IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH tN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13!« - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA    STEV.   10 DIN
LETO xrv
KRANJ, 9. JANUARJA 1961
ST. 3
IZHAJA 'OD OKTOBRA 194T KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIB - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:   SLAVKO BEZNIK
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Jugoslovanski narodi prisrčno ooidravilaža visokega gosta
V petek, 6. januarja, je prispel na povabilo predsednika Tita v Jugoslavijo predsednik republike Gvineje Sekou Toure; človek, ki je eden najvidnejših borcev za neodvisnost afriških narodov, za mir In enakopravno mednarodno sodelovanje v svetu.
Na letališču v Batajnici mu je saželel srečno dobrodošlico predsednik Tito in drugI visoki državni voditelji. Po pozdravnem govoru se je Sekou Toure odpeljal v Beograd, kjer so Beograjčani izrabili iskreno dobrodošlico onemu najpomembnejših državnikov nove, prebujene Afrike.
V soboto, 7. januarja, pa so se pričeli v Belem dvoru državniški pogovori, ki so potekali v prijateljskem vzdušju. Razgovori so se nanašali na vprašanja, ki zanimajo obe državi. V soboto je gvinej-ski predsednik tudi položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Po svečanem kosilu v čast visokega gosta v Zveznem izvršnem svetu pa si je gvinejski predsednik v spremstvu tov. Tita ogle-
dal elektronski center Zveznega zavoda za statistiko.
Nekaj po 9. uri je včeraj prispel visoki gost iz prijateljske Gvineje v Ljubljano. — Ze na poti do Ljubljane so ga pozdravili številni prebivalci Litije in drugih krajev ob železniški progi.
Na ljubljanski železniški postaji "so predsednika republike Gvineje Sckoua Toureja pričakali predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko, nadalje dr. Helij Modic, predsednik republiškega Izvršnega sveta tov.Boris Kraiger, Jože Vilfan in drugi. Po pregledu častne čete na železniški postaji se je visoki gost odpeljal v vilo Rožnik na kratek počitek. Po počitku si j« Sekou Toure ogledal Muzej ljudske revolucije in Vodo-gradbeni institut v Ljubljani. -Okrog 13. ure je tov. Miha Marinko priredil za ugledne goste iz Gvineje svečano kosilo, popoldne pa so se pričeli uradni razgovori s predstavniki republike Gvineje in predstavniki Ljudske republike Slovenije.
Po občnih zborih SZDL
Od Zalega loga do Selc in Ceš-njice te dni krasijo hiše,'pišejo gesla, dvigajo mlaje in izobešajo zastave. Njihova občina Železniki s celotno Selško dolino slavi svoj praznik, ki bo prišel rio vrhunca z velikimi prireditvami v nedeljo, 15. januarja.
Kar jih zani
Največ razprav v jeseniški občini je bilo o komunalnih zadevah
Decembra meseca so se v jeseniški občini zaključili občni zbori krajevnih organizacij SZDL. Te konference so zelo razgibale prebivalstvo In odprle živahne razprave o raznih vprašanjih ne le na teh konferencah, marveč tudi v vsakodnevnem življenju sploh.
Konferenco vseh 11. krajevnih organizacij so bile organizirane po delegatskem sistemu. Skupno je bilo pred krajevnimi konferencami 91 ožjih In 28 množičnih sestankov članstva SZDL, na katerih so izvolili 1380 delegatov za 11 krajevnih konferenc. Sam sistem teh priprav, še bolj pa aktualnost raznih problemov, ki so o njih govorili člani SZDL je dalo resen in delovni pečat konferencam. To dokazuje tudi podatek, da je večina izvoljenih delegatov (992 od 1380) tudi govorila na konferencah in da je bila udeležba povsod zadovoljiva. V Ratečah je od 70 prišlo na konferenco 68 izvoljenih delegatov.
Značilno je, da so te konference dale osnovno smer perspektivnemu razvoju v prihodnjih letih in da so ljudje v tej zvezi živahno razpravljali o njihovih neposrednih in dolgoročnejših "nalogah. -
pravo navzočih delegatov v tiste življenjske probleme, ki ljudi v določenem kraju najbolj zanimajo. Zato je tudi bilo povsod veliko razprav o lokalnih potrebah in problemih. V Ratečah so delegati SZDL na svoji krajevni konferenci največ govorili o njihovi trgovini. Ta ima skrajno neprimerne prostore. Ureditev tega lokala je po mnenju domačinov še posebno nujna spričo močnega tranzita tujih potnikov skozi ta kraj, kar je dobilo še posebno obeležje ob sedanjem uveljavljanju maloobmejnega prometa. V Kranjski gori so govorili o potrebi nove šole. Njihovo šolsko poslopje je slavilo že 100-letnico obstoja. Toda za današnje razmere ta šola nikakor ne zadošča več in ne ustreza potrebam.
Tudi v Mojstrani so govorili o podobnih stiskah v šolskih prosto
Poročila so povsod usmerila raz- rih. Obenem so se pomenili, kako
„Po stezah partizanske Jelovice"
500 postelj brez hotelov
Velike priprave v Železnikih - Prijave iz drugih republik
Železniki, 8. januarja j boni. Obenem so zagotovili tudi
Vse množične organizacije v Ze- I posebno oskrbo za gledalce, ki bo-leznikih so te dni zavzete s pri-
pravami na veliko množično zim-sko-športno prireditev, ki bo tu v nedeljo, 15. januarja. Pred dnev' je znova zasedal celotni priprav 1 jalni odbor, razširjen z mnogi rr predstavniki organizacij, društev raznih ustanov in gostišč. Pome niM so se o vseh podrobnostih, k? k» naj bi zagotovili tekmovalcem gostom in udeležencem sploh, dr bi se v njihovi sredi kar naibolic počutili.
Skupno pričakujejo v nedeljo ' Železnikih kakih 5 do 6 tisoč udeležencev. Smučarji, mnogi organizatorji, sodniki in drugi bodo ori-šli v Železnike že v soboto. Nekateri tekmovalci iz drugih republik so napovedali svoj prihod že v oe-tek, tako da bi se v soboto lahko seznanili s tekmovalno —ogo )P se pripravili na tekmovanje.
Osrednje vprašanie je bilo, kako zagotoviti približno 500 posteV za udeležence tekmovanj in druge, ki bodo v soboto zvečer prenočili tamkaj. Na sestanku so ugotovili, da to ne bo delalo posebnih težav Ljudje malone pri vsaki hiši gostoljubno odstopajo oostelje. pripravljajo posebna ležišča itd. Tako bo v raznih družbenih orosto-rih in privatnih hišah na Cešn.iici zagotov^eno 250 postelj oziroma ležišč. Prav toliko ležišč pa bodo prioravili v Železnikih.
Prav -tako pripravljajo posebne kuhinje. Po šolah, gostiščih in drugih improviziranih kuhinjah bodo zagotovili zadosno in okusno hrano, ki jo bodo dobili tekmovalci in drugi udeleženci 9 posebnimi
do imeli na razpolago toplo hrano, zadosti čaja Itd. -1. c.
bi elektrificirali oddaljeno naselje Radovno, kako bi uredili električno napeljavo v vasi Dovje in podobno.
Mnogo so na konferencah SZDL govorili tudi o delu drugih organizacij in o uveljavljanju samoupravnih organov v komuni, v podjetjih In na vasi. Tako so na Hrušici na primer največ govorili o delu šolskih odborov in o nekaterih drugih organih. Na Plavžu so veliko govorili tudi o delu organov Občinskega rjudskega odbora in pri 'tem poudarjali dolžnosti odbornikov. Menili so, da odbornik ne opravi svoje dolžnosti samo na sejah ObLO ali na zboru volivcev, marveč da je njegova dolžnost, da se povsod zavzema za reševanje tistih problemov in težav, ki jih občutijo volivci v vsakodnevnem življenju.
Pri vseh teh razpravah o lokalnih komunalnih potrebah in o drugih problemih določenega kraja, so na konferencah govorili ne le iz vidika potreb, marveč so samokritično pretresali tudi možnosti za sodelovanje državljanov pri raznih delih. Zato tokrat konference niso imele le pečat kritike na občino, kot je to bilo včasih, marveč so bile objektiven pregled možnosti in potreb. Zbori volivcev, ki so sledili tem konferencam po vsej občini, so imeli tako dobro osnovo aa razprave.
O vseh teh in drugih problemih, ki so jih nakazale krajevne konference, bodo razpravljali na ob-
Prebivalci Selške doline so si izbrali za svoj praznik zgodovinski, junaški tridnevni boj, ki ga je vodil Cankarjev bataljon, okrepljen z domačini tamkajšnjih krajev, v mrzlih januarskih dneh 1942. leta v Dražgošah proti nadmočnim in oboroženim nemškim enotam. — Kljub temu, da so se morali partizani končno umakniti na Jelovico, in da so se Nemci kruto maščevali nad domačini, je toliki odpor partizanov in stotero mrtvih med okupatorjevimi vrstami vendar pomenilo moralno zmago upora.
Zato so se prebivalci Železnikov in vse doline z razumljivim ponosom vsako leto spominjali tega
»►Po stezah partizanske Jelovice«, ki iz leta v leto postaja vse mno-množičnejša in tradicionalna manifestacija prebivalstva te doline in vse Gorenjske. Letošnje prireditve pa so zadobile še širši obseg in so zajele udeležence iz vseh krajev Slovenije in tudi iz drugih republik.
Na mestu, kjer je bilo pred devetnajstimi leti eno samo pogorišče dražgoških domačij, je danes še lepša vas in otroci pripovedujejo o nekdanjih dogodkih pod Bič-kovo skalo.
Toda hkrati, ko je zrasla nova vas v Dražgošah, se je razvilo novo in lepše življenje tudi v dolini.
dogodka in ga končno osvojili zaiTovana NIKO, Lesno industrijsko
r...        .... ., _____ ___<«<_y._"__/s —i: —— r>„»:
redni vsakoletni praznik. Njihovemu praznovanju se je pred leti
podjetje, Cešnjica, Cevljarna Rati tovec, mnogi  kmetijski in drugi
podobo doline in tudi način življenja prebivalstva. Industrija, šole, razni domovi in organizacije nudijo ljudem boljše življenjske pogoje, spreminjajo njihove navade in ustvarjajo osnovo za še lepšo prihodnost.
Na sliki tovarna NIKO v Železnikih, kjer bo prihodnjo nedeljo osrednja proslava pFebivalstva Selške doline in prireditve »Po stezah partizanske Jelovice.«
Ze v prvih dneh tega tedna je pričakovati večjih padavin s precejšnjo ohladitvijo.
priključila še posebna prireditev objekti so popolnoma spremenili
Pred plenumom Občiskega odbora SZDL v Kranju
Dolgoročnejši načrti stanovanjske gradnje
naj zagotovilo smotrno reševanje stanovanjskega problema
činski konferenci SZDL, predvidena zn 7. f«^-......
ki je
KRANJ, 6. januarja. - Občinski odbor SZDL v Kranju je sklical poseben plenum, na katerem bodo danes razpravljali o stanovanjski gradnji Po obsežnem in skrbno sestavljenem poročilu o tej problematiki v občini, je soditi, da bo tudi razprava zelo živahna in da bo to vprašanje zainteresiralo slehernega državljana, zlasti tiste, ki želijo priti do stanovanja oziroma si Izboljšati stanovanjske razmere. Zaradi važnosti tega vprašanja bemo o razpravi in o glavnih zaključkih plenuma še poročali. Danes pa prinašemo le nekaj ugotovitev Iz poročila.
Stanovanje je za slehernega prebivalca osnovna življenjska potrebščina. Zato mora biti v ospredju pred reševanjem vsakdanjih problemov naših ljudi. Tako ugotavlja poročilo. V kranjski občini so se nakopičili številni komunalni problemi zlasti v zadnjih 15 letih, vzporedno s hitrim gospodarskim razvojem. Ob tem je tudi stanovanjska stiska postala prvorazredno družbeno-politično vprašanje. Da bi se stanovanjsko vnra-
valo, so. bili sprejeti tudi številni predpisi in zakoni. Prav ob uveljavljanju le-teh pa se vzporedno z odpiranjem novih perspektiv in obetajočih izgledov v prihodnje, odpirajo tudi številna ^nerešena vprašanja.
Stanovanjska gradnja se je zadnja leta zelo razmahnila. Samo na Zlatem polju je v gradnji 14 stanovanjskih blokov, v katerih bo dobilo stanovanja 392 družin. Ob tem pa presenetijo podatki, da se število prosilcev za stanovanja zadnja leta ni zmanjšalo -marveč prav nasprotno. Pred petimi leti (1955) je bilo v evidenci skupno 1750 prosilcev za stanovanja. Ta številka se je že v naslednjem letu povečala na 1880, zatem na 2350 in že leta 1958 dosegla 2531. Po najnovejših podatkih (v decembru 1960), pa je bilo ugotovljeno, da se je število prosilcev za stanovanja povečalo že na 3035. pasi je moč reči, da je povečano število prosilcev za stanovanja tudi posledica večjih zahtev, posledica višje življenjske ravni itd., vendar to dokazuje, da s sedanjim tempom stanovanjske gradnje nikakor ne bo moč rešiti
stanovanjske stiske v doglednem času.
Pri tem se postavlja v ospredje predvsem dolgoročnejše in načrtno reševanje tega vprašanja. Občinski ljudski odbor bi moral izdelati dolgoročni plan stanovanjske gradnje. Prav tako naj bi tak plan izdelale gospodarske organizacije in zavodi za potrebe svojih kolektivov. Ob tem pa naj bi pazili, da je treba graditi taka stanovanja, ki so ljudem najprimernejša tako po njihovih potrebah, kakor tudi po ekonomskih možnostih pri odplačevanju oziroma plačevanju stanarine. V povojnem obdobju, kot j« ugotovljeno, so samo v okviru družbene gradnje gradili več kot 15 tipov stanovanj. Ta stanovanja so seveda zelo različna po velikosti, po notranji razporeditvi prostorov, po ekonomičnosti in razume se, tudi po ceni. Toda spričo tolikega povpraševanja po stanovanjih se nihče doslej ni ukvarjal z vprašanjem, katera stanovanja naj bi priporočali prosilcem, katera so najbolj ekonomična itd. Toda to ekonomsko vprašanje je zelo, zelo važno.
Poročilo tudi ugotavlja, da se sredstva sklada za stanovanjsko gradnjo ObLO ne trosijo zgolj v te namene, da bi bilo treba organizirati službo za varčevanje za stanovanja, izdelati ureditveni načrt mesta in vsestransko vključiti državljane k sodelovanju pri stanovanjski gradnji, pri čemer omenja na prvem mestu zadružno gradnjo. -1. c.
Spet vroče na ledu
HK Jesenice : HK Zagreb 30:0 (13:0, 9:0, 8:0)
Takšni prizori so na hokejskih src i.y<n oi« pogosti. Prav ob tem pa najdejo gledalci velik u^ilek. Seveda pa so mikavni še hitrost, tehnika, borbenost in goli - vse te odlike pa Imajo Jeseničani, zato lahko tudi letos pričakujemo, da bodo osvojili naslov državnega prvaka, saj so v soboto odpravili Zagrebčane v I. kolu prvenstva kar 30:0!
Jesenice, 8. jan. — Za prvo srečanje letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu, ki je bilo sinoči pod Mežaikljo, je bilo na Jesenicah izredno veliko zanimanje, saj se je na tribunah zbralo približno 4000 gledalcev. — Daleč nadmoćni Jeseničani so premagali Zagrebčane z nepričakovano visokim rezultatom. Najboljši med Jeseničani je bil mladi Viktor Tišler, ki je dal osebno sam 8 golov, pre-
cej pa jih je tudi posredoval. Sledili so mu Kliinar in Felc s po 8 golov, s tremi goli Ivo Jan, Bogo Jan z dvema in Ravnik, Valentar, Smolej, Brun ter Trebušak z enim golom. -
Jesenice: Gale, Ravnik, Brun, Trebušak, Ivo Jan, Viktor Tišler, Felc, Smolej, Valentar, Klinar, Bogo Jan, Mlakar in Turnšek.
(Nadaljevanje na 4. str.)
STRAN	NOTRANJA LN ZUNANJA POLITIKA	9. JANUAR 1961
		
Cr. SUBANDRIO V JUGOSLAVU*
Uradno je bilo objavljeno, da bo indonezijski zuiu.nji minister đr. Subandrio prispel danes, v ponedeljek, 9. januarja, na obisk v naSo državo. Kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča se bo mudil pri nas do 13. januarja.
REFERENDUM V ALŽIRIJI -
De Gaullov referendum o Alžiriji so Alžirci po dosedanjih vesteh sprejeli zelo hladno in zadržano. Čeprav poteka v senci francoskih bajonetov, je udeležba zelo pičla. V soboto je prišlo v južni Alžiriji do spopadov med alžirskim prebivalstvom in francoskimi vojaki. Po dosedanjih podatkih je bilo pri tem ubitih 10 oseb, med njimi 1 Francoz. Mnogo podatkov kaže, da Alžirci, kljub silnemu pritisku — na ta ali oni način — izražajo svoje nezadovoljstvo s takim načinom •»reševanja« alžirskega vprašanja.
8TAVKE V BELGIJI
Splošna stavka v Belgiji še vedno traja. V petek je prišlo do velikih spopadov med stavkujočimi in policijo v Liegeu. Pri tem je bilo ranjenih 47 policajev in 28" stavkujočih. Položaj je še naprej zelo napet. Po približnih ocenah je belgijsko gospodarstvo doslej zaradi stavke utrpelo škode v višini 180 milijonov dolarjev.
SKLICANJE VARNOSTNEGA SVETA
Kakor je včeraj poročal TASS je Sovjetska zveza zahtevala sklicanje Varnostnega sveta zaradi Konga. Razen tega je TASS tudi poročal, da je bila konferenca najvišjih predstavnikov nekaterih afriških držav v Casablanci zelo pomemben prispevek za uničenje kolonial'-rra is : ^okolonializma v vseh oblikah.
S sodišča
PRVA KAZEN GA NI IZUČILA
Pretekli mesec se je pred senatom Okrajnega sodišča v Sk. Loki K. D. zagovarjal zaradi kaznivega dejanja. Omenjeni je bil obtožen, da je dne 27. julija lani v podjetju »Transturist« ukradel 100 prtljaž-nic, ki jih je tudi prodal in si denar v znesku 10.000 dinarjev tudi prisvojil. Zaradi tega je bil obsojen na 3 mesece zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopka in povračilo škode podjetju. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo to, da je bil obdolženec že enkrat kaznovan, in da je oškodoval družbo.
STROGA KAZEN
Na leto dni zapora je bil obsojen S. F., ker je 13. oktobra lani vzel s kolesa pred gostilno v Medvodah usnjeno aktovko, last Komunalnega podjetja iz Medvod, vredno 12.000 din. Razen tega je v podjetju Jelovica ukradel tudi kljunasto merilo, vredno 5600 din. — Svojemu sodelavcu M. A. pa je ukradel čevlje, vredne 4500 din, razen tega si je prilastil še gasilsko uniformo, ki mu je bila zaupana kot članu prostovoljnega gasilskega društva v podjetju Jelovica. Obdolženec je bil kaznovan že preje zaradi tatvine na 7 mesecev zapora pogojno za dobo treh let. Tako je sodišče sedaj pogojno odložitev izrečene kazni preklicalo in za vsa kazniva dejanja Izreklo enotno kazen enega leta zapora. Pri odmeri kazai je sodišče upoštevalo, da je obdolženec imel po storjenem prvem kaznivem dejanju možnost, da se poboljša, toda tega ni storil, zato je bilo mnenja, da se mu izreče omenjena stroga kazen, da bo obdolženca izučila.
NEPREMIŠLJENA VOŽNJA
Zaradi malomarne vožnje se je zagovarjal pred sodiščem v Skofji Loki Z. P., ki je 15. decembra lani Rot voznik osebnega avtomobila, last trgovskega podjetja »-Loka«, peljal v Skofji Loki po Blaževi ulici v smeri Cankarjevega trga s preveliko brzino. Zaradi zaviranja ga je zaneslo na skrajno levo stran ceste in je pri tem poškodoval pešca D. F., povzročil manjšo škodo na avtomobilu in razbil šipo v zasebnem lokalu. Obsojen je bil na dva meseca zapora. Ker pa doslej še ni bil kaznovan in je tudi vso škodo takoj poravnal, mu je sodišče izvršitev izrečene kazni odložilo za dobo enega leta pod pogojem, da v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja.
UKRADENO PERILO
Pred senatom Okrajnega sodišča ✓ Skofji Loki je bila K. A. obsojena zaradi tatvine, ker je februarja leta 1959 svoji sosedi vzela iz sušilne vrvi perilo v vrednosti 8000 dinarjev. Kaznivo dejanje ni bilo odkrito skoraj dve leti, pred kratkim pa je ta stvar le prišla na dan. To zaradi tega, ker je obdolženka mislila, da ne bo nihče več na to pazil in je ukradeno perilo oprala in zunaj sušila. Obsojena je bila na 4 mesece zapora. Oškodovani sosedi pa je že pred glavno obravnavo plačala 8000 dinarjev. Ker obdolženka kljub precejšnji starosti še ni bila kaznovana in je dejanje obžalovala, razen tega pa je mati treh otrok in sta dva še mladoletna, eden pa bolan, je bila kazen izrečena pogojno
MALOMARNA VOŽNJA
Pri Okrajnem sodišču v Skofji Loki je bil te dni zaključen pripravljalni postopek zoper L. D., ki je bil obtožen, da je zaradi malomarne vožnje dne 20. oktobra lani povzročil prometno nesrečo na križišču Skofja Loka-Kranj-Tra-
ta v Starem dvoru, pri kateri je zgubila življenje Katarina Hart-man iz Starega dvora. V pripravljalnem postopku so med drugim ugotovili, da je obdolženec med vožnjo popil nekaj alkohola, čeprav je zlasti za poklicne voznike motornih vozil strogo predpisano, da morajo biti v službi popolnoma trezni. Obdolženec priznava, da je nekaj ur pred nesrečo popil 2 del vina. Izvid, na paodlagi preiskave krvi, pa kaže na to, da je obdolženec verjetno nekaj več pil. Največja napaka obdolženca pa je bila, da je za razmere na tej cesti vozil prehitro. Sam trdi, da je vozil dobrih 50 km na uro. Organi za notranje zadeve pa so z istim vozilom, pod istimi okolnost m i naredili poizkus, ki je pokazal, da zavorne sledi kažejo na to, da je obdolženec vozil z brzino precej preko 70 km na uro. Ko je šofer ONZ Kranj vozil isto vozilo za poskus z brzino 70 km na uro. je vozilo ustavil v razdalji 20 m. Sledovi zaviranja obdolženca pa so se poznali v dolžini 27 m.
VEC PROSTORA " NA GIMNAZIJI
Kamnik — Ob novem letu je dijaški internat izpraznil kuhinjo in jedilnico v pritličju gimnazijskega poslopja in se preselil v nove prostore povečanega dijaškega doma. S tem je južna osemletka pridobila eno učilnico v pritličju. V njej bodo uredili delavnico in risalni-co, ki sta bili do sedaj v drugem nadstropju. V kuhinji bi lahko pripravljali enolončnico za bližnje manjše delovne kolektive in dijake iz okolice, ki morajo zaradi popoldanskega pouka ostajati na zavodu.
ZAKLJUČILI SO PLESNE VAJE
Visoko, 7. jan. — Danes zvečer so v Zadružnem domu na Visokem zaključili plesne vaje, ki jih je organizirala tukajšnja mladinska organizacija. Plesne vaje, ki jih je vodila strokovna plesna učiteljica, je obiskovalo 50 mladincev in mladink iz vasi ih okolice. Te vaje so danes zvečer zaključili s plesnim venčkom, ki je bil združen s tekmovanji parov, ki so obiskovali plesni tečaj in pa iz vrst gostov, ki vaj niso posečali. Najboljše pare so nagradili. -an
Ljudje in dogodki
V Casablanci se je preteklo soboto zaključila konferenca neodvisnih afriških držav. Sklepi konference, ki so ji prisostvovali najvišji predstavniki Maroka, Gane, Gvineje, ZAR in Malija, so zelo pomembni za krepitev afriške solidarnosti in enotnosti. To se izraža v vseh sprejetih resolucijah: v resoluciji o Alžiriji, o Kongu, o Mavretaniji, o francoskih jedrskih poizkusih v Sahari in naposled v »-afriški ustanovni listini«, ki predvideva konkretne oblike sodelovanja med udeleženkami konference, da bi tako zagotovili neodvisen in svoboden razvoj afriškega kontinenta in dokončno osvoboditve še neosvobojenih narodov — da se povsem odpravi kolonia-lizem v smislu azijsko-afriške resolucije, ki je bila sprejeta na
POMEMBNI SKLEPI
prvem delu 15. zasedanja Generalne skupščine OZN.
Zadnji dogodki v Alžiriji in v Kongu so jasno pokazali, kako si nekatere zahodne države zamišljajo »osvoboditev« Afrike. — Več ali manj neprikrita neokolo-nial'stična intervencija v teh dveh deželah, je pripomogla k spoznanju, da brez enotne akci.ie vseh blokovno nepovezanih dežela ni moč ohraniti njihove lastne neodvisnosti niti pospešili proces osvobajanja odvisnih dežela. Odkrita in odločna beseda udeležencev konference v Casablanci, pomeni v tem pogledu prelomnico v razvoju Afrike. Poizkusi nekaterih krofov v svetu, da bi postavi :ali pregrade in netili spore med posameznimi afriškimi državami, so propadli.
V resoluciji o Alžiriji izražajo
vsi udeleženci konference svojo pripravljenost, da z vsemi sredstvi podpro alžirsko ljudstvo in njegovo začasno vlado v boju za neodvisnost. Resolucija zahteva od vseh držav, naj povečajo politično in materialno pomoč Alžiriji in naj — v kolikor še niso — priznajo začasno alžirsko vlado. Tudi v resoluciji o Kongu udeleženci konference zahtevajo od OZN, naj brez odlašanja stori potrebne ukrepe, da se razoroži nelegalne tolpe polkovnika Mo-butuja, da se osvobodi politične zapornike in skliče parlament. V nasprotnem primeru so si države udel^erike razgovorov v Casablanci pridržale pravico, da same store potrebne ukrepe.
V posebni resoluciji so udeleženci ostvo cbsod'Ii francoske jedrske poizkuse v Sahari. Ti poizkusi pomenijo nevarnost za vso
Afriko in za ves svet. Zato resolucija priporoča afriškim državam, naj ponovno prouče vprašanje svojih odnosov s Francijo. Zlasti pomemben dokument je ustanovna listina afriške solidarnosti. Cilj te listine je, da se z enotno akcijo afriških dežela prepreči politični in gospodarski pritisk, ki ga izvajajo nanje nekatere tu'e države. V ta namen so ustanovili stalno afriško posvetovalno skupščino, ki bo zajemala predstavnike vseh držav. Im"la bo štiri komisije, in sicer: politično, gospodarsko, kulturno in obrambno.
Rezultati razgovorov v Casablanci jasno izražajo težnjo sodobne Afrike. So dokument, ki lahko mnogo prispeva k ureditvi problemov v tem delu sveta in s tem k utrditvi miru v svetu sploh. ABC
Ob uvajanju postrežnin v gostinstvu
Ukrepi so $e i;
la ponsai
Naš ekonomski razvoj vedno bolj stremi za tem, da se v posameznih dejavnostih uvedejo nove, sodobne oblike dela in s tem v zvezi tudi nov način plačevanja delavcev — nagrajevanje po učinku. Prav zato smo tudi prislonili k uvajanju pestrežnini v gostinstvu, ki pa so se žal izrodili v to, kar je popolnoma v nasprotju z uredno o uvedbi postrežnin v gostinstvu.
V Sloveniji so že trije kraji, ki imajo v vseh gostinskih obratih uvedeno nagrajevanje po učinku. Za naš kranjski okraj to ne velja v celoti, ker imamo samo 76 odstotkov podjetij, ki so nagrajevanje po učinku že uvedle; ali z drugimi besedami, da je od vseh zaposlenih v gostinstvu že 87,3 °/0 plačanih po učinku.
Nihče ne trdi, da je sedanji sistem nagrajevanja po učinku nepravilen, vendar ima kljub tomu j gotove pomanjkljivosti,. Eden izmed takih je prav gotovo vpliv nagrajevanja po učinku na kvaliteto gostinskih storitev. Taki in podobni pojavi so nas prisilili, da smo pričeli razmišljati v možnostih za izboljšanje dosedanjega si-
stema. Eden izmed uspešnih ukrepov s tem v zvezi, je prav uvedba postrežnine, ki je že pričela veljati po gostinskih lokalih; vendar ne tako, kot to predpisuje uredba. Ukrep u uvedbi poslrežnini je bil postavljen zato, da se zboljša delo naših gostinskih obratov in da bomo postavili gostinskega delavca v neposredno odvisnost od ustvarjenega prometa.
Uredba določa, da se bo postrežnina nriračunavnla na kalkulirano prodajno ceno, iz katere pa bo v Kalkulaciji izlofen tisti del osebnih dohodkov, ki bo predviden s postrežnino. S tem ukrepom je bilo zajamčeno to, da se cene ne bodo zaradi tega prav nič dvignile.
S takim namenom je bila torej uvedena postrežnina v gostinstvo. Zal na se je praktično ta uredba pričela popolnoma drugače izvajati, kakor je določni ukrep. ; Določila, da se cene gostinskih storitev zaradi tega ne smejo dvigniti, so v gostinskih obratih naletela na popolnoma gluha ušesa. Gostinska vodstva niso upoštevala prav tega, kar je uredba o po-strežnini predvidevala. Gostinci so enostavno  »nabili«  na prodajno
zueoeLi smo
nj^m delom Delavske univerze na Bledu. Izrazili pa so potrebo po čim. tesnejšem sodelovanju z občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev.
ft Poravnalni svet na Jezerskem je imel zadnje dni v decembru zadnjo poravnavo v minulem letu. ki jo je uspešno rešil. Ta svet je imel od izvolitve skupno 6 poravnav in je vseh 6 uspešno rešil. Od tega števila sta bili 2 kazenski poravnavi in 4 milejše iz spornih zadev.
£ Za območje sedanjih občin Bled in Bohinj je bila pred nedavnim ustanovljena samostojna organizacija Komunalna banka Bled. Njen sedež je na Bledu. Odločbo o ustanovitvi sta sprejela oba zbora ObLO Bled. Samostojna Komunalna banka na Bledu je bila ustanovljena zaradi reorganizacije bančnega sistema v kranjskem okraju.
'iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^
£ Jože Ajuovej, najstarejši prebivalec kamniške občine, ki je lani v marcu doživel stoletnico rojstva, ni dočakal Novega leta. Pokopali so ga na pokopališču v Stranjah ob veliki udeležbi prebivalstva, zlasti članov delovnega kolektiva »Silve« v Strahovici.
f) Odborniki ObLO Bled so na minuli seji poslušali poročilo o delu Delavske univerze Bled. Prebral ga je upravnik te ustanove, Jošt Rolc. V razpravi so odborniki izrazili zadovoljstvo z doseda-
VESELJE MLADIH ŠOLARJEV Kamnik — Šolska mladina iz Spitaliča in Motnika v Tuhinjski dolini je pred novim letom doživela radostno presenečenje. Vodstva šol so organizirala avtobusni izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali prireditev na Gospodarskem razstavišču in sprevod dedka Mraza.
noš RflZGOuon
Morda ohranili
§§ Smučarske tekme v okviru pri-H reditve »Po stezah partizanske a Jelovice«, ki bodo prihodnjo ne-H deljo, so pravzaprav druga pre-S izkušnja naših vrhunskih in ff drugih tekmovalcev v letošnji 9 sezoni. Prve tekme so bile vče-f§ raj v Bohinju. Kako se pripravil ljajo za to tradicionalno priredili tev smučarji kranjskega Trigla-■ va, nam je v razgovoru nekaj 1 več povedal predsednik smučar-I skega kluba Triglav tov. FRANC I MEDJA:
jg »Tudi letos se -bodo ekipe na-a šega kluba udeležile teh smu-H carskih tekem. — Sestavili bomo S mladinsko in člansko ekipo za H patrolni tek. Prav tako kot na a prejšnjih podobnih tekmah, bogi mo tudi letos branili naslov pr-a vaka. Ce ne bodo nekateri naši a vrhunski   tekmovalo!   odšli na
bomo tradicijo
tekmovanje v inozemstvo, potem sem skoraj prepričan, da bomo tudi letos osvojili »Kip borca«.
Smučarska zveza Slovenije bo organizirala tudi solo tek za Člane. Kot kaže po prijavah, bo nastopilo 20 naših najboljših jugoslovanskih tekačev. Med njimi bosta tudi naša dva člana Roman Seljak in Gašper Kordež. Skoda je le, da ne bo mogel nastopiti tudi Matevž Kordež v patrolni ekipi, ker je prezaposlen z raz* nimi tehničnimi zadevami, kot je priprava proge za teke in podobno.«
»Ali lahko že vnaprej predvidite zmagovalca letošnjih tekem?«
»To je zelo težko, ker je pri patrolnem teku precej odvisno to, kako so dobri strelci v ekipi.
Tudi, če ima ekipa na strelišču 5 minut naskoka, se ji za vsak zgrešen cilj odšteje ena minuta.
Bojim se tudi, da ne bodo tekmovalci za nedeljski nastop preveč utrujeni, ker bodo že v soboto nastopili v štafet nem teku v Bohinju prav tako v okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice.«
»Kaj menite v splošnem 6 prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice«?«
»Upam, da bo postala to res tradicionalna smučarska prireditev v spomin na slavno dražgo-ško bitko, kol je v Ljubljani »Pohod ob žioi okupirane Ljubljane«. Ze letos bodo sodelovale tudi reprezentance vseh republik. Prihodnje leto nameravamo povabiti tudi smučarske klube iz drugih republik in kasneje tudi tekmovalce H drugih prijateljskih držav.«
»Ali bodo alpski tekmovalci tudi nastopili na tej prireditvi?«
»Tudi zanje je pripravljen program. Tik pred začetkom slavnostnega zborovanja bodo izvedli propagandne tekme v slalomu, tako da bo za tiste, ki bodo v nedeljo obiskali Dražgoše, res pravi zimski športni užitek.«
M. Zivkovič
umni
ceno še. znesek postrežnine. Tako so cene, kljub temu, da je uredba zagotovila stabilnost le-teh, kar čez noč porasle. To nikakor ne predstavlja novih sodobnih oblik dela, pač pa, na kratko povedano, samo možnost za povišanje cen. — S tem se je pohvale vreden ukrep o uvedbi postrežnine na lepem izrodil prav v tisto, kar je uredba prepovedovala. \
Druga nerazumljiva stvar, ki se je pojavila vzporedno s tem, je ta, kako so sploh mogla gostinska podjetja pristopiti k takemu načinu obračunavanja pastrežnine. — Uredba namreč jasno določa, da ni osnov za Dovečanje cen, ker se mora iz kalkulacije izločiti del osebnega dohodka, ki se predvideva z uvedbo postrežnin.
Tako ustvarjena postrežnina bi se nabirala v posebnem, skladu osebnih dohodkov, ki bi ne spadal v celotni dohodek, pač pa bi se od njega'Odvajale vse obveznosti, k' so vezane na osebni dohodek. Prav zato, ker bo postrežnina evidentiran del osebnih dohodkov, bo tudi osnova za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja. Do dosedaj doseženi del osebnih prejemkov iz napitnine pa ni bil nikjer zabeležen in jasno tudi ni predstavljal osnovo za ugodnosti, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja. S takim načinom formiranja osebnih prejemkov so bili prizadeti predvsem starejši delavci, če upoštevamo njihovo bližnjo upokojitev.
Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da je prišlo do takega izvajanja uredbe o postrežnin! v gostinstvu. Vendar pa smo lahko pri vsem tem prepričani, da s takim načinom poslovanja v gostinstvu ne bomo mogli več dolgo nadaljevati in da ga bomo morali slej ali prej opustiti. -vk
Zapoznel zapisek »o novoletni oH-
drritvi otrok
Napotilo ta prihodnje
Že v naslovu sem poudaril, da je to malce zapoznel zapisek. Toda nič zato, letos je ze kar je, rad pa bi videl, da bi to upoštevali za prihodnje. to je za letos. Gre namreč za način obdaritve otrok. Ker sem mnenja, da se to ni zgodilo samo v našem okraju, bi rad o tem spregovoril nekaj besed na splošno.
že letos so posamezna Društva prijateljev mladine in pristojni organi za varstvo in zaščito otrok poudarjali, naj preidemo na kolektiv-no obdaritev otrok. To je lepa zamisel in je vsekakor nujno, da ;'o bomo tudi uresničili. Prav pri obdaritvi otrok posamezno so letos nastopile težave, ki na prvi pogled sploh niso bistvene. Toda za človeka, ki pozna dodobra življenje in delo otrok, bi za to le težko našli opravičilo.
Marsikatere Šole so že v letošnjem oziroma preteklem letu kolektivno obdarovale otroke, zato šolarji posamezno niso dobili nobenih daril. Mnoga podjetja in »stanove pa so pripravila lepa darila za otroke svojih delavcev. Na ta način so bili otroci kljub temu, da je Bila v šoli samo kolektivna obdaritev, tudi posamezno obdarovani. Pri tem pa so izpadli otroci tistih staršev, ki niso zaposleni po raznih službah, to so otroci upokojencev, raznih invalidov in podobnih; to je od vseh tistih staršev, ki niso zaposleni direktno v proizvodnji. Priznam, da teh otrok ni veliko. Vendar moramo pri tem upoštevati bolest tiste peščice naših malih driavljanov, ki so z bolečino v srcu opazovali svoje sovrstnike s polnimi žepi bonbonov ali zavitki p»d pazduho. Njihova vprašanja: »Kaj, ali mi nismo vredni nekaj zavitkov čokolade?*, so bila upravičena. Začutili so se zapostavljene in verjetno je marsikdo izmed njih občutil prvo krivico v svojem iivhenju. Dejstvo, da teh otrok ni veliko, kakor sem že poudaril, tega dejanja ne more opravičiti.
Zato bi bilo treba za prihodnje, ako bomo še vedno vztrajali na takem načinu obdaritve, zagotoviti potrebna finačna sredstva tudi za primerno obdaritev teh otrok, -vk
Z točnega zbora ZB Stražišče
Večje sodelovanje z organizacijo
Kranj, 8. januarja - Sinoči je bil v Domu Partizana v Stražišču redni letni občni zbor terenske organizacije ZB. Zbora se je udeležilo nad 200 članov organizacije, ki so precej kritično pregledali delo v preteklosti in temu primerno sprejeli tudi več zaključkov. V poročilu in razpravi je bilo predvsem poudarjeno, da je treba v prihodnje poboljšati delo oziroma sodelovanje članov ZB s svojo organizacijo. Ta pomanjkljivost se je doslej predvsem odražala v težavah, ki jih je imel upravni odbor z evidenco članov. Le-ti odhajajo In prihajajo na območje Stražišča, ne da bi se prijavljali ali odjav-ljali pri svoji organizaciji; neredni pa so tudi s plačevanjem članarine. Razen tega pa je še vedno v ospredju vprašanje vključevanja državljanov v organizacijo ZB, ki imajo za to vse pogoje.
V razpravi je bilo nadalje precej govora o zbiranju sredstev za postavitev spomenika padlim borcem v Kranju. Sprejet je bil predlog, da bi bilo treba za smotrnejše zbiranje sredstev potrebno sklicati skupen sestanek predstavnikov vseh družbenih organizacij na teritoriju Stražišča, na katerem bi se pogovorili o načinu zbiranja sredstev. Prav tako pa naj bi se na tem sestanku pogovorili o skupnem proslavljanju 20-letnice revolucije. V Stražišču doslej že obstaja nekaj konkretnih predlo-
gov o proslavljanju, vendar pa je potrebno delo vseh organizacij v zvezi s tem koordinirati. Za 20. obletnico revolucije pa se zlasti pripravlja mladina na šoli »Lucijan Seljak«. Mladina pripravlja poseben zbornik z življenjepisi vseh padlih stražiških borcev. Da bo zbornik čimbolj popoln, pa bodo morali najmlajšim seveda poma-gait člani ZB, ki so ž ev preteklem letu s predavanji kar dvanajstkrat obiskali šolo »Luoijana Seljaka«. V letošnjem jubilejnem letu pa se bo mladina z borci srečavala še pogosteje.
Nadalje je bilo precej govora tudi o stražiški pionirski četi, ki je sodelovala v NOB. Gre namreč za to, da ti člani ZB, ki so bili med revolucijo še pionirji, danes nimajo v roki nikakega dokaza, da so res sodelovali v NOB.
Med številnimi drugimi predlogi pa naj omenimo še predlog o enotnem nagradnem dopustu za vse borce. Predloga vsekakor ne gre zanemarjati. Če so bili borci med NOB enakopravni, bi morala ta enakopravnost obstajati tudi danes. Sicer pa se dogaja, da imajo borci v nekaterih podjetjih po en ali dva dni letno posebnega dopusta, nekateri v drugih podjetjih pa nič. Vsekakor bi bilo treba na področju občin v takšnem primeru doseči enotna stališča, ki bi bila za vse borce enaka. n. a» .
t. JANUAR 1961
ZANIMIVOSTI • MLADA RAST
STRAN «"N ■ C
OiTtOK jjZ A KL A Dm4
/9. L» STEVCNSON
Starof užimka Zoisova ura že dolgo ne bije več...
119
83. Silver je silil kapitana Smoletta, naj se gresta dogovarjat v kočo, češ da je zunaj prekleto mrzlo jutro. Kapitan ni hotel o tem ničesar slišati; torej sta sedla v pesek. Silver je povedal, da je nekdo ponoči česnil enega njegovih tako spretno po glavi, da se ni več zbudil. — Zato je Silver nadaljeval: •♦Odslej bomo bolje stražili in tudi ruma ne bom več dajal tem pijancem.« Kapitan se je držal od sile hladnokrvno, vendar je bila to zanj velika uganka. Meni pa se je posvetilo, da je to storil Bcn Gunn, ki mi je obljubil pomoč.
84. Silver je prišel z barvo na dan: »Mi hočemo tisti zaklad. In radi bi si rešili glave. Vi imate zemljevid, kajne? Dajte nam ga, da izkopljemo zaklad in ga spravimo na ladjo. Potem greste z nami in svojo moško besedo vam dam, da vas bomo izkrcali, kjer boste hoteli. Lahko ostanete tudi tu, na otoku. Dali vam bomo svoje zaloge in poslali prvo ladjo, ki jo bomo srečali, da vas vzame na krov.« Kapitan si je počasi iztrkal pepel iz pipe: »Ali je to vse?« je vprašal. Tedaj je Silver zavpil: »Gromska strela, to je moja zadnja beseda!«
V Bohinjski Bistrici sta dva zgodovinska spomenika, ki sta ostala po požaru Železarne in sta se kot edina ohranila do današnjih dni — to sta Zoisova fužinska graščina in ura.
Poleg graščine, na prostoru, kjer je danes »ribogojnica«, se je razprostirala bistriška železarna. Takratna stara železarska industrija iz 16. stoletja je đočakala konec 18. oktobra 1890, po 2500-letncm delovanju, ki se je pričelo na Ajdovskem Gradcu in končalo v Bohinjski Bistrici. Požar je izbruhnil v modelni mizami in še zadnjič zažarilo nebo kot nekoč ob izpustu grodlja iz plavža.
Prestrašeni Bohinjci so v plamenih videli konec svojega železarstva ter revščino, ki je pretila, ne-sluteč, da bo lastnikom kranjske industrijske družbe razdejanje železarne v prid in eno breme manj. Naivno ljudstvo v Bohinjski Bistrici si je na vse načine prizadevalo in borilo s plameni. Ogenj je bil tako močan, da ga tudi fuži-narska požarna četa (ustanovljena leta 1882) ni mogla zadušiti. Rešili so le graščino, stoletno lipo in staro Zoisovo uro, ki je železarjem merila čas. Po požaru je 300 delavcev ostalo brez kruha, ki so si ga dotlej služili v železarni in v gorah s pridobivanjem rude in oglja.
Upravni odbor Kranjske industrijske družbe je na svoji seji že leta 1889 sklenil preseliti industrijske naprave na Jesenice, predvsem valjamo, katero je okrog leta 1840 dala zgraditi fužinarka Serafina Zois — vdova po Karlu Zoisu. Z novo železarno na Jesenicah, ki jo je gradila kranjska industrijska družba na levem bregu
Dedek Mraz v Železnikih
Dedek Mraz je ob preteklih no-1 voletnih  praznikih  prvič obiskal tudi otroke, katerih starši so zaposleni v tovarni Niko in jih od-daroval.
Ze uro pred napovedanim prihodom dedka Mraza je pred tovarno kar mrgolelo otrok, ki so napeto pričakovali, kdaj bo prišel s svojim spremstvom. Končno- je med množico le završalo: »Ze gre, že gre.« In res se je počasi pripeljal v lepo okrašeni kočiji, spremljali pa so ga zajčki, vile, Rdeča kapica, Starka, Čarovnica in Volk, ki je hotel pojesti Rdečo kapico. Dedek Mraz je bil ves nasmejan in je že od daleč mahal v pozdrav.
Pred tovarno Niko se je ustavil in odšel v lepo okrašeno jedilnico, kjer je bila postavljena vitka novoletna jelka, pod njo pa so bila razvrščena darila, ki jih je poslal že prej. Saj je razumljivo, da jih ni mogel sam nositi, pot od Triglava, čez Sorsko planino in Ra-titovec je naporna in dolga. Zbrane cicibančke. pionirčke in njihove starše je lepo pozdravil, jim zaželel »Srečno novo leto« in jih nato obdaroval z raznimi dobrotami.
Vmes se je pogovarjal z otroki in mala Mojca je zapela tudi pesmico o Mucki in miški. Lepo je bilo gledati malčke, ki so se prerivali proti dedku Mrazu in prav vsak mu je hotel zlesti v naročje, da bi ga pobožal.
Obisk dedka Mraza je organizirala sindikalna podružnica tovarne Niko, ki je s skromnimi denarnimi sredstvi pripravila otrokom veliko veselja, saj so mnogi izmed njih prvič videli, kakšen je dedek Mraz. Tako kot otroci, so bili s prireditvijo zadovoljni tudi starejši. Takega zanimanja organizatorji niso pričakovali. Vi-ič
Tone Pavčlč
Kaj bi rad bil
\Rad bi, rad bi poštar bil )z lepo torbo preko rame, )da bi vsak se veselil, )ko bi čakal name.
Pa bi nosil, sem in tja ^pisma bela kakor zima, tpa bi vedel, kdo irna dragega, kdo nima.
}Pa bi vedel, kdo živi
i čisto sam na svetu; temu jaz napisal bi eno pismo v vsakem letu!
.Ko bom poštar, bratci oj, J polno torbo preko rame, [boste drli za menoj, [spraševali: je kaj zame?
)Jaz pa važno kajpada
)svojo torbo bom odpiral
)in počasi, kar se da,
)za izbrance pisma bom izbiral.
DVA BISTRA ČIČA
Narodna
Dva Ciča pripeljeta na Reko oglje. Celo poletje sta ga žgala v gozdu in nista imela časa, da se brijeta in strižeta. Bila sta ko dva divja moža. Ko prodasta oglje, se odpravita po mestu. Prideta mimo brivnice. Zagledata se vanjo in vidita, kako se ljudje strižejo in bri-jejo. Obstaneta pred vrati in radovedno opazujeta. Nato se začneta dogovarjati: »Kaj, če bi vstopila in se dala očediti?« Odločita se in vstopita. Striženje in britje jima je na moč ugajalo. Kar ves dan bi tako sedela in poslušala škarje: Kvrc, k vre, kvre! Ali pa britev: Rez, rez, rez! Ko sta stopila zopet
NEKAJ VESELIH
Marjanca tišči pest in reče bratcu: »V roki imam sladkorčke. Ce uganeš koliko jih je, ti jih dam
vseh pet.«
Mama: »Ali si se umil, Mihec?« Mihec: »Seveda mama! Ze včeraj!«
Jožek: »Svoje najtežje delo opravim vedno pred zajtrkom.« Janezek: »Katero pa je to delo?« Jožek: »Vstanem iz postelje.«
Mihec sreča Janezka in mu reče: »Zakaj se ne umivaš? Pozna se ti okoli ust, kaj si zajtrkoval!«
»No, pa povej, kaj sem zajtrkoval!« reče Janezek.
»Kruh, namazan z marlemado.«
»Kaj še! Marmelado s kruhom sem sinoči večerjal!«
na cesto in se spogledala, nista mogla verjeti lastnim očem. Jaka se zagleda v Janeza in zasope:
»Joj, Janez, ali si to res ti?« A Janez komaj iztisne iz grla: »To sem hotel ravno tebe pobarati. — Gledam in mislim: Ali je Jaka ali ni?«
Nato reče Jaka v strahu: »Janez, kaj naj storiva?« Janez odgovori:
»I, kaj, hitro se vrniva domov. Ko prideva blizu hiše, pokllčeva ženi. Če sta Jaka in Janez doma, nama ne kaže drugega, kakor da se lepo obrneva in jo mahneva po svetu.«
Tako tudi storita. Ko prideta blizu domače vasi, do Jakove hiše, se Janez zadere iz gozda:
»Hoj, Micaa! . . .« Mica se oglasi:
»Ooooj, kdo kliče?« Janez nestrpno vpraša:
»Ali je Jaka doma?« Mica odvrne:
»Ni ga!«
Možakarja se globoko oddahneta. Nato reče Janez:
»Zares sva midva. Prav gotovo, da sva. Pojdiva domov! Ze se mi kolca po zabeljenih žgancih.« Jaka se blaženo smeji in soregovori, kakor da se mu je zvalilo težko breme z ramen:
»Hu, v kakšen škripec naju je spravil oni gad na Reki s svojimi škarjami: Kvrc, kvrc, kvrc! Da ni bilo tvoje umne glave, ne vem, kako bi se to končalo. Kar spoznati te nise mmogel.«
Nato sta odšla vsak na svoj dom. Kako je bilo doma, je pa že druga zgodba.
Zoisova ura pred graščino v Boh. Bistrici
Ukove, so bile Fužine na Gorenjskem obsojene na propad. Železarski obrati kranjske industrijske družbe v Stari Fužini na Pozabljenem in Bohinjski Bistrici niso bili več dobičk*no<;«f.W\\ so preveč od rok — predaleč od gorenjske železnice, ki je bila zgrajena leta
1870. Vse železarske in livarske izdelke so morali s konjsko vprego prevažati do tovorne postaje v Lescah.
Požar je napravil vsemu konec. Onratovodja ing. Leopold Biickl, ing^Morilz Kraup ter uradniki Bevč, Pongrac in Modic so se z nekaterimi delavci preselili na Jesenice v nove jeklarske in predelovalne obrate.
Ostalo prebivalstvo v Bohinju, ki je v večini tudi živelo od železarne, je ostalo brez perspektiv za bodočnost. Eno desetletje so pre-hili v težkih socialnih razmerah. Izboljšalo se je stanje, ko je generalni ravnatelj Kranjske industrijske družbe Kari Luckmann pri dunajski vladi izposloval, da so pričeli graditi železnico, ki bi povezovala jeseniško železarno z obmorsko v Skednju pri Trstu, prav tako last Kranjske industrijske dražbe. Z dograditvijo železnice je Bohinj dobil spet veljavo, sedaj bolj zaradi turizma. Tujci in domačini so prihajali uživat naravne lepote bohinjskega kota, ki ga z isto vnemo obiskujejo še danes.
Aleksander Rjazancev
NOV UMETNI SLADKOR
Švicarski živilski inštitut je izdelal nov umetni sladkor, ki je 50-krat slajši od navadnega. Nov sladkor »asugrin« ne vsebuje saharina in ni nič škodljiv, izdelujejo pa ga le v prahu.
DVF NOVI UMETNI ATOMSKI ELEKTRARNI
Prvo atomsko elektrarno so zgradili v Sovjetski zvezi, sledili so jim Britanci, sedaj pa na naši celini prvi gradijo atomsko elek-| trarno Italijani na reki Garigliano blizu Neaplja. — Obratovala bo z zmogljivostjo 150 megavatov.
JAPONCI NA PETEM MESTU
Po zadnji statistiki ima Japonska nad 93 milijonov prebivalcev in se tako uvršča na peto mesto na svetu. Prvo mesto po številu prebivalcev ima Kitajska, drugo Indija, tretje Sovjetska zveza in četrto ZDA.
SMRT NA CESTI
Na italijanskih cestah se vsakih 24 ur smrtno ponesreči 20 avto-mobilistov. V istem času se v raznih cestnoprometnih nesrečah ponesreči 400 oseb.
Kennedv igra golf
Pravijo, da je strogo prepovedano fotografirati novega ameriškega predsednika Kennedvja v času, ko igra golf. Pier Salvngen, njegov predstavnik za tisk je dejal novinarjem naslednje: »Urice, ki jih Kennedv posveti golfu, se smatrajo kot del njegovega osebnega življenja in prav zato upam, da se v to ne boste vmešavali.«
NAJSTAREJŠA GOS
Neki kmet v Nemčiji ima pri hiši gos že 23 let. Verjetno je to najstarejša gos in jo kmet redi kot preužitkarico.
Tako so se demokrati naenkrat znašli v dokaj nerodnem položaju, zato ker so leta in leta kritizirali Fisenhovverja, da preveč časa porabi za svoj najljubši šport golf.
GOVORI SAMO V VERZIH
Ajša Arnaut, 13-letna deklica \i Damaska, hčerka nekega učitelja, preseneča vse tiste, ki jo poznajo, s tem, da govori izključno v verzih, in to od tretjega leta starosti, dalje.
Ajša se sploh ne more pripraviti, da bi govorila kot ostali ljudje niti ne o najbolj navadnih stvarih.
AGATA CHR1S11E M
A. Kil 151
16.
Pol ure pozneje smo sedeli Poirot, Inšpektor Raglan in jaz v vlaku, ki je peljal v Liverpool. Inipektor je bil vidno vznemirjen.
»To bo morda prineslo malo luči v vso to izsiljevalno zadevo,« je rekel zadovoljno. »Po vsem, kar sem slišal po telefonu, bi naj bil ta možakar posebne vrste boter. Baje je uživalec mamil. Ne bo nam težko iztisniti iz njega vse, kar želimo vedeti. Verjetno je zapleten tudi v umor. Toda zakaj se potem Paton skriva? Vse je velika zmešnjava — nič drugega. Sicer pa ste imeli glede prstnih odtisov popolnoma prav, gospod Poirot. Odtisi so Ackrovdovi. Prvotno sem bil tudi jaz tega mnenja, pozneje pa sem to misel zavrgel, ker se ml Je zdela preneverjetna.«
Smehljal sem se rahlo predse. Bilo je vendar tako očitno, kako se je inšpektor Raglan trudil, da bi ohranil svoj ugled.
»Možakar vendar nI aretiran?« se Je zanimal Poirot.
-Samo obdržali so ga na stražnici - zaradi suma.«
»In kako se brani?«
»Zelo slabo,« Se je smehljal inšpektor. »Zvit ptic je.«
Ob prihodu v Liverpool sem se začudil, ko sem videl, s kakšnim navdušenjem so sprejeli Poirota. Višji inšpektor Hayes, ki nas je čakal na kolodvoru, Je očitno imel pretirano lepo mnenje o njegovih sposobnostih.
»No, zdaj, ko je Poirot tu, res ne bo dolgo trajalo,« je rekel zadovoljno. »Mislil sem, da ste se umaknili v pokoj?«
»To je res, dragi moj Hayes, umaknil sem se v pokoj. Toda pokoj je strašno dolgočasen. Ne morete si predstavljati, kako enolični so dnevi!«
»Mogoče!« In tako ste prišli sem, da si ogledate naše najnovejše odkritje. Je to doktor Sheppard? Upam, da ga boste lahko Identificirali, doktor?«
»Tega ne morem reči,« sem odgovoril negotovo.
»Kako ste prišli do njega?« je vprašal Poirot.
»Kakor veste, smo njegov opis objavili. Ta fant ima res ameriški izgovor in ne taji, da je bil tisti večer blizu Kings Abbota. Le da vedno izjavlja, kaj za vraga se nas vse to tiče in da bi nas raje prej vse skupaj videl, kako se v peklu cvremo, preden bo na kako vprašanje odgovoril.«
»Ali bi mi dovolili, da ga tudi Jaz vidim?« je vprašal Poirot.
Višji Inšpektor je pomežiknil z očesom.
»Zelo nas veseli, da ste tukaj. Lahko storite vse, kar želite. Inšpektor Japp iz Scotland Tarda je še pred kratkim vprašal za vas. Dejal je, da ste vi neuradno zapleteni v ves primer. Ali ml morete povedati, kje se skriva kapetan Paton?«
»Dvomim, da bi bilo v tem hipu pametno,« ga je imenitno zavrnil Poirot in vgriznil sem se v ustnico, da bi prikril smehljaj.
Mali mož se je v svoji obrti res dobro spoznal.
Po kratkem nadaljnjem razgovoru so nas odvedli k osumljencu.
Bil je mlad mož, ne starejši kot dvaindvajset ali triindvajset let, velik, vitek in po vsem videzu močan, čeprav je svoje sile že precej porabil. Njegovi lasje so bili temni in imel Je modre in pametne oči, ki so redkokdaj komu gledale pošteno V oči.
»No, Kent,« je pričel višji inšpektor, »vstanite! tule je nekaj gospodov, ki so vas želeli obiskati. AH poznate koga od njih?«
Kent nas je gledal zlovoljno, vendar nI odgo-ril. Videl sem, kako je njegov pogled blodil nekje nad namt in se potem usmeril k meni.
»No, doktor, kaj pravite?« me Je vprašal višji inšpektor.
»Velikost se ujema,« sem odgovoril. »In po celotnem vtisu bi utegnil biti tisti moški. Več ne morem reči.«
»Kaj vraga pomeni vse to?« je vprašal Kent. »Kaj Imate zoper mene? Na dan z besedo. Kakšen zločin bi naj bil zakrivil?«
Prikimal sem.
»On Je,« sem rekel. »Poznam ga po glasu.« »Vi poznate moj glas? Kje ste ga pa slišali?« »Zadnji  petek zvečer pred vrati v Fernly Park. Vprašali ste me, katera pot vodi t&«
»Tako, to sem storil?-« »Ali priznate?« ga Je vprašal inšpektor. »Nič ne priznam. Ne prej, dokler ne vem, česa me sumite.«
»Mar niste zadnje dni čitali časopisov?« je vprašal Poirot. Zdaj je prvič spregovoril. Zenice moža so se stisnile.
»To Je torej? Cital sem, da Je bil v Fernlvju ubit neki stari mož. In zdaj mi hočete podtakniti ta zločin?«
»Oni večer ste bili tam,« je dejal Poirot mirno. »Od kod veste to?« »Od tod.«
Poirot je izvlekel nekaj iz žepa in mu pomolil pod nos. Bilo Je gosje pero, ki sva ga našla v utici. Ob pogledu nanj se je njegov obraz spremenil. Iztegnil je roko po peresu.
»Ne, ne prijatelj, pero je prazno. Ležalo je prav tam, kjer ste ga tisti večer pustili.«
Charles Kent je negotovo pogledal.
»Zdi se, da vražje mnogo veste, vi mali inozemski zelenec. Pomislite še naslednje: časopisi trdijo, da je bil stari gospod ubit med tri četrt na deseto in deseto uro.«
»Mi je znano,« je pritrdil Poirot.
»Toda ali je bilo res tako? To bi rad vedel.«
»Tale gospod tukaj vam bo povedal?« je odvrnil POirot.
Pokazal je na inšpektorja Raglan a. Ta se je za trenutek obotavljal, vprašujoče pogledal višjega inšpektorja Hayesa in potem Poirota. Končno je dejal:
»Res je. Med tri četrt na deseto in deseto uro.«
»Potem nimate nobene pravice, da me zadržujete tu,« je odgovoril Kent. »Dvajset minut po deseti je bil Fernly Park že daleč za menoj. Izvolite vprašati pri Dog in VVhlstu. To je krčma na poti proti Chranchestru, oddaljena približno miljo od Fer nI y Parka, Tam sem malo razgrajal, kolikor se spominjam, in tedaj ni mnogo manjkalo do tri Četrt na deseto. Kaj pravite k temu?«
Inšpektor Raglan si je nekaj zapisal v svojo beležnico
»No?« je vprašal Kent
»Bomo poizvedel!,« je odgovoril inspektor. »Ce govorite resnico, vam ne bo žal. Kaj pa ste pravzaprav sploh iskali v Fcrnly Parku?«
»Nekoga sem obiskal.« »Koga?«
»To vas prav nič ne briga.«
»Obrzdajte svoj jezik, dragi moj,« ga je opozoril višji inšpektor.
»K vragu z jezikom! Zakaj sem šel tja, Je moja stvar. To je vse, kar vam lahko povem.«
»Imenujete se Charles Kent!« je vpraša! Poirot. »Kje ste rojeni?«
Moški je buljil vanj, nato pa se je pričel režati.
»Polnovreden Britanec sem,« je dejal.
»Da,« je pripomnil Poirot zamišljeno. »Verjamem, da ste. Mislim, da ste se rodili v Kentu.«
Moški je zijal vanj.
»Zakaj? Zaradi mojega imena? To nič ne pomeni. Mar je mož, ki se imenuje Kent, dolžan, da se rodi v kentski grofiji?«
»Pod določenimi pogoji si lahko mislim, da je tako,« je dejal Poirot premišljeno. »Pod določenimi pogoji, razumete?«
To je tako poudaril, da sta oba policijska uradnika pozorno prisluhnila. Charlesu Kentu pa je planila kri tako v glavo, da sem za trenutek pomislil, da bo skočil Poirotu za vrat. Toda premislil si je in se smehljaje obrnil od njega.
Poirot je zadovoljno prikimal in se umaknil. Oba policijska uradnika sta mu sledila.
»Te podatke bomo preverili,« je pripomnil Raglan. »Zdi se mi, da ne laže. Toda moral nam bo povedati, kaj je pravzaprav Iskal v Fcrnlyju. Zdi se, da smo našli Izsiljevalca. Ce je njegova zgodba resnična, potem nI mogel Imeti svojih prstov pri umoru. Ko smo ga prijeli, je imel pri sebi deset funtov, pravzaprav velik znesek. Mislim, da je tistih štirideset funtov steklo v njegov žep — številke bankovcev se sicer ne ujemajo, toda verjetno jih je zamenjal. Verjetno mu je Ackroyd ta denar dal, nakar jo je naglo pobrisal. SIcer pa - kaj ste mislili s tem.da je verjetno iz Kenta? V kakšni zvezi je to z zadevo?«
»Niti v najmanjši,« je odgovoril Poirot mimo. »Samo majhen domislek, sicer nič. Jaz... jaz sem slaven po svojih domislekih.«
»Res?« je vprašal Raglan in ga radovedno opazoval.
Višji inšpektor se je nenadoma pričel smejati.
STRAN
GLAS
9. JANUAR 1961
TELESNA KULTURA
HK JESENICE : HK ZAGREB
30:0 (13:0, 9:0, 3:0)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zagreb: Perkuš, Sibret, Simon-čič, Ražitagić, Toly, Palokž, Jed-žud, Tomič. Gobec, Lasič, Kovače-vić, Simić in Vasiljević.
Ker si tekmeca nista bila po moči enaka, tekma ni bila lepa niti zanimiva. Z malo razlike je bila skoraj vsa tekma odigrana na zagrebški polovici drsališča. Zagrebškim nanadalcem se je le malokrat posrečilo priti s pakom pred jeseniška vrata, pa tudi v tem primeru so jim hitri Jeseničani odvzeli puck, tako da je bil vratar Gale brez dela.
Jeseničani so v prvi tretjini tekme lepo zaigrali. Izkoristili so nemoč goltov in dali po Klinarju 4, po Tišlerju 3, Belcu in Janu po 2, ter Brunu in Trebušaku po en gol.
V drugi tretjini so Jeseničani vidno podcenjevali goste in niso igrali tako lepo kot v prvi tretjini. Gostje, ki so opazili neresnost domačih, so se trudili, da bi to izkoristili in dali vsaj časten gol. Tega pa jim domača obramba ni dovolila. V drugi tretjini je bil za Josenice najuspešnejši Felc, ki je dal 3 gole, temu pa 90 sledili Tišler in Jan po dva ter Ravnik in Valentar po en gol.
V zadnji tretjini pa so gostje napeli vse sile, da bi zaigrali lepše od domačih. Bili so momenti, ko so bili v premoči. Vratar Perkovič je branil dobro, vendar vseh strelov ni mogel ubraniti. V zadnji tretjini so prevarili Perkoviča Tišler trikrat, Klinar dvakrat in Jan, Felc in Smolej po enkrat. Čeprav je imel Gale v vsej igri priliko braniti samo štiri strele, je dejstvo, da so igrali gostje zelo prizadevno in bor'teno
Prvo državno prvenstveno tekmo v hokeju na ledu je obdarila Planika iz Kranja s svojimi izdelki, ki so jih dobili izžrebanci vstopnic. P. U.
Mednarodne smučarske tekme v Bohinju
Prvi start za
Bohinj, 8. januarja — Včeraj in danes je bila v Bohinju prva letošnja večja smučarska mednarodna prireditev, ki sta jo organizirala Smučarska zveza Slovenije in SK Bohinj. Prireditve so se udeležili razen Jugoslovanov še Vzhodni in Zah. Nemci, Avstrijci in Italijani. Medtem ko so v soboto startali v konkurenci posameznikov, pa je bilo tekmovanje danes zaključeno s štafetami.
Včerajšnji rezultati v tako močni konkurenci so prav prijetno presenečenje za ljubitelje športa. Kljub temu, da je snežilo in da je bila temperatura precej nizka in so imeli tekmovalci precej težav z mazanjem smuči, so se naši re-prezentantje odlikovali z odlično kondicijo, kar je vsekakor rezultat dobrih priprav. Se večje presenečenje pa je zmaga Cveta PavčTča (Enotnost, Ljubljana) v tako močni konkurenci, ki je zmagal kar z dobrima dvema minutama prednosti - 58,13. Naslednja mesta so
Ntadnaraikto srečanje
Jesenice, 8. jan. — Na Jesenicah je bilo včeraj mednarodno kegljanje na ledu, ki se ga je udeležilo 17 ekip — tri jugoslovanske, 12 avstrijskih in 2 nemški. Na turnirju, ki je bil priprava za evropsko prvenstvo (od 14. do 15. jan.) v Nemčiji in se ga bodo udeležile tudi jugoslovanske ekipe, je bil dosežen naslednji vrstni red.
1. mesto s 23 točkami je zasedel Beljak (Avstrija); 2. do 6. mesto so prav tako zasedle tuje ekipe; 7. mesto z 18 točkami Jesenice, ekipa Hudrič: 8. mesto z 18 točkami Jesenice, ekipa Drinovec; 9. mesto s 15 točkami Jesenice, ekipa Božič.
P. U.
med člani osvojili naslednji tekmovalci: 2. Mayr (Avstrija) 1:00,28, 3. Seidl (DR Nemčija) 1:00,36, 4. Janez Pavčič 1:01,08 ..., 6. Roman Seljak (Triglav, Kranj) 1:01,34, ... 9. Lakota (Mojstrana) 1:0S,05 itd. -i (Gašper Kordež, Triglav-Kranj, je odstopil.)
Tako kot pri članih, je tudi pri mladincih startalo 39 tekmovalcev.' Rezultati: 1. Dela Mea (Italija) če (Fužinar) 40:48,3, 4. Tišov (Bo-39:02, 2. Kalan (Gorje) 40:40, 3. Bav-hinj) 40:58, 5. Kobilica (Gorje) 41:00,1, 6. Praprotnik (Triglav) 41:14 in tako dalje.
Članice (5 tekmovalk): 1. Pucht-ler (Zah. Nemčija) 26:14, 2. Cindrič (Mojstrana) 26:44, 3. Ludewig (Avstrija) 28:12, 4. Glavam (Enotnost) 32-14,5.
Mladinke (3 tekmovalke): 1. Grin-tal 30:02, 2. Lipovšek (obe Enot-
nost) 31:45,5 in 3. Pšenica (Mojstrana) 33:53,3.
Danes so štartale štafete na 10 kilometrov dolgi progi. Rezultati: člani (11 štafet): 1. DR Nemčija (Brunner, Horleck, Seidl) 1:47,48, 2. Jugoslavija I (J. Pavčič, Seljak, C. Pavčič) 1:49,29, 3. Avstrija I 1:51,00 itd.
Mladinci (8 štafet): 1. Jugoslavija I (Kalan, Kobilica, Bavče) 1 minuta 5,27, 2. Italija 1:06,35, 3. Jugoslavija II 1:08,35 itd.
Ze prejšnjo nedeljo je RTV Ljubljana fc<t ljubitelje športa poskrbela za prijetno popoldne. Prenašala je skoke najboljših evropskih tekmovalcev iz Garmlseh-Partenklrchena. Na sliki skok Omana, ki sc je v drugi etapi turneje med Jugoslovani najbolj izkazal
Turneja Štirih skakalnic
Slabše kot lani
30. decembra so se skakalci evropskih držav prvič pomerili ns tradicionalni novoletni nemško -avstrijski turneji, ki jo imenujejo »Turneja štirih skakalnic-«. Skakali so v poznanem zahodno-nem-škem središču Obersdorfu, na 75-metrski skakalnici. Zmagal je fin-
HK Jesenice, ki bo tudi na letošnjem državnem prvenstvu v hokeju na ledu skoraj gotovo zasedel prvo mesto, je bil v dneh od 20. do 29. decembra na turneji po Avstriji, Švici, Franciji, Zapadni Nemčiji in Italiji. Odigral je 9
Pred dnevi sc je začela sezona tudi za sankače. Bilo je že nekaj tekem, medtem ko sankači kranjskega Triglava še vedno mirujejo. Da bi razgibali tudi delo med kranjskimi sankači sklicujejo aktivni tekmovalci Triglava sestanek vseh tekmovalcev In ostalih ljubiteljev sarakaškega športa v Kranju. Ta sestanek bo v sredo, 11. januarja, ob 18. uri v prostorih »Gorenjskega tiska«. - Na tem zborovanju sc bodo pogovorili o bližnjih tekmah, kakor tudi treningu.
kljub temu, da pravega krivca še nisem dobila. Napokoj Olga 75-336
Lastnik zateklega volčjaka črno sive barve ga dobi v Britofu 100, Kranj 76-340
Sprejmem tapetniškega vajenca iz Kranja ali bližnje okolice. Perč Franc. Jenkova 6, Kranj 77-341
Zahvaljujem se podružnici DOZ V Radovljici za izplačano nezgodno zavarovalnino v znesku 60 tisoč din. Zavarovanje vsakomur priporočam. Naglic Marija 78-343
tekem, od katerih je 4 dobil, 5 pa izgubil. Na tekmah je dal 64 in dobil 69 golov, kar je lep uspeh, če upoštevamo srečanja z nekaterimi priznanimi državnimi prvaki. Rezultati posameznih1 tekem so bili naslednji:
KAC Celovec (Av-
HK Yverdon (Švica) HK Leysin (Švica)
HK Jesenice
strija) 8:19 HK Jesenice :
6:8
HK Jesenice 9:3
HK Jesenice : HK Chamonix
(Francija) 2:10 HK Jesenice : HK Chamonix
(Francija) 4:3 (povratna tekma) H K Jesenice : HK Ambripiotte
(Švica) 2:11 HK Jesenice : HK Prronten (Nema-
čija) 19:1 HK Jesenice: 5:4
HK Jesenice ja) 9:10.
HK Ortisej (Italija)
HK Beljak (Avstri-U.
ski tekmovalec Juhani Karkinen, ki je bil ocenjen z 226 točkami — (skoka 73 in 73,5 m) pred Švedom Sjdbergom in Avstrijcem Leodol-terjem. Najboljši Jugoslovan je bil Marjan Pečar, ki se je s skokoma 67,5 in 69,5 metrov ter z 208 točkami, uvrstil na 16. mesto. Nedeljske skoke iz Garmisch-Par-tenkirchena (druga preizkušnja) je prenašala tudi televizija. Tu je bil prvi Rus Loba Cakadze, ki je v Obersdorfu zasedel peto mesto. Skakalnica v Ga-Pa dopušča nekoliko daljše skoke kot prva, vendar so bili tekmovalci slabše ocenjeni, ker je prireditev motilo 'slabo vreme. Cakadze je v prvem skoku pristal pri 84-metrski znamki, ko je skakal drugič," pa je bil za deset metrov krajši. Drugi je bil olimpijski zmagovalec in rekorder Planice Helmut Recknagel (Vzh. Nemčija), tretji pa Italijan Zandanel. Najboljši Jugoslovan je bil Ljubljančan Miro Oman; zavzel je1 40. mesto.
70 tekmovalcev iz 10 držav bo nadaljevalo turnejo po Avstriji. — Včeraj so skakali na 80-metrski skakalnic! v Ihnsbruchku, tekmovanje pa bodo zaključili v nedeljo s skoki v Bischofshofenu.
V petek je 65 tekmovalcev iz 12
držav startalo že tretjič, in sicer v Innsbrucku (Avstrija) Tudi tokrat planiški zmagovalec Recknagel ni uspel osvojiti prvega mesta, temveč se je moral zadovoljiti z drugim. Zmagovalec je bil spet Finec Kalevi Karkinen z 218,5 točkami in skokoma 75,5 in 84,5 m. Najboljši Jugoslovan pa je bil Marjan Pečar, ki se je uvrstil na 18. mesto. Dosegel je 206 točk (73, 69,5 m). -Ostali naši trije tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: 33. Oman 186,5 (72,5 69), 40. Sljibar 182,8 (71,5, 60,5) 'in 62. Eržen 155 (69 p., 66).
Nemško-avstrijiska turneja je bila zaključena včeraj s skoki v Bischofshofenu, vendar pa do zaključka redakcije še nismo prejeli uradnih rezultatov.
Teran v finalu
Medtem ko je Janez Teran v četrtfinalu zgubil srečanje s Švedom Larssonom z 1:3, pa se je skupno z Ljubljančanom Kernom plasiral v finale. V polfinalu sta premagala švedsko dvojico Hayer-dal-Ingberg 3:0, ki je pred tem izločila madžarski par Berczik-Sldo. V finale pa se je plasiral tudi Jugoslovan Markovič II, ki je v polfinalu premagal Madžara Sido.
VISOKA ZMAGA JESENIŠKIH HOKEJISTOV NAD MUNCHEN (Nemčija)
Za novoletne praznike so razve-kiho iselili jeseniško hokejsko občinstvo
^inozemski hokejisti, s katerimi so odigrali jeseniški hokejisti tri tek-Jesenicc »RADIO«: 10. januarjaime. v ponedeljek zvečer se je po-nemški  barvni film LJUBEZEN- \ meril  HK  Železarne Jesenice s SKA ZBRKA \UK  Mu,nchen  (Nemčija).  Ker je
Jesenice »PLAVZ«: 9. in 10. ja-inovo zapa<jii sneg pokril ledeno nuarja francosko-jugoslovan. filmiplošco s 30 cm sneženo odej0( ^ ČUVAJ SE, LA TUR i očistili  drsališče,  tribuno in do-
Koroška Bela: 9. januarja itali-inode nekaj pred tekmo, zato led jamski film BELE NOCl \nl bil najboijši( iin tudi tekma nl
Radovljica: 10. januarja Italijan-\bila taka kot bi bila ob normainl ski ljubezenski film NEZVESTE, j ledGni plošcii Domači, ki so pre-predstava ob 20. uri Jmagali goste s 11:5 (5:1, 2:2, 4:0),
Bled: 10. januarja italijan. filmiso igrali v te11e po9tavi: Novak, CABIRIJINE NOČI i Gale,  Brun,   Tumšek, Trebušak,
Kranj »STOR2IC«: 9. Januarja}Klinar, Valentar, V. Tišler, Felc,
Smolej, Jan I. in Jan II. — HK
ameriški film TETOVIRANA ROŽA ob 15., 17., 19. in 21. uri in matineja ob 10. uri, 10. januarja isti' film ob 15., 17. in 19. uri, matineja, istega filma ob 10. uri, predpre-miera itali jansko-nemškega filma] VSTAJANJE ob 21. uri
Prlmskovo »TRIGLAV«: 10. januarja italijanski film MODERNA] DEVICA ob 19. uri Stražišče  »SVOBODA«: 10. ja-
Munchen pa so sestavljali: Gross, Bausvvein, Kraus, Wollni, Schod-muller. Rulle, V/ehner, Krug. Deh-ner, Baumeister, Eebele, Stock-mann, Firngruber, Schindele in Roth.
Domači so bili uspešni: V. Tišler in Smolej po 3. Felc in Jan po 2, Valentar 1. — Za goste pa Krugg 2 ter Baumeister 1.
Za kaj naj sledim? Jasno! Za »Glas«. Trikrat tedensko bom lahko
v njem bral vse o najbolj aktualnih dogodkih doma in po svetu. I nuarja premiera zahodnonemškega^.
Razen lega bom tudi nezgodno zavarovan! In še več - udeležen bom | filma ROMAN GINEKOLOGA, ob^,   URADNE URE TUDI tudi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki ga prireja »GLAS vsako leto za svoje naročnike
L1 0 0 L A SI
PRODAM
Prodam radioaparat Vesna, malo rabljen za 20.000 din. Šolar Janez, tovarna NIKO, Železniki
46-7060
Prodam zazidljivo parcelo v Stražišču - v bližini Šempetra. Poizve sc v oglas  odd. 15-312
Prodam prašiča za zakol, 160 kg težkega. Cimžar Anton, Grad 52, Cerklje   1 62-328
Prodam 2 prašiča, po 120 kg težka. Naslov v oglasnem odd. 63-329
Prodam 10 pujskov, starih 6 tednov. Praprotna polica 23 64-331
Prodam star železni štedilnik. -Likoz^rjeva 9, pri osnovni šoli Primskovo 65-334
Prodam konja, srednjetežkega, 6 let starega, Poženk 39 66-335
Prodam plahto za gumi voz. Naslov v oglas. odd. 67-344
Prodam omaro, posteljo, mizo in gašperček. Naslov v oglasnem oddelku "8-346
Prodam prašiča, 90 kg težkega. Oševek 49 69-347
Prodam 2, po 10 tednov breji svinji. Zg. Brniki 79 70-348
KUPIM.
Kupim gumi voz do 2000 kg nosilnosti. Naslov v oglasnem oddelku 71-332
Kupim malo rabljeno NSU Prime ali LD Lambretto. Naslov v ogl. odd. 72-337
Kupim motorno kolo, starejšega tipa 250 do 350 ccm. Ponudbe oddati v ogl. odd. 73-345
OSTALO
Upokojenki ali delavki nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod »Boh. Bistrica« 26
V Kranju sem našla nekaj denarja z računom. Mihelič, C. JLA št. 37 74-330
Preklicujem besede, s katerimi sem obdolžila Kopelnik Jožeta -
17.30 in 19.30 f POPOLDNE
Skofja Loka: 10. januarja argen-i tinski film TANGO LJUBEZNI ob}   Zaradi številnih nalog, ki so jih 20 ur[ $ za delo v' prihodnosti sprejele te-
Kamnik: 10. januarja italijanski plesnovzgojne organizacije, je po-film DOPUST IN LJfUB^Z^tN ob>trcbna tudi boljša organizacija. -2Q urj J) Prav zaradi tega je Okrajna zveza
—^^.—P^^^p^HMBi za *e'esno V7?°J° sprejela sklep, ^"^■■^■^^^^^^^^^^ bodo odslej v njenem uradu po-
2AHVALA i slovne ure tudi v popoldanskem
, .    -   . ,___,i>času. In sicer dvakrat tedensko:
Ob bridki izgubi nase dobre ma-'
w       _^ „    .    „„0+„„^vsak torek in petek od 14. do 18.
me, Žene, stare mame in sestre '
> ure.
FRANČIŠKE SUSNIK J se najlepše zahvaljujemo sorodni-i It-v* kom in botrom ter sosedom za po-}      -  ||      It Mil III MAHA
darjeno cvetje. Najlepša zahvala tudi gospodu župniku iz Predoselj ter kolektivu Brdo za podarjeni venec. _ Žalujoči: i   »Jugoslovanska revija«, list or-
mož, sin Janko in hči Francka * ganizacije za telesno vzgojo, ki izhaja v Beogradu, je v svoji prvi
hi imuni m^^h^mimm.............. ^letošnji številki objavil razvrstitev
ZAHVALA t najboljših jugoslovanskih telovad-
Ob smrti naše dobre mame       ff,v  in telovadk  po uspehih na
ftekmovanjih v letu 1960. V mo-MARIJE BOGATAJ fškem zveznem razredu je na nr-
se najtopleje zahvaljujemo teren-0vem mestu Ljubljančan Miro Češki organizaciji ZB in SZDL, pev-*rarj kot cetrti Slovenec (za Srotom cem zbora »France Prešorcn«,f in Trojarjem) pa je na 13. mestu godbenikom, vsem darovalcem ven- ^jc»senican Jože Oblak. V moškem cev in vsem, ki so jo spremili na£zveznem B-razredu se je na fi. me-njeni zadnji poti. £sto uvrstil Jeseničan Emil Celes-
Zalujoči: hčerka in sin z£nik za skazo (5.) in pred Senico, družinama ter ostali so-^j^ je po objavljeni lestvici, kjer so
Ekipnojj^uJb4i$k,p prvenstvo v namiznem tenisu
Kimiiir (Hristnik) naibobsi
Jesenice, 8. jan. r- Včeraj in da- 13. Partizan Celje 3, 4. Partizan Ko-nes je bilo na Jesenicah prvo fi- per 2, 5. Nova Gorica, 6. Fužinat nalno tekmovanje ekipnega pr-1 brez točke, venstva LRS v namiznem tenisu
Udeležile so se ga ekipe Partizana iz Kopra, Partizana iz Celja, Fuži-narja iz Raven, Kemičarja iz Hrastnika, Nove Gorice in Jesenic. Vrstni red pa je naslednji: 1. Kemičar (Hrastnik) 5, 2. Jesenice 4,
Drugo finalno tekmovanje bo čez tri tedne v Ravnah, kamor sta se plasirala Kemičar iz Hrastnika, kjer je igral tudi najboljši jugoslovanski mladinec Vecko in pa domače Jesenice. U.
IV. skupščina strelcev kranjske občine
Tudi srelci
„Pi stezah partizanske Jelovice"
Kranj, 8. jan. — V Delavskem domu v Kranju je bila danes dopoldne IV. redna letna skupščina strelcev kranjske občine. Zal se je tudi letos ponovilo, da se razen predstavnika garnizona JLA iz Kranja, skupščine ni udeležil nihče od vabljenih predstavnikov političnih ip družbenih organizacij. Eno izmed važnih vprašanj, katere je skupščina obravnavala, je bilo tUdI gradnja centralnega športnega doma, v katerem naj bi našle mesto vse športne organizacije v Kranju. Ugotovili so namreč, da je nesmiselno, da bi v Kranju vsaka organizacija mislila na gradnjo svojih domov oziroma prostorov, ker bi enoten športni dom, lahko racionalno koristil res vsem špotanim panogam.
Skupščina je sprejela zelo bogate smernice za bodoče delo. Skle-
iti
rodniki
upoštevani rezultati s turnirja re-
tekmovanja za srečanje z Egiptom in s Poljsko,' s tekmovanj z ZAR, Poljskp in,Italijo, z uvrstitvijo na državnem prvenstvu ter s plasmajem v RimU, »9.
V ženskem zveznem B-razredu je pa 8. mestu telovadka iz Škofje Loke Julija Margnč pred Zdenko Prusnik iz Ljubljane. Margučeva je po lestvicah tretja najboljša slovenska telovadka, pred njo sta edino Ljubljančanki Pogačnikova in Stromarjeva v prvem zveznem razredu.
Ta razvrstitev je za gorenjske telovadce lep uspeh, posebno še, ker niso nastopili na vseh prej
nili so, da bodo v bližnji bodočnosti usitanovili še 4 nove strelsko družine, in to na Zlatem polju, v Stražišču, v Besnici in Mavčičah. Sklenili so tudi, da bodo strelci aktivno sodelovali na vseh prireditvah posvečenih 20. letnici vstaje jugoslovanskih narodov, začenši s proslavo na Jelovici, kamor bodo poslali svoje ekipe na tekmovanje. Več sklepov je bilo spreje1;h tudi organizacijskega značaja. Izvolili so tudi nov 31-članski občinski strelski odbor in za predsednika ponovno Alojza Laknerja.
-an
TEKME SANKAŠKEGA KLUBA V BOHINJU
Bohinj, 8. jan. — Sankaški klub v Bohinju je imel danes kluhsko tekmovanje. Tekme so bile na dobro pripravljeni progi z dolžino 1350 metrov in višinsko razliko 170 metrov. Tekmovalo je 45 tekmovalcev, irledalcev pa je bilo približno 200.
Rezultati — pionirji: 1. Janez Rozman 6:09,9, 2. Tomaž Godec 6:13,4; mladinci: 1. Ivan Robič 5 minut 41,0, 2. Franc Rozman 5:46,2; mladinke: 1. Darinka Matjašič 6 minut 15,2, 2. Francka Pirih 6:57.2; člani: 1. Janez Medka 5:04,5. 2. Jože Pintar 5:20,3; članice: 1. Marica Rozman 5:51,3, 2. Zinka Pavelj 5 minut 51,9.
PODJETJA, USTANOVE, POSLUŽUJTE SE NAJCENEJŠEGA OBVEŠČANJA PREBIVALSTVA Z OGLAŠANJEM V »GLASU«. Glas čita vsak 2. prebivalec Gorenjske.
'publike v Karlovcu, z izbirnega  omenjenih prireditvah
66
9302
47