Poštnina plačana v gotovini.
LETO XII., ŠTEV. 3.
LJUBLJANA, sobota, 21. januarja 1928.
Današnja številka Din 1'50.
Irhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat ali dvakrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
Stane mesečno 25 Din, začasno 10 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 15 Din.
Oglasi:
Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične sir s sike CiSUS).
Letnik IX., štev.^.
Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Ktnetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Ne klonite, sodrugi.
Solidarnost je tista sila med delavstvom, ki goni kolesje delavskega gibanja, ki ni in ne more biti na škodo človeški družbi kot celoti ali pa posameznemu narodu.
V prve začetke delavskega gibanja moramo, brez dvoma prištevati strokovne organizacije industrijskega ali obrtniškega delavstva, iz katerih so izšle vse druge organizacije, ki dvigajo delavstvo na vedno in vedno višjo stopnjo kulture.
Razume se, da ta dvig kulturnega nivoja industrijskega delavstva potegne za seboj ostalo človeštvo kakor n. pr. kmetsko ljudstvo itd.
Od tega napredka organiziranega delavstva ima kulturni uspeh tudi ves narod, posamezni narod, posamezna država ali pa splošno vse človeštvo kot celota.
Poglejmo si države, katere imajo organiziran kulturno razvit delavski stan. S ponosom korakajo naprej pred ostalim človeštvom kakor vodilna sila v pošte-nejšo bodočnost. Kakšen pa je razvoj pri nas? Nekatera oblastva se tudi pri nas tega dobro zavedajo, da je to nepobitna resnica. Napačno je naziranje, če kdo misli, da so vsa oblastva s kapitalisti vred delavskemu kulturnemu in splošnemu napredku nasprotna. Ce bi bilo to res, bi ne bilo najvišje sodišče priznalo rudarskim zaupnikom v Mežici zaščite po § 119 zakona o zaščiti delavcev in razsodilo, da jim podjetnik ne more kar tako odpovedati službo, da jih je torej po krivici vrgel na cesto, da to ne velja, oni da so po zakonu še vedno v službi pri rudniku in jim pritiče rudniško stanovanje, torej jih rudnik ne sme vreči iz stanovanja. Pri Stolu sedmorice torej le še veljajo zakoni in ni treba obupati nad pravico.
Ali kapitalistični sistem je še danes trenutno jačji, on se smeje vsem zakonom v obraz, protizakonito preganja delavske zaupnike, kakor je to v Elektrodni tovarni KID na Dobravi. Ker zaupniki želijo kulturno dvigniti slovensko delavstvo, ga odtegniti od pijančevanja in od nenravnega življenja, kar je največ krivo, da propada slovenski narod, ker zaupniki učijo delavce, da bodo znali spoštovati samega sebe in pomagati pro-cvitu in napredku svojega naroda, zato so podjetnikom trn v peti. Prednost v Elektrodni tovarni imajo le tisti, ki se znajo na hinavski ali na nepošten način dobrikati ravnatelju, čeprav imajo toliko slabosti na sebi, da bo treba o njih in o razmerah v tvornici bolj podrobno seznaniti javnost, da bo pomagala dvigniti naš klic.
Zadnje čase nameravajo celo, da bi začeli šikanirati predsednika delavskih zaupnikov in s tem otežkočiti delo zakonito izvoljenemu zaupniškemu zboru in pogaziti zakon o zaščiti delavcev.
Dobro naj si premisli kdorkoli misli, da ima tako moč, da si upa stopiti zakonu na vrat, pa naj si bo to kdor hoče, mojstri ali pa ravnatelj sam — mi bomo branili, kar je naše in za nas, ako bomo pa sami že omagali pod takim terorjem, bomo zainteresirali vse merodajne faktorje, da našega ljudstva ne pustimo tako nesramno uničevati.
Od sedaj bomo stalno poročali o razmerah v Elektrodni tvornici.
Propagandni odsek KDZ.
Sanacija starostnega zavarovanja pri bratovskih skladnicah.
Dne 6. januarja t. 1. se je vršil v Delavskem domu na Savi protestni shod proti poslabšanju starostnega zavarovanja topilniškega delavstva včlanjenega pj-i bratovskih skladnicah. Shoda se je delavstvo udeležilo brez razlike strank v taki meri, da je bila dvorana premajhna, morali so zborovalci zasesti tudi sosedno dvorano.
Zborovalci so pazno sledili referentom, ki so podali jasno sliko o dosedanjem delu delavskih zastopnikov, ki so na vseh merodajnih mestih odločno branili starostno zavarovanje bratovskih skladnic pred neizbežnim propadom. Ker imajo pa po sedanjem pravilniku večino Podjetniški zastopniki, kajti ob enakem številu glasov odločuje predsednik, ki je zastopnik podjetja, se pa najvažnejši delavski predlogi, ki so bili edino le v korist sanacije rudarskega zavarovanja, niso uveljavili. Delavci KID smo se dne 6. januarja združili z eno mislijo, to je: starostnega zavarovanja, ki že obstoja pri bratovskih skladnicah, si ne pustimo 'uničiti in tudi ne poslabšati. Upamo, da se nam pridruži v tej misli tudi ostalo delavstvo, včlanjeno pri bratovskih skladnicah cele države. Zahtevali bomo z ostalim delavstvom, da naj se izvede tudi splošno starostno zavarovanje za vse
panoge delavstva. Ako bi se pa delavstvo cele države združilo z mislijo za vsakodnevna vprašanja v enotni razredno bojevni organizaciji, potem bi bilo splošno starostna zavarovanje izvršeno in tudi zavarovanje članov bratovskih skladnic bi ne ogrožalo življenjski obstoj izmučenega delavstva ob času onemoglosti.
Na shodu je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija ter odposlana ministru za šume in rude in ministru za socialno politiko v Belgrad:
Ministrstvo za šume in rude v Beigradu.
Delavstvo topilniškega podjetja Kranjske industrijske družbe na Jesenicah v Sloveniji, zbrano na javnem shodu v Delavskem donni na Savi dne 6. januarja 1928, razpravljajoč v zadevi starostnega zavarovanja članstva Bratovskih skladnic, je soglasno sklenilo predložiti naslovljenemu ministrstvu sledečo
r e s o 1 u c i j o:
1. Delavstvo, zavarovano pri Bratovskih skladnicah, uvidevajoč propadanje po rudarskem zakonu uveljavljenega starostnega zavarovanja, apelira na naslovljeno ministrstvo, da nujno uredi starostno zavarovanje delavstva, zavarovanega pri Bratovskih skladnicah.
2. Delavstvo, vpoštevajoč potrebo saniranja starost-, nega zavarovanja pri Bratovskih skladnicah, opozarja naslovljeno ministrstvo, da vpošteva one predloge delavske delegacije, ki jih je predložila glavni skupščini Bratovskih skladnic v Ljubljani dne 14. februarja 1926 in ki so bili odposlani obenem s predlogi podjetniške delegacije naslovljenemu ministrstvu, posebno pa poudarja:.
a) Bratovske skladnice so imele v Sloveniji pred vojno premoženje, ki bi odgovarjalo vrednosti sedanjih 128 milijonov Din. Polovico od teh rezerv je konfiscirala bivša Avstrija za vojna posojila, drugo polovico pa je dobila naša država s tem, ker je krila svoje izdatke s tiskanjem novega papirnatega denarja. Za drugi primanjkljaj je odgovorna brez dvoma naša država, a tudi prvi primanjkljaj je dolžna odškodovati ona, ker je prejela vsa aktiva bivše Avstrije in bi morala kriti vsaj najnujnejše njene obveznosti.
b) Zato protestiramo najodločneje proti temu, da država ni voljna prispevati ničesar na sanacijo kapitalnega kritja rudarskega zavarovanja in zahtevamo, da prevzame na njo odpadajoči del saniranja.
c) Najodločneje protestiramo proti nameravani ukinitvi pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo in zahtevamo, da se v tem skladu nominirane dajatve še izpopolnijo in porabijo razen za draginjske doklade starih upokojencev tudi za splošno sanacijo zavarovanja. Prav posebno protestiramo proti temu, da preva-ljujejo rudarska podjetja to dajatev v celoti na konsu-mente premoga, med tem ko sama za ta sklad ne prispevajo ničesar.
Pri vpoštevanju teh predlogov delavske delegacije bodo krite vse dajatve po sedanjem pravilniku in zavarovanje sanirano. Zlasti naj se vpoštevajo tudi predlogi delavske delegacije glede kapitalnega kritja, kakor so bili predloženi po delavskih zastopnikih na sejah glavnega upravnega odbora v Ljubljani pod nadzorstvom Rudarskega glavarstva.
3. Najodločneje protestiramo proti sklepu podjetniških zastopnikov na seji glavnega upravnega odbora v Ljubljani z dne 27. decembra 1927, na kateri se je kljub protestu delavskih zastopnikov izglasovalo predlagati naslovljenemu ministrstvu izvajanje čl. 119 osnutka nove uredbe o saniranju delavskega starostnega zavarovanja, ki pogojno določa odmerjenje 40 letne članske dobe ter obenem že določeni višinski 5 % prispevek zvišati na 1% v svrlio sanacije delavskega starostnega zavarovanja.
4. Opozarjamo naslovljeno ministrstvo, da bi tudi akceptirani predlog zastopnikov podjetij ne omogočil potrebnega zboljšanja finančne sanacije, nasprotno nastaja nevarnost, da se skladničnim zavarovancem s členom 119 omenjenega osnutka odvzame vsako veljavno in po dosedanjem pravilniku še obstoječe eksistenčno osiguranje v onemoglosti.
Nadalje ugotavljamo, da zvišanje prispevkov od 5% na 7 % še ne zadostuje za kritje dajatev po do sedaj veljavnem pravilniku, ker niti ne dosega valoriziranega prispevka predvojne dobe. Nameravano saniranje po čl. 119 osnutka nove uredbe bi bilo tako izvedeno zgolj na račun zavarovanega delavstva, to je, zvišanje članske dobe na v obče skoraj nedosegljivo višino 40 let odnosno dvetretjinsko delaneztnožnost. Osnutek člena 119 te uredbe predvideva poleg prej navedenega tudi znižanje dajatev, iz tega je razvidno, da je bil že avtor sam pri snovanju omenjenega člena, s katerim je hotel podati izhodišče za uravnovesenje finančne sanacije v
navedenem zavarovanju kljub horendni višini članske dobe v dvomu, vsled česar je smatral za resnično saniranje šele z ^nižanjem dajatev do one nižine, na kateri bi se stabilnost na podlagi dosedanjih prispevkov šele prikazala.
Iz navedenega je razvidno, da bi saniranje na podlagi člena 119 nove uredbe ne bilo saniranje, temveč bi se starostno zavarovanje do malega uničilo, odnosno postavilo na tako nižino, ki bi ne odgovarjalo več zavarovanju. Smatramo za resnično saniranje in obdržanje zavarovanja po do sedaj veljavnem pravilniku edino na podlagi predlogov delavske delegacije ter predvsem z vpoštevanjem zgoraj navedenih predlogov označenih pod točko 2. predložene resolucije
Malbofiš! Šivalni strolirs jeetole
!*;£.Sg3B»
FouH v vszenju
Popravita sa sprejmejo.
NUke cene, tudi na obroke.
1S!P mm, Ljadijasa
biku PraSernoveja spamaniks.
gsiiznes
in miEU
za dom, obrt in indu-slrilo v vseh opremah. Istotam piefišni stroj
‘DimiED.
15 Islna garancija.
ANT m
Ako piješ ..BUPPNA" čaj, uživaš že na zemlji raji
Hoišlni red sa člane delavske zbornice v Ljubljani.
Splošna določila.
Čl. 1.
Volitve v Delavsko zbornico se vrše najkasneje v roku 3 mesecev po preteku 3 letne dobe odnosno po razpustu po odredbah tega volilnega reda.
Dotedanji upravni odbor, odnosno v slučaju razpusta njegov nadomestni organ vodi do imenovanja glavnega volilnega odbora volilne priprave.
Upravni odbor dotedanje skupščine odnosno organ, ki opravlja v slučaju razpusta skupščine posle upravnega odbora, sporoči ministrstvu za socialno politiko, s katerim dnem je ugasnila funkcijska doba članov skupščine ter stavi predlog, da razpiše volitve na predlagan volilni dan, da imenuje predsednika glavnega volilnega odbora in da izda nalog organom bolniškega zavarovanja, da izdelajo volilne imenike po predloženem vzorcu in pod predloženimi pogoji in naroči njim in velikim županom na področju zbornice, da sodelujejo sicer pri volilnem postopku v smislu določil tega pravilnika.
Prepis te vloge dostavi upravni odbor odnosno njegov nadomestni organ neposredno organom bolniškega zavarovanja s pripombo, da je za sestavo volilnih imenikov merodajno stanje z dnem, ko je potekla funkcijska doba skupščine, odnosno'dan razpusta skupščine v svrho sestave volilnih imenikov po predloženem vzorcu in pod predloženimi pogoji.
Cl. 2.
Ozemlje Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani tvori eno volilno okrožje. V svrho organizacije volilnega postopka je razdeljeno to volilno okrožje na občine. Glavni volilni odbor določi za občine, v katerih je zaposlenih vsaj po 100 volilnih upravičencev, posebna krajevna volišča. Po njegovem sklepu se morejo pride-liti tem krajevnim voliščem tudi določene sosednje ob-
čine vendar tako, da obratovališča, v katerih so volilci zaposleni, v nobenem slučaju niso oddaljena nad 7 km od volišča.
Izjemoma sme določiti glavni volilni odbor volišča tudi v občinah, v katerih je je zaposlenih nad 50 volilcev.
V občinah, v katerih je zaposlenih nad 1000 volilnih upravičencev pa mora določiti glavni volilni odbor za vsakih 1000 volilcev po eno volišče.
V obratih, kjer je nad 50 delavcev, se more določiti na pismeno zahtevo večine obratnih zaupnikov, ako pa te zahteve ni, na pismeno zahtevo večine delavcev, da se vrše volitve v bližini obrata, kjer pa to ne bi bilo mogoče, v obratu in to v soboto pred nedeljo, ko se vrše volitve na splošnih voliščih.
Za obratna volišča, kjer voli nad 250 delavcev, se morata določiti dve volišči.
Vsa ostala občinska področja z manjšim številom volilcev, pa so podrejena osrednjemu volišču.
Posamezni volilci spadajo v tisto občino, v kateri leži obratovališče, kjer so žaposleni.
Čl. 3.
Delavska zbornica sestoji iz 60 rednih članov, in sicer jih volijo: 50 delavci, 10 pa zasebni nameščenci in trgovski pomočniki.
Aktivna volilna pravica. ’
Čl. 4.
Volilno pravico imajo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so dolžni plačevati doklade za Delavsko zbornico, če so na dan, ko je pretekla 3 letna poslovna doba skupščine, odnosno na dan, ko je bila skupščina razpuščena, člani zavodov za zavarovanje za slučaj bolezni.
Delavci in nameščenci Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, bratovskih skladnic itd. in delavci ir nameščenci državnih in samoupravnih podjetij imajo volilno pravico tudi ako so zavarovani zoper bolezen po službeni pogodbi ali pa pri obratnih blagajnah in so dolžni plačevati po zakonu o zaščiti delavcev prispevke za Delavsko zbornico.
Volilci, ki spadajo pod zakon o trgovskih nameščencih, veljaven za Slovenijo in Dalmacijo, z dne 16. januarja 1910 drž. zak. 20, glasujejo za liste, oddane od strokovnih organizacij zasebnih nameščencev, ostali za splošne liste.
Za aktivno in pasivno volilno pravico je potreben vpis v eno izmed obeh kategorij volilnega imenika.
(Dalje prihodnjič.)
Gosarjeve pravilnike izda Delavska zbornica v posebni brošuri. Izvod bo veljal 3 Din, organizacije pa dobijo po enega zastonj. Naročajte na naslov: »Naprej«, Ljubljana.
Trbovlje. Tukajšnja kraj. org. JSDS in KDZ priredi v nedeljo 22. januarja ob 16. uri v gostilni g. Ane Forte javni ljudski shod s sledečim dnevnim redom: 1. Protest proti uredbi ministrstva za rude in šume glede rudarskih pokojnin. 2. Politični in strokovni položaj. 3. Razno. Vsi, ki si služite svoj kruh z delom, udeležite se shoda polnoštevilno*
V. Sejem za kožuhovino se bo vršil v Ljubljani dne 23. t. m. na velesejmskem prostoru.
»Delavska Politika« in njeni gospodarji so se precej trudili, da bi pomagali mežiškemu rudniku proti rudarjem. Med drugim so razširjali tudi trditev, da zakon o zaščiti delavcev ne velja, dokler ni pravilnika. Tudi Delavska zbornica se je postavila na to stališče. Ves svoj težki boj so morali bojevati Mežičani sami z edino podporo naše stranke. Končno je dospela dolgotrajna pravda zaradi stanovanja (rudnik je hotel odpuščene zaupnike tudi iz rudniških stanovanj vreči!) do najvišje instance in Stol sedmorice v Zagrebu je dal rudarjem in zakonu o zaščiti delavcev prav. Izvoljeni zaupniki so zaščiteni in podjetnik jim ne more odpovedati službe, če ne zakrivijo kakega dejanja proti zakonu. S tem je izgubila svojo pravdo tudi »Delavska Politika«, ki je strašila v interesu kapitala z neveljavnostjo zakona, dokler ni pravilnika. Da se skrije pred to blamažo, je napisala
14.	januarja to-le notico: »Delavska zbornica za mežiške rudarje. Tam gori v Mežici vrši angleški kapital svojo strahovlado nad našimi rudarji, podobno nasilju šoštanjskega kapitalista Woschnagga. Delavska zbornica se je odločila vložiti v imenu enega izmed odpuščenih zaupnikov v Mežici odškodninsko tožbo zoper Angleže. O poteku pravde bomo poročali.« — Resnica pa je, da sta ss. Blatnik in Ozimic vložila tožbo, da sta imela že 1900 Din stroškov (brez potnih in drugih malih izdatkov) in da se je s. Moderndor-fer obrnil na Delavsko zbornico, naj ona kot razredna predstavnica delavstva to tožbo financira. Priložil je tudi prepis vložene tožbe in prejšnjo razsodbo Stola sedmorice v dokaz, da ie pravica na strani zaupnikov. — Na to se je Delavska zbornica odločila kriti stroške te pravde, neki socialpatriot se je pa v »Delavski Politiki« s tem pohvalil na način, kakor je razvidno iz notice . . .
V Sv. Lovrencu na Poh. še nimajo uradnega odloka glede rešitve mariborskega Vel. župana. Kdaj se bodo vršile obč. volitve, se torej tudi ne ve. Uradni akti hodijo po uradnih potih boli počasi. Naša notica je temeljila na dopisu Vel. župana s. Moderndorferju, v katerem mu je sporočil, da je na njegovo vlogo ugodil pritožbi Josipa Domajnka iz Sv. Lovrenca proti odloku okrajnega glavarja, ki je razveljavil Delavsko listo. S. Modern-' dorfer nam je to teiegrafično sporočil. — »Del. Politika« pa ima 18. januarja dopis iz Sv. Lovrenca, ki že ve, da bodo v nedeljo 22. jan. že volitve. Ne verjamemo, da bi se mogle vršiti volitvq brez obvestila volilcev, zato smatramo, da so ta dopis napisali gg. v uredništvu »Del. Politike« sami.
Velenje. Ker še občinske volitve, ki so že zdavnaj minule, ne dajo miru raznim Zajčkom in so me v »Pravici« poimensko z lažjo napadli, da sem nekemu grozil s cesto, ker je v 3. skrinjico volil, naj povedo, kdo je tisti? Kdor laže tudi krade, to velja za prvega Zajčka, sodr. Pevec ga je zastonj pozival, naj ga toži, ko mu je očital znane mahinacije pri brezposelnih podporah. Drugi Zajček je bil prej socialist, ker pa stanuje med klerikalnimi kmeti in svaki in veruje v alkohol, oni ga pa imajo, zato je stopil v njihovo stranko. Prvi je agitiral med kmeti z lažjo, da ko smo socialisti imeli občino v rokah 1920 do 1923 in ko je županil takrat gospod Glažer, da smo strašno zafurali občino in jo spravili v dolgove. Resnica je pa ta, da ko smo takrat občino v roke od vajinih strankarskih bratov, smo našli, da so šulferajnsko šolo kupili za 38.000 kron, kar je bilo sicer poceni, pač pa na dolg, in občinsko hišo (ki pa je nesposobna za občinski urad) od tedanjega župana za 8000 kron, pa tudi to zopet na dolg in ko smo občino prevzeli, ni bilo v blagajni ficka. V kupljeni šulferajnski šoli je pri straniščih vse dol teklo, tako da so se že stropi podirali. Učiteljstvo je bilo veselo, da smo mi takratni klerikalni gnoj skidali. Takoj se je obrnilo na nas in nam potožilo, kar smo jim rade volje ustregli. Trije odborniki (eden tudi klerikalni) smo posodili po 5000 kron občini, in sicer brezobrestno, a tudi to je že zdavnaj plačano in preden je g. Glažer občinsko gospodarstvo oddal, je tudi vaš dolg poplačal in še pustil v blagajni nekaj tisoč dinarjev. Isto gospodarstvo se še danes nadaljuje. In lahko trdimo, da znate samo to, kar ste se od gospoda Glažerja naučili. »Pravici« čestitamo, da ima take dopisnike. Ker že pišem o občini, naj še povem, da nas je tudi »Delavska Politika« napadla. Ker pa lističa pri nas ne dobimo z lahkoto v roke, smo za napad prepozno zvedeli; naj bo povedano, da dotični dopisnik tudi ni imel sreče, čeprav je hotel iti samostojno v volilni boj. S kandidatno listo s 50 podpisi je dobil le 36 glasov in samo naključju se ima zahvaliti za dva mandata. Kakšen zaupnik sem jaz, ali pa omenjeni Zajček, ki je bil zaupnik pred menoj, naj tudi še povem. Takrat, ko je bil Zajček zaupnik, je bilo ob vsaki redukciji javno javno nabito: »sporazumno z delavskimi zaupniki«. Jaz pa ne bom nikoli izbiral ljudi, češ, ta je lahko brez dela; tako kakor je on delal. Ker vem, da nas delo živi in da je potrebno. Tisti pa, ki so za to postavljeni, naj skrbijo za delo do tistega časa, ko si ga bo delavstvo samo znalo najti.	Andrej	Martlnšek.
Na Jesenicah.
Plenarna seja starih in novoizvoljenih obratnih zaupnikov za Jesenice, Javornik in Dobravo je 6. januarja v Delavskem domu na Savi ugotavljala in odobrila pravilno izvolitev novih obratnih zaupnikov za vse tri tovarne.
Za glavnega zaupnika vsega delavstva KID je izvoljen s. Franc Ravnik na Savi. Za glavnega zaupnika na Javorniku s. Malej (oba člana SMRJ), za glavnega zaupnika dobravskega delavstva pa s. Ignac Kralj (KDZ).
Kakor smo zvedeli, je obratni svet po daljšem raz-motrivanju razpravljal tudi o zadnjih redukcijah delavcev na Dobravi, odnosno o pogajanjih, katerim se je ravnatelj Becker na Dobravi silno izogibal. Debata se je menda vršila tudi o postopanju dobravskega tovarnarja napram še tam zaposlenim delavcem in o preganjanju oziroma šikaniranju obratnih zaupnikov. Nedavno smo namreč zvedeli, da je obratni ravnatelj ing. Becker v oktobru lanskega leta iz strugarnice v drug oddelek premestil obratnega zaupnika sodr. Jerneja Breganta zaradi nekake — namišljene propagande izven tovarne. Po izvršenih intervencijah glavnih zaupnikov ss, Ravnika in Kralja pri imenovanem ravnateljstvu je bilo zaupnikom zagotovljeno, da se bo stvar popravila. Ugotavljamo, da se do danes to še ni izvršilo.
Ker je preganjanje delavskih obratnih zaupnikov v ostrem nasprotstvu z zakonom o zaščiti delavcev samim in ker niso po napravljenih intervencijah dane obljube izvedene niti do danes, je dolžnost, kar javno opozarjamo, da' plenum obratnih zaupnikov ali obratni zaup-niški izvrševalni odbor zavzame v tej zadevi drugo primerno pot, ker je točno dokazano, da podjetje ni bilo upravičeno k temu koraku. Sicer ne vemo, kakšne korake so podvzeli delavski zaupniki. In tudi ne vemo, kako gleda na to vodstvo Kranjske industrijske družbe.
Ali od dobrovskih delavcev se pogosto sliši, da je tam postalo res tako stanje, da se ne da že več tam delati. Obratno ravnateljstvo je po zadnjih par letih podjetje v mnogih ozirih tehnično strokovnjaško izpopolnilo. Brez dvoma se je s tem režija podjetja zmanjšala, zato se je moral pa povečati dobiček. Kakor pa izgleda na on-dotnih delavcih, so mnogi oddelki na Dobravi v socialno zdravstvenem oziru v jako slabem in zakonskim predpisom neodgovarjajočem stanju. Delavci obolevajo radi prevelikega užitja prahu često na pljučih in tudi drugače. Pri vsakem takem pojavu se iščejo raznovrstni in neopravičljivi izgovori, ki naj bi bolj kričeče slučaje zakrili. Ako pojde to v takem stanju naprej, ne bodo dobrovski delavci v pretežni večini dočakali 30 letne članske dobe, ki je potrebna za starostno zavarovanje pri bratovski skladnici, kaj še, da bi dosegli po novi uredbi 40 letno člansko dobo. Zvedeli smo, da je bilo obratno vodstvo v stvari od inšpekcije dela v Ljubljani baje že opozorjeno, in vendar se ni na tem še nič napravilo. In delavci se opravljanja dela v takih oddelkih upravičeno bojijo z mnenjem: Kakor je bilo z zadnjič odpuščenimi, ki so bili nekako po 8 do 10 letni zaposlenosti kot nerabni brez vsake penzije vrženi na cesto, tako bo lahko tudi z nami. Vrhutega jih prekladajo v delu, ako pa vsega ne izvrše, sledijo psovke. Dogodili so se namreč slučaji, da je tam nastavljeni inženir že večkrat nahrulil posamezne delavce z: Sie Schweine-hund, Schvveinkerl, was fiir eine Schweinerei’ist das, ako' se je pripetila kaka napaka.
Vsakdo se lahko zmoti in napravi malo in tudi veliko napako. Toda taki in podobni izrazi v 20. stoletju presegajo tudi pri najnižjem sloju vse meje. Prešli so časi primitivnega suženjstva tudi že pri nas. Osebne izjeme v delu in partizanstvo bo odpravljeno le tedaj, če delavci podvojite razredno delavsko organizacijo. Vztrajajte! Obrnite alkoholu, ki je vaša .poguba, hrbet z zahtevo na obratno ravnateljstvo: Kruha in dela ter poštene plače hočemo. Merodajnim krogom v pojasnilo, da se intenzivneje zavzamejo za zadevo, ki spada v njih področje. Zaupnikom pa svetujemo, da grejo energično na delo za procvit delavskega napredujočega gibanja. Delavec nima ničesar izgubiti, temveč le pridobiti.
Sv. Lovrenc na Poh. Sodrug Pečko, ki je odpotoval za delom v Bosno, se tem potom poslavlja od vseh sodrugov, ki jih pozdravlja z željo, da naj nadaljujejo započeto delo v prid delavskemu razredu.
Štore pri Celju. Občni zbor tukajšnje krajevne organizacije JSDS in KDZ se bo vršil 29. januarja ob
15.	uri v gostilni g. Josipa Adrineka v Štorah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora točno udeležijo.
Jesenice. V nedeljo dne 15. t. m. se je vršila prva občinska seja novoizvoljenega odbora. Od začetka je bila seja precej burna, ker se je klerikalno-radikalna večina postavila 'na stališče, da bo sama izvolila krajevni šolski odbor. Po daljši debati se je sporazumno izvolit krajevni šolski odbor za Jesenice. Izvoljen je bil tudi en odbornik Delavsko-Kmetskega bloka. Izvoljeni so bili. tudi razni odseki. V socialni odsek, v odsek za volilne imenike ter med pregledovalce računov smo dobili svoje zastopnike, v vodovodni odsek in v odsek za pota pa nismo dobili zastopstva. Volilce, posebno kandidate Delavsko-Kmetskega bloka opozarjamo, naj se zanimajo za javne občinske seje ter za splošno občinsko delovanje.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz dne 26. novembra 1927 Din 16.731:85.
Josip Moretti, Jesenice, 20 in 10 je 30 Din, K. Kisovec, Ljubljana, 16, Al. Leskošek, Celje, 15 in 5 je 20, Andrej Martinšek, Velenje, 30 in 5 je 35, Delavska čevljarna, Celje, 5, M. D. 4:50, V, Gomezel, Ljubljana, 10, Josip Breskvar, čevljar, Ljubljana, 10, Jaka Kocmur, Ljubljana, 10, Gašper Bertoncelj, Ljubljana, 5, Josip Do-majnko 10, Alojz Podlogar, Hrastnik, 10, Josip Pavlič, Hrastnik, 10, Mihael Varmočnik, Štore. 10, Ivan Grobelnik, Velenje, 10, Alojz Jan, Velenje, 10, Javornik, Velenje, 10, Ivo Lang, Celje, 10 Din. Skupaj Dinarjev 16.957:35.
20. januarja — 2400 izvodov.
Naročajte in širite “NAPREJ" I
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
ŽENINI IN NEVESTE!
MODROCE, PERESNICE,
posteljne mreže, otomane, divane in tapetniško blago
Vam nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik, LJUBLAJNA, Krekov trg Št. 7(poleg Mestnega doma.)
§ Triko-perilo 1
S s* molke, tene In otroke, volna m *| v raznih barvah, rokavice, noge- S
■ v|ce> dokolenice, nahrbtniki za “ ■m šolarje In lovce, deinikl, klotl, m Z Sifoni, žepni robci, palice, vilice, Z
■ noil, Škerle, potrebščine za il- JJ m vlije, krojače. čevl|ar|e, brivce ■ S edino le pri tvrdki d
|Josip Peteline,!
Z Ljubljana, g
Z blizu Prešernovega spomenika Z ^	ob vodi.	^
■j Ifajnižje cenel Ha vaUko in malo. •
Tkiiiiiiimiiiiiiiim*
Izdajateljica in odgovorna urednica: 1ZA PRIJATELJEVA (v imenu Izvr. odbora JSDS in KDZ). — Za tiskarno »Slovenija«: Alojzij Hffltor v Ljubljani.