, tian razen sobot, aedeU ruznikov. in P' I^ued daily Sund'1 V s except Saturday«, and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrednUkl bi upravnUki prostori: 8057 South Lawndale Ava. Ottice ol Publication: >687 South Lawndale Ava. Telephon«, Rockwell 4604 1 ■^^AHJCXXIV. Cena lista je $6.00 Eíitcrwl ss Moond-ciMS metier January IS. un, «t th« poat o(8c« at Chicago. llUnola. under the Act of Congraaa of March S. ISIS. CHICAGO. JLU ČETRTEK. 1. OKTOBRA (OCTOBER 1). 1642 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 164 Acceptance for mailing at special rate of poatago provided for in section 1103, Act of Oct 3, 1817, authorised on June 4, 1816. Zavezniška ofenziva ia Novi Gvineji Japonske čete se morale umakniti. Letalci bombardirali japonsko letališče in militari-stične naprave.—Hitler napovedal padec Stalingrada v svojem govoru v Športni palači. Rusi zavrli nacijsko ofenzivo na stalingrajski fronti. Ameriški vojaški voditelji se posvetujejo Melbourne, Avstralija. 1. okt. -Zavezniške čete so zavzele vas L,o v jjorovju Owen Stanley, PrQca «lavni stan generala uglasa MacArthurja. Japonci p bili vrženi nazaj deset milj Lč, odkar so zavezniki okupi-Ej greben lurabaiwa v tem go-tju. [Zavezniški letalci so izvršili ^šne napade na japonsko vo-pko letališče pri Buinu, otok Dti^ainville, in miltaristične narave na otoku Baku. Oba oto-i sta v ^rupi Solomonovega ločja. - Berlin. 1. okt.—Diktator Hit-jr je sinoči zagotovil nemško ldstvo, da bo Stalingrad kmalu Bdel. obenem pa je orisal pro-Bm glede zavzetja ruskega naivnega bogastva, ki bo na raz-Dla^o Nemčiji. Diktator je govoril na shodu ¿jske stranke v berlinski porte i palači, katerega se je rležilo 10,000 ljudi. Med dru-je dejal, da bo Nemčija nabila svoje ljudi na Krimu in ipirala ruske poljedelske pone in oljna polja. Dalje je V - - rezultatom. Diktator je sme-porocila o ustanovitvi druge Iste, zaeno pa je naglasil, da Nemčija pripravljena. lj£iT VofašTčf TJpažovaTčl pravijo, da [združenih narodov t se bodo morali Japonci umakniti z otoka Kiske v Aleutski otoški grupi, ki so ga zasedli pred več meseci, ali pa poginiti kot posledica stradanja. Ameriški letalci bodo skrbeli, da se nobena ladja z živili in vojnimi potrebščinami ne približa Kiski. Doznava se, da se "nekje" na Pacifiku vrše važna posvetovanja o vojnih operacijah proti Japoncem. Tam so se zbrali general Henry H. Arnold, poveljnik ameriške letalske sile, admiral Chester W. Nimitz, poveljnik bojne mornärice na Pacifiku, in podadmiral Robert Lee Ghorm-ley, ki je vodil operacije proti Japoncem na Solomonovih otokih. lav i Ki« h en. k tfik'r p Hilf r ■t; V,< strani Stalingrada m Volgo so Rusi iz-' napade na pozi-i a V zadnjih treh ' i izgubili čez dva 49 tankov in 43 Več nemških pe-ij je bilo zdrob- ■Jii Ri. Kairo, Egypt. 30. sept.—Brit-ski letalci so že drugič v zadnjih 24 urah bombardirali Tobruk. osiščno bazo v Libiji ob Sredozemskem morju. Bombe so porušile več militarističnih naprav ia zanetile požare, i Volgi bombar- Na egiptski fronti se položaj "»stojanke na za-1 ni izpremenil. Osiščna armada Imgrada. Oblaki pod poveljstvom maršala Erwi-" in zakrivajo na Rommela je v defenzivi. Brit-!i< a obstreljeva-1 gki izvidniški letalci, ki so opazovali gibanje osiščnih čet, so povedali, da vojaki kopljejo jar-ibijajo nemške|^ na drugi strani kotline Qst-:><• do Grozneja, tare* ijni vrelci. Sa- ... •'oija te fronte Hender»on omejil i umakniti pred prodajanje čevljev •vkaška fronta, 'vražno silo. V lull Nemci '/aj z veliki- ix gumija Washington, D. C., 30. sept.— Loon Henderson, načelnik admi- KT niatrsciie za kontrolo cen. je tram Novo- nisw«»-»j*. baze ob Čr omejil pr"la)anJ' cev,j''v 17 so Nemci o-'-'J- Zai,eVna za p«'t neimenovanih fi»eb zaradi iplonaže. Zadeva j« v rokah vojnega ministrs Enri- .k ustavil tr»n»port« In me- c. O Dulr. d. )n ,!„ ... 10.000 »mrn. Ali .t. pr.7-.deU iul.,.n.h. «rof • v B«H.'K,h^ I v u,on,W, k.- toM» R«J»l.n« ... «u.do .... naznani' lo bnut, rn.nu.tr.,vo « .nfr- Cort.. k. «jfc«»,.r^ , . . ... i. .. ,\u „. trdi- rans kot voditelja fcpionskegs • lingrsd «to- macije. lzjaviU> je. os Jr ir" t lev brez vsake podlage. London zanika potop vojaikih transportov London, 30 aept.-Trditev ns-cijev. da m nemške porimomilnemu c<. potopile na Atlantiku tri ame- »jaški kro-« j»* pričela « |K)Mt>t hiš Vodja zamorcev oplazil kongresnika Diesa New York, 30. sept.—Max Yer-gan, predsednik Zsmorskegs kongresa, Je udaril po kongres-niku Msrtinu Dissu, nsčelnlku kongresnegs ods< ka, ki preisku je neameriške aktivnoati, in ga obdolžil neterija nezaupanja in neenotnosti med a mer liki m ljudstvom. Dies je nedavno za hteval odstavitev devetnajstih uradnikov v vladnih departmen tih, ker ao komuniatl. Med te je uključil štiri zamorske voditelje —Williems Pickenas, M Mcl*o-da. E F. Frazierja In Eugena Holmesa. Yergsn je pozvsl federalnega justičnegs tajni ks Francise Blddla naj ugotovi vzrok, zakaj Dieaov odaek ne razgali petokolonrazlli nemške In italijanske čete ter hr vaške vstaio v srditi bitki, ki si je vrills pri Banja Luki. Eden nemški baUijon je bil zdrobljen v tej bitki. Nemci so začeli ofenzivo proti četnlkom s podporo bojnih letal in topništva, ki pa ae Je Iz-jslovlls. Morali so se umsknlti pred četniki, kl so pobili In ujeli dvesto vojakov. Drugo pot*'1^1" Kl««!, «Ia tu» četniki okupirali Vojnico, mesto v centralni Bosni, 20 septembra. Willkie d ob pe l v glavno kitajško mesto Io imel vafrie razgovore i gene ra lom Kaišekom in drugimi kl tajskimi voditelji. Wlllkl* Je pnlotrl v Čungklng iz Kujblie-va. kamor je isiiel po koiiferen oi S Atalinom V Moskvi. Ob pri h orlu v Cungking sí» ga pozdrs vili kitajski uradniki in poslsnl ka Amerike in Vellkt lir Kani je General Somervell ni zadovoljen z delom McNuttove komisije OPOZICIJA FARM. SKEGA BLOKA Waahingtoa. D. C.. 30. aept,— Doznava ae, da bo armada aku-šala dobiti kontrolo nad vso človeško silo In vsemi glavnimi funkcijami, ki spadajo v območje federalne komisije zs moblll-zscljo te sile, katera načelnik je Psul V, McNutt. Genarsl Brekon B. Somervell, nsčelnik srmsdnegs itsbs zs zs-log«, jo dejsl, da ni sadovoljen z delom McNuttove komiaije. On bo iel oaebno k predsedniku Rooaeveltu In Donsldu M. Nel-sonu, nsčelnlku odbore ss vojno produkcijo, s nsmenom, ds Ju pridobi sa svoj nsčrt. V smislu tegs nsčrts nsj bi roiovsnje problemov v sveži s mobilissci-jo Človeike sile ss vojne nspore prlilo v območje armada. General je za eiiotno kontrolo vaeh ameriških armad, tudi civilne. Poročilo, da bo nsčrt glede mobilizacije delovne sile, kl ga aestavljajo člani McNuttove komisije, predložen kongresu po novembrskih volitvah, vsne-mlrjajo Somervells. Nokstorl člsni te komisije so priznali, ds so poročils v bistvu resnično. Koogrosnlk J. P. Priost, demokrat ia TenneaaOoja, jO predlolll sakonskl nsčrt, ds vlads dobi popolno oblsst glede mobiligoei-o moikih, žensk In msterisls zs vse vojne potrebe, Nsčrt sllčl onemu, kl gs je ssdnjl teden predložil v viijl kongresni sbor-nici sen s tor Lister Hill, domo-krst It Alsbsms. Kongrssnlk Hsmpton P. Ful-mer, nsčelnik sbornldnogs sgrsr-negs odseks, Je dejsl, ds njegov odsek ne bo čsksl, ds sdmlnls-trsclj« predloži nsčrt glede mobilizacije delavcev za dels ns formah, ker položsj zahteva takojšnjo akcijo. Neki član odbora sa vojno produkcijo je namignil, da bo Nelaori podprl zahtevo generala Bomervella, da prldo McNuttova komisij s pod kontrolo ormode, ker deists skupno t zadnjih «tednih, ds se to zgodi. Odksr jo bil McNutt imenovsn zs načelnika komisije, so trije vojsikl vorliteljl priill v komisijo, Ti so general Frank J. McSherry, polkovnik Ha in Seeluy In polkovnik Clifton It Dukerson Washington. D C., 30. septnobenegs vzroks zs mesne are-I>onald M Nelar^n. načelnik od j taci J o Te ao izjevlle, de en bile bora za vojno produkcijo, Je de eretacije maščevanje sa pridrži-jal. da ao industrije povečele| tev nomških državljanov v Ame-produkcijo strel i vs zs oeem od- rlkl aUHkw v svgustu. kar ps ni do-| Hull Je naglasil. da bo-fijegov volj. Amerlks mors producirsti drpsrtmerit posvetil poeebr.o več orožjs in br>jne «»preme v pažnjo temu vpreAenJu, pralen prihodnjih meonih. 1 se odloči glede skrije. Senator Norris t pet kandidat Washington, D. C., 30 im pt— Senator (ieiirgo W Norru Iz Ne-braake je naznanil, da se je prv mislil glede upokojitve m ds bo nprt ksndidirsl za senatorja Na volilce v avojl državi je apellrol, naj ga ponovno Izvolijo, da bo lahko prlepeval avoj delež v na-pr^rih za rešitev civiliziranega ■veta pred uničenjem Norris Je stat 81 let. V senatu Ne debate o proti-inflacijskemu načrtu nadaljuje, Možnost je, da bo odločitev o tem načrtu, kl Je izsvsl ostro koritroverzo, psdls dsnes Farmski blok vodi opozicijo In zahteva uključttev provizije, da cene pridelkov morsjo oetsti na točki v sorazmerju k naroičajočiml stroški Izglede, ds bo sprejet predlog administracije, ki' dsje oblast predsedniku gtlKfte posta vitve stropa nad cenami, Rooae velt je pred nekaj tedni pozval kongres, naj sklene neksj sa preprečenje inflacije, obenem pa je zeprotil, da ho on |iodviel potrebne korake, če bn kongres Ignoriral njegov poziv. Francoski otok pod angleiko kontrolo London, 30, sept.—Francoski otok Mudiigeaksr je Skoro ves pod kontrolo britakUl čet po is-javi, ki jo je podel premier Churchill v pailamentu. Kontrol« se razteza od D lego Sua-reza. kjer ao se prvo britake čete iskrcale 4 msj*, do Tuleera, pri-sUniščnegs mesta 600 milj proti Jugu. kl so gs Angleži včeraj okupirell. Odpor francoskih Čet je bil zlomljen. PROSVKTA PROSVETA THE ENLIGHTEMMESfT < *« GLASILO Ul LASTNIMA SLOVEMSKE MARODME PODPORME [Glasovi iz JEDMOTE of aad published bf m lato. HM m pol loto. 11-50 u Ootrt loto« ao Chicago la «7 JO aa aoio loto, M 76 ao pol loioi ao toeoometvo HM. Subscription rotos: lov tbo United Stotoa (except Chicago aad Clooro Í7JS par ofloaov po Aogovoru.—Rokopisi dopisov b ¿laokov m ao vročojo. Rokopisi literarna vsebiae (črtica. itd.) «o rrnajo pottljotelju lo o sluéoju. «o |o polloiU «ti« Advertíalas ratas on aad Mosolldisd orticlos will not bo such as stories. ploys, poetas, ate-. wtU bo returned to ■ by soli addrssssd aad only Maalov no vso. kar lau stik a listom» PROSVETA 10*7 10 So. Lowadale Aro« MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Ut Datum v oklepaju na primer (October 31, 1042), poleg valega imena na naslovu pomeni, da vam )e s tam datumom poteklo oaroduao. Po». Vit« Jo piavočarno. da sa vam list na ustavi._ Enotna fronta Združenih narodov V interesu vseh Združenih narodov je, da so med vojno složni, ako hočejo čim pr?j poraziti in zdrobiti nacifašlstično osliče. Prav tako je v interesu pripadnikov vseh Združenih narodov, da povsod ln ob vsaki priliki podpirajo in negujejo to slogo. Vsako obrekovanje tega ali onega naroda, ki je sktivno udeležen v vojni ns strani demokracij, je naravno voda na mlin strupene Hitlerjeve propagande. Nekateri slovenski članki, ki so Izšli zadnje tedne v Ameriki, pa ne bodo dobili nagrade za graditev sloge med Združenimi narodi. S tem ne mislimo reči, da je naš tlak v Ameriki tako vpliven, da je od njega odvisna harmonija ali enotna fronta protl-o* ličnih zaveznikov. Stvar je ta, da je med ameriškimi Slovenci samimi že dovolj demoralizacije v škodo demokraciji ln vsako nadaljnja obrekovanje zaveznikov Amerike bi lahko izostalo med nami. V mislih imamo obrekovanja Anglije. Nekaterim našim član-karjem in urednikom je v veliko alaat, če morajo zdaj pa zdaj brcniti Angleže. Ako bi bila brca upravičena, bi bilo vse v rodu, ampak navadno so te brce, neslane opazke, v popolnem nasprotju s dejstvi. Ns primer, kadar se junaška obramba Stalingrada primerja s tragičnim padcem Singapora. V nekem članku je zaplaano, da so Angleži "ležali" v Singapora in Japonci so jih kar speče pobaaall v žakelj. In pisec tega članka nastopa kot resen človek, ki resno razpravlja o rasnih svetovnih dogodkih! V resnici ps s takšnimi smešnimi trditvami dokazuje, da mu je resnica deveta briga. Ce bi imel Slngapore pol milijona brambovcev s tisočerimi bombniki, bi ae lahko bil še danes branil, fakt pa je, da je bilo v Slngaporu okrog IOJOOO Angležev, ki niso imeli proti koncu skoro nobenih letal—in Japonci, ki so prišli po suhem izzs hrbta trdnjsve, so brsmbovco kar poplsvlli. Zakaj niso Angleži imeli v Slngaporu m sploh na Malajl več vojaštva ln dovolj bojnih letal, je drugo vprašanje, ki je lahko razumljivo lz dejstva, da je angleška fronta raztreeena po vsem svetu in spočetka ni bilo ni-kjer možno organizirati prvovrstne obrambe. Japonci so na azi-jatakl strani Pacifika doma-—Angleži so pa na drugem koncu sveta. Prav tako imajo Rusi vso svojo fronto doma! Zdaj pa poglejmo drugo stran angleške slike, vojskovanje na morju ln odpošiljanje težke bojne opreme ne aamo v Afriko, Malo Azijo, Indijo ln Avstralijo, temveč tudi v Rusijo po Severnem in Ledenem morju. Značilno je to, da naši anglofobl ne vidijo Angležev nikjer na morju, kaj tam delajo—vidijo jih le na suhem ln daleč od doma. Raš zadnje dni je prišlo poročilo o največjem konvoju angleških ln ameriških ladij, ki je privlekel v rusko luko Murmansk do daaes največjo zalogo tankov, bojnih letal, municije in drugega dragocenega blaga sa ruako armado. Da je bil U konvoj v resnici koftosslen, dokazuje uradna vest lz Londona, ki so glasi, da ja 75 bojnih ladij sprSmljalo tovorno brodovje na plovbi v Rusijo—ln niti ena teh bojnih ladij ni bila izgubljena, dšsl ao nemške podmornice s bombniki vred neprestano oeem dni napadale ta konvoj. AH bodo anglofobl-*-ki ao obenem znani sovjetof 111—pohvalili Anglijo in Ameriko zaradi tega sijsjnega čina? Mar ne vidijo, da bi bila obramba Rusije nemogoče toliko časa, če ne bi sovjeti redno prejemali lz Anglije ln Amerike tankov, letal, topov, municije in drugih potrebščin? Dva dni po tem poročilu o konvoju v Rusijo imo čltall vest is Moskve, kako sta sovjetaka poveljnika Volkov ln Starokoškov hvalila ameriške tanke, ki so jim silno prav prišli pri obrambi Stalingrada in Kavkaza ter pri ofenzivnih gibanjih ruake armade pri Rževu ln l^eningradu. Ameriški tanki so Isžjl kot nemški, je reke! Volkov, toda veliko boljši ln trpežnejšl. Starokoško jo pa rekel; "Naši vojaki imajo zlate roke, nimajo pa dovolj leless njth Ml vemo. kako je iraba rabiti te ameriške ln angleške tanko, samo da jih bo dovolj." Upajmo, da ar bodo anglofobl, ki neprenehoma čvekajo, da Angleži ln Američani zato odlašajo z novo fronto, ker bi "radi videli Ruaijo Izčrpano, da bo po vojni dolgo čaaa brez moči," en krat stresnili. Ali jim ne pade v glavo, da Angleil in Američani, ki vodijo vojno—ne morda aptiarji, ki nimajo danea odgovorne basade—ne bi pošiljali v Ruaijo v »prematvu 75 bojnih ladij ogromnih zalog bojne opreme, če bi hoteli imeti Ruaijo Izčrpano tn uničeno?! Ml nismo nobeni anglofill ln ne ruaofobi, smo pa aa edlnatvo Združenih narodov in potrebno slogo zaveznikov na strani demokracijo, sato se nam atudi sabavljanje čer angleško vlado, ki jo potag Amerike najboljši zavetnik Rusije. Resni ljudje, katerim jo rea sa zmago demokracije v tej vojni In ki si rea prizadevajo, da poslane U zmaga čim prej dejatvo, ne bodo danea kritizirali—rasen kadar imajo upravičen vzrok, o katerem ni nobenega dvoma—nobene vlade Zdrulmth narodov aamo zato, ker ao v njih oaebe. ki jih politično nimajo radi. Danea je dollnoat veeh pristašev in braniteljev demokracije, da p»»trpe z marsikom In marsičem, da kooperirajo tudi s onimi, ki ao drugačne politične barve, ao pa z njimi vred v enem tn istem čolnu —na strani demokracijo in odločno proti Hitlerju In vsemu njegovemu oa'4ču To velja tudi ra dopisnik» Prosvete, ki mislijo, da evoboda izražanja pomor.«, ds morajo kritizirati nekoga in nekaj v vsakem svo|em dopisu. . Na poootu e metropoli Woot Mlddleeea. Pa^-Zadnjic sem vsm povedal, kakq smo prišli v Cleveland na slavnost SNPJ in o mojih prvih arsčanjih pred programom. Nedeljski program as je dobro obnašal. Ne bom gs opisa val ln navfcjal {posameznikov, ker to jo že storil naš glavni blagajnik Mirko Kuhal. Rečem le to, da sta bila največje čudo Birkova dvojčka iz Co-nemaugha, Pa. V starem kraju ao rekli takim, da se "turnejo". In U dva so res znata "turnati" na vso načine. Ko so ob odmoru posvetijo luči v dvorani in se zavrtim s sadeža, zsfiazim, da za menoj sedita uradnik Prosvete Molok in glavni blagajnik SNPJ Mirko Kuhel. Pozdravimo se in vprašam Molka, če me pozna. Mi pritrdi, toda ko mu povem ime, pravi—^O, Valentinčič . . ." Br. Kuhel meni, da me je že nekje videl, toda je težko vse na hip •poznati, kar je resnica. Dobro je, da imamo spomine, da smo se nekje videli. Pet minut odmora, žeja je, rad bi še z nekom govoril ln jo ube-rem v prizidek. Nisem bil sam, takoj nas je bila velika gruča akupaj in kmalu bi bil Lausche-tov govor zamudil. Poslušal sem ga stoje ob zidu dvorane. Ko je bil program gotov, pa zopet brž k "jaslim". Žena prinese za menoj klobuk, ki me je čakal na stolu. Tako sem porabil v dvorani dva prostora, plsčsl pa le za enega. Tako se Clevelandča-ne "Hflksa"! Spet smo bili skupaj in se pogovarjali: brat Steblaj, Milan Medvešek, Irman, Jankovich, Boštnar ln nam se pridruži tudi Joe Fabjančič, ki je ravno z dela prišel. Med nami je bil tudi dobro znani gostilničar Frank Hribar, kateremu nI hotelo piv sklh tiketov zmanjkati. Prav tako se je postavil tudi gostilničar Boštnar in Joe Irman. Človek bi ras moral biti kot kamela, pa bi sa brezplačno nasrkal za ves teden. Veste, če človek le z vod* žakelj tlači, ne bo stal |>okonci ln tako so se tudi meni začele noga šlbiti. Treba je, da dobimo nekaj gostega. In glej, mrs. Fab-jančič in njen mož nas že cukata, naj gremo k njim na večerjo. Ubogali smo jih. Pri vratih je bilo nekaj sitnosti, da z istimi vstopnicami n«A6omo mogli več nazaj po večerji. Hitro poseže vmes Milsn Medvešek, ki pravi, naj se ne bojimo in samo naj pridemo nazaj. Po večerji se res vrnemo s FabjanoJčem. Vstopnica ao prodajali, pri vratih jo bil drenj,^ v dvorani so že plesali. Naa pokliče br. Medvešek, M» vi tam. kar hitro notri! - ples je bil nekaj novega. Le ude so malo premikali. Čakal som, ds drugI par pripleše okoli, ampak le eden ln Isti par je tam malo "clncal" ln migal z nogami. Bil je tak drenj, da nI bi lo magoer "po naše" plesati. Ml imamo nsvado, da smo sedaj v «Mirili kotu, naalednjl hip pa v drugem. Sli gmo spet k "jaslim"» pogovarjali s prijatelji, okrog enajstih zvečer pa zapustili Slovenski dom. Mimogrede se ustavimo še v Hribar-Suštacšičevi gostilni. Z nami je bil tudi dobor-družabnik Joe Irman iz Akrona, bratranec mojo lene Frartk Francelj ln naša vnukinja Sophie Francelj. Tam stA bil« že Zug iz War-rena in Frank Gimptrman iz Pharona. Seveda smo se skupsj posedli in tudi zapeli smo. Že je bilo po polnoči, ko se domislimo, da je treba k počitku, ker drugi dan bo treba zopet proslavljati dan SNPJ. Moj sin, Ciril Maček, A. Zug ln F. Clmperman so ostali čez noč kar pri Hribarjevih, Fabjančič je pa Irmana nekam drugam potegnil na prenočišče, se vrnil in potegnil še rta-iu z ženo na njegov dom. Spali smo dobro, samo dan se je prehitro naredil "ln mrs. Fabjančič kliče k zajtrku. Črna Kava se mi je dobro prilegla. Jože me sili, naj popijem nekaj "železne", češ, da me bo ta še najbolj "sfik-sala". Pa nI Šlo. No, kam pa sedaj? Jože pravi, da kamor hočem in on mi Jt» vodja. Ob devetih zjutraj sva že bila v Slovanskem domu na St. Clairju. Najprej v klubove prostore, kakor je že naša navada, toda siliti ae s pijačo, ni dobrot Moj namen je bil, da si ogledam Slovenski muzej, ki pa je bjl še zaklenjen. S Fabjančičem greva ven in vidiva, da so fantje že veaelo balinali. Pridejo br. Petrovich, Kuhel in Lotrich. Voščimo si dobro jutro. Oni so od šli na zborovanje, midva pa zajedava tajnika SND br. Tau-čarja, ki nama je odprl muzej. Pričela ava ogledovati zanimive stvari« ki so tam razatavljene. Mnogo jih je še v arhivu br. Goršeta, ki jih še razobesi. Res lepo, vse v redu. Kmalu Je bilo poldne. Kmalu bo treba proti domu. Rad bi 4 še obiskal tega in onega. Fabjančič pravi, če je tako, bo nas on tja potegnil, samo da bo doma do časa, ko bo treba i a delo. Mi bomo kar ob krat-em naredili, kajti popoldne hočem biti na banketu. • Najprej k Fabjančičevim, da poberemo še hiojo ženo. Potem se odpeljemo še k Peršetovlm, kjer je bratranec moje žene in kjer živi naša vnukinja. Bili so vsi dpma. Prejšnji dan, v nedeljo, so bili na farmi, da poberejo fižol in .kumare. On se je pritoževal, češ, skoraj vsako nedeljo sem hodil okopavat, zdaj sem pa dobil eno malo kumaro, fižola pa sploh nič ni. "Pa nič za to, le pijte . . ." In pili smo na zdravje. Pri Peršetovih smo se pomnožili. 2e nas je bilo dva avta ln smo jo odfurali na za-padno stran* mesta. Tsm nekje živi Pspež in je potrebno, da nam grehe odpuati. Francelj ve, kje živi ln zato je on kažipot a svojim avtom, ki je tudi poln. Peljemo se skozi mesto ob parkih in ob jezeru, kjer so tudi velike ladje. Končno pa naš vod- Ford sarvlra fcavo BeoaPollacku, ravnatelja unije Cale-terla Employees (AFL), ma4 lam ko Nad Cur ley opasuje prizor MalHa Jo dabUa dalo po sprejetju uaijakega kontrakia. ki Ja od pravil protičraake diskriminacija. —^U—-J I 1 II u » nik ustavi, češ, tukaj živi Papež. Gremo boječo na dvorišče, a nobenega nikjer. Potekamo in nekdo se oglasi, naj pridemo dol, a mi smo silili gor.; Papeža še ne vidimo, le njegova kuharica slovenskih staršev, jim moramo ^■■■■»Oh, kaj ste vi prfl Programa ne bom podrobno o-plsaval, kajti to ao storili že dru-jgi pred mano. Brez dvoma pa jae lahko reče, da vai, ki smo gledali na odru tu rojeno mladino prikaže šli—mi ravno sobe barvamo in zato smo se preselili spodaj. Kdo bi si mislil kaj takega, da pridete", pravi mrs. Papež. Torej takega papeža Jmajo v Clevelandu—ta nam že ne bo grehov odpuščal! Toda kje je on? Kmalu se prikaže ves praznično oblečen, da se ni nič po-' znalo, da je barval. "Veš, mr. Papež, tebe bo vrag vzel, če boš delal in barval na tako velik praznik ksot je Labor day."—"A to ni nič, le nekaj malega sem danes delal—pojdite, da vidite." Kuhiji/a je prepldskana, v srednji sobi pa posedemo in kmalp smo zapeli. Mrs. Papež nas podžiga, češ, naj še zapojemo in ne* kaj v rokah drži. Mislil sem, da s tistim predmetom takt dela, pa je lovila glas—naše petje, ki je bilo potem reproducirano na gramofonu. Čudno, a vse je mogoče. Papež pa nam je ponujal "železne". Čas je, da gremo in Papeževim pravimo, naj gredo tudi oni z nami. "No, pa gremo, toda najprej v naš klub, ki je tukaj v bližini. Je še siromašen in lesen, a ga moramo podpirati, da iz malega zraste veliko .. Smo že v klubu. Res je treba popravila, toda s složnim delom se bo vse napravilo. Prostor je lep in pripraven. Tam smo obiskali še dva družini, ali naš šofer Joe Fabjančič nas je zapustil, kajti čas prihaja in on je moral na delo. Mi smo pa potem zasedli Ffancljev avto, se dogovorili s Papeževim, da se vidimo v Hribarjevi gostilni. Najprej h kosilu in obenem tudi k večerji. Najprej k Florjančičevim, potem pa na dogovorjeno mesto v Hribarjevo gostilno, kjer se posedemo. Bilo nas je veliko omizje. Papež ln žena sta kar rinila "copake", češ, nosi pijačo, saj ni vedno tako. Tudi Frank Francelj ni zaoatajal, kar natihoma je fiomigal in plačal. John Ka-dunc, Pokov iz dinarja, ki živi v Clevelandu, je tudi vadno imel denarnico v rokah in vlekel metulje iz nje, p* tudi gostilničar gs je včasih kar natihoma pri-neael. Seveda smo med lam tudi zažingali, da je bilo veselje Tako sem na vse drugo pozabil, tudi na one, katerim sem obljubil, da jih obiščem. Pa drugi krat. Tako je zame minilo alavje SNPJ v Clevelandu, to je v nedeljo ln pondeljek. Hvala lepa vsem, ki smo se srečali in ki ste nam po^ stregli. Moji copaki niao imeli nobene veljave med njimi. Anton Valentinač. 2611 Po proslavi SNPJ Akroa. O. — Jridnevna pro-slavs SNPJ v dneh ameriškega delavskega praznika je sa nami Takoj prve dni in za tem dalje so dopisniki poročali v Prosveti o veliki udeležbi članstva SNPJ. Največ jih jo seveda fritio iz O-hla in Pennsylvanlje, a tudi ne-kaj od drugod. Vem* sko bi ne bilo radi dela. ki ne sme zaosts-jstl v teh kritičnih vojnih čaalh, ko gre za obstoj ameriške svobode in zdrulenlh narodov, bi Jih prillo le več. A kam bi jih spravili. saj je la aa naa navzoče —swfiila |sll Ir ptJMb» #H p<| klor aort JI etrollale a «• implo drag* le se spomnil na otroke nekaterih slo venskih staršev, ki še doma nečejo ali pa ne znajo vsaj za silo govoriti slovensko s starši. Ker je slovenščina le ena veja velikega slovanskega drevesa, na katerem je nad 250 milijonov listov, imajo torej otroci boljšo priliko do službe, če znajo dva jezika. In to posebnd v današnjih časih, ko daljava ne šteje več dosti. Čas je tu, ko bomo lahko "iruštkali" v New Yorku, večerjali pa v Ljubljani ali Moskvi. Kdor zna en slovanski jezik, se lahko hitro nauči tudi drugega slovanskega jezika, ki se razli kuje le v narečju. Spominjam se, ko so mi mojl^ratje pripovedovali, da so se v par tednih priučili govoriti ruako, ko so bili v ruskem ujetništvu v prvi svetovni vojni. • Na tem jednotlnem sestanku smo se srečali tUdI s številnimi znanci, glavnimi odborniki in več dopisniki Prosvete, tako zopet tudi z Valentinčlčem in Fabjančičem. Obiskal sem tudi Slovenski muzej, nisem pa tam opazil Matijeta Pogorelca, ki je prej obetal, da bo navzoč. Morda poizkusi priti drugič. Dssl je muzej skromen začetek, vendar smo videli v nJem že več zanimivih prvih izstisov časopisja, važnih knjig, slik in drugih zgodovin sklh predmetov. . t Erazem Gorshe in Matija Pogorele sta dobro pogodila, ko sta pričela zbirati skupaj tako zani mlve stvari. Leto za letom bo muzej lahko bogatejši in zanimivejši. V par desetletjih, ali kadar ne bodo več slovenski listi izhsjsll v Ameriki ln ko bodo plssli, da ni več Slovencev v tej deželi, tedaj bo najbolje, da bodo vsi glavnejšf predmeti, iz tega muzeja poelani v Ljubljano, kjer bodo tamkajšnji Slovenci in dru gi Jugoslovani lahko videli vssj del dela in zgodovine ameriških Slovoncev. Tako se bodo spominjali svojih prednikov, ki ao pred prvo svetovno vojno kar trumoma odhajali i? domovine v joči bi vseeno malo lepše i/clo 'daljno Ameriko za boljšim živ-dalo. če bi zmanjkalo tiste "že-, 1 jen jam. lesne vode", ki navadno ljudi kaj Takoj ob najinem srečanju v _ hitro vrle is tira ali celo ponori. Clevelandu mi je Anton Zornik po*irolioalK| namesto nedolžnega ječmenov-1 omenil, da namerava priti v A-O kron. kjer bo skušal dobiti kakš- dati priznanje, kakor tudi star-šem, ki so jim pomagali in jih vzpodbujali do takih uspehov. (VeČ pevskih in glasbenih točk je bilo v slovenščini.) S tem so ne le sedaj, marveč že tudi večkrat prej pokazali Slovenci A-merikancem, da prav nič ne zaostajajo za njimi na kulturnem polju. Poleg jedrnatega govora glavnega predsednika SNPJ Vincen-ta Cainkarja je vzpodbudno govoril v slovenščini tudi župan "ameriške Ljubljane" Frank J. Lausche. Žel je ogromen aplavz od navzočih, kar je dokaz, da je zelo priljubljen, in sicer ne le samo pri Clevelandčanih, marveč tudi pri zunanjih rojakih. (Cle-velanfčani menda nam niste nevoščljivi, ker je nas zunanje tako prisrčno pozdravil.) Ko sfem po proslavi prišel sku paj s tem ali onim v Akronu, me je vprašal, če JC župan Lausche gdvoril slovensko. "Kajpada, pa še kako lopo zna govoriti," sem odgovoril. "Tudi jaz bi šel rad na tisto proslavo in po- CKT11TKK, i. UKTOHra nega naročnika Prosveti Pnk tarcu ali Cankarjevemu uani ku in zraven še prodati kakim knjigo. "Le pridi, dasi z i uročni ki na liste ne bo dosti uspeh* pač pa morda prodaš kako kni{ fo," sem mu dejal. Toda na mesto, da bi šel z mano v Akna je bil slučajno povabljen v De troit, čez teden dni pa je pn* tudi k nam. Ker sem po deli imel nekaj prostega časa, smo šl skupno z bratom Valantom k ve rojakom, ki so kupili neka knji£. Gfcde Adamičevih knjig i priporočljivo, da jih kupijo zli sti starši, ki imajo odrasle otre ke in znajo le angleški. Meni s zdi, da denar, izdan za te knjigi je dobro vložeij, četudi se navi dežno zdi človeku, da so te knji ge drage. Ampak vzemimo stvs takole: Ti ali oni starši imajo si nove ali hčere, ki pohajajo v a meriške šole. Razmer in življ« nja svojih staršev ne poznajo dc bro, vsaj pa ne njih zgodovin« V šoli jim niso razlagali o dc movini ali življenju njih staršet odkod so prišli in kaj znajo iti In kjer otroci ne vedo ničes^ o zgodovini svojih staršev in j njih deželi, bodo čestokrat prii do zaključka, da so njih star "hunketi", ki so prišli iz kak hribov in revnih kmetij, da i nevedni in sploh "daleč za njim (za ptroki). Sploh so "old fash oned". ln to ne glede, če so ji starši še toliko pripovedovali, < tudi v Sloveniji, njih domovii kjer je življenje sicer skromi in težko, je lei>o in da imajo sta ši veliko znanja in skušenj j seboj. Knjigi, kot so na prim Adamičeve, bo otrok prej verj in nanj bo naredila večji vt Mala knjižica "Slovenes Wa to Live" na primer jasno ka; da je manj nepismenosti m Slovenci kot pa med Nemci Italijani — tudi manj kot m Američani. Staršem otroci tcadi ne ver mejo, ali pa gredo njih n^uki enem ušesu notri, pri drugem ven. Ako pa je kakšna Adan čeva knjiga v hiši, jo bo sin | hčerka gotovo prej ali slej či la in tako polagoma spozm bolj in bolj slovenski rod, kot I slušal župane, toda sem moral HPI^^^^I delati," ao ae navadno opravičili di svoje starše, do katerih med pogovorom. Pri tem pa sem končno imela večje spoštovan Posebno bodo otroci drugače r slili o svojih starših in njih st domovini, če prečitajo Adamii vo knjigo "Native's Return",! kor tiitti več drugih, v kata Adamič razglablja življenje an riških priseljencev ln njih otr Meni se torej zdi zelo pripon ljivo, da starši nabavijo kaki Adamičevo knjigo za svoje oti ke in da jih navajajo k čitan Končno naj omenim še to, ima ]x>tovalni zaatopnik slov« skih listov in knjig težavno d< za svoj mali zaslužek. Le gof ljubnost rojakov jih menda dri, da vztrajajo pri tem po» Včasih, prad desetletji, je b drugače, kajti takrat so roji trumoma prihajali iz stare movine. Sedaj ni več tako. naj zadostuje. * Joeeph Irman, 535. Barbičeva kolona Cleveland-—V četrtek, 24 m tembra, smo pri nas v metrop« imeli "blackout" za 15 mini Bili smo seveda v temi. Amp mnogo jih je, ki tudi na sveti« tavajo v temi, ker jim ničesar razsvetli uma. T\tdi naš Cleveland je ko venčno mesto. Tukaj so zboi vali verniki, ki verujejo v smrtno vstajenje. Imenujejo "priče Jehove" ln zborovali tri dni v Public Auditohumu. je mestna dvorana. Ns* Cle* land Press se je pritožil, dsl bili malo preveč ualljivi s pf dajanjem svojegs "Wstchtowl ja". So pač miallli. ds bodo tem pridobili ves Cleveland^ nebesa, od koder as po njih nju lahko še povrneš ns Ko so to hoteli dopovconti u zetu Pograjcu, jih je "Če se povrnem, ali bomi >e ■w ko "šmiral" z dekleti?"— <*J ne!"—"Potem pa k vragu % g vero. grem pa rajši v pekelj je odrezal Lojze. ■ Priče Jehove ao izginili * « sta. ampak naše pouličm * * no vodijo. Ampak kads oči tisti, ki jih vozi. M\ povrne, tudi če varjen v aj nebesa It Is the and of t Tudi naša domača 81^ dobrodelna soifcj* za itd več (Dalle ao t. i OKTOBRA resti z jugoslovanske ronte Poročila Jugotlovanikcfa informacijskega centra in drugih virov Uč proglasil pre* eod PT^ss» Zagori» 14. sept.—Po vesteh takozvan' Nemci izvršujejp množinstve-ne poboje na Grškem, da bi z njimi zadušili podzemeljski po-kret, ki izvaja sabotaže nad prometnimi sredstvi. Tudi Italijani so baje odpravili vojašjce kolone v albansk^ gore, da razprše jgerilske skupirie, ki vedno bolj vznemirjajo njihove posadke in Carigrad, jLoslavije se je v uni Hrvaški državi nepre-množe uporne skupine, ki e proti italijansko-nemške-„voievalcu in njegovim po-1 J ustašem. Upori iač-nrebivalstva v Zagrebu in motijo promet. P na sabotaža so prisilil i Nacisti so vzeli „.Jut Paveliča, da Še posredno strogo obsedno sta-lu tja je bil že prej uvedel, sod, ki je že prej vladal v j, je zdaj razširjen in ve-1 septembra sem že za okraj Zagorje. (V Zagorje ■razen Zagreba okraji Stubica, Sveti Ivan , Dugo selo, Velika Gori- ačenje v mestih in vaseh ozemlja kakor tudi v Zagre-»čne ob 9. in traja do 5. Vsak promet v tem ča prepovedan ■vedano je tudi brez pola dovoljenja podati se v , Isto tako je potreben potni list za tujce, ki bi iz drugih krajev priti na v Zagorje. Le s posebnim ijem Paveličevih oblasti joče zapustiti ta okraj ali ti dovoljenje za bivanje, prestopek teh odredb je a z zaporom in koncen-taboriščem. Na stoti-je bilo že aretiranih. operacije svobodo-so privedle dne 4. septem-prekinjenja železniškega na progah Banova-Jaru-polje, Ogulin-Split-Ši-Split-Knin, Ogulin-Plaš-I niča. Prekinjen je tudi preko Bubnjarice. Ob-čajo tovore in pošilj-vsem ozemlju se širi glas govorice, da bodo mar-ustaški oddelki razpu-da jih bodo zamenjale ojevalcev. Ljudstvo je tudi, da namerava Pa-vlada izročiti nekatere kraje Nemčiji in Ita-večja nezadovoljnost pa ■ilo dejstvo, da Pave-vlada izvaža s hrvaškega I hrano, ki bi bila doma-prebivalstvu tako zelo po- lie u ne dado provarlti |n, 13. sept.—Kmetje na »u ne smejo hraniti žita temveč ga morajo oddati p uradom, kjer ga me- v prisotnosti nacističnih Bikov, 1 količino Jugo-■nosto- v Jugoslaviji na stotine novih talcev. Slovanski četniki rušijo mi ,ve in železnice. Največ sabotaž je na progi iz Sarajeva v Du brovnik. Nemci so ustvarili v Srbiji posebno policijo, takozvano gospodarsko policijo, katere edini namen je, da ščiti žetev namenjeno Nemčiji, pred napadi srbskih kmetov. ...... . V Konstantin Brown o Oraii Mihajloviču G. C. Brown, ki piše v wash-ingtonskem Evening Staru in nekaterih drugih ameriških dnevnikih, razmišljuje v enem zadnjih člankov o velikih izgubah nemškega moštva, katere ceni na približno tri milijone mrtvih od začetka vojne sem. Tudi izgube nemških pomagačev so ogromne. Prvenstvo imajo Humuni, Madžari in Slovaki. O Jugoslaviji prinaša sledečo zanimivo opazko: "Karpatske gore so polne čet-nikov, ki so že v fcvezl z jugoslo-vansko četniško armado in njenim poveljnikom Dražem Mi-hajlovičem, ki jih baje tudi iz svojih pičlih zalog zalaga z orožjem in municijo." V . . , —r Streljajo talce London, 18. sept. (AP).-V hrvaški vasi Dugo Selo je bilo ustreljenih 20 talcev za "kazen" radi uboja dveh nemških vojakov. ¿.lk V vzhodni Hrvaški sq Paveli-čevi žandarji ubili v nekem kra ju moža in ženo, češ da sta pomagala Ubažnim komunističnim upornikom.' Jugoslovanski krogi poročno, da je bilo pod pretvezo zavezniških zračnih napadov v Zagrebu progjašeno obsedno stanje. Zavezniški krogi do zdaj niso prejeli nikakt^a potrdila o zračnih napadih na Zagreb. , V...-; Bolgarsko tlačenje Zuerich, 18. sept. (ONA).— Zuericher Zeitung je prejela fc Sofijf brzojavko, po kateri so morale bolgarske oblasti v južni Srbiji, kf je zasedena od Bolgarov, nastopiti z najostrejšimi ukrepi proti prebivalstvu, ki je do zdaj že pobilo 100 bolgarskih upravnih uradnikov. Bolgarska vlada je z repre-salijami .nastopila tudi zaradi tega, ker prebivalstvo prostovoljno podpira vse upornike-Bolgarske oblasti so prepričane, da zavezniška letala prinašajo četnikom hrano in municijo. • V . . . — Turčija poudarja avoja prijateljstvo napram Ruaiji - London, 18. sept. (UP>.-.Tur-ški časnikarji, ki so na obisku v Londonu, izjavljajo, da Turčija ne bo nikdar začela vojne z Rusijo in da bo tudi zvesto čuvala svojo zvezo z Veliko Britanijo. Prav posebno so poudarjali, da je vrhdvna misel turške državne politike stremljenje za obnovo grške in jugoslovanske neodvisnosti. Časnikarji so izjavili, da so zelo prevzeti od napredka angleškega vojnega napora. V ... — Žalostna usoda Jugoslovanakih vojnih ujetnikov London, 18. sept. (Reuter).— Jugoslovanska vlada v Londonu je prejela zanesljiva poročila o pretresljivi usodi 000 jugoslo-vsnskih vojnih ujetnikov, katere so Nemci prepeljali v Nar-vlk na Norveškem. Prisilili so jih k delu v najstrašnejših okol-Ščinsh, tako da so pomrli od tifusa in drugih kužnih bolezni. P K O S V K T a Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti.) 1. septembra 1042. Nazadnje sem le našla nekoga, ki je bil vesel, da je spet govb-rll slovensko. "Od Božiča, ko sem bil doma, nisem več slišal slovenščine. Mati mi piše po slovensko, ali človek hitro pozabi, če ne živi med svojimi ljudmi." Bil je prostak Rudolph Gerchar, zdaj z ameriško armado nekje na Angleškem. Ni ga bilo lahko najti. Najprej sem morala potovati dve in pol ure z brzovlakom. ki odtegnejo čim{ Potem eno uro z avtom. Prišli Tako za izvoz v Nero- seveda povsod poskusi te določbe. V nekate-llh Jugoslavije, posebno v«*kem. so oblasti izjavile, ^celokupna žetev ostala v . ozemlju, toda kmetje "1 vabi nočejo nasesti, •jo in spravljajo svoje za-[■ kjer potrebno, z orož-ff roki upirajo komisijam izvršujejo nemške uka-[■Piembi žetve, V . . . __ ¡¿J ^•nunja v Jugoslaviji 17- >*pt. (AP).—Bri- ^rukarska agenturi j^ja i/. Carigrada o no-" ^cistične strahovlade 1/. Bel t;rada poro-*> «emci ubili vse mo-' stv" štirih jugoslo-411 »ne ln otrok« pa "»"«•ntnnjska tabori-msseevanja za unlče-* u rihk V B«lk«n ** 18 v ►niri d u vre Z' » U4i ra "Pl-Rtt. 'Jo V bližini kjer ao ae ' "imunsko ,h J' poginilo vojakov. smo v sredo velikega ameriškega vojaškega taborišča. Prinesli sq mi debelo knjigo: vsi jeziki sveta so bili zapisani v njej in vojaki, ki jih govore. Le katerega jezika ni v tej knjigi! Finski, madžarski, lituanski, norveški, grški, grškega veliko, portugalskega veliko. Slovenščine pa nikjer! "Slavic", "Slavish", "Krain", "Austrian"; morda pride slovenščina pod katero teh jx>glavij. Dolge strani poljskih imen. Slovene—nikjer, v vftej debeli knjigi nikjer. Niti ne Yugoslav. Niti Srb. Dobro: ^omo poskusili s "Slavic". Pred mano stoji kakih deset mladih ameriških vojakov. Prešli so, kakor so jih našli zunaj pri vajah ali igri ali delu. Prvega, ki ga vprašam, kateri jezik govori, je bil temen fant z visokimi ličnimi kostmi, skoro oliv-ne polti. "Jaz sem iz Kijevs, govorim "Slavic". Drugi je bil iz Ponnsylvanije, Slovak. Tretji, modrih oči in plavih las, je razumel mojo slovenščino. Bil je Belokrsnjec. Ali govoril je bolj hrvslčino, kakor slovenščino. Joseph Bslkovec iz Pennsylvsni-j*. "Pri nas imenujemo Slovence Krsnjce. V Ameriki Jih je veliko v naših krajih Ali tukaj z nami ne vero, če je kateri' Mora biti, sem si mislila ln tako m je rekel tudi ameriški oficir, ki je bil z mano. Spet smo Ml rti pot z avtom Nekaj milj smo prevozili ln se ustavili na dvorišču velikega podeželskega dvorcs Okoli nas garaže, kuhinje, shrsmbe, prsl-nice Nasproti ml pride mlad iant v modrem overaliu. Govo- rite slovensko?"—"Sure". smo začeli. Govoril mi je o Chicagu. Njegov dom je v North Chicagu, tam živita njegov oče in mati, trije bratje in tri sestre. Tam doma govore slovensko in čitajo slovenske časopise. To je ameriški vojak, ki sem ga hotela najti! "Naš sosed na to stran hiše je Slovenec, na drugo stran hiše je Slovenec, preko ceste tam je nekaj hiš, kjer Žive Slovaki, potem pa cela vrsta doli ob cesti: slovenske hiše. Moj brat se je poročil s Slovenko—Papeževo— moja sestrs je poročena s Pir-cem. Jaz sem zaročen, moje dekle pa Je Čehinja." Tam ga poznajo pod imenom Rudi Grčar, njegovega očeta pa vsi kličejo "Kuči". "Veste, služil je v stari avstrijski armadi, v kavaleriji, kjer se je spoznal s konji. I ms jih rad ln če le more, Ima kaj opravka z njimi. Drugače pa je delal po plavžih. Zdaj pa ne de- lp več, šel je v pokoj." Rudi mi je razložil natančno, da seveda on in njegovi bratje in sestre ne imenujejo očeta "Kuči", mati ga vedno kliče tako in vsi drugi znanci, "strici in tt*lenJih tam imenujejo, če se ne kličejo po imenih. • • JU « . V "starih krajih" h nI bil, ali po vojni bo šel prav gotovo. Njegov oče je bil doma na Vrhniki. Za mater ne ve natančno, pisala se # Leben, ko je,prišla v Ameriko, kjer fcta se p^rqeila * očetom. Mogoče je tudi prišla is Vrhnike, ali od kje blizu tam. Očetov brat pa še Šivi na Vrhniki pri Ljubljani.. Budi hoče na vpak način videti te Jtraje pp voj ni. Zdaj pošilja dinar domov, da si ga prihrfmi, da bo šel po Vojni na potovanje v Evropo in Slovenijo. "Kako je tam? Imajo tudi avtomobile? Ko sem prišel sem na Angleško, gtm prvič vi del slamnato streho. V Ameriki ao nam pripovedovali, da imajo nekatere hiše slamnate strehe. Pa si nisem mogo^ misliti, kako je mogoče, da bi alama držala dež od hiše. Zdaj sem pa videl, kako je lepo napravljeno." Povedala sem mu, da je pri nas lepo, ali revščina je velika. Avtomobilov je malo po cestah in ceste niso napravljene zanjo. Zdaj, seveda, zdaj trpe tam hujše od te vojne, kakor kjerkoli drugje. Zdaj ne pomaga nič, kakor da hitro končamo to vojno in napravimo red nd kontinentu. Potem pa naj gre ppgle-dat Vrhniko. Bog ve, če bo še stal tam v sredi mesta Cankarjev spomenik, kakor je stal, ko sem jaz zadnjič videU Vrhniko. Ce se. bo še svetila Sv. Trojica, na hribčku nad njo, o kateri je zapisal Cankar, da je kakor bela golobica. Če bo Rudi opazil ci-klame med mahom pod drevesi tam okoli, opojno dišeče cikla-me, ki jih ni mogoče pozabiti, kdor je kdaj ležal na mahu med njimi. Tukaj na Angleškem imamo "b 1 u e b e 11 s", pomladi, zvončke, «trobentice in vijolice. Ali ciklam nimamo in kaj so vse te cvetlice v primeri s cikla mami. Ej, Vrhnika, mnjhnai bela Vrhnika, veliko je bilo lepega napisanega o tebi, ker bila si Cankarjevo mesto! "Večja in lepša mesta so na svetu, ali tebi ga ni enakega . ♦." Bo Rudi razumel vse to, ko pride na obisk v Slovenijo? Če bo čital Cankarja in slovenske pesmi in poslušal očeta, kaj mu govori o starih krajih, bo seveda razumel. Iz žepa potegne nekaj malega in začne razvijati. Slika njegove matere. Se ena: slika njegove majhne nečakinje. Slika njegove zaročenk«*. V avtomobilu sodi in se smeje. Če bi se Rudi ženil v starih krajih, bi se mu nevesta ne smejala iz avtomobila. Prišla bi na okno, njen obraz bi se pokazal med rožmarinom, rožen-kravtom in nageljem. Taka je razlika med starim in novim krajem. "Hotela svs se poročiti letos. Prlšls je vojna, tako smo se odločili, ds bomo počakali, da se končs." Čeprav je prišel iz Chlcaga, ima naš Slovenec veliko našega na sebi. Bolj je resen, kakor so hrvaški Amorlkanci. Bolj je miren, kakor drugi Amorlkanci. Kako mu tukaj ugaja? "Tako, nI slabo. Vojna jo vojna Tako ni, kakor je bilo v Ameri ki. Ali v Ameriki ni bilo več, kakor bi moglo biti, odkar aem odšel k vojakom pred 15 meseci.'» Hakih dobrih državljanov Še nisem srečala v svojem življ nju, kakor ao Amerikanci. Ni je boljše dežele na svetu, nikjer drugje bi ne hoteli živeti, kakor v Ameriki! Hvala Bogu, da je tako, da ae njihovi starši niso zastonj preselili iz starih krajev. Samo Amerikanci so in ponoani so na-svojo veliko, bogato domovino. Rudi je v tem pogledu, kakor so vsi Amerikanci, kar sem jih spoznala. "Nikjer drugje bi ne hotel živeti". Ali Rudi bi rad Šel pogledat v stare kraje. Rad govori slovensko. Sprašuje, ka ko je na Vrhniki pri Ljubljani* NI mi povedal, zakaj ga vleče tja. Kdo ve, zakaj nas vleče sem aH tja, tako je, kakor ko laata vlce letijo na jesen v tople kra je. Nekateri še imamo v sebi na gone, da se sprašujemo, odkod so prišli naši ljudje, kaj nas je na pravilo take, kakor smo. Kje n* svetu dete spregovori iste besede, ki smo jih slišali od svojih staršev, ki jih ne govore otrooi v Ameriki. Lepa radovednost, ki nam more vsem le koristiti, nikomur Škoditi. Kar človek več izve v tem življbnju, kar več spozna, se nauči, če je prav obrnjeno, more le koristiti. Koristiti vam in vaši novi domovini. Stara domovina pa zasluži to pozornost in njena hvaležnost za vaše zanimanje je pra^ gotova. Dolenjka. Amerika nasičuje sovražnike osišča 2ivila prihajajo na vte fronte Chtoago» 30. sept. "Branilci Stallngrada jedo poaušena ameriška jajca, meso, kruh lz ameriške moke ln druga tlvlla," je dejal Tom G. Stltts na zborovanju National Poultry, Butter it Egg Assn., ki se vrši v hotelu ^hermanu. "Ruske armade, ki se bore na kavkaški fronti, pri Brijansku in Leningradu, dobivajo hrano iz kuhinj, ki so založene z ameriškimi živili. Vojaške posadke ns Malti, v Vree-townu, Columbu In Darwlnu so tudi založene z ameriškimi živili." ! Stltts je dslje rekel, da jugoslovanski vojni ujetniki v nemških ln italijanskih koncentracijskih taboriščih dobivajo živila iz Amerike preko mednarodnega Rdečega križa. Ta vzdrftujejo vojaške posadke na vseh frontah, kjer se zavezniške čete bore proti osiščni oboroženi sili. Živila gredo v vse krsje, čeprav parni-ki. ki jih dovažajo, so V vodni nevarnosti napadov s strani o-slščnlh podmornic. |Ds se poveča zalogu metia, j« poljedelski tajnik Wlckard apeliral na farmarje, naj produclrajo 200,000,000 več kokoši v prihodnjih mesecih. V Wuahingtonu razpravljajo o načrtih kokoijere-je v mestih, da se poveča zaloga mesa, ker farmarji ne morejo zadostiti zahtevam. -_ 9 = zemlji, in kakor za kompanijo, tako tudi za mesto. Delaš in "ŠU-Uš". Le to je vrag, ker mesto nima nikoli denarja, če je treba, da ti plača. Le kadar ti dolgu-|P Ješ mestu, potem pa moraš ta- avojo delegacijo v sosednjem koj plačati. Da je bil ta rojak predmestju Euclidu. KonvfcMi- sinotH nM nHAi umj^j seji, pa bi jo so imeli prav v moji bližini, toda me še na banket niso povabili, da bi glodal kokošje kosti. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. strani.) Bilo pa je precej metropolakih delegatov naše pittsburŠke konvencije. Človek bi mislil, da bodo oni dotninirali konvencijo, ampak so bili le poleg, da debatirajo, beefsteak pa snedo nato, ki so bolj pobožni. Naši napred ni dobe le polivko na žgancih! In tako je prišel do beelr steaka moj nekdanji prijatelj Joško Penko, ki si je želel pet^ najst let kaj boljšega, kakor pa biti le zastopnik Ameriške Domovine. J(pško je bil izvoljen sa blagajnika in rekli so, da je bil nominiran celo po "progresivcu". In sedtg Joško ne bo imel časa, da bi zboroval z aktivnim komunistom Antonom Rupnikom, ki je tudi moj prijatelj ln rad me obira, potem se pa pohvali, "kako me je". Ne pove pa, da sem Še vedno trd, če le hočem biti. In če ne bi bil, bi bil Joško lahko blagajnik SNPJ, tako pa ni naju nobeden. Njih dnevnice so bile po deset dolarjev, ker m kar doma in nI treba napitnine kelnaricam ln tudi ne stanovati v hotelu in imeti druge ugodnosti, ki pripadajo izobražencem. Naš stari delegat 12. redne konvencije bo rekel: "Vidiš, koliko so prihranili!" Jep, so, ampak oni lahko volijo delegata, če imajo le 25 članov pri društvu. Za eno dru štvo vem, ki nima dosti nad 300 članov, pa je imelo štiri delegate. Če bi volili delegate po našem sistemu, bi jih bilo polovioo manj. Ampak njih vožnja je poceni, če jo plačajo, ker skoro vmI stanujejo na St. Clair ave.; največja daljava je menda 80 milj. Njihov glavni odbor zboruje ob nedeljah. Taku prihranijo denar na več straneh in lahko zopet dajo posojilo cerkvi v Barber-tonu, ker pravijo, da jim je sveti Vid vse plačal, ln zakaj bi jim ne plačal, nuj je pošten svetnik? Čudno se nam vidi, zakaj strogo katoli|)ta organizacija ne posoju-je denarja cerkvam, mprveč se te obračajo na "SO-ftO" katoliška društva airjednote. Da ne bd kdo hud name radi tega» kajti to nI moja krivda, Če sem tako slišal od delegatov. Oni že vedno, kaj poročajo. Zame je pa to novost, ko slišim, kakšni delegatje zastopajo naie doma rojene zveze. Za rusko vojno pomoč ali celo za Rdočl križ nI bilo veliko odziva. Če smo pravilno Informirani, so dali le po sto dolarjev tema organizacijama. Kaj bo rekel naš Bombach v Barbertonu, ne vemo. Ali je preveč, ali premalo, ali ravno prav? Drugd' novica zame je ta, da prid« k nam v metropolo zopet poznani zastopnik umrlega Na-preja ln slavni pevec frank Peta vs lz Little Fallsa, N. V. M<>-goče me boste vprašali, kaj bo tukaj delal. E, kaj, vprašal bo za "akzilarl" policaja aH straš-mku. ker tako dalo bi se mu pač podalo. In kaj se bo zgodilo, če dobi to službo? Zspel bo: "Ml, ki smo bili enkrat socialisti, smo postali pozneje komunisti, sedaj smo pa "akzilarl" policisti—tra-lulala, tralalala, juhej, prmejkrŠ-čen Matic! In kaj pomeni "akzilarl" Auxiliary)? bo mogoče vprašal Matevž. "Akzilarl" pomeni "pertaining to", da si lahko misliš, ds si nekaj, na primer stražnik, čeprav nisi, oziroms le privesek. Farmar Archie Barnes Iz Huts-burgs, Ohio, se je ujezil in rekel svojima dvema bikoms, Ferdinandu ln Dicku "Upregel vaju bom in bosta 'orala, ker moram hraniti z gesoltnom; traktor bom dal v šupo, vidva bosta pa delala, ne pa samo ležala, lenuha lens, pa mullla seno in se igrsls s kravami!" Oba bika sta jezno pogledala farmarja, ali rekla nista nič. In tsko zdaj vle-j ¿eta plug po njivi. Heveda ni bi-i la to njuna Ideja In radi tegs ju {je fsrmal prej treniral, ftmo pač | v vojni In naj tudi biki orjejo m nosijo komat* Saj morajo še ženske obleči hlače, čeprav Jim nič bolje ne prlstojsjo kakor biku komat. "Kako se ti dopede delati sa meeto*" me je denes pobere I rojak. Kakor v nebesih, tako na (videl in slišal moje unijske brate, kako so se jezili. Mi bi morali že idavnaj dobiti povišanje devet centqv na uro, kajti nam dolgujejo ie od 20. aprila do IS. julija. Parkrat je bilo že naznanjeno, da prejmemo, ampak je bil ta ali oni vzrok, da nam niso plačali. Sedaj je *opet odloženo do prvega oktobra. Nekateri so grozili s štrajkom, drugi, ki imamo še pol dolarja v žepu, smo jih mirili, naj počakajo, da bo že Bog dal. Ali oni nam niao verjeli, toda kljub temu so se pomlrUi do prvega oktobra. Kaj bo potem, bomo že poročali, Če bo potrebno, Za danes naj bo ta zapisnik zaključen. Frank Barblč. Slovenska pesem na ameriškem radiu t » New York Timos piše z dne 13, septembra: Pred kratkim je prispele v Ameriko no,v« jugoslovanska (slovenska) četniška pesem s besedilom, ki se tiče deloma sedanjih bojev, deloma pa časa po zmagi. To pesem bomo v kratkem slišali na tukajšnjem radiu, Naslov in začetne besede so; "Zdrami se rod!" Pesem sta napravila dva slovenska dijaka. Oddaja na radiu Zedinjenih držav bo pripomogla tudi k Širjenju te pesmi v Jugoslaviji, kjer narod zvesto posluša vso svobodne radiooddaje. Pesem je prinesel tem ameriški državljan, ki je pred kratkem pobegnil lz Jugoslavije ln jo v New Yorku oddal ministru F. Snoju. Koračnico bo igrala godba pod vodstvom Jaše Her-eojpi. Izdana bo na plošči od "Keynote Recordings" v skupnem albumu s sedmerico drugih čotniških pesmi. Melodija se začne z motivom "V" lz Beethovnove pete simfonije. Besedilo te pesmi je sledeče: 2 df® fW i ŠB I* O ci I Slika s« dan. de ss M nevs sveksds sasmejel Kvišku povsod, slepi ns »lani Tujsa savsašnsft vssi les majal Svobod« vstala ss temni, njen sli nas Urne is ekeevs ln misel «na vsem med nami v edinosti ar os ef reve. Kvišku ves red. v vrst« p«v*odi širni s« v U t« woyo^ni hfu nriaf Dvigal preplahi Ivak Madler. Lah v smrtni ns| prest pr«d lak« lupiti. Isplakne tuja naj pevedeej. spradjmo dam si o«v, sv«bed«nl Od Mak« v Jadran, v vir« Drave. Jugo§lovan$kš radiooddaje Opozarjamo znova na jugoalo-vanake radiooddajo Columbia Brosdcastlng 8ystema v New Vorku dvakrat dnevno za Jugoslavijo ob naslednjih urah: 12:30 PM na valu 10.6 ali 15 270 kilosikfov, Na valu 25.A ali 11,B30 kllo-slklov. 3:30 PM ns vslu 10 0 aH 164170 kilosiklov. ■ Na valu 31.3 aH 0.500 kilosiklov. Govornik j» ameriški Jugoslovan Vaso Trivanovtč. Dvakrat tedensko, v torek ln četrtek ob 3.30 PM, se oddaja vrši v slovenščini. Cenjene slušatelje prosimo, da javijo svojo vtise in želje Tri-vanoviču, c/o Columbia Broed-rast ing 8ystem. Pripominjamo, da so te oddaje dolirovoljni prispevek Colum-blje vojnemu naporu Amerike in Združenih narodov in da družba za U oddaje ne prejema ntkake subvencije od ksterekolt vlade. SLOVBMiKA NARODNA PODPORNA /EDNOTA Kdaj« »v..)« iMiiiliksstJ« III i« ns lisi Frese««« m ¿laaalvs ln sa Vse- fll..,lo To,-i aaslj tn »j t k društev *ef «s m il.io MILAN PÜGEU občutil, a ni »edel k njej zavoljo bolečine, ampak tako. ne da bi vedel zakaj. Sedel je in takrat je bilo prvič, da jo jo objel okrog pasa, in zavoljo tega slučaja je prišlo menda do poroke. Vsaj povod je bU dan, svatba je sledila, veseli časi, mlada žena v sobi noč in dan ... Organist se otress takih misli in prične ugibati o novem župniku, častitem gospodu Košto-maju, ki se je preselil od nekod z Gorenjskega. Pokojnemu prejšnjemu župniku so rekli ljudje kar po domače "častiti gospod Andrej." Sedanjemu je ime AntoUr a noče, da bi mu kdo rekel "gospod Anton." Tudi drugače ima svoje zahteve. Poprej, ko so pobirali po božjem o-pravilu darove za cerkev, je zaigral Janez Godbenik vedno kaj veselega in takega, kar so imeli kmetje radi. Mnogo takih stvari se je naučil od potujočih godcev. Na primer tisti marž, ki začne nizko, pa gre čedalje vile kvišku: ta-taratatata-ta — pa spet malo nazaj — ta. Enkrat je igral, pa je ukazal župnik: Nikoli več! Besede so pregrešna! Nepotrebno, ni res?! Kdo ps je izpregovoril kakšno besedo, kdo pa se je sploh oglasil razen orgel? Napev pa je vsak nedolžen, naj bodo že besede take ali take! V tem slučsju so bile tale: Srce je moje čebelnjak, dekleta v njem pa so čebele ... Mrsz je. Menda brije zunaj že burja, ali pa že celo sneg nsletavs. In sosedov pes, ko bi vsaj že sosedov Sultan prenehal tuliti! In oštir Kocmur naj bi zapiral ob nočeh kmalu gostilno. Mladi rszsajači kričijo in vriskajo, da človeku zveni po ušesih. V hiši menda že vsi spijo. Teta Marjeta v podstrešni izbi, otroci »podaj v sobi in tudi Agata v sobi. Spi nsjbri že, kajpada! Bog ve, preden zaspi, če ji pride ns pamet, kako je zdaj in kako je bilo nekdaj. Saj je pravzaprav še mlada, še jako mlada. Čvrsta je, zdrava, močna. Slog ve, če se domisli nanj. Pravzaprav ne bo Zdaj več mogoče prenočevati zunaj v mrazu. Noči so vedno hlsdnejše, človek bi si nakopal bolezen in kaj bi bilo? Kdo bi preživljal familijo? Treba se bo seliti. Včeraj se je prepirala Agata zaradi krompirja. Naročil bi ga bil lahko tam in tam, pa ga je tukaj ln tukaj pri takem kmetu, ki je oderuh jako grde sorte. Slo je naprej in nazadnje je dostsvils: "Saj še Jaz sploh več moža nimam!" Kaj si je neki mislila? Ali je rekla zavoljo krompirja, ali tudi zategadelj, ker živita takole vsak zase: ona v hiši, on v mrvi na hlevu? Godbenik hoče obrniti svoje misli drugam.. Spomniti se hoče, kskšno mašo so peli lsni o Vseh Svatih. Ali tisto "Pred Bogom poklekni-mo," ali ono "Pred stolom tvoje milosti," ali to: "Oče večni v Visokosti, k tebi zdsj se bližamo." Ne more uganiti. Če se ne moti; je pela Agata naprej. Ona ja pela in poje še vedno najlepše. In tudi drži se lepo, kadar poje. Drugi in druge čudno nakremiijo pri petju obraz, ona ne. Gleda mirno, zastavna je, visoka, no, lepa pevka. Brrr! Zunaj bo prsv gotovo burja! In ta preklicani Sultan, ds bi se že vendar enkrat nstulil, in ti presneti razaajačl ponočnjaški, da bi ae že vendar enkrat navriakali in nadrli! Deloma od mraza in deloma od vrišča človek ne more in ne mora zatlanitl očesa. Vse mogoče se mu blodi po glavi, pa je zato vedno bolj buden in čuječ, kakor ps zaspan. Se to mu pade v apomin, kako je nekoč sam iloiit 'Tantum ergo". Zložil ga je res, res ga je složil kar tako po umih, ker on ne pozna posebno not Nsučii je pevke, na koru so zaigrali in zapeli, pa ti gre po službi botji v zakristijo in se mu zasmeje novi župnik. (Dalje prihodnjič.) KRST (Se nadaljuje.) t "Torej tako!" je povzela teta besedo in uprla dlani ob pas. "Torej je prišlo na moje! Kaj ae ne spominjaš, Janez, kako sem dejala? S čim ae bosta pa ženila, ko nič nimata, s čim, a? Ali nisem tako rekla? No, no? Le reci zdaj! Prav vama je! Le stradaj U zdaj, le trpita, le sama prenašaj U, kar sta si nakopala na glavo! Kar sta hotela, to pa imata! Prav ae vama godi, čisto prav. Nista vredna ne usmiljenja, noepo-moči! Kaj pa se tako ženi, ki nftna nič! Berač naj ostane berač, pa je!" Obrnila ae je in odšla skozi vrata. Organistovki so tekle solza iz oči, organist pa . je hodil naglo po sobi gor in dol in sam pri sebi ukrepsl. Zdaj je konec, je sklenil. Nobenega otroka več v hišo. Bog nas varuj! Kam pa pridemo, kam? Ssj se je tudi vse izpremenilo. Tudi Agsta. Včasi, nekdaj, pred leti, da, takrat, takrst! Ali zdaj, zdaj je pač vseeno! II. Janez Godbenik Je pričel hlditi spat zadaj nad hlev, kjer si je vedno redil edino krsvico. Pod streho je bila shrsnjena mrva in stelja, in katere je bilo več, v tisto se je zavalil in zakopal. Dobro je šlo vse dozdaj, do jeseni, ko je že vse listje padlo in je postalo vreme čemerno, vlažno in megleno. Noči so se čudno ohladile, mrva gre h kraju in tudi stelja. Če se na enem koncu zavaruje proti mrazu, pa si drugi konec razgali. In zvečer se mu res toži iti iz tople hiše. Otročički skačejo okoli njega, žena hodi med njimi, on ps mora tebi nič in meni nič v mrzlo prenočišče. Organist je nocoj že dsvno zlezel v mrvo, v star kožuh se je zsvil in pod njim premišljuje to in ono, ker mu dsnes noče in noče spanec na oči. Otročiček Tomažek, razmišlja, bo zdaj o Vaeh Svetih star tri mesece. Zs botre je vzel strice in teto, ps sta mu dsla oba skupaj samo dve kroni. Vedno se kregata, ali tam, kjer bi bilo treba kaj dati, se prsv lepo zlagata v sko-posti. No, slsvs Bogu ns višavah, zdaj je vse minilo. Zaslužki so boljši, vreme je nezdravo, stari vsščanje umirajo, on hodi za pogrebi, poje črne maše in dobro služi.* Agata se je prav lepo poprsvlls. Okrogls je spet, močns in zdrsvs. In vidno postaja še zaokroženejša, prijetnejša. Organist noče premišljati o njej, vsakikrat od podi misli, ps se sili ugibati o cerkvenem petju. Tele pesmi iz pesmaric Sv. Cecilije mu niso prsv nič po volji. Prsv redko kje je ksk tak nspev, ds bi gs človek z veseljem in pri-do poslušal. Zdaj gre gor, zdsj gre z glasom dol, vedno enako dolgočasno jsvkanje je vse skupaj. Rihar, e, Gregor Rihar, ta je znal drugače! Tako jo je zaokrožil, ds je šla v pete in v srce obenem, da ja bil vssk kriatjsh vesel, ki jo je slišal pri službi božji. Drugi časi so bili to, takrat Je bila Agata še dekle in cerkvena pevka. Hodila je kakor srna, gledala Živo, smejala se, kakor bi pozvonil novi srebrni cerkveni zvonček, ki so gs rs-bili samo o Binkoštih, ko je prišel škof vezat birmo. In najedsUi ni nikoli Človeka, modrovala nI, kregala ae nI. Kakor ovčica je bila: lepa, živahna, pa ponižna in skromns. Nekoč, pred Veliko nočjo, ko so prej peli pred božjim grobom, jo Je srečsl na temnih stopnicah, ki vodijo ns kor. Drug drugegs nista videle, ps sta treAčila: tresk. On je letal nszsj ns kor, ona dol s kora. Celo ob čelo sta zadele, njo je zabolelo, da Je kar na mestu sedle. Tudi on je "Ws esnnot hsve all ws v« if our aoldiera snd B&ilon ar« kavi all they need." —fnmkUn D. RootenU TISKARNA S.N.P.J v tiskarsko obrt spadajoča dola ' Tiska vabila za veselice in shode, vizitni časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češki angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNI DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR1 .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskar .... Cene smerna, unljako dalo prve m Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago. IUin --r- TEL. ROCKWELL 4504 Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list Proioto prišteje eden. dva, tri. štiri ali pet članov ia ene družine k eni n«ri nini List Prosveta stane aa vse enako, aa člane ali nečlane eno letno naročnine. Ker pa člani še plačajo pel asesmentu f i» tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj . . ' da Je Ust predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Je vaša lastnina gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki M rad čital list vssk dan. Pojasnilo: —Vsele < kakor hitro kateri teh članov preneha biti čl SNPJ, ali če ae preseli proč od družine ln bo zshtevsl ssrn svoj tednik, bode morsl tisti član iz dotlčne družine, ki Je tako naročena na dnevnik Proaveto. to takoj naznaniti upravn»'tyu.in in obenem doplačati dotlčno vaoto listu Proevets Ako t