z ozirom na vero v bogotajstvu in z ozirom na družino v »svobodni ljubezni«. Iz prvega načela sledi, da ljudska država brez ozira na Boga in božje postava lahko predpiše, kar se ji poljubi. Drugo načelo pa vsebuje odpravo zakora in kar tej sledi, mi ni treba dalje razvijati.«
Kordeš: »Potem odkrito obžaljuj?m otroke, ki sc rede v Socijaliji!«
Grilc: »Seveda; otroci po tržaških sirotišnicah so brezdvoma srečnejši, ko ka-terisibodi otrok v Socijaliji. Če ne drugega so bili vsaj krščeni, slišali verouk in bili vzgojeni od šolskih sester.«
Kordeš: »Kaj otroci tukaj niso krščeni?«
Grilc: »Kan pa misliš! Cela vzgoja je vendar državna stvar in vera je »zasebna stvar!« Zakaj naj bi tedaj skrbela brezverska država, da se otroci krstijo?«
KordeŠ:	»A	duhovniki	bi	vsaj	lahko
ra to skrbeli?«
Grilc: »Kdo pa ve, kateri otroci so krščanskih, kateri židovskih ali poganskih slaršev. Sploh pa duhovnikov v Socijaliji ni.«
Kordeš: »Kako? Niti duhovnikov nimate?«
Grilc: »Kaj si o tem mogoče dvomil! Saj je vendar vera zasebna stvar!«
Kordeš: »To vem. Vendar bi sc lahko zasebniki združili in si vzdrževali duhovnika!«
Grilc: »Ali ne pomisliš, da se v Socijaliji popišejo prebivalci za določeno delo? Za duhovna opravila pa se seveda ne popiše nikogar, ker je vera zasebna stvar.«
Kordeš: »Potem seveda tudi nimate nobenega bogoslužja?«
Grilc: »Seveda ne! Kdo pa naj bi ga opravljal? In kje naj bi se opravljalo? Cerkev vendar nimamo.«
Kordeš: »O, koliko iepše je v tem oziru pri nas v Trstu! Kaj pa počnete n. pr. o božiču in veliki noči?«
Grilc: »Takrat praznujemo praznik v čast naraščujočega dneva in, kar imenujete pri vas veliko noč, je pri nas praznik vstajajoče narave.«
Kordeš: »To je vendar smešno!«
Grilc: »Mi smo se pač zopet vrnili h staremu poganstvu.«:
Kordeš: »Če nimate nobenega duhovnika, nobenega bogoslužja in nobene cerkve, kakšen pa je pri vas pogreb?«
Grilc: »Pri nas ljudi sploh ne pokopu-jejo, ampak jih sežigajo, ker imamo krematorije.«
Kordeš: »Potem nimate niti pokopališča, kjer bi lahko obiskavali umrle
svojce?«
Grilc: »Pokopališč seveda tudi nimamo. To bi bila nepotrebna potrata zemljišč. Pri nas pa je vse urejeno po načelih ljudskega gospodarstva in se je zato treba ogibati vseh nekoristnih izdatkov,«
Kordeš: »Kakor vidim, je pri vas vse preračunjeno za kopičenje denarja. In ker je država edini delodajalec in ker so vsi delavci udeleženi pri dobičkih podjetij, morate imeti najmanj desetkrat tolike dohodke, kakor, pri nas v Trstu.«
Grilc: ?0, dragi moj Kordeš, kakšne pojme imaš ti o Socijaliji. V Trstu sera zaslužil več kot čevljar, kakor sedaj, ko sem v Socijaliji učitelj.«
Kordeš: »Kako pa }e to mogoče? Vaša ljudska država je vendar popolnoma urejena po načelih ljudskega gospodarstva, trde postave o zaslužkih in kapitalistična produkcija so odpravljene, dobiček podjetij se razdeli; in ti ne zaslužiš več ko preje v Trstu? Kako je to mogoče?«
Grilc: »Veš, Kordeš, tu v ljudski državi je potrebna cela armada uradnikov in paznikov, ki morajo gledati vsakemu na prste, da dela in da je delo kaj vredno in ki morajo računati, koliko bo treba vsakemu izplačati za njegov« delo. Preje v Trstu vsega tega ni bilo. Tam je vladala postava kupcev in prodajalcev. Ni bilo treba uradniku gledati čevljarju na prste, kako in koliko dela; zakaj čevljarjevi odjemalci sami so mu gledali na prste, ako izdeluje dobro in ceno blago. Tako je bil čevljar sam prisiljen, vršiti svojo dolžnost, ako ni hotel, da izgubi odjemalce, — Tukaj v Socijaliji je to vse drugače. Velika množica uradnikov in oaznikov pogoltne neverjetno veli-
kanske vsote, tako da delavcem ne ostane mnogo. Razen tega kopičijo višji uradniki skrivaj velike vsote na različne načine, tako n. pr, ker se pus^e podkupiti. Zato se sliši od časa do Časa, kako je eden ali drugi pobegnil z nekaj milijoni- Ne, ne, Kordeš! Brez vere ne gre. Glavna krivda naše nesreče je to, ker so razglasili vero za zasebno stvar.«
Kordeš: »Pri vas v resnici niti poko* pan ne bi hotel biti!«
Grilc: »Saj tudi ne gre! Sežgali te bodo a ne pokopali; mogoče celo preje, kakor ti je všeč.«
Kordeš: »Mene kar mraz pretresa, ako pomislim, da sem v Socijaliji. Ko bi bil že vsaj zopet v Trstu pri ženi in otrocih!«
Grilc: »To je pobožna želja, a zdaj jc prepozno. Stvar bi si bil dodobra premislil predno si prišel v Socijalijo!«
Kordeš: »Kako pa bi bil mogel le od* daljeno misliti, da vladajo v Socijaliji take razmere?«
Grilc: »Če bi bil le malo pomislil, bi moral vedeti, da vse te stvari, Iti sem ti jih povedal, niso nič drugega, kakor dosledni razvoj iz socijalnodemokratičnih načel in posebno iz načela: vera je zasebna stvar.«
»Tako, Lončar, jaz sam svojo zgodbo končal,« je rekel Naglič.
»Ta enakost vseh v Socijaliji je bila res usodepolna!« jc pritrdil zamišljeno Lončar! »Tega si ne bi bil nikoli mislil, da morejo izvirati take posledice iz načela, da je vera zasebna stvar. Veš kaj, Naglič, jaz ostanem pri svoji veri, Ako nosim ime katoličan, hočem katoličan tudi biti. Nihče mi naj ne očita, da sem hinavec, Z Bogom, socijalna demokracija!« t
Prosveta.
Umetnost in naš socijelni pokret.
Vsako vprašanje, ki jc količkaj važno, sc danes obravnava na dolgo in široko in z vnemo se mu posvečajo poklicani in nepoklicani. Vprašanja o razmerju umetnosti do 30cijalnega gibanja našega časa pa se je lotilo še jako malo pisateljev, dasi je to vprašanje zelo zanimivo in razširi obzorje socijalnega vprašanja v jako važni točki«
Nedvomno je, da obstoja dandanes med umetnostjo in ljudstvom nekaka ločitev, ki jo bo treba odstraniti in zopet osvoboditi »umetnost za ljudsvo« in vzgojiti »ljudstvo za umetnost«, Žalibog pa naša gledališča in tudi druge umetniške panoge ne delajo, da bi jih uživali in se dvigal ob njih ljudski duh, ampak so v sužnosti denarne aristokracije.
Ljudstvo je skoro od vsakega umetniškega užitka izključeno, deloma zaradi previsokih cen, deloma pa tudi zato, ker mu skoroda umetnost ni dostopna.
Gledališče in koncerti na primer so postali danes zbirališče denarnih mogotcev, ljudstvu pa s kupčijsko hladnostjo zapirajo vhode. TO jc tudi vzrok, da ne morejo izpolniti svojega umetniškega posla-nja in da predstavljajo le še nekak način razvedrila namesto zbranosti.
Umetnost in ljudstvo sta se drug drugemu odtujila — ta tožba s« sicer čestokrat ponavlja, a se ne brigajo zanjo. Prav tisti činitelji in krogi, ki so pred vsem poklicani, da dobro proučijo to vprašanje, menib, da je krivo ljudstvo, ki je baje v svojih nižjih vrstah, surovo in sploh prav nič ne more pojmiti višjega življenja. S tem seveda skrajno podcenjujejo ljudstvo, kakor da bi res delavski in sorodni nižji sloji poznali večinoma le nizkotno materi-jalno uživanje. V resnici je stvar drugačna, ker zadeva glavna krivda tiste, ki so pred vsem poklicani, da vzbude v družabnih nižinah razumevanje za duševno uživanje. Tudi etik Paulscn, kateremu gotovo ne bo nihče podtikal, da stoji sovražno nasproti novodobnemu življenju, jc ponovno izrazil svoje mnenje, da smatra jo dntKianec uir« ' nost za razkošje (luksus), ki si ga smejo privoščiti le imoviti krogi, tned tem ko ima masa pravico le do dela in sem pa tja do kakega robatega užitka. Iz tega mnenja v resnici odseva dejansko stališče umetnosti v življenju.
Vzroke, zakaj je med umetnostjo in ljudstvom prepad, so razni duhovi že od nekdaj iskali — a iskali so jih preveč na površju. Vzroki pa tičijo precej globoko in ne ležijo izven umetnosti — kjer so jih doslej iskali — ampak v umetnosti sami, Le umetnosti je pripisovati, da je razpadla z ljudstvom in z njegovim življenjem. Preveč se je odtujila ljudstvu in njegovemu čustvenemu življenju in se uravnala po za> htevah imovitih razredov.
Da je tako razmerje med umetnostjo in ljudstvom škodljivo za oba dela, za to pač ni treba posebnih dokazov. Iz ljudskega življenja, ki je polno izpre-memb, zajema umetnost vedno novih, svežih in čilih moči. Ljudstvo pa lahko najde v umetnosti duševne hrane, globoke naobrazbe in neprecenljivega užitka, A treba, da je umetnost zdrava in ue bolehavo nebogljeno dete ali celo vir strupa in smradu. Ljud-
stvo mora zajemati iz nepokvarjenih studencev, da ostane zdravo. Umetnost pa bo črpala v zdravem judstvu svoje vire in sile. Iz tega je razvidno, kako ljudstvo in umetnost drug drugega izpopolnjujcla.
Vsaka zamujena ura se bo v tem slučaju grozovito maščevala. Zato je treba neumornega dela, da kar najbolj zbližamo umetnost in ljudstvo in preprečimo z vsemi silami vsako zopetno ločitev, s katero bi jima pretili tisti, ki hočejo vzeti danes umetnost v zakup in ki mislijo, da je edino denar umetnosti vladari i Kakor je upravičena zahteva po ljudskih šolah, tako je upravičena po ljudskih gledališčih ter ljudski prosveti in umetnosti,
Brezdvomno je, d*« Irm umetnost vz-gojcvalno moč, kar jo spoznala Cerkev v visoki meri in zato že iz vsega spočetka upostavila umetnost v službo svojih smotrov. Spoznala je dvigajoči vpVv v sliki in arhitekturi, a ravno tako v drami in je zato sama uprizarjala igre. To dejstvo, ■da sc je Cerkev zavzela za umetnost, se ne da spraviti s sveta,
V koliko pa je mogoče, da deluje umetnost ugodno v socijalnem zmislu? Po našem mnenju v toliko, da si bodo delavski isloji s povišanim zaslužkom prizadevali privoščiti si kolikor največ mogoče umetniških užitkov; in drugič, da ne bodo izrabljali zboljšanja gmotnega položaja za Jsurovo materijalno uživanje, za alkonol in -gostilno, ampak v boljše svrhe: za dom in aružino in v skromni meri za soudeležbo pri umetniškem užitku, za stopnjevanje njegovega umevanja. V teh mejah se blagodejnemu vplivu umetnosti na socijalno stališče in dviganju »delavskih razredov« ne da oporekati. In ta vpliv je tudi zgodovinsko dejstvo. Preteklo stoletje je imelo priliko gledati, kako se je dvigalo delavsko prebivalstvo Anglije iz človeštva Nevrednega položaja, v katerem je zdihovalo že začetkom devetnajstega stoletja, dokler ni doseglo boljšega stališča. Med drugim je bila to zasluga cele vrste nravnih (etičnih) in verskih vplivov. V tem slu-jčaju tudi lahko dokažemo razveseljivo dejstvo, da se je z materijalnim izboljšanjem obenem vzbudil misel za višje duševne potrebe in umetnostno uživanje. To je gotovo najboljši dokaz proti znanemu ugovoru, da vsak povišek zaslužka in podaljšanje prostega časa, ki si jih pribori delavec, služijo le gostilni in pijači.
Enaka dejstva kot v Angliji srečamo tudi drugje. Treba je le, da je kdo priča s kakšnimi žrtvami se borijo nekateri, ki nimajo nobenih denarnih sredstev razen par kronic, ob nedeljah za užitek gledališke predstave. Večurno čakanje pred otvoritvijo jih ne ozlovolji, ako le dobe skromen prostorček na galeriji.
Predstavljajmo si sedaj to brezprimer-no potrpežljivost in mislimo si takega človeka, kako stoji dve do tri ure v »zračnih višavah« galerije, kjer se navadno izgubi polovico tega, kar se na odru govori in igra, mislimo si ono včasih neznosno vročino, gnečo in takih udobnosti več, — in vse to samo za par uric umetnostnega uživam ja!
O tem torej ni dvoma, da obstoja v ne-premožnih ljudskih vrstah močna zahteva po umetnosti, In to naj se upošteva z ljudskimi predstavami, kjer so cene nastavljene tako, da jih tudi nižji ljudski sloji zmorejo, A ne tako, da se vsake svete čase vzbudi spomin, da žive razen denarnih mogotcev tudi drugi ljudje na svetu, ki sicer nimajo polnih listnic, zato pa dovzet-nejšo dušo, ki še ni otrovana po mamon-skem strupu. Ne tako, da se vsako četrtletje enkrat milostno spomni delavskih stanov in jim vrže pred noge kost kakor če-tveronožcu. Najmanj pa tako, da se velikodušno dovoljeni umetniški užitek pokvari še s tem, da umetniki mislijo, da je za delavstvo in druge sorodne ljudske sloje vse dobro. Žalibog je pri nas navadno to: bodi zadovoljen, da se ti svetišče umetnosti sploh odpre ... In kar nas pri vsein tem najbolj boli: tako ravnajo umetniki s tistimi sloji, iz katerih so izšli in kamor še danes spadajo. Umetnik je delavec in bo ostal delavec, najsi _ tudi »na deskali, ki pomenjajo svet,« nosi krono in žezlo, bisere in hermelin. To je treba premisliti in če eno: vsa resnična velika umetnost ima sesalne korenine svoje moči v ljudstvu in oba dela, umetnost in ljudstvo imata dobiček in korist, ako se približata drug drugemu.
Zato pa je čudno in vendar umljivo, da se je ravno v vernem srednjem veku, ko je bila umetnost v službi Cerkve, kazal široko razširjen zmisel za njo. Celo proie-sor P a u 1 s e n , ki sicer za srednji vek m bil posebno vnet, priznava, da srednjeveška umetnost ni delala za malo plast iz-obiažencev, temveč za vse ljudstvo. Kdo bi bil zidal neštete cerkva, s katerimi so napolnjena srednjeveška mesta, če ne bi bil zmisel zanje splošen/ Saj niso — pravi Faulsen — zidana od države, z denarjem davkoplačevalcev, temveč od korporacij .'n družb — Bogu v čast, sebi v ve-veselje ir vzpodbudo, potomcem pa v spomenik umetnostnega zmisla tedanje dobe in njene požrtvovalno nohnžnosti. Kavno
faEb Bd EovorHe višem nelfevllne slike In kipi, s katerimi so bile okrašene cerkve. Kar je vsem živelo v srcih, svete zgodbe in osebe, to je videl vsakdo tukaj vpodob-Ijeno v umetnosti in okraskih in njegov duh se je povzdignil h pobožnosti.
Kdor bi hotel dvomiti, je li bil id umetnostni vpliv, temu odgovarja Paulsen, da je bil to n a j v i š j i vpliv. Zakaj želja umetnikova mora biti pač naravnana na to, da najde pobožnih ljubeznivih občudovalcev, ne pa površnih. Ali bi hotel srednjeveški slikar zamenjati občudovalce svojih slik s temi, ki obiskujejo dandanes naše umetniške razstave? Mislim, da smemo nad tem upravičeno dvomiti; kateri slikar, ki je zdravega razuma, ne bi imel rajše naivnih gledalcev, ki se priprosto veselijo njegovih slik in seveda tudi resnice in lepote, ki so v njih izražene, kakor pa poklicane in nepoklicane sodnike, ki pred njegovimi slikami na dolgo in široko žlobudrajo o koloritu, kompoziciji itd.
Naši umetnosti manjka pred vsem p o-1 j n d n o s t i. Umetnost pa mora hirati, če ne korenini v celem in polnem ljudskem življenju. Umetnost, ki ima samo akade-mični, učeni značaj, skoro da tega imena sploh ne zasluži. Če je namenjena samo za gorenje družabne plasti, se kaj rada popači in potvori v dekorativnost brez vseh drugih smotrov ali — pa postane predmet razkošlja in izrodi v uslužljivo služabnico čutne sle.
Zato poudarjamo še enkrat: osvobodite umetnost za ljudstvo in vzgojite ljudstvo za umetnost! A glejte, da ne bo umetnost vir strupa in evelinska persiflaža nravnega čuta.
Nabirajte za tiskovni sklad Jngoslov. Strokovne Zveze!
Hrvatske stranke.
Stranke možemo promatrati s tri gle-dišta: s gledišta vjersko-kultumog, soci-jalno-ekonomskog i državopravnog.
S gledišta vjersko-kultumog t. j, pro-matrajuči stranke, kako stoje prema vjeri, raogu biti stranke ili protuvjerske ili indiferentne prema vjeri ili uz vjeru. Ako s toga gledišta promatramo naše stranke, onda ih možemo ovako porediti: jugoslavenska demokratska (Pribičevičeva) i socialnodemokratska su protiv vjere; starčevičan-ska, Radičeva i napredno - demokratska (Lorkovičeva) su prema vjeri indiferentne; otvoreno za vjeru su slovenska pučka stranka s grupotn oko »Narodne Politike«,
S gledišta socijalno-ekonomskog t. j, promatrajuči stranke, u koliko zastupaju pojedine staleže, možemo lučiti medu strankama:	buržoaske (liberalne), koje
zastupaju gradane i kapitaliste; radničke, koje zastupaju radničke slojeve; agrarne, koje zastupaju seljačke slojeve. Čista agrarna stranka je kod nas radičeva se-ljačka stranka; slovenska pučka stranka i grupa oko »Narodne Politike« su ponaj-pače agrarne stranke, ali zaštičuju uz seljačke takoder i radničke i obrtničke interese; čisto radnička stranka je socijalno-demokratska stranka; sve ostale stranke su buržoaske,
S gledišta državnopravnog mogu stranke biti monarhističke i republikanske, centralističke i federalističke. Republikanske stranke su kod nas napvcdno-demokratska, radičeva, socialdemokratska, slovenska pučka stranka; monarhičke —- starčevičeva i jugoslavenska demokratska stranka; grupa oko »Narodne Politike« ne drži to pitanje tako važnim, pa je indiferentna i prepusta svojima u tom slobodu. Posve centralistička stranka je jugoslavenska demokratska stranka; pie-mensko-federalistička je seljačka stranka; historijsko - federalističke su starčevičeva i napredno-demokratska; centralistička s velikim autanomnira gospodarskim po-dručjima (prema načrtu dr. Kreka) je slovenska pučka stranka s grupom oko »Narodne Politike«, a s manjim autonomnim okružjima — socialnodemokratska stranka.
Srpske stranke se još nijesu tako razvile, da bi se mogle ovako podijeliti s ovili različitih gledišta. No možemo očekivati, da če to doskora bili. Kad sc država jed-nom konačno uredi, stupit če u pozadinu državnopravni značaj stranaka, pa če se više isticati razlike u socijalno-ekonora-skim, a osobito u kulturnovjerskim pita-njima. Kulturni če ih boj razdijeliti u dvije grupe: vjersku i protuvjersku.
Razno.
Prvi maj'l — Kjer boste praznovali prvi maj, praznujte ga vredno svoje organizacije! Zjutraj skupno sv. mašo, po maši shod — potem, če so razmere ugodne, izlet v lepo prosto naravo!
Naše zahteve v 18. številki »Kaše Moči« naj preidejo vsakemu v meso in kri! Uresničiti se mnraiol
V Kranju so ustanovili socialni demo-kralje svojo organizacijo. Pomagal jim je do te ustanovitve neki gotovi P., delavec v strojami, pa je moral iz gotovih vzrokov pustiti svoje mesto. Bil je včlanjen nekaj čsa pri nas, ali zboljšanje na načelih socialne pravičnosti mu ni dišalo. Brez dela kot je bil, je imel dovolj časa za kraljestvo socialistično in izvolila ga je socialistična organizacija za svojega poglavarja. Saj jim je pravzaprav on pridobil večinoma vse člane, Gospodaril je tudi čez blagajno. Ali glej ga šmenta! Obdolžili so ga nehvaležni člani poneverbe, V nedeljo pred našim okrožnim sestankom je novi odbor slovesno nesel blagajno iz Polakovega stanovanja. Sodrug pa se je vsled nehvaležnosti svojih podložnikov preselil v liberalno stranko.
Dvojna vloga, — Socialni demokrati so v Belgradu šli iz vlade, doma v Ljubljani pa sede v vladi, tako da lahko rohne in obenem uživajo. — Ne moremo razumeti, kako da more socialna demokracija igrati dvojno vlogo — eno doma, drugo v Belgradu. Čudna je taka politika!
Črna. — Pri zadnjem občnem zboru tukajšnjega takozvanega Miestaller Wirt-schaftsvereina, si j c dovolil neki vplivni sodrug, ko je pozval zastopnike delavstva k razgovoru sledeči izraz:	Ako so tukaj
zastopniki klerikalne stranke, katerih pa mislim, da bo prav malo, naj se oglasijo. — Zahtevamo vprihodnje pri zborovanju, pri katerem imajo glas vsi delavci, da se postopa nepristransko in se tamkaj delavstvo drugega mišljenja kakor socialnode-mokraškega ne žali javno, ker bomo sicer vrnili milo za drago.
Črna, —■ Naša občina je dala. razglasiti, da bodo oddajali v torek pri občinskem uradu slanino za. celo leto (1919). Vendar pa občina ubogim delavcem, ki zaslužijo komaj toliko, da si morejo kupiti najnujnejši živež komaj za osem ali deset dni, ni naznanila, kje naj dobijo delavci potrebni denar, da si isto morejo kupiti. Ker, kakor se sliši, se bo slanina cddajala proti gotovemu plačilu. Kakor je iz tega razglasa razvidno, bodo prišli do masti, oziroma do lepega deleža zopet le tisti, ki imajo denarja dovolj in ubogi delavec ne bo dobil nič, ali pa lo toliko, kolikor mu bodo pač ravno v torek dopuščala denarna sredstva. Kakor se je dogodilo tedaj, ko so prišle v Črno debele hrvaške svinje, in so tedaj dobili nekateri kar cele prašiče, delavci pa so pri tem gledali skozi prste. Zahtevamo, da se na težavni denarni položaj delavstva pri apirovizaciji ozira in se oddaja uredi tako, da bo delavec mogel kupiti, kadar ima denarnih sredstev.
lj Stanovanjske barake, V 61. seji je deželna vlada sklenila, da se dajo z malimi izjemami vse barake v Ljubljani ter vse brake na Brezovici na razpolago za stanovanjske namene. Poverjenik za javna dela predloži tozadevni načrt gradbenega ravnateljstva, po katerem bi sc dalo uporabiti 22 barak, ki jih je oddalo vojaštvo deželni vladi na razpolago, za 106 stanovanj. Preureditev barak v stanovanjske namene, bi stala okroglo poldrug milijon kron. Zgradilo bi se sedem vrst stanovanj. Gradbeni stroški za eno stanovanje bi znašali povprečno 14.151 K. Barake bi morale služiti svojemu namenu vsaj 10 let. 'Z najemninami bi bilo mogoče tekom lOdet amortizirati vsaj del investirane svote. Mesečna najemnina bi znašala 20 do 80 kron in na leto 61.320 K kosmate najemnine, čiste najemnine pa 42.373 K, kar da po 3 % naloženo v desetih letih 300.000 K. Ker bi vrednost materijala pokrila po 10. letih zgolj stroške za odstranitev barak bi znašali taktični stroški 1,500.000 K manj 500.000 K = 1,000,000 za 106 stanovanj ali 4717 K. Letna najemnina za svet, na katerem stoje barake se še ni dognala. Načrt gradbenega ravnateljstva sc sprejme in predloži ministrskemu svetu v odobritev.
Kaj smo potem na boljšem? Prihajajo vesti, da podraže voznino pri železnici za 200 %. Kaj nam potem pomaga boj za povišanje plače, če se nam poviša za 30, 50 železnična voznina pa za 200 odstotkov? Ali ni drugod virov? Sredstva, ki jih rabijo vsi, naj bodo cena!
Čez ošabnost v propad. Med vojno je napisal pisatelj celo knjigo, da slavj sebe. Blizu rimskih časov smo, ko so zidali sami
seDi oltarje, risaieij je uu x\u». j knjigo, preden je Rusija propadla.
Pokvarjen rod. Vzemite vagabunda, ki nič nima, kot pesti in širok jezik. Postavite ga k blagajni ali pa za ministra. Kaj mislite. Koga bo preskrbel? — Sebe, s Friderik II, in razžaljenje. Frideriku je povedal eden od ministrov, da je zabavljal neki berlinski meščan uprav strahovito čez kralja. »On govori o Vas samo z izrazi tiran, despot itd. Gotovo Vas zelo sovraži.« — »In kaj je ta mož?« — »Imenuje se . . .« — »No vprašam za njegovo ime, to mi nič ni mar. Samo rad bi vedel, kaj je.« — »Berlinski meščan,« — »Tudi to me na zanima. Vedel bi rad, kakšna sredstva lahko uporabi protj meni. Ali more spraviti dvestotisoč mož skupaj?« — »Ta pa ne, Veličanstvo, saj je čisto navaden zasebnik.« — »O sedaj sem pa zopet pomirjen,« reče Friderik smehljaje se; »razumeli me boste, da bi moral kaj ukreniti proti njemu, če bi šel s celimi armadami nad me. Ker je pa tako popolnoma brez moči, naj pa le mirno zabavlja naprej.«
Urednik: Anton Komlanec. — Izdajatelj: Mihael Moš k ere. — liska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Delavci te delavke,
priljubljene med svojimi sodelavci, dobe lahek postranski zaslužek. Pojasnila dobo na ustmene in pismene ponudbe v upravi „Slovcnca“.
Največja slovenska hranilnica! 8	*	i9	*	I	•
Ljubljana, Frešerncua ulica st. 3
je imela koncem 1.1918, vlog . K 80,OOO.OCO-— rezervnega zaklada................„	9,500.000-—
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lično domače hranilnike. — Hranilnica je pupilarno varna. — Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestdvanju m obligatornemu odplačevanju dolga. — V podpiianje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Ks-esMžto ilvuštvo.
Gospodarska Mia
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z.
Steina saloga pcSJeeSelj. strojev:
motorjev, tn.aUHa.8c, vifielie-v, slamo ■ in repercssitc, brzoperi sikov, plugov, bran, čisti.Riksv 8. t. d.
Prodala: umetnih gncfai, kotenijalnega to fpse®« »rlisEioss fciega ser poljsklli prlrtotttov.
ZaEoga:
pristnega ctomsSesa tn ogrskega vina, ligsnja i. t. ti.
Lastna lzdelows£iniica In prekaje* valmisa klobas. * Lastea željama.
v Ljubljani, v lasinem domu ilftiklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po. čistih
2°h>
j_, Ljudska posojilnica v Ljubljani je v/J največja sloverska posojilnica in je imela koncem le.a 1913 nad 43 milijo jonov kron vloa in nad t milijon en-Cyjj stotisofi kron rezervnih zakladov.
Posojila so dovoljujejo od 4 do So/j.
Ljudska posojilnica stoji pod nepo-siednim državnim nadzorstvom.
Ajiijoiiiii v. u o u v	ivi j ou Liuui i a a uti. r l V i V l V V V j V I NM V I V V V 7 V < V V V V S/ Y V V
D,aaaaaaaaaaaadaaaaaaaaaaaanarirai7ag3t
Vabilo na subskripeijo.
n	Ustanovi	se	v	kratkem
S delniška družba „TRIGLAY“
za izdelavo žitne kave in sadnih konserv.
Delnice so po 500 kron.
Vabite se, da se udeležite subskrlpcije in da 6amo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Cerarja, tovarnarja v Domžalah, znesek se bo pozneje vplačal.
te podpisani zuesok akoi vplačati, pošljite prijave in	Tnftmnski
/ ■ - 1   O “	ju,	1 u r	•	     -7--- U« iJKJ [JUiUejB VpittLal.
Ako pa hočete podpisani znesek akoj vplačati, pošljite prijave in znesek Jadranski bauki v Ljubljani ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani
Za pripravljalni odbor delniške družbe ,,Triglav":
Fr Cerar,	M. Gostinčar,	v.	Jeretina.
^aLdtiZiaa^acscacacaocacacsaaacaaacaacaacacara