v Zagi Jelka prenehali stavkati Stavkovni odbor delavcev kombinatove Žage Jelka je na svojem sestanku v ponedeljek, 19. julija, zjutraj sklenil, da stav- ko prekinejo, čeprav je z izpla- ijilom plač za april, maj in junij izpolnjen le del njihovih zahtev. Delavci, ki so bili nujno potrebni za nemoten proizvodni proces, so pričeli delati takoj, tisti, ki so prejeli odločbe o začasnih pre- sežkih, bodo ostali na čakanju do preklica, drugim pa so omogočili izrabo letnega dopusta. Sicer pa so delavci ponovno zahtevali, da skupščina najka- sneje do petka razreši dosedan- jega direktorja Filipa Dolinarja in imenuje novega. Med drugim še zahtevajo, da jim do konca julija izplačajo potne stroške za maj in junij po vseh potnih na- logih. do 10. avgusta zahtevajo izplačilo celotnega regresa za letni dopust, izplačilo julijskih plač pa najkasneje do 18. avgu- sta. Do 26. julija zahtevajo v vpogled v vse akte podjetja. Če bo katera od zahtev neure- sničena. bodo dan po izteku ro- ka stavko ponovno nadaljevali. —OM Angleški ambasador v Ptuju v organizaciji ptujskega iz- vršnega sveta in angleške amba- sade bo 27. in 28. julija Ptuj obiskal ambasador Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne h'ske Gordon Mcken- /.ie-.Iohnston. Med dvodnevnim bivanjem v Ptuju bo obiskal ne- katera ptujska podjetja (Talum, Perutnino in Kmetijski kombi- nat) ter si ogledal nekatere kul- turnozgodovinske znamenitosti Ptuja in okolice. Cilj njegovega obiska je seznanitev s ptujsko občino in njenim gospodar- stvom. MG Toča na ptulskem In lenarškem območju v Sekretariatu za kmetijstvo občine Ptuj smo izvedeli, da neurje, ki je zajelo severov- zhodno Slovenijo v noči z ne- delje, 18., na ponedeljek, 19. julija, na ptujskem območju ni prizadejalo večje škode. Med močnim dežjem je toča delno udarila na območju krajevne skupnosti Žetale, predvsem v naseljih Kočice, Nadole in Dobrina. Velika pa je škoda v občini Lenari. O tem si lahko prebe- rete v Lenarških novicah na strani 4. -OM V Ptuju odstpaiilidejo arhitektonske ovire Na|starejše slovensko mesto ^ch biti prijazno tudi do inva- lidov. Občinski izvršni svet je ^ti pred nekaj meseci naložil 'direkciji za gospodarsko in- 'nistrukturo in Sekretariatu za ^Jiejanje prostora in varstvo "kolja, da pripravi projekt od- strani evani a arhitektonskih ovir. Da se nekaj na tem po- dročju le premika, kažejo ne- kateri posegi, kot na primer na današnji fotografiji Martina Ozmeca, ki jo je posnel v Kraigherjevi ulici. MG ^oto: OM VRTNINE Z DOMAČIH NJIV — Delavci kombinatovega Sadjarstva Osojnik na posestvu ob ptujskih Termah, kjer je posajenih okoli 200.000 trsnih cepljenk, že pridno obirajo paradižnik, papriko in kumarice. Ne le da je pridelek dober, njihove vrtnine so tudi cenejše kot drugod. — Foto: M. Ozmec Lokalne prireditve na KTV Ptuj neposredno Odbor ptujske kabelske televizije je prejšnji četrtek pripravil tiskovno konferenco, na kateri so predstavili re- zultate marketinške analize televizijskej»a medijskega prostora v Ptuju, Študijo je izdelalo ljubljansko podjetje za razvoj Davean, d. o. o., s pomočjo študentov Filozofske fakultete. Rezultate sta predstavila dr. Velko Rus in dipl. psiholog Darko Števančec. Tiskovne konference so se med drugim udeležili predsed- nik ptujskega izvršnega sveta in drugi občinski predstavniki ter predsednik skupščine Združenja kabelskega sistema Slovenije Milan Eržen in predsednik izvr- šilnega odbora Milan Perko. Cilj raziskave naj bi bil upo- raba rezulatatov pri sprotnem preverjanju spremljanja progra- ma ter pri strategiji njihovega razvoja. Raziskava naj bi posa- tala kontinuirana in primerjalna. V njej so obravnavali tudi vprašanje stališča do promocije na KTV Ptuj in ugotavljali po- zicioniranost KTV Ptuj kot de- javnika promocije in pospe- ševanja prodaje v izbranih seg- mentih ptujskega gospodarstva. V anketi je bilo zajetih 295 Ptujčanov. Lokalno televizijo TV PTUJ so povprečno ocenili kot relativno aktualno, informa- tivno in resno. V prihodnosti bodo lahko Ptujčani neposredno spremljali posamezne dogodke na lokalnem televizijskem kana- lu. Točno še objekti, iz katerih bi neposredno prenašali kultur- ne. verske, športne in druge pri- reditve. niso določeni, vrjetno pa bodo med njimi Minoritski samostan, športna dvorana Cen- ter, ena od mestnih cerkva ... Oddaje bi bile v prihodnosti pogostejše (zdaj je na lokalnem programu KTV enourna oddda- ja vsakih 14 dni). Na naše vprašanje, kdaj lahko računamo na povezavo med mestnim in podeželskimi kabelskimi siste- mi, je predsednik Odbora za KTV Ptuj Janez Belšak odgovo- ril: "Možnosti za povezavo ob- stajajo in temeljijo na ekonom- skih in drugih interesih. O nji- hovi uresničitvi za zdaj še ne morem govoriti. Ptujčani pa smo že člani slovenskega združenja KTV sistemov." Do sedaj je na ptujski KTV sistem priključenih 4500 odje- malcev, v začetku prihodnjega leta pa bodo priključili še 7.50 naročnikov. ^ Slodnjak Sprejem pri županu Ptujski župan Vojteh Rajher in predsednik IS Branko Brumen sta v petek sprejela televizijsko ekipo TELE-M. Čestitala sta jim za velik uspeh, ki so ga dosegli z dokumen- tarnim filmom Zgodba o stoletju. Ekipi, ki so jo sestavljali režiser Bojan Labovič, novinarka Nevenka Dobljekar, di- rektor fotografije Kristian Sande in montažerka Bojana Rudi, je uspelo življenjsko prikazati čas in življenje ljudi ob meji. Film je dobil na prvem festivalu televizije Srednjee- vropske pobude na Madžarskem najavišjo nagrado. V fdmu je opisano življenje lju- di na meji med Zagorjem na Har- vaškem in Halozami v Sloveniji, vendar ta meja ljudi ne razdvaja. Ljudje ohranijo prijateljstvo, ki so ga stkali, še preden jih je ločila meja. V njem pa je tudi kanček pozitivizma, ki ga s tega področja redko vidimo na filmskem traku. Televizijska ekipa je v petek obiskala glavne osebe v Halozah, brez katerih film ne bi imel take vrednosti. Tekst in fotografija: M. Slodnjak Filmska ekipa je obiskala domačine in se jim zahvalila za sodelovanje. Kristini in Janezu Hvaleč v Veliki Varnici so podarili tudi nekaj živil. Pripeljali so jim jih z vojovsko vprego, ki je v Halozah občajno prevoz- no sredstvo. Skupaj s Štefko Zagoranski (v sredini), ki je bila pobudni- ca za nastanek filma, so obujali spomine na čas, ko je film nastajal. KUD,Ivana Cankarja iz Jurovskega Dola bo s svojo pred- stavo Črni križ pri Hraslovcu gostoval«) na gradu Vurberk. Predstava bo v petek in soboto ob 20» uri. Ker bo bodo igrali na prostem, bo ob dežju predstava odpadla. MS 2 DOMA IN PO SVETO 22. JULIJ 1993 TEDNlfc Turizem - Zaga Jelka - obmejna cesta Na četrtkovi redni seji ptujske občinske vlade tem za ra/pravo ni /manjkalo. Danica (Jajzer, občinska sekre- tarka za j^ospodarstvo, je predstavila razmere v Ža^i Jel- ki, Slavko Vamber^er pravilnik o pobojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem, predstavnika podjetja SPKM iz Maribora Suzana Mihelin in Branko ZnuderI rezultate raziskave javnega mnenja o razvoju tu- rizma v Ptuju, Štefan Čelan pogodbo o izvedbi razvojne- ga programa Revit v ptujski občini, Tanja Farič pa pre- moženjsko bilanco občine Ptuj. Danica (Jajzcr je povedala, da se je po torkovem shodu delavcev Žage Jelka pred mestno hi!>o in "obisku" /asedanja skupščine pri- čelo intenzivno iskanje denarja za plače delavcev v tej Kombinatovi dru?.bi. Ministrstvo za delo je po- magalo s 3.8 milijona tolarjev, ne- kaj denarja so izterjali sami od dol?.nikov, tako da so delavcem lahko v petek izplačali razliko do zajamčene plače za april ter za- jamčeni plači za maj in junij. Več kol zajamčene plače jim zaradi blokade žiro računa ne morejo iz- plačati. Obveznost za izplačilo ra- zlike do kolektivne pogodbe pa ostaja. V izvr!»nem svetu so se tudi pogovarjali o prednostnem iz- plačilu socialnih pomoči najbolj prizadetim v okviru možnosti, ki jih daje Zakon o socialnem var- stvu, če bi republiško ministrstvo za delo ne nakazalo denarja. Ob tem so poudarili, da gre v primeru Žage .lelka za politizacijo gospo- darskega problema, ko se reševan- je težav podjetja prenaša na občin- sko vlado. V prvi vrsti je za reše- vanje odgovoren Kmetijski kom- binat Ptuj. Njegovo vod.stvo je kljub napovedani stavki odšlo na dopust. Nedopustno je. da je di- rektor družbe Žaga Jelka ravnal mimo sklepov skupščine in denar- ja za prodani del premoženja ni razdelil med delavce za plače in regres, kot je bilo sklenjeno. S tem so izgubili premoženje in de- nar. regres in plačo pa so dobili le tisti delavci, ki so odšli oziroma jih je prevzel zasebnik. V izvrš- nem svetu se tudi vprašujejo, kako to, da nihče v Kombinatu ni vedel, v kakšnih razmerah živijo in dela- jo delavci Žage Jelka. Z izpla- čilom plač pa se nakopičeni pro- blemi v tem ptujskem podjetju, v katerem je trenutno zaposlenih ne- kaj nad 60 delavcev, še ne bodo rešili. Osrednje vprašanje je sedaj, kakšna bo bodočnost. Štefan Čclan je predstavil do- sedanje aktivnosti pri uresničevan- ju programa Revit v ptujski občini in pogodbo o izvedbi. Ptujska občina bo za izvedbo programa plačala trideset odstotkov manj, ker se je pri izvedbi povezala z občino Ormož, ki so ji prav tako priznali popust. Aktivnosti pri programu Revit potekajo zadovol- jivo. doslej so izvedli tretjino usposabljanja. Slavko Vambcr{»cr je podrob- neje predstavil pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje social- nih stanovanj v najem. Povedal je, da so ga v direkciji za gospodar- sko infrastrukturo sestavili na osnovi stanovanjskega zakona in zakona o socialnem varstvu ter pravilnikov o normativih in stand- ardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem. Pri tem so dosledno upoštevali določila zakonov, ob- činske razmere in merila za dodel- j^'vanje .stanovanj v najem. Glede nato so se nekateri člani izvršnega sveta spraševali, zakaj je takšen pravilnik sploh potreben. Odgovor je bil. da tako zahteva stanovan- jski zakon. Ker na osnutek pravil- nika ni bilo bistvenih pripomb. Center za socialno delo je imel si- cer dve. upoštevali so eno, so ga preoblikovali v predlog. Izvršni svet pa je direkciji naložil, da ime- nuje komisijo, ki bo reševala pri- tožbe. Slavko Vamberger je izvršne- mu svetu predložil tudi dopolnilo k pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije za obmejno cesto od Zavrča do Žetal, kjer je prišlo do povečanega dela. Biro za pro- jektiranje in inženiring Maribor je opravil več dela in ga želi imeti tudi dodatno plačanega. Prvotna pogodba se glasi na 30 kilometrov ceste, izmere na terenu pa so po- kazale, da je ceste nekaj nad 36 kilometrov. S tem projektom naj bi. kot je povedal Slavko Vamber- ger, tudi prišli v projekt zelene meje, kar pomeni, da bomo vlo- žena sredstva dobili nazaj. Ker se niso mogli poenotiti glede plačila, so sekretariatu za finance naložili, da preuči možnosti za sklenitev že omenjenega dopolnila. Suzana Mihelin in Branko Žnuclcrl iz podjetja SPEM Mari- bor pa sta predstavila raziskave javnega mnenja o razvoju turizma v Ptuju. Osnovna ugotovitev je, da je turizem v Ptuju postal javna in prevladujoča tema. Premoženjska bilanca občine Ptuj, ki naj bi bila osnova za javno porabo v prihodnjih letih, je trenutno vredna okrog 8,08 milijarde tolarjev, kar po oceni članov občinske vlade ne ustre- za realnemu stanju. Zato jo bo potrebno med letom dopolniti. MG Letni pregled raMsklli koU Konjercisko društvo Sloveniie in podružnica Ptuj pripravljata tudi letos redni letni pregled ro- dovniških kobil in naraščaja v letu 199.3. V torek, 27. julija, bodo pregledi ob 16.30 v Tr- novski vasi pri zadrugi, ob 17. uri v Podvincih pri Petru Cehu in ob 17.30 v Ptuju na sejmišču. V sredo, 28. julija, bodo pre- gledi rodovniških kobil in na- raščaja ob 9. uri v Ormožu na Marofu, ob 10.30 v Moškanjcih pri Kekcu. ob 16. uri v I.ovren- cu na Dravskem polju in ob 17.30 v Repišču pri Bedraču. Pregledi bodo ob vsakem vre- menu. rejci pa morajo povedati, katera ženska žrebeta bodo obdržali za pleme oziroma kate- ra bodo prodali. JB TEDNIK_ TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Blodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan . PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte- vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in- fonvativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Prvi rezervoarji za odpadna oljt Metalic je slovensko-avstrijska tlrma z večinskim deležem avstrijskega partnerja za proizvodnjo, montažo, livarstvo in trgovino z zastopstovm. Ustanovljena je bila septem- bra 1992. leta z nakupom bivšega Klektrokovinarja IMl' Ptuj. Trenutno dela na lokaciji na Rogozniški cesti šestnajst ljudi. Razvoj firme predvideva, da bi imeli največ 40 redno zapo- slenih. Po potrebi bodo delavce tudi pogodbeno zaposlovali. Gre za izrazito izvozno usmerjeno podjetje, ki je v zad- njih pol leta izvozilo 80 odstot- kov proizvodnje oziroma stori- tev. V izvoznem delu proizvod- nje skušajo pridobiti trajne po- sle, da bi lahko delavce stalno zaposlili. Hden takih poslov je proizvodnja rezervoarjev za od- padna olja, ki nastajajo v indu- striji, za katero imajo že sklen- jeno predpogodbo s firmo SAG iz Lenda v Avstriji, kjer so po- dobno kot v Nemčiji z zakonom uredili obvezno uporabo teh re- zervoarjev v podjetjih, kjer ima- jo bencinske črpaike. Okvirno pogodbo naj bi podpisali v začetku avgusta. Ta bo določala letno količino in roke dobave v okviru letnih količin. Če bo šlo vse po načrtih bodo tedensko izdelali štirinajst rezervoarjev. To so dvoplaščni rezervoarji za shranjevanje in transport odpad- nih olj, topil, lugov, emulzij, hladnih čistil in halogenih oglji- kovodikov. Delajo jih v dveh iz- vedbah — barvni in pocinkani. Ker gre v bistvu za ekološko proizvodnjo, želijo zanjo prido- biti tudi ljubljanski Petrol, ki uporablja za odpadna olja po- dobne rezervoarje in ki na svo- jih črpalkah postopoma uvaja nov način praznjenja in polnjen- ja avtombilskih motorjev z ol- jem. Bistveno pri omenjenih re- zervoarjih je, da so opremljeni s posebno tekočino, ki pokaže morebitno poškodbo v katerem od dveh plaščev, prav tako pa preprečuje odlivanje odpadkov v zemljo. V Metaliku so prepričani, da jim bo za proizvodnjo rezervo- arjev za odpadna olja uspelo vzbuditi zanimanje tudi pri dru- gih. Zakon o varstvu okolja je sprejet, upajmo, da mu bodo sledila tudi dejanja. MG Rezervoarji za odpadna olja za avstrijski trg. Foto: Langerholc Prve izkušitfe so pozitivne V program Revit se iz ptujske občine vključuje sedem podjetij, Srednješolski center v celoti, minoritski samostan, bolnišnica in nekateri drugi, iz ormoške občine pa v glav- nem občinski mendžment. Opravili so že tretjino usposabljanja in prve izkušnje so po- zitivne. Zbrali smo nekaj mnenj. Rado Kostanjevec, zasebno podjetje Trika Ptuj: "Začetek je dober. Predavanja so bila iz- redno kakovostna, na visoki rav- ni. Dobili smo osnove za to, kako se približati nemškemu trgu, kako oblikovati in predstaviti neki pro- jekt. Pokazalo seje, da bomo mo- rali spremeniti način mišljenja, če bomo hoteli v tujini uspeti. Čudim se, da je s ptujske strani odziv tako majhen. Zasebni sektor se premalo vključuje, prav tako proizvodnja, šolniki pa so vsi pri- sotni. Trika je majhna fiima, kljub temu pa se zaveda, da mora prodreti na tuji trg, saj je sloven- ski zanjo premajhen. Rezultati programa Revit bodo odvisni od nas samih, kako bomo znali to priložnost izkoristiti." Boris Rcpič, Obrtna zbornica Ptuj: "Prva etapa je dala nekatera znanja o razvoju projekta, projekt- nem menedžmentu in o tem, kako se projekt realizira. Zaključek pa se bo pokazal v okviru kataloga Revit. O uspehu bosta odločala dva dejavnika. Prvi je povezan s timom, ki bo vključen v ta projekt, drugi pa je podpora vseh struktur: mislim ministrstva, občine in go- spodarstvo, obrtnike. Bistvo je namreč, da naj bi Ptuj določil smernice za prednostne dejavno- sti, ki naj bi jih v okviru tega pro- jekta uresničevali. Potrebno bi bi- lo vključiti tudi podjetja, ki so v krizi. Katalog sicer pomeni veliko, vendar je to, kar bomo zapisali, potrebno tudi uresničiti." Anton Kirič, Obrtna zborni- ca Ormož: "Program je dobro zastavljen, kako ga bomo izpelja- li, pa je drugo vprašanje. Vpraša- nje je tudi, kako bomo uspeli priti do vseh potrebnih podatkov. Ka- talog Revit je 'študija', ki bo mai"sikomu odprla oči - ne samo pri nas, tudi v tujini." Pater Marjan Vogrin: "Gle- de na to, da to ni naše področje, lahko rečem, da je bil program, ki smo ga štii-i dni uresničevali v Srednješolskem centru, izredno za- nimiv in poučen ne samo zame, temveč tudi za vse druge, ki delajo na gospodarskem področju. Namen je, da se v katalog Revit vključi tu- di predstavitev minoritskega samo- stana oziroma rekonstrukcija po- rušene minoritske cerkve." Saša Stros, Gumama Ptuj: "Predavanj, kot so bila zadnje dni junija v Srednješolskem centru, v Ptuju še ni bilo. Preda- vatelji so nam dali 'orodje', ka- ko komunicirati v Evropi, ne za Evropo. S katalogom Revit se bodo nekatere stvari gotovo od- prle. Kar zadeva Gumarno, naj povem, da že dolgo sodelujemo z Bavarsko, kamor prodajamo gradbeni program." Vlado Korošec, Kmetijska šola Ptuj: "Seminarje bil kako- vostno zastavljen, po mojem je bil namenjen predvsem spre- minjanju miselnosti. Za šolstvo je toliko pomembnejše, da spre- minja miselnost, ker mora biti vsaka šola idejno pred drugimi in ker mora učence naučiti pod- jetniške miselnosti. Šola mora biti podjetniško-konkurenčno usmerjena, zlasti šole. ki izvaja- jo proizvodne in obrtnoizo- braževalne programe." Dr, Lojze Arko, bolnišnica Ptuj: "Pozitivna stran programa Revit je v tem, ker prinaša nove možnosti razvoja posameznih področij v občini in seveda s tem tudi novo gledanje. Celotni program pa tudi predavanja te- meljijo na doslednem spošto- vanju reda in discipline. Mi smo že do sedaj imeli veliko dobrih načrtov, pa jih, ker ni- smo bili dosledni, nismo uspeli uresničiti." Spraševala: MG Minimarket Lovec pomemben za Litmerk Skoraj idilični zaselek IJtmer- ka, oddaljen od Oimož okoli 5 km, je od minule sobote dalje bo- gatejši za trgovino. Pred poldru- gim letom so pri Bogševih od- prli vinotoč in tako kraj oboga- tili za vse, ki radi pridejo v te vinorodne kraje. Ker pa je bil Eitmerk brez trgovine, so kraja- ni po kruh in druge potrebščine morali bodisi v Ormož ali Ivan- jkovce, zato so se pri Bogševih odločili, da sc bodo ob vinotoču ukvarjali še z trgovino. Minimarket Lovec bo odprt od ponedeljka do petka med 7. in 12. ter 14. in 18. ter ob sobotah in nedeljah med 7. in 11. uro. Lju- dem bo na voljo vse. kar so prej kupovali drug^je. Bogševi bodo poskrbeli, da bo v trgovini vsak dan svež kruh, delikatese in dru- ge potrebščine, ki jih gospodinje potrebujejo doma. Ob odprtju trgovine je bil pri- jeten kulturni program. Sodelo- vali so rogisti Lovske zveze Ptuj, pevci iz Dornave in Pihal- ni orkester iz Ormoža. Novo trgovino je blagoslovil ormoški župnik Tone Košar. Vida Topolovec Ob odprtju trgovine se je zbralo veliko ljudi. Foto: Štefan Hozyan HRVAŠKA: Hrvaški preds^d nik Franjo Tudman je v nedelj zvečer vendarle odprl pontons|^ most pri Maslenici, s katcriJ bo Hrvaška po dveh letih z.op^, povezana z Dalmacijo. Odp^j je bilo manj slovesno, kot ^ napovedovali, saj so ga morai ves dan odlagati zaradi obča;,' nih srbskih obstreljevanj iz drskega zaledja. Nedeljsko do gajanje je bilo povezano z že nevskimi kupčijami, saj je Tu^ man izjavil, da "Hrvaška ponuja roko sprave kninskim Srbom," Po besadah Tudmana, naj bj bilo kmalu vnovič odprli daj jnovod, ki bo Dalmacijo oskrbe) z elektriko. V skladu s porazumom, ki (,q ga pripravili v OZN, podpisa^ pa sta ga Zagreb in Knin, se bo. do morale hrvaške enote do 3i julija umakniti z območja Ma^ slenice, letališča Zemunik in hidroelektrarne Peruča. Varnosi teh območij naj bi v prihodnje zagotavljale modre čelade. JAPONSKA: Na Japonskem so se v nedeljo končale prve predčasne splošne volitve po vojni. Volilna udeležba je bila zelo slaba, volilo je namreč le nekaj več kol 62 odstotkov vo- lilnih upravičencev. Rezultati so bili najbolj boleči za Liberalno, demokratsko stranko, ki je po skoraj 40 letih izgubila večino v parlamentu. Iz uradnih virov se je izvedelo, da bo izstopil pre- mier Kiiči Mijazeva. Tudi ja- ponski socialisti, tradicionalni nasprotniki liberalcev, z volitva- mi niso pridobili, marveč izgu- bili. Na volitvah pa se je poka- zalo, da Japonci najbolj zaupajo konservativcem, odpadnikom li- beralcev: prenoviteljski stranski in novi stranki. BIH: Sarajevo je v nedeljo obiskal Vitalij Čurkin, posebni odposlanec ruskega predsednika Jelcina. Sestal seje s predsedni- kom predsestava BIH Izetbego- vičem, po končanih pogovorili pa obiskal še Kiseljak. Čurkin je izjavil, da bodo ženevski po- govori uspeli, če se jih bo ude- ležila tudi muslimanska stran Alija Izetbegovič je za radije Sarajevo izjavil, da dvomi o tem, da se bodo lahko s Srbi iri Hrvati mogoče dogovoriti o ob- stoju skupne države. Ženevskih pogajanj pa se bo udeležil, če bodo Srbi prenehali napadali muslimanska naselja. TRDINOV VRH: Več kol 2000 ljudi z obeh strani Gorjan- cev se je udeležilo nedeljskega bogoslužja ob obnovljenih ostankih cerkvice sv. Ilije na Trdinovem vrhu. Obredje vodil kardinal dr. Franjo Kuharic ob somaševanju več duhovnikov, tudi pleterskega priorja Janeza Marije Hollensteina. Slovesne maše se je udeležil tudi velepo- slanik Republike Hrvaške v Slo- veniji Miljenko Žagar. Vsi pa so v svojih nabožnih nagovorih poudarjali željo po miru in sožitju obeh narodov in da bi sakralni objekt služil bogo- služju, ne pa razdvajanju. ZDA: Velikanske povodnji \ nekaj ameriških zveznih državah so doslej zahtevale 27 smrtniti žrtev, brez strehe nad glavo so ti- soči, voda pa je predvsem uničila vasi in pridelke. V V/ashingtonu se zdaj prepirajo o tem. koliko po- moči bo lahko poplavljenim dala zvezna oblast. Predsednik Clinton je obljubil, da bo od kongresa do- bil skoraj dve milijardi in pol do- larjev, vendar bo to premalo. Gu- vernerji prizadetih držav trdijo, da farmarji ne morejo najeti posojil za odpravo škode. SIX)VKNI.IA: Pobudniki Sve- tovnega teka miru. člani gibanja Sri Chinmoya, so v nedelju na Triglav- ski dom na Kredarici pritrdili spo- minsko ploščo in s tem Triglav pro glasili za vrh miru. Triglav je drup vrh miru po že proglašenem naj- višjem vrhu v Liechtensteinu. v ne- deljo pa bo slovesnost na gori Zug' spitze, najvišjem vrhu Nemčije. RICGGIO CALAHRIA: 73-lcl ni Antonio Barbaro je bil na sez- namu .500 najbolj iskanih skri- vačev v Italiji, končno pa so j!^ karabinjerji zasledili in aretiraj' skupaj s sedmimi njegovimi pa.!' daši. Barbaro sodi med glavne ma- fijske bose v kalabrijskem PlatijU' pred pravico, ki ga je obtožil^ združevanja v zločinske namen^ mafijskega kova. pa se je skriva' že od januarja. Pripravila: M. Slodnjat^ ^EDMIK - ^^^ POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 Govori se ... .. DA sla dve ptujski novinar- ji occnili. da je sedanji pred- sednik I.B in nekdanji kandidat predsednika slovenske vlade l\;ist dedec. Po njunem mnenju hil tudi izvoljen za vladnega če bi bilo v parlamentu več žensk. ... DA je bil po dolgih letih občinski dan gasilcev brez ga- silskega krsla. .le pa stoletna Šikolska gasilska modrost spre- oledala občinsko gasilno politi- ko. Ta menda po njihovem gasi predvsem vodilne potrebe po i;)/košnih šlirikolesnikih. ... DA so bili Kučan, Drnov- šek in Janša povabljeni na šikolskogasilsko stoletnico. Pa so vsi trije poslali le pozdravne br/ojavke. Menda so se bali pri- ti zalo. ker se na lakih slovesno- stih delijo priznanja. ... D.A se v Ptuju širi "novokom- ponovana" basen: "Če garaš kol konj. če si priden kol čebela, če si marljiv kol mravlja, če si zvest kol pes — pojdi k veterinarju po po- trdilo. da si osel." ... DA si je Pluj v lelu turizma zadal nekaj konkretnih nalog in nekatere se že vidno uresničujejo. S strani ministrstva so poskrbeli za lurislični podmladek. ... DA bo Ptuj v kratkem kar dva dni gostil hladnokrvnega an- gloambasadorja. Spal bo v nepo- sredni bližini dogajanja študije "Vpliv predolgolrajne sanacije slaromeslne Prešernove na nervo- sisiem petičnežev." Strokovnjaki pričakujejo pozitivne rezultate in za prihodnjo sezono že načrtujejo podobno smeli gradbeni projekt, ki bo pomagal k temu. da v Ptuju ne bo več problemov z nočitvami. Saj tudi gostov ne bo. ... DA so bile stranke pred volit- vami polne obljub in razumevanja, v povolilnem in medvolilnem času pa — kakor katera. V glavnem se jim niti ne da odgovorili na pro- storske zahteve zdravstvene usta- nove. ... D.A naj bi v kratkem uredili znano ptujsko svinjarijo, ki seji reče potok Grajena. Žal so te govorice le plod želja in do- mišljije ljudi, ne pa razmišljanja stroke. REVIZIJE POTEKAJO__ Pri pomočniku direktorja ptujske podružnice Službe družbenega knjigovodstva Borisu Preskerju smo izvedeli, da v ptujski občini trenutno poteka pel oziroma šest revizij: petjih opravljajo Ptujčani, šeslo pa podružnica SDK Maribor. Delo poteka nemoteno. Doslej so ugotovili vse elemente oškodovanja družbene lastnine po 48. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij: prodaje družbenega premoženja, pri katerih so bile tržne cene nižje od sod- nocenilnih in tudi knjigovodskih, kršenje konkurenčnih klavzul, nevestno gospodarjenje z družbenim premoženjem in drugo. Do- končne sodbe o oškodovanju bo prineslo družbeno pravobranilstvo v Ljubljani. Kot je poudaril Boris Presker. več o revizijah lastnin- skega preoblikovanja ne morejo povedali. Vsi podatki, ki se na- našajo na proces revizij, so poslovne skrivnosti — tako imena pod- jetij. imena oseb oziroma institucij, ki so podjetja prijavila v revizi- jo. kot tudi ugotovitve revizij. v ponedeljek se je predsednik republike Milan Kučan srečal s predstavniki turističnih krajev, ki so lani zmagali v akciji Turistične 'zveze vSlovenije Moja dežela — čista in urejena. Iz Ptuja sta se srečanja udeležila občinski minister za turizem Peter Vesenjak in predsednik Turističnega društva Ptuj .Albin Pišek. kije v spomin na srečanje predsedniku republike izročil l.ugaričevo sliko. V krajšem nagovoru je Milan Kučan dejal, daje treba slovenski turizem v sve- tu in doma promovirati samo s kvaliteto in da ga moramo razvijati kol panogo, ki bo spodbujala razvoj države. ZAHM^TEKAŠKEGA KLUBA MARATON v gostilni Darinke in Krnesta Mesariča v Ptuju so člani Tekaške- ga kluba Maraton prejšnji petek pripravili krajšo slovesnost, na ka- teri so predvajali odlično pripravljen film Miša Potočnika o le- tošnjem teku ob mejah Republike Slovenije. Sponzorjem in drugim so se zahvalili za pomoč ter jim izročili spominske majice. Ob tej priložnosti so tudi predstavili načrte za prihodnje leto in prizade- vanje. da se tek ob mejah uvrsti v republiški program. Podporo pa pričakujejo tudi od Ptuja, saj je njihova dejavnost pomemben pri- spevek k promociji Ptuja. TOF Z RAZGIBANIM ŽIVLJENJEM JUTRI V v Cankarjevi ulici 11 pred bistrojem Maraton bo jutri ob 20. uri javna prireditev "Razgibajmo življenje" s Tofom. Pripravljen je bo- gat program s plesno skupino, modniirii revijami, promocijo kasete in drugim. Nedeljski dnevnik pa naj bi podelil posebne plakete udeležencem teka ob mejah Republike Slovenije. Petkova priredi- tev v Cankarjevi ulici bo ena številnih, kijih za konec tedna pripra- vljajo v ptujski občini. V NEDELJO PRI SLOONJAKOVIH V BOOKOVCIH Pri Slodnjakovih v Bodkovcih bodo v nedeljo pripravili tekmo- vanje v lovu rib s plovcein. Pri domačiji so trije veliki ribniki, ki jih želijo v bodoče organizirano izrabljati. Kot dopolnilno dejav- nost želijo razvijati ribiški turizem. Postavili so ribiško hišico z vsemi priključki (vodovodniin. električnim in telefonskim) in jo poimenovali Amur. Tekmovanje se bo pričelo ob sedmi uri. Pripra- vljajo pa tudi ribiški piknik z družabnim srečanjem. ^A ZAS^A GI^IŠČA Cankarjeva založba in Obrtna zbornica Slovenije sta izdali l^njižico Dobra slovenska gostišča. Delo bodo predstavili danes ob enajstih v Grajskem salonu na ljubljanskem gradu. Pripravila: MG Izvršni svet SO Ptuj ne namerava odstopiti v javnih glasilih je bila objavljena zahteva Neodvisnega sindikata Slovenije / naslovom "Odstop Vlade SO Ptuj". Izvršni svet SO l*tuj je zahtevo obravnaval na svoji 118. seji dne 19. 7. 1993 in sprejel izjavo za javnost: Ne glede na konfuznost zahtev- ka Neodvisnega sindikata Sloveni- je oziroma predsednika gos|X)da Kastka Plohla za "odstop Vlade SO Pluj" zahtevek odločno za- vračamo. ker: L Podjetje Žaga Jelka. d. o. o., je kapitalska družba, ki jo je usta- novil Kmetijski kombinat i'tuj. p. o., s skupščino podjetja kot orga- nom upravljanja in poslovodnim organom. 2. Izvršni svet in sekretarka za gospodarstvo sta se v okviru svo- jih možnosti in pristojnosti aktiv- no vključila v razreševanje nastale problematike in omogočila poga- janju med sindikatom', predstavni- ki skupščine podjetja in direktor- jem dne 12. 7. 1993 v Mestni hiši, ker do pogajanj o zahtevah sindi- kata ni prišlo. 3. Niti sekretarka za gospodar- stvo niti Izvršni svet SO Ptuj nista pristojna za ugotavljanje odgovor- nosti za stanje v podjetju, ki iina za to svoje organe. Izvršni svet je te organe dne LS. 7. 1993 pozval, naj pospešijo aktivnosti za ra- zrešitev stavkovnih zahtev. 4. Izvršni svet SO Ptuj ne raz- polaga niti z viri niti s kriteriji za dodelitev materialne pomoči. Ima pa pravico in dolžnost napotiti upravičence na Center za socialno delo. ki je institucija občine in države za urejanje teh razmerij in izvajanje socialnega programa. Predstavniki sindikata so bili na- poteni na Center za socialno delo Ptuj na sestankih dne 7. 7. 1993 in 12." 7. 1993. Izvršni .svet SO Ptuj je na svoji seji 15. 7. 1993 sprejel sklep, da Center za socialno delo Ptuj prednostno razrešuje socialne probleme delavcev /age Jelka, d. o. o. Do današnjega dne sta svojo pra- vico uveljavila d\a delavca podjetja. 5. Zahteva za odstop predsednika Izvršnega sveta SO Ptuj in s tem IzATŠnega sveta je sicer legitimna, a odvisna od resne argumcnirane cxe- ne poslancev in političih strank v vSkupSčini oličine Ptuj. ■Ni pa se mogoče znebiti vtisa, da je zahtevek za odstop ptujske vlade le izraz nezmožnosti Neodvisenga sindikata Slovenije za nudenje real- ne pomoči in zaSčite delavcem, ki so se v svoji stiski zatekli k njim. 6. Namig na morebitne nepravilntv sti v [»djetju Čisto mesto in Silcem (/coglin) in vpletenost predstavnikov Izvršnega sveta SO Ptuj ponovno odločno zavračamo. Zato pozivamo Necxlvisne sindikate in g. Rastka Pkv hla. da z argumetni na za to pristojnih organih doka?ejo očitano. Izvršni svet SO Ptuj bo ptxiprl vsa legitimna odkrivanja eventualnih zlorab upra- vljanja z družbenim premoženjem na Škodo oličanov Ptuja. 7. Politika Izvršnega sveta SO Ptuj je usmerjena v odpravo vzro- kov za pogosto nezavidljiv položaj nekaterih delavcev, v ustvarjanje pogojev za gospodarjenje in vzpod- bujanje razvojno propulzivnih pro- jektov (tudi finančno — z najvišjim razvojnim skladom od vseh občin v Sloveniji) in temelji na z.aupanju v sposobnost vsakega posameznika. 8. Koncesija za ravnanje s komu- nalnimi odpadki v občini Ptuj je bila podeljena |X)djetju Fko Ix's, ki je s Komunalnim p(xlj etjem Ptuj sousta- novitelj podjetja Cisto mesto, d. o. o., na podlagi javnega razpisa po postojv ku na Izvršnem svetu in SO Ptuj za dobo 10. let. Zavračamo sprevračanje dejanske stiske nekaterih delavcev in oz- načevanje te za agonijo ter uporabo (zlorabo) le-teh za politične name- ne. Izvršni svet SO Ptuj se bo tudi nadalje v okviru svojih možnosti in pristojnosti trudil ustvarjati pogoje za gospodarjanje in preko pristojnih institucij blažiti socialne stiske v občini Ptuj. Ptuj, 20. 7. 1993 Izvršni svet SO Ptuj Obtožbe Neodvisnih sindilcatov so posplošene Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na svoji seji 20. julija 1993 sprejelo naslednja stališča: Predsedstvo Skupščine občine Ptuj se je seznanilo z zahtev- kom predsednika predsedstva Neodvisnih sindikatov Sloveni- je Rastka Plohla in predsednika predsedstva območnega sveta Ptuj Marjana Lenarta za odstop Izvršnega sveta SO Ptuj Predsedstvo Skupščine občine Ptuj zavrača posplošene ob- tožbe NSS, ker take ne prispe- vajo k rešitvam problemov. Vodstvo NSS vabimo, da ar- gumentira v javnosti izrečene kritike in obtožbe. Ptuj, 20. 7. 1993 Predsednik SO Ptuj: Vojteh Rajher Nov oddajnik padla Ptuj se letos Predstavniki gradbenega pod- jetja Gradiš — Gradnje Ptuj in našega zavoda Radio Tednik so v četrtek. 15. julija, podpi- sali pomemb- no pogodbo o izgradnji an- tenskega stol- pa in pretvor- niške oddaj- niške hišice na Belskcm Vrhu sredi Haloz. Grad- bena dela na hi bila kon- čana do 20. septembra, ko bomo bistve- no izboljšali našo slišnost in se oglasili na novi frekvenci 99..5 megahertza. —OM Pogodbo sta podpisala direlanc Štcbih, Frančiška Va- lenčič, Janez Starčič, Stani- slav Šcgula, Ivan Kovačič, Erncst Blažič in Marija Er- hatič. Razdelili so si naloge in se dogovorili, da bo usta- novni zbor 15. septembra iste- ga leta. Za predsednico dru- štva so izvolili Mimico Šcj»u- la, ki je to funkcijo uspešno opravljala četrt stoletja. Za njo je društvo vodila Stanka kovačič, sedaj pa mu pred- sednikuje Frida Brenčič. Mimica Šcgula je ob jubile- ju zapisala: "Z velikim zado- voljstvom doživljam današnji dan, 30 let plodnega dela, ka- terega korenine segajo v leto 1963, ko je peščica ljudi zao- rala prvo brazdo za naš Po- lenšak." Ob ustanovitvi so sprejeli bogat program dela, prva prireditev pa je bila tek- ma žanjic. Prvo razstavo kru- ha in pogač so organizirali 14. julija 1969. leta. Polnih tride- set let pa v društvu delajo Mi- mica Segula, Anton Kožar in Franc Štebih. Slednjim se bo- do še posebej zahvalili na let- ni konferenci društva. V prazničnih dneh je prijazni in gostoljubni Polensak obiskalo veliko ljudi od blizu in daleč. Uživali so v kulinaričnih dobro- tah domačih pekaric, družabnih igrah in spretnosti koscev ter žanjic. Srpe za ročno žetev pše- nice so žanjicam sklepali Anton Kožar, Franc Nedeljko, Slavko Šoštarič in Albin Marin. Stro- kovna komisija, ki jo je vodil znani mlinar Vlado Korošec iz Zabovcev na Ptujskem polju, je odločila, da je bila tudi letos naj- boljša žanjica večkratna dosedan- ja zmagovalka Rozika Marin. Druga je bila Marija Osterc, tretja Štefka Klajžar. četrta Alojzija Lobar. peta Helena Osterc in šesta Marica Krampi. Mlatiči s cepci pa so bili Frančiška Kolarič, Marija Silak, Franc Nedeljko in Slavko Šoštarič. Sledilo je vcjanje, s ka- terim so ločili zj-na od plevel. Tekst in foto: MG Žanjice pri delu. Foto: JOS Ob razstavi v Miheličevi galeriji na Ptuju Pokrajinski muzej Ptuj je leta 1992 postal bogatejši za imenitno in draj^oceno zbirko grafičnih listov akademika Fratict ta Miheliča, Fundus zajema umetnikovo ustvarjanje od leta 1953 naprej in je pomemben del boj^ate slovenske sratlč,^ produkcije. Kot stalna postavitev se je zbirka prezentirala v Miheličevi j»aleriji na Ptuju, v katero se je ob tej priložno^^j^ preimenoval okrojili stolp ob reki Dravi, .sezidan leta 1551 kot del obrambnega obzidja srednjeveškega Ptuja. ' V okviru Miheličeve galeri- je je v ustanavljanju "grafični kabinet", kjer bo umetnikov grafični opus na voljo za ogle- de, študijske in raziskovalne obdelave ter prezentacije po različnih ciklusih, obdobjih, grafičnih tehnikah ... v obliki razstav, predavanj, publici- stične dejavnosti ipd. Mihe- liča pa ne želimo predstavljati in spoznavati le kot grafika, ampak kot "vsestranskega" ustvarjalca, ki je temeljito po- segel v slovensko likovno ustvarjalnost in pušča za sabo skrivnostno in še zmeraj neizčrpno sled. S pričujočo razstavo risb in slik, ki jo imamo priložnost tokrat videti v Miheličevi ga- leriji na Ptuju, segamo v ob- dobje pred drugo svetovno vojno, ko je umetnik med leti 1936 in 1941 živel in deloval na Ptuju in bil profesor na ptujski gimnaziji. Osrednje doživetje, ki je Miheliča v prvi polovici 30. let po končanem zagrebškem študiju spodbudilo k prvim ustvarjalnim uspehom, je bilo vkoreninjeno v mladostnem občutju samote, tesnobe, bre- zupa in eksistencialne bede, slogovno izraženem v t.i. bar- vno-poetičnem realizmu. V njegovem srečanju s po- krajino pa imata usodno vlogo prav Ptuj in ptujska okolica s svojimi nizkimi, panonsko oblikovanimi hišami, v katerih se skozi življenje prebijajo revni kmetje, hlapci in berači, polni tesnobe in samote. To življenje, ki pa je vseeno pre- pojeno z upanjem, je izraženo v risbah s črno kredo, kjer pri- de do polnega izraza umetni- kov risarski talent, izražen v čistih in jasnih linijah. Njego- ve vegaste domačije in koče s kopicami in vodnjaki, haloški otroci, berači in nesrečniki go- vorijo o socialni angažiranosti mladega umetnika in o tistem času in likovni izraznosti, ko se je umetnik želel in hotel dvigniti nad realistično opi- snostjo z osebno čustvenimi in kritičnimi poudarki. Sočasno je nastajalo slikar- stvo. Pokrajine, domačije, to- poli ..., ki nam prav tako go- vorijo o vaškem življenju in občuteni naravi, so jasno ber- ljivi in barvno dorečeni. K že poznani ikonografiji pa se priključi še en motiv, ki je umetnika "zaznamoval" za vse življenje, to je kurent. V slikovito poganski magični fi- guri je spoznal simbol večne- ga prerajanja, enigmo usode in večnih spraševanj, na kate- ra ne odgovarja Miheliču no- bena ideologija in religija, ampak se mu odpirajo in rešu- jejo v strastni erupciji prvin- skga življenja narave in z njo povezanega folklornega izro- čila, ki mu je postalo izhodi- šče za univerzalno, docela ne- folklorno izpoved o nerazvid- nem, nagonskem, slikovitem in tragičnem bistvu življenja (M. Komelj). V to obdobje spada tudi sli- ka z motivom proščenja na Ptujski Gori. Na naši razstavi imamo enkratno priložnost vi- deti prvo varianto "Ptujske Gore", ki je nastala leta 1939 in je posvečena umrli slikarje- vi ženi Vlasti. Potem, leta 1940, naslika še eno. Ta, lah- ko rečemo, samosvoja slika zamloklo in tesnobno oznanja čas, ki je usodno zaznamoval ves svet. Forma in vsebina se prepletata in dopolnjujeta, do izraza pa pride tudi barva in njena izrazna moč. Okrog naše najlepše gotske cerkve se zgrinja živopisana množica drobnih, vase zavarovanih fi- gur, nad katero se prežeče dvi- ga nebo, polno črnih in težkih oblakov. Umetniško usatvarjanje Fran- ceta Miheliča, ki se je napajalo iz bogate motivne zakladnice Ptujskega polja, za hip prekine druga svetovna vojna. Umetnik je pregnan v Ljubljano, potem gre v partizane ... Začne se dnj. go življenje, odpira se nova pro- blematika. Vendar vse, kar je nastalo (in še nastaja) izpod rok veli- kega slovenskega slikarja, od- seva duhovno izročilo "davne- ga" obdravskega sveta, preže- tega z demonskim mitom, žilavim in upanja polnim člo- vekom, skrivnostno in sanjavo naravo, ki nas nagovarja in obenem vznemirja skozi umetnikove dragocene in ne- ponovljive stvaritve. Stanka Gačnik Ptujsid berač, 1938, črna kreda, 49 x 39,5 cm Lenapške novice toča klestila letošnji pridelek Na lenarškem področju je ne- deljsko neurje s točo najbolj prizadelo KS Benedikt. Sveto Ano, Ihovo, Benediški Vrh, Lo- kavec, Voličino ter Zavrh. Edo Zorko iz lenarškega sekretariata za gospodarstvo je povedal, da sta neurje in toča oklestila vino- grade, sadovnjake, nasade jago- dičevja ter poljščine. Uničila je tudi nekaj cest. zlasti v KS Be- nedikt, in telefonskih drogov. Na srečo niso bila poškodovana vodna zajetja, saj imajo na tem območju že t^ako težave z oskrbo z vodo. Škodo bo ugota- vljala posebna komisija, po neuradnih podatkih pa naj bi bi- lo uničeno 80 odstotkov le- tošnjega pridelka. prikaz žetve na gumni V Jurovskem Dolu že tri leta prirejajo praznik žetve. Lani so prikazali samo žetev na njivi, vednar s tem trud za kruh še ni končan, saj je treba iz pridelka najprej dobiti zrnje. Ker menijo, da bi predstavitev celotnega po- teka žetve in mlatve bila preob- sežna za enodnevno nedeljsko prii-editev, so se odločili, da bo- do vsako leto prikazali eno de- lo. Letos^ so prikazali mlatev na gumni. Živina je gnala "gepl", otroci so prinašali snope, zapo- sleni so bili vsi družinski člani. Mlatev so si ljudje napravili tu- di kot prijetno opravilo, saj so med njo prepevali, si pripove- dovali šale in zganjali norčije. Na njej pa se je skovala tudi marsikatera ljubezen. Pobudnik praznika žetve je bil Odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na ne- deljski prireditvi so "krstili" tudi novoustanovljeno Turi- stično društvo Jurij. Člani no- vega^ društva., so s pomočjo članov KUD Ivana Cankarja prireditev dobro pripravili. Zelo domiselna je bila tudi vstopnica, saj si namesto li- stiča dobili za spomin cepič. Članice tamkajšnjega aktiva kmečkih žensk pa so poskrbele. Slavje žetalskih gasilcev Tamkajšnje gasilsko društvo, v katerega je včlanjenih 35 prostovoljnih gasilcev, praznuje letos 40-lo(nico humanega de- lovanja. Ko je povedal predsednik Stanko Vogrinc, imajo tre- nutno največ dela s pripravo osrednje proslave ob jubileju, ki bo to soboto. 24. julija, ob 15. uri pred ž.etalskim gasilskim do- mom. Po slavnostnem mimohodu uniformiranih gasilcev bo krajši kulturni program, prebrali bodo kroniko društva, zatem pa bodo najzaslužnejše gasilce nagradili s priznanji in odliko- vanji. V nadaljevanju bo gasilska veselica z ansamblom Jožeta Šeruge iz Ptuja. Dobiček od prireditve bodo namenili za grad- njo novega gasilskega doma v neposredni bližini žetalske šole. —OM da smo lahko pokusili gibanice in druge dobrote, ki so jih včasih ponudili žanjicam i" mlatcem. Marija Slodnjak Tako so mlatili naši predniki. V starih časih se je delo z žitom nadalje' valo doma — zdaj se konča na njivi. Žižkovi iz Beltincev so prodajali izdelke domače obrti, narejene iz slam^ Poleg tradicionalne Anine nedelje, ki jo že vrsto let uspešno organizirajo na Selih, bodo v nedeljo, 25. julija, na anino, zabavo poskrbeli tudi člani gasilskega društva iz Stojncev. Na Anini veselici v Stojncih bodo za zabavo skrbeli fantje skupin*^ Karavan"s, pripravljajo pa tudi bogat srečolov. _ONi fFniilK - 22. JULIJ 1993 ' KtfLTDKA, laoailAŽE^NJE — S piše: Tjaša l^rgole-Jukič 43^__ /a ra/.liko od leh abstraktnih jI, precej motnih initoioških nfcdstav pa so miti o boju Kro- liosa / /eusom zelo barviti in plastični. Prav zmaga /eusa nad iCionosom nam prikazuje zma- in nadvlado novih antropo- ^oifiziranih bogov nad starimi [,oy.anstvi. ki so še predstavniki ^aiavnih sil in kulta narave. Zanimivo je, kako so si pred- j^tavljali i/.vor ljudi. Na to vpra- šanje niso imeli jasnega odgo- vora. Piav za grško mitologijo pa je značilno, da bogovi ne na- stopajo kot stvarniki človeka, /^aniisel o bo.gu kot stvaritelju jim je tuja, vidno mesto pa zav- zemajo kulturni junaki. Kot liulturni junaki nastopajo tudi bogovi. Tako npr. Ateni pripisu- jejo, da je ljudem darovala oljč- no drevo, l)emetra žito in kruh. Pozejdon konja. Dioniz vino- oradništvo. Apolon pesništvo ... Posebno lepa je zgodba in mito- loška predstava o 1'R()MI<:TK,IU. prijatelju in zavetniku ljudi: Ljud- je so na začetku živeli divje kakor živali. Titan Prometej je dal lju- dem razum, jim daroval ogenj, jih naučil poljedelstva, živinoreje, ob- delovanja kovin, pisanja, računan- ja. zdravdstva ... Zeus mi je očital, da je ljudem pomagal, marsičesa jih je naučil, ni pa povedal lju- dem, kako naj spoštujejo bogove in kako naj jim darujejo. Glede darovanja bogovom je Prometej skušal z zvijačo preslepiti Zeusa. Zeus pa je prevaro sprevidel in ljudi kaznoval tako, da jim je vzel ogenj. Joj. kakšna nesreča! .Si predstavljaš? Ljudje si niso mogli speči mesa in so jedli surovega, pozimi jih je zeblo in ponoči so bili v temi ... Prometej se je znova odločil poiuagati ljudem. Odšel je na Olimp. Zeusu ukradel ogenj in ga daroval ljudem. Sedaj pa se je Zeus .strahotno razhudil, in kadar je zelo jezen, se njegovi strašni kazni ne moreš izogniti. Promete- ja je dal ukleniti na skale Kaoka- za. To pa še ni v.se. Vsak večer je priletel orel. ki ga je poslal Zeus, in Prometeju izkjjuval jetra. Čez noč so luu zrasla nova. To trpljen- je zavoljo ljubezni do ljudi je tra- jalo zelo dolgo, dokler ni drugi grški kulturni junak, ki ga že poz- nava. Heraklej. s puščico ustrelil orla in Prometeja rešil okov. Da bi pomiril Zeusovo jezo, je Prometej od takrat naprej nosil na roki prstan kot spomin na okove. Če morda temu mitu s pravljični- mi elementi ne veijameš. pa mi priz- naj. da je z.gcxlba zelo lepa. In končno si izvedel, zlikaj ljudje nosi- mo prstane. Tudi danes ima prstan, zJasti poročni, enako simboliko; "prikleniti" ali lepše povedano pove- zovati človeka za celo življenje. Če boš kdaj poklonil punci kak prstan, vedi. da se bo čutila še b<.)lj tvoja prav zaradi opisane simbolike. To je, kar se prstanov tiče. Gle- de religije pa nama ta zgodba po- ve, da se je titan Prometej postavil okrutnim in zavistnim bogom po robu in "stopil" na stran ljudi. Prav iz tega primera (in takih je v grški mitologiji veliko) je razvid- no, da miti o kulturnih junakih ni- majo obvezno nabožne narave. Prometej nastopa kot poosebitev človeškega genija, moči, hrabrosti in tistih idealnih lastnosti človeka, ki ga povzdignejo ne samo na ra- ven bogov, ampak celo nad njih. To je poseben in nov odnos člove- ka do boga in religije in ga še ni- sva srečala. Podobe kulturnih junakov lahko razvrstiva na: legendarne (Prome- tej) in polzgodovinske osebnosti (Tezej, Heraklej), ki nastopajo kot zavetniki mest in so povečini bili že prej predmet krajevnih kultov. Druga vrsta so polmistični in pol- /godovinski kuUurni junaki. To so umetniki, izumitelji in pesniki. Sem sodijo npr. arhitekt Dedal (se ga spomniš s Krete?), pevec Orfej, kipar Pigmalion, Homer in končno tudi filozof in matematik Pitagora. kultni miti_ Kultni miti so nastali kot svoje- vrstna razlaga hudo starih obredov, na katere je ljudstvo že pozabilo, zJa- sti pa od kcKl izvirajo in čemu so bili prvotno namenjeni. Taki obredi pred- stavljajo nekakšno uprizoritev mito- loških pri|X)vedi. Sem štejemo mit o Heri in vsakoletni obred kopanja nje- nega kijia v sv. studencu, mit o tem, kako so vzgajali Z^usa, kako je ustvaril šix)rtne igre. Kot povsod tudi v grški mitolo^i najdemo uvožene elemente. Sem spada npr. mit o pcitopu, ki so ga poznali tudi tukaj, a je babilonskega izvora in sva ga že "vz£la", pa mit o Dionizu (tudi uvoz z vzhoda) in še bi se kaj našlo. Na tem mestu te moram opozo- riti, da tudi ne smeva mešati grške mitologije z bogatimi grškimi epi. Res pa je, da ju je zelo težko razli- kovati. Pripovedke, ki jih gotovo že poznaš, o Argonavtih. pa o tro- janski vojni, o Odisejevih poto- vanjih na otok Itako ... — to niso miti v pravem pomenu besede, če- prav se srečujemo z mitološkimi podobami. Te zgodbe so v resnici zgod(»viii.ske legende, saj vsebuje- jo stvarna zgodovinska jedra, ba je to res. so dokazali arheologi. Tako je npr. Schiimann verjel Ho- merju (in bil eden redkih, če ne edini človek na svetu) in z arheo- loškimi najdbami svetu dokazal, da je mesto Troja resnično obsta- jala. Si predstavljaš, kakšno prese- nečenje je bilo to za svet? Do ta- krat so bili ljudje prepričani, da si je Homer zgodbo izmislil in da je brez zgodovinske pt)dlage. Kako arheologi včasih spreminjajo mišljenja in vedenja ljudi, kaj? To, kar je danes resnica, je lahko že jutri drugačna resnica. Kaj hočemo, to se imenuje razvoj. In končno je v grški mitologiji tudi veliko pravljičnih prvin. Tu- di te težko ločimo od pravih mi- tov. Pravljična bitja so predvsem pošasti: meduze, triglavi psi... Ka- kor po pravilu nastopajo zmeraj kot sovražniki bogov in ljudi. Verjetno si že sam ugotovil, da je grška mitologija zelo težka za proučevanje ne samo nama, am- pak tudi frajerjem s tega področja. Poglavje o mitologiji naj sklenem z mislimi Tokareva. Grška mitolo- gija ima neko splošno lastnost, da ima visoko umetniško vrednost podob in na bralca ali poslušalca tudi še danes naredi močan vtis. Umetniška vrednost je izražena zlasti v globokem humanizmu gr- ških mholoških ptnlob, ki se kaže v duhu grškega ljudstva, (irška mitologija mehkosrčnosti ne poz- na in junaki tudi ne. to si prav go- tovo opazil. Velikanska vrednost te mitologje je v tem. da so bogovi kakor junaki poveličani, idealizi- rani ljudje s .svojimi krepo.stmi in napakami. Nič cxl vsega, kar je človeško, ni tuje grškim bogovom in skoraj niti ene črte ni na njih, ki ni značilna z.a človeško naravo. Nesmrtnost je resnično edina obli- ka, ki v očeh vernega Grka loči bogove od ljudi. To posebnost grške initologije pa najbrž ni težko pojasniti, če pomislimo, da miti Grkov niso prišli do nas, vsaj v večini pri- merov, v svoji ljudski obliki, temveč v pesniški in celo filo- zofski obdelavi. Če ti je bila grška mitologija všeč, ti svetujem, da obiščeš knjižnico, si tam izposodiš knjigo STARK GRŠKE BAJKH (avtor Kduaid Petiška) in jo prebereš. Srečal se boš z že znanimi bogovi in junaki ter njihovimi dogo- divščinami. Zgodbe so napete in kot nalašč za mladega bralca. Ne bo ti žal! Sicer pa menda zaupaš mojemu okusu, kajne? "Bilo je super, celo zredili smo se..." "V prvi izmeni je bilo boljše, se mi zdi," je povedala Anja Leskovar iz Slovenske Bistrice predzadnji dan dvoteden- .ske^a bivanja v Srednji vasi pri Hohinju. kjer je bil leto.šnji mladinski poletni tabor Planinskega društva Impol iz Slo- venske Bistrice z več kot 120 udeleženci iz osnovnih sol m vrtcev bistriške občine. Ob našem obisku je skupina, ki ta dan ni šla nikamor, s kuha- rico Ančko sedela pred tam- kajšnjo osnovno šolo. ki jim je nudila zavetje, in nekam zdol- gočaseno zrla v dolino. Ker je bil vroč dan. so bili drugi na ko- panju. Nekoliko živahneje je postalo šele pod večer, ko so se kopalci vrnili. Posebej razigrani so bili najmlajši planinci, ki so v tabor prišli iz makolskega in slovenjebistriškega vrtca, saj so jim bila ob šoli na voljo celo igrala. Ivica Leskovar, vodnica najmlajših članov PD Impol. je povedala, da so podrobni pro- gram aktivnosti izdelali že do- ma, in ker so bili najmlajši pla- ninci po celoletnih pripravah tu- di kondicijsko dobro pripravlje- ni. so hodili na pohode, ki se zdijo marsikateremu odraslemu z manj kondicije naporni. "Že prvi dan bivanja v Sred- nji vasi smo .se napotili do Rib- čevega Laza in se kopali v jeze- ru. Drugi dan smo se napotili ob kanjonu Mostnice v dolino Voje, tretji dan smo se dvignili z gondolo na Vogel in nato pešačili do Orlovih glav. četrti dan nas je pot zanesla na Igor Mally, novopečeni vodnik, je zadnji dan tabora dopolnil 18 let Uskovnico, peti na planino Vo- gar in danes smo ponovno odšli na kopanje. Vsak dan po kon- čanih aktivnostih imajo otroci na voljo še igrala. Poleg pohodov imamo v našem načrtu tudi druge dejav- nosti. od orientacijskega poho- da in iskanja skritega zaklada do nočnega pohoda z baterija- mi. kar je bilo resnično enkrat- no. Si lahko predstavljate, kako je videti, ko se odpravi 20 otrok v noči proti Uskovnici in si mo- rajo zapomniti, kdo je pred in kdo za njim? Hodili so tako. kot morajo," je bila zadovoljna Ivi- ca Leskovar. V vsakem taboru je kuharica najpomembnejša oseba, zato smo se napotili v kuhinjo, kjer je kraljevala Ana Zorman iz Slovenske Bistrice, sicer že v pokoju, vendar že četrto leto v zadovoljstvo vseh skrbi za mla- de bistriške planince. Ujeli smo jo, ko je lepo in enakomerno re- zala klobase in sir za obložene kruhke, ki jih je nameravala dati na mizo ta večer. Planinci so povedali veliko pohvalnih besed o svoji kuharici Ančki. Nekateri so se celo "pritožili", da so se v tednu dni uspeli zrediti. Kuhari- ce to ni posebej prizadelo, saj je bila to pohvala za njeno kuhan- je. skrb za najmlajše ter jedil- nik, kije bil resnično pester. "Danes smo imeli za kosilo jo- to s prekajenim mesom in pu- ding," je hitela pripovedovati go- spa Ana. "Ker imamo na razpola- go šolsko kuhinjo, lahko spečem tudi pecivo in povem vam. da prav vse pojedo. Tako smo imeli včeraj za kosilo zelenjavno ju- ho, Štefani pečenko, krompirje- vo solato in pecivo. Ker od ko- sila vedno kaj ostane, so večerje nekoliko lažje. Sinoči smo imeli mlečni riž. Pa so vse pojedli!" je bila zadovoljna kuharica. Matej Lorcnci je ekonom. To delo opravlja med počitnicami že vrsto let. kljub temu da bi bil rajši vodnik. Ker je imel pred leti v taboru edini avto. so ga kar določili za to opravilo. Igor Mally iz Poljčan, ki je zadnji dan tabora dopolnil osemnajst let, je eden izmed vodnikov, ki so v gorah skrbeli za varnost mladih bistriških pla- nincev. Predzadnji dan je v ta- boru dežural. Pogovarjala sva se o vsem, kar so počeli v minulih dneh. " V soboto, ko smo prišli v Srednjo vas. smo se najprej namočili v Bohinjskem jezeru, drugi dan smo se za ogrevanje odpravili v dolino Voje in na Uskovnico.^ Bili smo tudi na Rodici in Črni prsti, tisti z naj- boljšo kondicijo in največ pla- ninskimi izkušnjami pa smo se odpravili na Triglav. Skupaj z vodniki nas je bilo 24. Tokrat sem bil tretjič na naši najvišji gori." je sklenil Igor, kije v tem poletju opravil še zadnje preiz- kušnje za planinskega vodnika. "Prijetno nam je. Kljub temu da je do jezera ura hoda. hodimo na kopanje, naša kuharica Ančka pa dobro skrbi za nas. Malo sem se zredila, vendar sem na pohodih potem tudi malo shujšala." je ugo- tovila Anja Leskovar, ki je bila v taboru kar dve izmeni. Zadnji večeri v poletnih tabo- rih so si menda povsod podob- ni. Tudi v Srednji vasi so se mrzlično pripravljali na večerno prireditev. Za kuharico Ančko in njenega pomočnika Martina Mesariča so pripravili celo po- sebno pesem. Dekleta so za ku- harico nabrala pod Uskovnico šopek cvetja. Bilo je veselo, z veliko petja in vsega drugega. V srcu pa so bili kljub vsemu majčkeno žalostni, ker zapu- ščajo prelepi planinski svet. Besedilo in posnetki: Vida Topo lovec Najmlajši so si dali duška na igralih Kuharica Ančka pripravlja večerjo Neskončnost v Sartrovlh Zaprtih vratih Pričel bom z uvodnimi verzi M a 11 armej e veg a Po zd ra va: ^ič, deviški slih iz pene, (hnačuje le pokal, l^aleč stran od vseh obal lonejo vznak sirene. /.../ Da bi six)znali vsaj del dejanske- ga pt)mena teh verzov in z relleksi- .1» nanje stopili v diskurz z osred- njim predmetom našega razgla- bljanja — Sartrovimi Z.apilimi vra- -. se moramo vrniti na izhcxlišče. alienaciji modernega subjekta, človek se ne čuti v harmoničnem ''•ivnotežju s sabo in z okolico. Čuti odtujen, razdvojen v neprema- l?ljivo razdaljo Heideggerjeve onto- '"Ške diference biti in bivajočega; ?'i Sartrovega razmerja biti-na-sebi "1 biti-zase. kjer je biti-na-sebi pol- nost, statičnost, bit v pravem (nei- 'rekljivem) pomenu be.sede. biti- 'ase pa človekova dinamična za- o nečemer, ki se kot bit zunaj '^'he nenehni niči, ker prehaja v ob- •^^^je biti-na-sebi. Z-a popolno !'^ružitev oziroma za izničenje (če J^" je pojem ničenja na tem me.stu sploh ustrezen) bi človek moral racionalno dojeti vse vzvode in vzroke svoje eksistence in s tem istočano odpraviti naključje. Tega pa ni zmožen. Zato se mu bivanje dozdeva absurdno (temeljna pred- postavka je seveda, da gre nujno za ateistično držo, ki sta jo oba - Sartre in Malhu-me — dosledno iz- pričevala). Edino smrt se zdi ptislej še zmožna cxlpraviti naključje in ali- nacijo človeka; če pa gre za zavestno in prostovoljno smil, uvede z njo človek svoj zakon, svojo voljo nad bivanjem in tako modificira bit. Sar- tre pravi: "Izginiti bi ix)mcnilo vrnili bili njeno čistost. Ker se naključje |X)javi s človekom, bo z njim tudi iz- ginilo." Na tem mestu — točki ix) srnrti se Z.apila vrata, ki so nosila prv(.)tni naslov Drugi /torej tisti, ki nisi:) eni izmed nas (živečih), tisti, ki jih ni med nami, tisti, ki se nahajajo v dnigačnem položaju kot mi/, pričnejo s pomenljivimi Ciarcinovimi besedami: " Tukaj smo torej." Mallarmč je po treh neuspelih po- skusih samomora prišel do temeljne- ga s[x>znanja svoje avtoplicijo v l.juto- meru. Pome je prišel poveljnik TO občine Ljutomer. .Na Štabu TO so mi dali zložljivo posteljo, da bi se naspal, pogovarjali [-« da sc b(xlo z menoj na- slednji dan. Sjiati nisem mogel, pa tudi lačen nisem bil, Čeprav žxj dolgo časa nisem ničesar pojedel, samo ž^jen sem bil. Okrog druge ure zjutraj so mi po- vedali. da me ptizdravlja ž^na in mi s|xiroča. da jc ponosna name. Zjutraj sem se umil, dali so mi uni- formo terit(,*ialne obrambe. Oblekel sem jo na civilno srajco. Vprašali so me, ali jX)znam okolico. Povedal .sem jim. da z£lo dobro, saj sem dvajset let hodil v te kraje na "teren". Posadili so me v avto, dali spremstvo z orožjem, le meni ga niso dali. PRVI JULIJ 1881 Prvega julija .sem dobil nalogo, da si ogledam lokacije položajev obrambe, ker sem poznal predvide- ne naloge moje bivše enote JA iz Ptuja, ki je pokrivala območje Stare Gore, Veržeja, Cerkvenjaka. Zatem so me prei^jljali na poveljstvo TO v Gornjo Radgono, k poveljniku po- ročniku Mirku Rauterju. Dali so mi stalno spremstvo. Popoldne istega dne sem dobil nalogo pregledati predvidene relacije premikov enot JA in določiti obrambne položaje za raketno obrambo. Teritorialna obramba je razpolagala z maljutka- mi, katerih uporabo sem dobro poz- nal, saj sem v JA opravljal delo na- mestnika poveljnika raketne enote maljutk. Rade Djekič drugi julij 1991 Dobil sem nalogo pregledati po- ložaje okrog radgonske carine, ki so jo že nekaj dni blokirali tanki in oklepna vozila JA. Preveril naj bi možnost uspešne obrambe in določil najprimernejše položaje zanjo. Ugo- tovil sem, da je zaradi bližine obrambnih položajev in carinske po- staje oziroma blokade okoli nje ter konfiguracije terena nujno potrebno uporabiti lahko protioklepno orožje (ročni metalec, zolje. ose) in ne ra- kete, kot je bilo predvideno. O ugo- tovitvah in svojem predlogu sem ob- vestil poveljnika Rauterja. Okrog 14. ure smo bili obveščeni, da se predvideva letalski napad na Gornjo Radgono. Pred zakloniščem mi je poveljnik Rauter povedal, da sprejema moj predlog glede obram- z lahkim protioklepnim orožjem, ter mi ukazal, da se s Še enim pri- padnikom TO napotim na položaj pod gradom. Ob i^tnajstih pa se nam bo pridružil tudi sam. Na tem območju je bilo veliko novinarjev in reporterjev, ki so žele- li fotografirati, vendar se jih zavrnil. Dobil sem ročni metalec in mino ter zavzel položaj levo od bunkerja, od koder sem imel sorazmerno dolx;r pogled. Desno sta položaj zavzela pripadnika TO. oboro?.ena z oso, drugi so bili v zaklonu. Dogovorili smo se, da bom streljal prvi, takoj zatem pa pripadnika z oso. da bi so- vražniku zameglili naš položaj. Okrog 16. ure je poveljnik Bojan Macuk po radijski zvezi dobil ukaz, da moram natanko čez eno minuto streljati v tank pri mostu. Moj strel bo tudi znak za akcijo enote TO za zavzetje vojašnice oziroma karavle v Gornji Radgoni, kar se je tudi zgo- dilo. Ukaz smo usj^Šno izvršili, žal pa je bil eden od teritorialcev ran- jen. Dobil je strelno rano v roko. Potegnili smo ga v kritje in mu nu- dili najnujnejšo pomoč. Na naše strele je sovražnik silovito odgovo- ril. .Streli so rešetali po vsem ob- močju. Kmalu so se pripadniki TO postopoma umaknili iz bunkerja in se pridružili drugim borcem na po- ložajih okrog gradu. V bunkerju pa smo ostali ranjenec, policaj in jaz. Čakali smo na zdravniško pomoč. Ker .se jc stanje ranjenega močno poslabšalo, bil je tudi v močni de- presiji, sva se odločila, da ga kljub izredni • negotovosti spraviva do zdravniške pomoči. Sovražnik je ne- prestano obstreljeval položaje, zato smo se plazili po tleh. Ranjenca sva vlekla lež£ in ga potiskala, kakor sva pač mogla. Tako smo se pripla- zili iz gozda, od tam pa po jarkih, skopanih med vrtovi, in po pobočju navzgor do gradu. Ko smo se dovolj približali, sem poklical pomoč. Ran- jenca so odnesli v rešilni avtomobil in odpeljali. Kmalu zatem se je začel letalski napad. Umaknili smo sc v zaklone in na položaje, kjer smo čakali na- daljnje ukaz£. Ob 21. uri je bilo raz- glašeno premirje. Na polož.ajih smo ostali vso noč. TRETJI JULIJ 1881 Okrog četrte ure zjutraj sem dobil ukaz, da se poskušam tankom pred carino približati z druge strani gra- du. ob Muri. Dobil sem ročni mino- metalec in mino. Del poti mi je po- kazal neki domačin, nadaljeval sem sam. Tankom sem se približal na okrog dvesto metrov in ugotovil, da je s te strani nemogoče ciljati, saj so pred njimi prepreke — zažgani ka- mioni. Vrnil sem se na izhodiščni položaj na grad. Poročal sem o raz- merah glede tankov pri carinski po- staji. V tem času smo dobili spo- ročilo, da prodira kolona tankov proti Hrastju Moti in Radencem. Dobil sem ukaz, da izberem položaj za obrambo na drugi strani Gornje Radgone, če bi JA nadaljevala pro- diranje. Moj položaj je bil pred za- pornicami pri vhodu v mesto. Kurir me je obvestil, da so tanke nekaj ki- lometrov pred Gornjo Radgono zau- stavili in da se moram javiti v OŠTO. Tam sem se seznanil z načelnikom pokrajinskega štaba TO Alojzem Štajnerjem in njegovim spremljevalcem. Ukazal je, da gre- mo vsi trije, oboroženi z raketami maljutka, na položaje na Radenski breg in proti Vidmu. Tam smo Čaka- li na nadaljnje ukaze. Premirje je si- cer trajalo, vendar smo bili v stalni pripravljenosti. Dobil sem novo na- logo — izvedbo urjenja raketnih operaterjev, pripadnikov TO iz Gor- nje Radgone, Ljutomera, Ormoža in Ptuja. čS ......................... Zgodaj zjutraj smo krenili na ur- jenje na poligon v Pivko — Bač. Tam smo urili streljanje z raketami in se še istega dne ponoči vrnili. Po- ložaj se je umirjal, prevzel sem po- veljstvo v stražnicah — karavlah v Zgornjem KonjiŠču in Gornji Rad- goni. Kmalu smo objekte predali v oskrbo policiji iz Gornje Radgone. AVGUST 1881 Razporedili so me na delovno me- sto povelmika protioklepnega oddel- ka pri OSTO Ljutomer, sočasno pa sem vodil delo na opazovalnicah za območja občin Ormož, Središče ob Dravi in Šafarsko. Opravljal sem tu- di nekatere druge naloge. Kasneje sem bil ponovno imenovan za oskrbnika stražnic v Zgornjem Kon- jiŠču in Gornji Radgoni vse do pre- daje objektov v civilne roke." Pričevanje Rada Djekiča Moje vi- denje nekaterih dogodkov iz vojnih dni na območju Gornje Radgone je objavljeno tudi v najnovejši knjigi Janezka J. Švajncerja Obranili domo- vino, ki je izšla prve dni julija. OTROKA NISTA VEDELA, KJE JE OČE .Medtem ko je bil oče na polo- žaju, otroka in tu- di žena niso vede- li, kje je. Za vse, ki so spraševali, je bil odgovor : "Ujeli so ga teri- torialci... " Da bi se izognili more- bitnim provokaci- jam, so za dva meseca zapustili stanovanje. Druži- na je zelo težko prenašala očetovo odsotnost. Hčerka je, da bi se nekako "pomirila", priče- la nositi očetove srajce, v šoli je mt>čno popustila. Prvič se je z dru- žino srečal nekaj mesecev kasneje — oktobra. Ni prišel v stanova- nje, srečali so se sredi vinogradov v Halozah. V svoj Ptuj pa se je stalno vrnil šele junija 1992. leta Vrnitev je bila vse prej kot lahka Na vsakem koraku so ga spremljale provokacije, tudi s slovenske strani, ker pač mnogi niso vedeli, daje pre- stopil v TO. Tisti, ki pa so vedeli, so mu dali potrebno moralno podporo. S strani občinskega Štaba TO Ptuj sta družino redno obiskovala .Milan Slana in Stanko Žitnik. V veliko oporo je bil družini tudi Stanko .Vle- glič. Kako so vašo odločitev sprejeli starši? "S starši se nisem pogovarjal ne- kaj mesecev. Sestra je pogosto kli- cala ženo in venomer govorila: "Sa- mo da slišim njegov glas, samo da vem, daje živ. Naj pokliče!" Žena ji ni mogla povedati. Ko pa sem se starši prvič po nekaj mesecih po ju- nijski vojni pogovarjal, sem jih po- vedal. Dejal sem. da sem se odločil, da ostanem v Sloveniji. To sem mo- ral narediti, ker so se bili moji bivši sodelavci pripravljeni boriti proti la- stnim družinam. V Sloveniji so ubi- jali ljudi, mi pa smo se dogovorili, da se bomo pogovarjali ... Mama mi je odgovorila, da sem se pravilno odloČil, da sem Še naprej njihov kot prej: 'Mi te razumemo, zato ne bodi z ničemer obremenjen. Čuvaj se, čuvaj otroke, ženo, to so tvoji...' Za zdaj se s starši, sestro in bratom ne moremo srečati, ker sem jaz za Srbe izdajalec. Mogoče bo do tega prišlo čez nekaj let. To sem vedel, ko sem prestopil v TO. Lahko pa bi se srečali v tujini. Kaj človek misli, ko strelja? "To je, kot da ti pade megla na oči. Veš, da je v tanku, v katerega streljaš, človek, mlad fant, ki so ga starši poslali v vojsko. Tega sem se zavedal, zato nikoli nisem streljal v kupolo, ampak v gosenice, da bi tank onesposobil. Najbolj sem pono- sem, ker nikogar nisem ubil. Zato so mi starši hvaležni. Fant, ki je prvi pobegnil iz tanka, Primož, je hotel vedeti, kdo je streljal. Ko sem mu povedal, da jaz, me je objel.'" Kdo je dobi! slovensko vojno? "Slovensko vojno je po mojem mnenju poleg vodstva dobil narod, ker je bil tako pogumen in odločen."" Rade Djekič je od srede lanskega leta v ptujskem učnem centru. Za zasluge v slovenski vojni je dobil več priznanj, med drugim za hra- brost. Nanje je zelo ponosen. Zado- voljen pa je tudi, ker so sodelavci in vodilni z njegovim delom zadovol- jni; pri tem zlasti omenja poveljnika učnega centra Ptuj majorja Jožeta Murka. V veliko moralno podporo pa so mu v kriznih časih, ki se ob- časno še pojavljajo, saj provokacije ne mirujejo, številni prijatelji. Ti so prijateljstvo dokazali tudi s tem. da so v času, ko je bil na položajih, de- lali na njegovi parceli, na leix"m in mirnem kotičku v bližini Ptuju, ki je tako odločilno prispeval k njegovi junijski odločitvi 1991. leta. Njego- vega prispevka v desetdnevni slo- venski vojni pa tudi niso pozabili v krajih, kjer je bil med vojno. "Naj ne bo nikoli pozabljeno!" Pogovarjala seje Majda Goznik Radgona v času vojne fEDMIK - ^^^^^ ^^^ NAŠf KRAII IN LJLDJE — 7 Turisti živijo kot sioveiuegorišld Idnetje Oi) glavni cesti Spodnji Ivanjci — Cogetinci nekaj metrov od gasilskega doma v Spodnjih Ivanjcih vabi smerokaz turistično kmetijo IMrbas. Tristo metrov naprej je v prijetnem kotičku ob gozdičku lepo obnovljena kmečka hiša. Firbas je po poklicu |;nietijski tehnik in nazadnje je delal kot pospeševalec pri j^inetijski zadrugi v Cerkven- j;iku- Svoje znanje je mladi j^lojz dobro izkoristil, saj je l^nietija zelo dobro izko- liSčcna. Še posebej pa goste veseli, da jim je uspelo urediti vse prostore tako pristno. Vsak, ki pride k Firbasovim, lahko živi tako, kol so včasih živeli in jedli slovenjegoriški kiiictje. (igleda si lahko staro -prcšo", prav prijetno pa jc v vročini posedeti v obokani stari kleti. Za vse, ki so raje iia svežem zraku in poslušajo petje ptic, so uredili teraso. Žena Marjana skrbi za pri- stne domače jedi, gibanice, meso iz tunke ter druge jedi, ki so še posebnega okusa, saj jih pripravlja v krušni peči. V bližini hiše imajo veliki sa- dovnjak, kjer že zorijo hruške za viljamovko, pripravljajo pa tudi odličen domači sok. Sedaj še nimajo sob, lahko pa taborite na bližnjem travni- ku ali prespite na seniku. Alojz in Marjana pravita, da bodo sobe kmalu končane. Obiskovalci se zagotovo ne bodo dolgočasili, saj so po- skrbeli tudi za rekreacijo in lepo uredili igrišče za odbojko na pesku, balinanje, rusko ke- gljišče, namizni tenis ter bad- minton. Še posebej privlačna za otroke pa je vožnja z zapra- vljičkom clo bližnjega Negov- skega jezera. Veliko je tudi možnosti sprehode, saj je po- krajina v tem osrednjem pre- delu Slovenskih goric zelo sli- kovita in čista. Gostje lahko tudi pomagajo pri spravilu se- na in drugih kmečkih opravi- lih. Še posebej je razveseljivo za lastnike konjev, saj jih lah- ko pustite pri njih v reji in jih obiščete ob koncu tedna. Pri Firbasovih vani lahko pripravijo tudi pravo kmečko poroko. Vsi, ki bi radi v miru proslavili obletnice, rojstni dan ter preživeli dan v naravi ob zdravi hrani, jih lahko po- kličete po telefonu na številko 062 734 174 ali jih kar obiščete v Cogetincih 60. M. Slodnjak Firbasovi vabijo v obnovljeno kmetijo Prijetna kmečka soba sprejme okrog 100 gostov OM v Ptuju Paracelsus v malem v mrežo slovenskih zdravdi mest se je vključil tudi Ptuj. S tem ob Mariboru. Celju, i.ju- bljani. Trebnjem in Novi Gorici na zelo konkreten način izraža svoja prizadevanja za izboljšan- je življenjskih in delovnih raz- mer. Da bi se v teh prizadevan- jih tudi identificiral, bo v svo- jem prepoznavnem promocij- skem znaku uporabil že uvelja- vljeni znak slovenskih zdravih mest. s tem da bo uporabil ve- duto Ptuja in grb. Projektni svet Ptuj — zdravo mesto, ki ga vodi predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. pa se v prejšnjem tednu še ni rnogel odločiti glede barv znaka. Če bi upoštevali barve Študija marke- ling. ki pripravlja promocijo Ptuja, bi morali uporabiti belo. rdečo in sivo. Zato se bodo o iz- biri barv odločili šele po posve- tu z njimi. hden od glavnih zaključnih prve seje projektnega sveta je. da bomo v Ptuju oktobra organiziiali mini Paracelsov sejem. Na njem naj bi se predstavila vsa sloven- ska mesta, ki so vključena v mrežo slovenskih zdravih mest. zdravstvo s svojimi programi, društva in vsi. ki si prizadevajo za zdrav način življenja. Cilj sej- ma naj bi bil predstavitev in šir- jenje ideje zdravega mesta. V ok- viru lega naj bi bila nosilna tema voda kot vir zdravega življenja. Projekte na to temo pripravljajo v Ptuju že dlje časa, zdravstvo na primer o škodljivih vplivih nitra- tov na organizem, v pripravi je študija o renaturizaciji ptujskega jezera in podobno. MG Skriti MM v Trsteniioi Zakonca Marta in Alojz Pola- nič sta po dolgotrajnem iskanju šla na svoje. V idiličnem Trsle- niku sta pred dnevi odprla bi- stro Skriti kotiček, kjer so go- stom na voljo vrhunska bu- teljčna vina zasebnih vinograd- nikov ter celotna paleta vin iz Ormoške vinske kleti. Pripravili so tudi slastne prigrizke iz do- mačih klobas, mesa iz tunke. krače in druge dobrote. Do njih pridete po cesti, ki pred Ivanjkovci (pri sodu) zavi- je proti Jeruzalemu na vinsko cesto. Nato zavijete po dobrih petdesetih metrih na levo in Skriti kotiček je pred vami. Kot je povedal Alojz Polanič. je njihov bistro dopolnitev go- stinske ponudbi na vinski cesti v jeruzalemskih goricah. Vida Topolovec Ob odprtju iokaia se je zbrala celotna Polaničeva družina, govoril pa je predsednik Obrtne zbornice iz Ormoža Zlatko Jauševec. Foto: Štefan ^ozyan Stara "preša" čaka goste Iz starega v novi gasiisid dom ie oli znanili pogojili o problematiki novega gasilskega doma v Slovenski Bi- strici smo v našem časopisu že poročali. Na zadnji seji pa so se poslanci bistriškega parlamenta odločili, da bodo na odločitev gasilskega društva počakali le deset dni, potem pa bo vodstvo občinske vlade začelo ukrepati. I^redlagali so tudi, če se bodo gasilci preselili v novi dom, ne bodo ugotavljali deležev za gradnjo doma, v nasprotnem pri- meru pa bo občina morala sprožiti postopek za ugota- vljanje posameznih deležev pri gradnji doma. Upravni odbor GD Sloven- ska Bistrica je na svoji izredni seji podal odprto pismo, ki ga je naslovil na organe občine in na javnost. V njem gasilci po- jasnujejo pogoje, ki jih bo morala izpolniti tudi druga stran, če bodo hoteli uspešno delati v novem domu. S prodajo starega gasilske- ga doma gasilci ne bi iztržili dovolj denarja (tržna vrednost je okrog 15 milijonov tolar- jev), da bi lahko dokončali novega. Dolg izvajalcu in in- vestitorju — podjetju Ibisu znaša za dokončanje vseh del 23 milijonov tolarjev. Gasilci so izračunali, da bi za preseli- tev potrebovali 27 milijonov tolarjev. Če bi uspeli prodati stari dom za 15 milijonov to- larjev, bi potrebovali še 12 milijonov tolarjev. V pismu tudi navajajo, kaj so pri grad- nji novega doma naredili čla- ni sami in kaj ljudje s prosto- voljnimi prispevki in delom. To pa je znano tudi odgovor- nim občinskim strokovnim službam, ki so vodile in nad- zorovale gradnjg. Gasilsko društvo nima de- narja za opremo novega doma; ta je brez alarmnega sistema, oprema v starem domu pa je dotrajana. Društvo tudi ni do- bilo odgovora na prošnjo za dodelitev stanovanj, ki so v kompleksu doma. Gasilci pa ne vedo, kako bodo vzdrževali novo zgradbo, saj bi po dose- danjih izračunih stalo samo ogrevanje 724.500 tolarjev. Gasilsko društvo Slovenska Bistrica pa zraven problemov s selitvijo skrbi tudi dotrajana oprema. Oprema, s katero skrbijo za požarno varnost, je že zastarela in prej ali slej jo bo potrebno zamenjati. Uprav- ni odbor GD Slovenska Bistri- ca ugotavlja, da bodo ob mo- rebitni prodaji novega doma ter vračanju denarja v občin- sko blagajno, kot je pripravil predlog izvršni svet, zopet opeharjeni občani. Bistriški gasilci so poveda- li, da se bodo iz starega v novi gasiski dom preselili le, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji, sedaj pa čakajo na odgovor občinske vlade. M. Slodnjak Naša jubileja Kljub temu so nekateri fanatiki še želeli ohraniti obdelovalne za- druge in jih z raznimi novimi oblikami "utrje- vati", čeprav so na sejah stvarno ugotavljali, da je "večina zadružnikov trdno odločena izstopiti iz kmetijskih obdelovalnih zadrug". Bil je tu- di primer, da je eden od članov na seji okrajnega koiniteja KPS Ptuj očital Udbi in notranji upravi, da dobro pozna razbi- jače zadrug, pa ne ukrepa, kar ustvarja "škodljivo psihozo". Jože VrabI, prvi povojni poklicni novinar v Ptuju in odgovorni urednik Ptujskega tednika do konca leta 1955. Seveda o takih primerih Ptujski tednik ni pisal, pač pa o uvajanju "zadružne demokracije, socdai- stičnega akorda" in podobnih no- vih rešitev. Veliko je bilo napisa- nega tudi o drugi okrajni gospo- darski razstavi, ki si jo je ogledalo čez 87.000 ljudi iz celotne države. Velja še omeniti, da je Ptujski tednik 25. maja 1951 objavil dolg uvodni sestavek z naslovom "Iz- koriščanje verske svobode v pro- tidržavne namene ne moremo do- puščati". Vsebina je bda splošna, kdo jo je napisal, mi ni znano. Iz obširnih zapisov v naslednjih šte- vilkah je bilo razbrati, da se je na- našel na primer birme v Markov- cih, ki je bila 15. maja. Celotna zadeva je dobUa svoj epUog pred okrožnim sodiščem Maribor, ki je zasedalo 7. avgusta 1951 v Ptuju, kar je Jože Vrabl v Ptujskem ted- niku živo opisal. O tem je Ptujski tednik obširno pisal še v naslednjih števUkah — pa ne le o izreku sodbe, ki je bda izrečena poldrugo uro po polnoči, temveč o vsebini celotnega proce- sa, posebej pa še o zagovoru ob- toženih z župnim vikarjem Fran- cem Veseličem iz Markovcev na čelu in o polemiki z uradnim zago- vornikom, ki da se je "solidariziral z obložjinim". Šlo je za uradnega zagovornika dr. Jurija Sluga, ki ga je zastopal takrat rnlad, a izredno sposoben odvetniški pripravnik Franjo Alič. Prav po njegovi zaslu- gi so bde izrečene kazni razmero- ma nizke — od 5 let navzdol. Primer omenjam zaradi lega, ker je bd to začetek široke kam- panje proti duhovnikom rimskoka- toliške cerkve, tudi Ptujski tednik je veliko pisal o tem. Samo v ptuj- skem okraju je bilo leta 1951 izrčenih 46 upravnih kazni proti duhovnikom. Ta kampanja je po- tekala v državnem merilo in je pri- vedla do prekinitve diplomatskih odnosov z Vatikanom, največji cerkveni praznik božič pa je post- al po sdi zakona delovni dan. V jeseni so se povsod začele široke razprave o novem komunal- nem sistemu. Predvidevali so uki- nitev krajevnih ljudskih odborov in njihovo združitev v občinske ljudske odbore. Prvotni predlog je bil. da naj bi v ptujskem okraju iz tedanjih 83 Kl.O-jev nastalo 36 občin, potem so v javni razpravi to števdo stalno zmanjševali. Ta- ko je bilo na območju vse Slove- nije. le da so poneivod bile tudi razprave o ukinitvi okrajev. v novo leto 1952 z novim upi_ Na straneh Ptujskega tednika so podrobno poročali o javni razpravi o novi teritorialni raz- delitvi Slovenije, predvsem pa o oblikovanju občin. Opisani so bili zbori po posameznih vaseh, pobude in predlogi. Javna raz- prava je trajala od septembra do konca decembra, a ni dala do- končnih rezultatov. Dogovorje- no je bilo. da se ukine okraj Poljčane, ki je bil umetna tvor- ba. Ptujskemu okraju naj bi se priključilo območje Makol in Rogatca. V KI .O Rogatec, Do- načka Gora, Drenovec (Sv. Rok ob Solli) in Stojno selo (Sv. Florjan pod Bočem) je bil celo opravljen referendum. Za ptuj- ski okraj seje izreklo 1324 vo- lilcev. za okraj Celje — okolica pa le 454 volilcev. Vendar so pozneje v Ljubljani to "voljo ljudstva" poteptali z odločitvijo, da Rogatec spada k celjskemu bazenu. Do konca leta je v ptujskem okraju razpadlo 9 kmetijskih ob- delovalnih zadrug, vendar so to v Ptujskem tedniku le skromno zabeležili. Zato so pa obširno poročali o uspešnosti tistih ne- kaj zadrug, ki jih je politika ho- tela ohraniti. Trud je hil zaman, v lelu 1952 .so razpadle še štiri, preostale štiri, ustanovljene ta- koj po vojni iz zemljišč agrarne- ga sklada, pa so pridružili držav- nim posestvom. Začeli so uvel- javljanje nove smeri razvoja za- družništva in z njim "izgradnje socilizma na vasi". Za zasebnega kmeta so se v tistih mesecih začeli obetati znosnejši časi. Namesto obvez- nih oddaj in plačevanja davka od dohodka so začeli izhajali iz katastrskega dohodka, vendar so pri tem "zaostrovali progre- sivnost v obdavčevanju ostan- kov vaških bogatašev". V začetku leta 1952 so bile v ptujskem okraju izpeljane večje kadrovske spremembe. Iz ukinje- nega okraja Poljčane je prišel za sekretarja OK ' KPS Ptuj Jože Tramšek, ki je slovel kot izjemen priganjač na vseh področjih. Z njegovim imenom je bilo poveza- no vse, kar seje v ptujskem okraju dogajalo v naslednjih petih letih. Ljudje so o njegovem početju pri ustanavljanju zadrug v ljutomer- skem in poljčanskem okraju veli- ko slišali, zalo je bd upravičen strah, da bo podobno počel tudi v Ptuju. Vendar je tedaj že "pihal drugačen veter", zalo so mu neka- teri kar privoščili, da je v ptuj- skem okraju moral nastopali kot "grobar zadrug", da je na sestani- kih moral tolmačiti, kako kmetom vrniti zemljo, zgradbe, stroje, orodje, kam z zaplenjeno zemljo itd. Kazalo je, da to zanj ni bUo težko, saj je bd vedno navajen de- lati po nareku od zgoraj. Posebno skrb je namenjal tudi Ptujskemu tedniku. Odgovornega urednika Jožeta Vrabla je teden- sko klical na komite in ga "okitačil", če je menil, da je v časniku bilo kaj napisano v na- sprotju s "politično linijo". Vrabl je znal vse to mirno prenesti, obljubil, da bo za naprej "bolj pa- zil", vendar je iz tedna v teden vedno znova "grešd". Da bi parti- ja bolj spremljala vsebino časnika, je Tramšek naložil posameznim članom komiteja, da so določene strani v vsaki številki sproti ocen- jevali in mu o tem poročali. Na podlagi tega je lahko bolj "stro- kovno" poučeval in usmerjal od- govornega urednika. S 1. majem 1952 so začeli delo- vati novi občinski ljudski odbori, najprej sestavljeni iz prejšnjih od- bornikov KI-O, naslednje leto pa so bile izvedene neposredne volitve. V ptujskem okraju je bilo skupaj s Slaršami in Makolami 24 občin in ne 36, kot so predlagali ljudje na zborih. Nove občine so se v glav- nem na podeželju pokrivale z ob- močji far in šolskih okolišev, pa tu- di splošne kmetijske zadruge so se združevale v teh okvirih. Povsod je bilo čutiti, da cen- tralizirano nasilje nekoliko po- pušča po vsej državi. To je bilo povezano s pripravami na VI. kongres KPJ, kjer so KP prei- menovali v ZK. Pozneje so še OF (Osvobodilno fronto) prei- menovali v SZDL (Socialistično zvezo delovnega ljudstva), kar sicer nekaterim Slovencem ni bilo prav, vendar javno o tem ni bilo dovoljeno govoriti. Ko je diktatura delno začela popuščati vajeti, seje med ljudmi širilo vailjivo upanje, da bodo svobodneje zadihali, da bodo lah- ko kmetje gospodarji svoje zem- lje. Le malo tega seje uresničilo. 8 NAŠI KRAJI IN UtDJE 22. JOLU 1993 TEDMH( Na pravo sezono še čakajo V ptujskih termah pospešeno gradijo novo turistično naselje, ki /ajeina apartniajski hotel, šest vil in poslovno- trgovsko-gostinski center. \ nJem bo 170 postelj in okrog 3() ra/ličnih lokalov v velikosti od deset do sto kvadratnih metrov. V eta/i nad recepcijo l)od() uredili tudi speciali- stičnen anii)ulante. Nov turistični center v lermah naj bi /a/ivel kot center zdravega življenja, v katerem bo lahko vsak gost našel tisto, kar potrel)uJe. Direktorica Slavka (Jojčič je povedala, da so se tudi zato odločili za naravne materiale. Spremembe so tudi v prosto- rih, kjer veljajo zapovedi o prostornini, ne pa več toliko kvadratni metri. Novi objekti bodo vseljivi do septembra. Uredili jih bodo v celoti, le lo- kale bodo kupcem prodali v četrti gradbeni fazi. Prvo etapo turističnega na- selja, ki bo po končani gradnji imelo 600 postelj, gradi Gra- diš inženiring Ljubljana s kooperanti. Vrednost te etape je deset milijonov nemiskih tnark. Nekaj aparttiiajev in lo- kalov so že prodali, in ker je zanimanje veliko, upajo, da bodo nove turistične zmoglji- vosti v celoti prodali. V ptuj- skem turizmu kronično pri- manjkuje postelj. Septembra jih bomo imeli 170 več. Ali jih bo v resnici več, če pa jih bodo prodali drugim? Slavka Gojčič odgovarja, da skladno s pogodbo o nakupu apartma- jev obstaja možnost, da jih ta- krat, ko niso zasedeni, koristi- jo Terme. Seveda pa se je o tem potrebno vnaprej dogovo- riti. Zmogljivosti, ki so jih od- dali v najem, bodo nekateri ?,e čez leto kupili. Doba najema je najmanj eno leto. BUNGALOVI ZASEDENI, ZA KOPALCE PA JE ŠE PROSTORA_ Gostje sc počasi vračajo v Sloveni^jo. to opažajo tudi v Ter- mah. Še zdaleč pa obisk ni takšen kot v letu 1990. V glav- nem prevladujejo domači go- stje. nekaj pa je tudi tujcev, zla- sti Nemcev. Hungalovi so v ce- loti zasedeni, prav tako stari del kampa. kjer so postavljene po- čitniške prikolice slovenskih podjetij. V novem delu avto- kampa pa so v glavnem prehod- ni gostje. Kamp je prve katego- rije. njegova največja poman- jkljivost pa je trenutno poman- jkanje sence. V celem kampu je v teh dneh okrog 90 gostov, kar pomeni 40-odstotno zasedenost. Slavka Gojčič pravi, da se jc tudi letošnja poletna kopalna sezona pričela šele s počitnica- mi. čeprav so zunanje bazene odprli že prvega junija. Kopal- cev še vedno ni toliko, kot bi želeli. V zadnjem času jim na- gaja tudi vreme. Vedno bolj se potijujc njena razvojna vizija, da bo treba v bodoče graditi po- krite bazene z možnostjo odkrit- ja. S tem ne bodo več tako odvi- sni od vremena; zadnja leta se namreč kopalna sezona močno skrajšuje. Na obisk bazenov pa gotovo vplivajo tudi cene. Gostje pravi- jo. da so visoke. "Vsi stroški, ki jih imamo z bazeni, so visoki — od energije, kurjave, stro- škov plač in drugega. Hn obra- tovalni dan zunanjih bazenov stane čez 200.000 tolarjev. Vča- sih so toplice zaradi statusa jav- nega kopališča prejemale komu- nalni prispevek, tega pa že dve leti ni. V primerjavi z drugimi termalnimi zdravilišči v Slove- niji pa smo še vedno med naju- godnejšimi. Dejstvo pa je, da ne moremo imeti takšnih cen, kot na primer kopališče v Kidri- čevem ali Tamovo v Mariboru. Nekatere motijo tudi višje cene ob sobotah in nedeljah. Z njimi smo želeli nekako uravnavati število kopalcev. Prizadevamo si. da bi jih enakomerno poraz- delili ves teden in da bi se ogni- li špicam ob sobotah in nedel- jah. V gneči je resnično težko zagotoviti vsein kakovostne sto- ritve. zanje pa si v prvi vrsti prizadevamo. Sedaj smo uvedli tudi sobotno in nedeljsko po- poldansko vstopnico, ki velja od 14. ure dalje. Gostinstvo smo dali v najem, opazne so spremembe na boljše v videzu, prav tako v ponudbi. Na jedilniku so sedaj tudi ribe. ob večerih pa lahko prisluhnete glasbi. Škoda le. da tako malo Ptujčanov prihaja v Terme. Želimo si. da bi jih ponovno od- krili. Mnogi nas sprašujejo tudi. kdaj bomo imeli tobogane. Obljubljam, da že prihodnje le- to. Vse drugo, kar ponujajo dru- ga slovenska zdravilišča, pa bo- mo lahko zagotovili šele ob re- konstrukciji obstoječega objek- ta Term. Letos smo veliko vložili tudi v obnovo športnega parka. Žal ugotavljamo, da ljudje tega ne spoštujejo in Se kar naprej uničujejo. Igrala bomo popravi- li. brž ko bomo dobili rezervne dele. Žal je tako. da bomo mo- rali nanje čakati kar dva mese- ca. Glede odbojke na pesku pa želim povedati, da je ne more- mo imeti, zaradi tega ker bi po- tem igralci pesek nosili v baze- ne. to pa pa bi onemogočalo fil- triranje vode." ŠE LETOS NOVA FIZIOTERAPiJA ^ Gradnja prve etape turističen- ga naselja v ptujskih Termah je trenutno ena največjih turi- stičnih investicij v Sloveniji. O nujnosti gradnje ne velja pose- bej razpravljati, saj je trenutno ponudba na ravni izpred dvajse- tih let. Slavka Gojčič jeseni na- poveduje tudi začetek gradnje nove fizioterapije. To nujno po- trebujejo, saj je gneča v obsto- ječi prevelika, zato negodujejo zdravstveni delavci, prav tako pa tudi uporabniki storitev. Slavka Gojčič je prepričana, da sc bo ptujski turizem gradil na termah in ponudbi starega mestnega jedra. Tudi zato si pri- zadevajo, da bi v treh letih zgra- dili brv čez reko Dravo in tako povezali oba stebra turističnega razvoja. Ko bo brv zgrajena, bo- do obiskovalci Term lahko v pe- tih minutah v starein mestnem jedru in obratno. Če bodo svoje jeklene konjičke parkirali v Ter- inah. bodo močno razbremenili tudi mestni promet. MG Pozitiven premik /j raziskavo Javnega mnenja o razvoju turizma v 1'tuju, ki ga Je v juniju med 41)0 Ptujčani izvedlo podjetje Spem iz Maribora, Je ptujski izvršni svet želel izvedeti, ali so aktivnosti na področju turizma v Ptuju dosegle načrto- van in pričakovan odziv pri prebivalcih. V dveh letih, od- kar se v Ptuju načrtno razvija turizem, so prebivalci razcvet mesta zaznali le kot razvoj trgovine, le slaba četr- tina anketiranih Je menila, da se Je v zadnjem času naj- bolj razvil turizem. Ne glede na to pa prevladuje mnenje, da razvoj turizma poteka skladno s pričakovanji. S sintezo podatkov glede na značilne skupine prebivalcev oziroma anketirancev, ki so si zelo blizu, .so, kot sta poveda- la Suzana Mihelin in Branko ŽnuderI iz podjetja Spem iz Maribora, ugotovili, da se je v zadnjih dveh letih povečal de- lež tistih, ki so pozitivno usmerjeni k razvoju mesta in turizma. Primerjava med re- zultati ankete Študija Marke- ting pred dvema letotn in se- danjo pokaže, da ima danes negativno stali,5če do mesta 17 odstotkov ljudi, po anketi Štu- dija Marketing 30. Spemova raziskava je zajema- la sklope vprašanj o splošnem mnenju o razvoju Ptuja, pome- nu Turističnoinformativnega centra, odnosu Ptujčanov do mesta, turističnem razvoju Ptu- ja, poznavanju in oceni slogana "Ptuj — zakladnica tisočletij je v naših rokah", pripravljenosti za sodelovanje, predlaganih ak- tivnostih v Ptuju, turistično- olepševalnem društvu in o pri- pravljenosti sofinanciranja pro- jektov širšega pomena. VODILNI LJUDJE PTUJA SE TRUDIJO ZA RAZVOJ TURIZMA Popoln pomen kratice TIC Ptuj pozna 38 odstotkov anketiranih Ptujčanov, več kot polovica pa jih pomena ne pozna. 22 odstotkov jih je menilo, daje TIC doslej do- bro opravljal delo, 20,.') odstotka ima popolno nevtralno stališče do sedanjega dela centra, 43,5 od- stotka anketiranih pa ni moglo podati ocene o njegovem dose- danjem delu. TIC je bil najpogo- steje omenjen kot primeren vodja in organizator turističnega razvo- ja Ptuja in okolice. Odnos do mesta so anketiran- ci ocenjevali na osnovi 46 vprašanj. Večina jih meni, da je Ptuj čisto mesto, inenijo pa, da je razkopavanja v starem me- stnem jedru odločno preveč. Znižal se je odstotek prepričan- ja, da so Ptujčani gostoljubni ljudje. Rezultati raziskave kaže- jo na to. da bo potrebno prebi- valce dodatno obveščati o raz- vojnih načrtih mesta. Odnos do lurističnega raz\'oia so ocenje- vali na osnovi strinjanja z izja- vami. V primerjavi s prvo razi- skavo javnega mnenja se je znižal odstotek ljudi, ki se Stranjajo z izjavami: razgibano življenje mi zelo ustreza, center bi moral živeti 24 ur na dan, življenje se mora podrediti trui- stičnemu utripu, razvoj turizma ni mogoč brez tujega kapitala. Povečalo pa seje strinjanje z iz- javo, da se vodilni ljudje Ptuja trudijo za razvoj turizma. Med izjavami, ki najbolj presenečajo je podatek, da le 3,3 odstotka vprašanih pozna motivacijski slogan Ptuja. Ker so pod vpli- vom številnih drugih, so zmede- ni. Ko so jim slogan predstavili, jih je kar 55 odstotkov menilo, da "Ptuj — zakladnica tisočletij je v naših rokah" motivira. KI BI SPONTANO PRIVABLJALE LJUDI Ptujčani so najbolj ponosni na svoj grad in na stari del mesta. Oboje bi tudi najpogosteje po- kazali turistom. Žaporo starega mestnega jedra in postavitev brvi do Term je podprlo kar 81.5 odstotka anketiranih. Sla- bo pa so motivirani za sodelo- vanje pri turističnih prireditvah, posebej slikovit je podatek za karneval. Na njem prihodnje le- to ne bo sodelovala več kot po- lovica anketiranih. Le slabi štir- je odstotki bi sodelovali kot ma- ske. Razlogi za nesodelovanje so zelo neotipljivi (nimam časa, pomanjkanje interesa, starost). Nasprotno pa bi velika večina (okrog 90 odstotkov) želela so- delovati v turistično-olepševal- nem društvu. Sodelovanje pogo- jujejo z dobro organizacijo dru- štva. kar kaže na to, da Ptuj ud premore organizacij, ki bi spon- tano privabljale. V sklopu vprašanj "priprav- ljenost sofinanciranja projektov širšega pomena" so anketiranci lahko izbirali med štirimi pro- jekti. Dobrih 64 odstotkov je iz- javilo, da bi s samoprispevkom podprli dograditev splošnih am- bulant in nabavo tnedicinskc opreme, 56 odstotkov jih je za gradnjo študijske knjižnice, 54 za postavitev nove, sodobnej.še poštne stavbe in povečanje zmogljivosti telefonske centra- le, projekt ponovne postavitve gotske barokizirane cerkve v minoritskem samostanu pa pod- pira le 28 odstotkov anketiran- cev. Kljub 64-odstotni podpori za dograditev splošnih ambulant in nabavo medicinske opreme pa. kot je povedala Suzana Mi- helin iz Spema, referendum o samoprispevku ne bi uspel. Občinski minister za turizem Peter Vescnjak je povedal, da je raziskava dobra osnova za prilagoditev načrtovanih aktiv- nosti potrebam domačinov in nadaljnjemu uresničevanju stra- tegije razvoja turizma v Ptuju. Dveletne izkušnje so pokazale na nujnost usklajenega razvoja ponudbene in povpraševalne strani ptujskega turizma. Najpo- membnejši bodoči projekti, ki jih bo ptujski izvršni svet razvi- jal ob strokovnem sodelovanju Študija Marketing, so: projekt spodbujanja ponudbe ptujskega turizma, interni informator o razvoju Ptuja, ureditev promet- nega režima v starem mestnem jedru, utrditev in razširitev de- javnosti TlC-a ter spodbujanje vključevanja oko loških krajev v ptujsko turistično ponudbo. MG Ptuj - festivalsko mesto Najstarejše slovensko mesto Je praznovalo 1969. leta 1900. obletnico prve omembe mesta Poetovio (današnjega Ptu- ja). Takrat Je radio Ptuj organiziral prvi festival domače zabavne glasbe. Od takrat Je ta festival prerasel v najkvali- tetnejši festival tovrstne glasbe, saj razvršča naše ansamble po kvaliteti v tri kakovostne razrede, kar Je ansamblom osnova pri nastopih doma in v tujini in pri snemanjih ter radijskih in televizijskih nastopih. Dosedaj je na ptujskem festi- valu nastopilo 249 ansamblov, od katerih so mnogi postali pro- fesionalni. Slovenski festival domače za- bavne glasbe v Ptuju je razdel- jen v dva vsebinska dela. V prvem delu se ansambli potegu- jejo za zlato, srebrno in brona- sto Orfejevo značko, v drugem delu pa ansambli z že doseženo zlato Orfejevo značko predsta- vljajo nove melodije. V prvem delu festivala lahko sodelujejo ansambli, ki so na prejšnih festivalih dosegli vsaj bron in novi ansambli, ki opra- vijo avdicijo. Letos bo že 24. slovenski fe- stival domače zabavne glasbe Ptuj '93. Potekal bo 3. in 4. septembra v dvorani Center v Ptuju. V petek. 3. septembra, bo na- stopilo 31 ansamblov, v soboto pa bomo slišali 22 novih melodij in prisluhnili zlatim ansainblom. ki jih bo strokovna koinisija iz- brala na petkovem nastopu. V Ptuju bodo nastopili: V petek, 3. septembra: 1. Rokondo — Dravograd 2. Planika — Kranj 3. Blegoš — Gorenja vas 4. Domžiilski odmev — Domžale 5. Jože Skubic in Slapovi — Grosuplje 6. Bistriški odmev — Slovenska Bistrica 7. Slovenskogoriški kvintet — Videm ob Ščavnici 8. I"antje s klančka — Kamnica 9. Zlate stnme — Rogaška Slatina 10. Rubin — Novo mesto 11. Slovenski odmev — Radeče 12. Comet — Zreče 13. Ldi Potrč — Maribor 14. Mladi prijatelji — Pesnica 15. Sedmi raj — Zreče 16. Roben Praprotnik — Ljubljana 17. likart Prepolje — Prepolje 18. Ik)ris Razpotnik — Domžale 19. Fantje izpod Rogle — Zreče 20. Dan in noč — Velenje 2 1. Cilas Slovenije — Školja I .oka 22. Jože Šeruga — Ptuj 23. Vrtnica — Nova Gorica 24. Šaleški fantje — Velenje 25. Adria kvintet — Opčine 26. Primorski fantje — Piran 27. Podkrajski fantje — Velenje 28. Jože Šumah — Velenje 29. Bratje Poljanšek — Kamnik 30. Spomin — Novo mesto 31. Tržaški narodni ansambel — Trst V soboto, 4. septembra: Najprej bomo v prvem delu večera slišali v izvedbi do sedaj zlatih ansamblov 22 novih ine- lodij avtorjev: Franca Zemeta. Irene Vrčkovnik, Fdvina Fliser- ja, Damira Tkavca, Franca Žer- donerja, Petra Finka. Zorana Kobaia, Borisa Roškerja, Tulia Možine, Franca Korbarja in Marjana Rusa. Skladbe bodo izvajali an- sambli: Franc Zeme — Vojnik. Vesna — Velenje. Mak — Slo- venska Bistrica, Ptujski instru- mentalni ansambel — Ptuj. Franc Korbar — LJubljana. Šaleški fantje — Velenje, Peter Fink — Novo mesto. As — Cer- klje, Mariborski kvintet — Ma- ribor, Tržaški narodni ansambel — Trst in Prerod — Ptuj. V drugem delu bodo nastopil' ansambli, ki jih bo izbrala stro- kovna komisija na petkovem nastopu. Strokovno komisijo letos se- stavljajo: Vinko Strucl kol predsednik in člani: Bojan Adamič, Ivo Ciani, Uršk:i Čop, Tomaž Tozon in Kajetan Zupan. (Jcneralni pokrovitelj festi- vala je Kmona Merkur Ptuj. Franc Lačen Tržaš/c/ narodni ansambel letos ponovno na ptujskem odru. Foto: Langerholc STRAN 68 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ_22. JULIJA 1993, ŠT. 22 Pomožni objekti 27. člen Pomožni objekti z;i potrebe občanov in njihovih družin se določajo s posebnim občinskim predpisom in se dopuščajo gradili le pod pogoji tega predpisa in tega odloka. Za zgraditev pomožnih objektov si morajo obrtniki in pravne osebe pridobili lokacijsko dovoljenje. Impro- vizirane pomožne objekte, kol so razne nadslrešnice, lo- pe, garaže, stojnice, kioski in podobno, se dopušča po- staviti le za dobo enega leta. Za postavitev začasnih ob- jektov in naprav namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno, zadostuje izdaja odločbe o priglašenih manjših gradbenih delih. Funkcionalne površine 28. člen Javne površine so le prometne površine s svojo ureditvijo: robniki, ulična razsvetljava, odvodnjavanje. Funkcionalne površine posamičnih dejavnosti so celot- ne površine parcel, ki pripadajo posamični dejavnosti. Rušitve objektov 29. člen Za rušitev vseh objektov, razen pomožnih, si je po- trebno pridobiti lokacijsko dovoljenje. 6. ETAPE IZVAJANJA ZN 30. člen Območje se zaziduje postopno odvisno od interesov investitorjev. Med začetne etape se uvrste urejanje ce- stnega omrežja in infrastrukturnih vodov ob tem om- režju, urejanja carinarnice in proste carinske cone, gradnja mestnih parkirišč, sanacija sejmišča, gradnje in dozidave v pretežno že pozidanih delih območja, sanacije obstoječih, ureditev območja ter pozidava zemljišč območja ob Rogozniški cesti in ob drugih de- lih že pozidanih območij ZN, ki segajo v sklenjeni še nepozidani del območja. 7. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, KI SE NE ZAZIDAJO V PRVI ETAPI 31. člen Zemljišča, ki se ne zazidajo v prvi etapi ohranjajo sedanjo namembnost. 8. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVEDBI ZN Dcponiia plodne zemlje 32. člen Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj ozi- roma drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa. Arheološki pogoii 33. člen Za vse posege v zemeljske plasti si je potrebno prido- biti soglasje s pogoji pristojne institucije za varstvo na- ravne in kulturne dediščine. To soglasje je pogoj za iz- dajo lokacijskega dovoljenja oz. odločbe o dovoljenih priglašenih delih. V primerih najdb preteklih kultur ob izkopih je o tem obvezno obvestili isto institucijo. Zagotovitev infraslrukturnc oskrbe in dovoza 34. člen Za časa trajanja gradnje morajo investitorji in izvajal- ci zagotoviti infrastrukturno oskrbno objektov, ki bi ute- gnili biti prizadeli, in dovoz do njih. tlredilev okolja po izgradnji 35. člen Okolja novozgrajenih objektov in naprav se morajo takoj po zaključku gradbenih del uredili z zasaditvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Sanirati se mora vire prekomernega hrupa, škodlji- vih zračnih emisij, škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine, prevelikih smradnih emisij ter emisij v zemljo določene vrste proizvodnje, odlagališča od- padkov, kanalizacije nenavezane na čistilno napravo in podobno. skrajni rok za ekološko sanacijo je leto 2000, ce nt s posebnimi predpisi ali sanacijskimi programi dru- gače določeno. 37. člen Do leta 2000 se morajo vizuelno sanirali proizvod- ni objekti in območja takih objektov (z zelenjem ali prenovo). V islem roku se mora za objekte, v katerih se zadržuje večje število ljudi, v že pozidanih delih območja, uredili lastna parkirišča. 38. člen S sprejemom ZN preneha veljati odlok o sprejemu Programa razvoja in komunalne ureditve Industrijske cone Ptuj I v Ptuju (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/78). 39. člen ZN je na vpogled na občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in varstvo okolja. Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava inšpekcije občin Ormož in Ptuj. 40. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Ur. ve- stniku občin Ormož in Ptuj. Številka: .^50-3/77-4 Datum: 13/7-1993 PREDSFd)NlK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. 102. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.^ 12/91), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993, sprejela SOGLASJE K IMENOVANJU RAVNATELJICE OSNOVNE ŠOLE VIDEM PRI PTUJU 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Marije ČERNIIA, roj. 8/11-1943, učiteljice razrednega pouka za ravnateljico Osnovne šole Videm pri Ptuju. 2. Soglasje se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-7/93-1 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. 103. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Pluj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) in 69. člena Po- slovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/91, 32/92 in 3/93) je Skupščina občine Pluj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993, sprejela SKLEP o NADOMESTNI IZVOLITVI ČLANOV NEKATERIH SKUPšŠČINSKIH KOMICIJ 1. 1. Branko TONEJC, roj. 16/11-1947, se imenuje \ Komisijo za volitve in imenovanja 2. Milan TACINGER, roj. 24/2-1952, se imenuje v Komisijo za spremljanje uresničevanja projekta razvo- ja Haloz in Slovenskih goric 3. Emil TOMAŠIČ, roj. 27/10-1939, se imenuje v Ko- misijo za vloge in pritožbe. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Or- mož in Pluj. Številka: 108-11/93-1 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. ,. .....'.............i,s 104. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 26. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Pluj, štev. 15/91, 32/92 in 3/93) in 6. člena Odloka o preoblikovanju Centra za socialno delo Ptuj v javni socialno varstveni zavod je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Druž- benopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993, sprejela naslednji SKLEP o IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV OBČINE PTUJ V SVET JAVNEGA SOCIALNO VARSTVENEGA ZAVODA CENTRA ZA SOCIALNO DELO PTUJ 1. Za predstavnika občine Ptuj v Svetu javnega social- no varstvenega zavoda Centra za socialno delo Ptuj Skupščina občine Pluj imenuje: - Silvo RAZLAG, stanujočo v Ptuju, 5. prekomorske 7 in - Žarka MARKOVICA, slanujočega v Ptuju, Cankar- jeva 8. 2. Ta sklep začne veljali takoj, objavi pa se v Urad- nem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-12/93-1 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. ....................' ............... 105. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Po 2. členu Odloka o načinu oblikovanja stanovan- jskih najemnin za neprofitna stanovanja (Uradni list RS, št. 36/93) in 138. členu Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Pluj, št. 25/85) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne, I6. julija 1993, sprejel SKLEP 1. Najemnine za neprofitna stanovanja se povišajo za 8%. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 7. 1993 dalje. Številka: 362-44/93 Ormož, dne I6. julija 1993 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Vili Trofenik, s.r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 97. Odlok o podelitvi priznanj občine Ptuj v letu 1993 98. Odlok o zakliučnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za "leto 1992 99. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine prostorskih izved- benih aktov so v nasprotju s spremembami in dopolnit- vami prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1993 100. Odiok o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj 101. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje P 11 — P 1 industrijska cona I Ptuj 102. Soglasje k imenovanju ravnateljice Osnovne soIe Vi- dem pri Ptuju 103. Sklep o nadomestni izvolitvi članov nekaterih skup- ščinskih komisij 104. Sklep o imenovanju predstavnikov občine Ptuj v Svet javnega socialno varstvenega zavoda Centra za social- no delo Ptuj IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 105. Sklep o povišanju najemnin za neprofitna stanovanja v občini Ormož 97. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 8. člena Statuta občine Ptuj (Uradni ve- stnik občin Ormož in Pluj, št. 5/78, 2/82), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93), 7., 8. in 18. člena Odloka o priznanjih občine Pluj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/91) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Druž- benopolitičnega zbora, dne 13- julija 1993 sprejela ODLOK 0 PODELITVI PRIZNANJ OBČINE PTUJ V LETU 1993 1. člen 1. Skupščina občine Pluj imenuje univerzitetnega profesorja Jožeta Gregorca, roj. 24. januarja 1914, stanujočega Orešje 31/a, ZA ČASTNEGA OBČANA OBČINE PTUJ za njegovo življenjsko delo in zasluge pri razvoju glasbene kulture v občini Ptuj in v širšem prostoru. 2. Skupščina občine Pluj imenuje dr. Antona Trslcnjaka, roj. 8. januarja I906, slanujočega v Ljublja- ni, Resljeva cesta 7, ZA ČASTNEGA OBČANA OBČINE PTUJ za izjemne dosežke v znanosti in za predstavitev karakterološke podobe in afirmacije slovenjegoriškega in haloškega človeka. 2. člen Skupščina občine Ptuj podeljuje Pokrajinskemu muzeju Ptuj ZLATO PLAKETO OBČINE PTUJ za posebne zasluge na področju kulturnega razvoja občine. 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 901-1/93-1 Datum: 13/7-1993 Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r. , , ,,y , i'y ,, . i, ,/,•,. J . . ,.'•'!'<" h 98. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 29. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) ter 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Pluj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13- julija 1993 sprejela ODLOK o ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE PTUJ ZA LETO 1992 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ptuj za leto 1992, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv. 2. člen 1. Zaključni račun proračuna izkazuje: - prihodke v višini 1.519.019-661,00 - odhodke v višini 1.495.19».244,00 - presežek prihodkov nad odhodki 23.829.417,00 2. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: - prihodke v višini 5.168.555,30 - odhodke v višini 1.499-300,00 - presežek prihodkov nad odhodki 3-669-255,.30 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 23-829-417,00 SIT se prene- se v proračun za leto 1993- 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 3-669-255,40 SIT se prenese v rezerve proračuna za leto 1993- 5. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Pluj za leto 1992 je sestavni del lega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- nem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 402-6/86-1 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. Uradni vestnik občin Ormož in Pluj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika p prejmejo brezplačno, naročniki posameznih .številk pa ie skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredn.sk. odbor ~ dgovorni lu-ednik FRANC POTOČNIK: Sedež uredništva Ptuj, Slomškova ul. 10. Tiska GZP Mariborski tisk, Ir/.aska 14, Mar.bor. d) prostorski ureditveni pogoji za območje občine Ptuj izven mesta Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92 in 22/92) in sker na območjili; - P 14 - cesta M-3, odsek Šikole - Slovenska Bi- strica (do občinske meje s Slovensko Bistrico); - P 14, P 19, P 25 - vzporedni plinovod M 1/1 Ceršak - Rogatec (na območju občine Ptuj Starošince - Stoperce); - P 21 - mejni prehod Gruškovje; - P 24 - mejni prehod Zavrč. 3. člen Z nazivi območij v Spremembah in dopolnitvah pla- na sta neskladna naziva prostorskih izvedbenih aktov; a) prostorski ureditveni pogoji za območje P 7 - S 6 Nova vas II (prvotni naziv je bil P 11 - S 9 Nova vas 11, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/88), pravilni naziv območja je P 11 - S 23 Nova vas pri Ptuju III; b) prostorski ureditveni pogoji za območje P 7 - S 7 Nova vas I (prvotni naziv je bil P 11 - S 11 Nova vas I, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/88) pravilni naziv območja je P 11 - S 22 Nova vas pri Ptuju I in del območja S 6/1 Nova vas pri Ptuju II. 4. člen Ta odlok prične veljati po objavi v Uradnem vestni- ku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-1/85-4 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. 100. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 3. odstavka 3. člena in v zvezi z 8. čle- nom Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91), 9. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS št. 9/92) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in 99. SKUPŠČINA OHČINE PTUJ Na podlagi 3. odstavka 44. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov V prostor (Ur. Hst SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 29/90 in 18/93) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993 sprejela ODLOK o U(;()T()VIT\I, K.\TERE SESTAVINE PROSTORSKIM IZVEDBENIH AKTOV SO V NASPROTJU S SPREMEMBAMI IN DOPOLNITVAMI PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE PTUJ, DOPOLNJENEGA V LETU 1993 1. člen S tem odlokom se ugotavlja, kateri deli posameznih prostorskih izvedbenih aktov na območju občine Ptuj so v nasprotju s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj, dopolnjenega 1993 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/93; v nadaljnem besedilu: Spremembe in do- polnitve plana). Z. člen Na območjih, za katera so v Spremembah in dopol- nitvah plana določene ali spremenjene programske za- snove za prostorske izvedbene načrte, se ne morejo izvajati, v kolikor so v nasprotju s temi zasnovami: a) zazidalni načrt stanovanjske cone ob Mariborski cesti C-15 Breg v Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/71) na območju P 11 - novi most preko Drave s povezovalno cesto na zahodni strani Ptuja; b) zazidalni načrt Toplice (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 6/81 in 16/88) na območju P 11 - no- vi most preko Drave s povezovalno cesto na zahodni strani Ptuja; c) prostorski ureditveni pogoji za območje P 11 - Staro mestno jedro Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88) na območju P 11 - novi most pre- ko Drave s povezovalno ccsto na zahodni strani Ptuja; Ptuj št. 4/90 in 25/90, 32/92 in 1/93) je. Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13- julija 1993, sprejela ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA LEKARNE PTUJ I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom občina Ptuj ustanavlja Javni zavod Lekarne Ptuj. II. IME IN SEDEŽ ZAVODA 2. člen Ime zavoda: Javni zavod Lekarne Ptuj. Sedež zavoda je: Trstenjakova ulica 9, Ptuj. Zavod ima v svoji sestavi naslednji organizacijski enoti: - Lekarno Ptuj - Lekarno Kidričevo ter lekarniško podružnico Majšperk. Zavod lahko oblikuje organizacijske enote v skladu z mrežo javne zdravstvene službe in v skladu z zakonom. III. DEJAVNOSTI ZAVODA 3. člen Zavod opravlja lekarniško dejavnost kot javno službo, ki obsega preskrbo prebivalstva ter zdravstve- nih zavodov in drugih organizacij z zdravili, izdajo zdravil na recept in brez recepta ter magistralno pri- pravo zdravil. Zavod opravlja poleg lekarniške dejavnosti še: - preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, orto- pedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, - izdajanje veterinarskih zdravil, - izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, - svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil. IV. ORGANI ZAVODA 4. člen Organi zavoda so: - svet zavoda - direktor - strokovni svet a) Svet zavoda \ 22. JULIJA 1993, ŠT. 22 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 67 je višina slemena višjega objekta, mora imeti proti te- mu sosednjemu objektu ustrezno požarno ločitev. Postavljanje obeležij 12. člen Postavljanje obeležij, to je napisov in znakov firm, reklamnih tabel, spominskih in drugih, se dopušča le z ustreznim dovoljenjem občinskega upravnega orga- na za urejanje prostora. Vrsta dovoljenja je odvisna od velikosti obeležja in vpliva na podobo območja. Obeležja v zelenem - rekreacijskem pasu ob Dravi in ob Ormoški cesti se dopuščajo postavljati in oblikova- li pod pogoji pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vegetacija 13. člen Obstoječa vegetacija se praviloma ohranja, pred motečimi emisijami proizvodnih ter drugih objektov in naprav območja ZN se ščitijo stanovanjski objekti z vegetacijskimi pregradami. Gosti pas drevja in grmov- ja se zasadi ob zgoraj omenjenem reguliranem odvod- niku ter med cesto "A" in kmetijskimi zemljišči vzhod- no od območja ZN ter pokopališčem. Parkirišča in ograje parcel proti cestam se obdajo z višjo vegetaci- jo. Zelene površine okoli centralnih in poslovnih ob- jektov sc urede parkovno. 4. POGOJI GLEDE INERASTRUKTURNEGA URIiJANJA OBMOČJA Splošni pogoji in merila 14. člen Komunalne ureditve se morajo izvajati po določilih grafičnih listov št. 8 in 10 "Tehnične osnove prometa" in "Situacija komunalnih naprav". Praviloma se morajo infrastrukturni vodi voditi v cestnem svetu. Za več objektov se praviloma pripravi- jo skupni priključki. Na posameznih odsekih se pravi- loma zgrade vse infrastrukturne naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste. Infrastrukturni vodi se polagajo podzemsko. To določilo velja tudi za ob- novo. Večji objekti infrastrukturnih omrežij, kot so transformatorske in črpalile postaje, vodohrami in po- dobno, se morajo postavljati neupadljivo; praviloma - v sklopu z zdrugimi objekti in maskirani z zelenjem. Posebni pogoji prometnega urejanja 15. člen Primarne ceste območja ZN so Ormoška cesta, cesta "A" in Dornavska cesta ter Špindlerjeva ulica. Sekun- darne ceste so Rogozniška cesta, Raišpova ulica, cesta "J", cesta "J 1", cesta "C" in cesta "D". Ostale ceste so lokalne. Ob primarnih in sekundarnih cestah se urede kolesar- ske steze in dvignjeni hodniki za pešce. Na obstoječih delih sekundarnih cest, kjer je razpoložljivi profil preo- zek, se vozišče razširi na 7,5 m in tu se kolesarki pro- met vodi skupaj z motornim prometom. Križišča primar- nih cest ter križišča primarnih in sekundarnih cest se iz- vedejo tako, da je mogoča kanalizirana ureditev prome- ta in semaforizacija. Križišče Rogozniške ceste z Dornavsko cesto in Špindlerjevo ulico se ukine in sicer tako, da se Rogoz- niška cesta konča 60 m - 70 m pred križiščem. Križišče Ormoške s cesto "A" in Belšakovo ulico se preuredi in sicer tako, da se Belšakova ulica na zad- njih 100 m spelje po novi trasi med stanovanjskimi zgradbami do ceste "A", ki jo doseže 50 m severneje od sedanjega križišča, stara trasa pa se prekine pred križiščem. Nove parcele na sklenjenem nepozidanem delu ob- močja ZN se opremijo s parkirnimi mesti po normati- vu 1 parkirno mesto na 3-5 zaposlenih. Ob cestah, kjer so ob vozišču speljane dvignjene kolesarske steze se parkiranju namenijo površine, ki so od cest ločene z zelenim pasom. Ob cestah, kjer kolesarskih stez ni, se dopušča ureditev direktno s ceste dostopnih parkir- nih površin. Mestno parkirišče za tovorna motorna vozila se uredi kot pretočno parkirišče in dostop na to parkirišče z magistralne Ormoške ceste se uredi po najkrajši smeri preko Raišpove ulice in ceste "j". Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo biti z vseh strani dostopni z gasil- . skimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti naj- manj 10 t, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. Ob- jekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, v že po- zidanih delih območja ZN, si morajo postopno urediti lastna parkirišča. Ob modernizaciji cest se mora preveriti stanje ko- munalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane na- prave se morajo pred modernizacijo ceste obnovili. Za izboljšanje povezave območja ZN s predeli me- sta na severozapadni strani železniške proge, se obno- vi podhod pod cestnim mostom (in železniškim mo- stom - ki pa ni v območju ZN) ob strugi Grajene in sicer tako, da ga morajo uporabljati pešci in kolesarji. Posebni pogoji urejanja vodovoda 16. člen Obstoječi cevovod od Rogozniške ceste, ki poteka preko zemljišč južno od cestc "C" oz. zapadno od ce- ste "A" se prestavi ob ti cesti. Ob cestah se vodovodne cevi prepeljejo do vseh parcel. Sistem se sklene v zan- ko in sicer tako, da se naveže na cevovode 0 400 mm ob Rogozniški cesti ter 0 150 mm in 125 mm ob Or- moški cesti. Vsi obstoječi javni cevovodi manjši od 0 100 mm se morajo za protipožarne potrebe rekon- struirati. v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi ter v bližini objektov z večjo požar- no obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika, se morajo postaviti hidranti. Za podjetniške in obrtne dejavnosti z večjo po- trošnjo tehnološke vode se morajo za tehnološke pro- cese izbirati zaprti vodokrogi ali pa se morajo za pri- dobitev večje količine vodi izkopati lastni vodnjaki. Vodovodne cevi morajo biti priložene nad kanaliza- cijskimi v oddaljenosti najmanj 0,5 m, če se tej ali manjši razdalji ni mogoče izogniti, se mora vodovod dodatno zaščititi. Posebni pogoji urejanja kanalizacije 17. člen V pretežno pozidanih delih območja se ohrani ob- stoječi mešani sistem kanalizacije. Fekalne in padavin- ske vode pretežno še ne pozidanega dela območja se odvajajo ločeno. Tehnološke odpadne vode, ki so bio- loško razgradljive, se lahko speljejo v fekalno kanali- zacijo, preostale pa se morajo predhodno očistiti v čistilni napravi dejavnosti, pri kateri nastaja. Obstoječa kolektorja 0 60 cm, ki diagonalno preč- kata s tem ZN predvideno pozidavo sklenjenih prostih površin območja, se nadomestita z novima fekalnima kolektorjema potekajočima po cestah "A" in "C" in se navežeta na obstoječi kolektor 0 100-120 cm, na ce- sti "C", ki vodi proti mestni čistilni napravi. Ta kolek-;] tor je potrebno na odseku ob pare. št. 817 in 818 K. j o. Brstje, kjer je padec le 0,49 %o, rekonstruirati. Po novih cestah se izgradita ločena sistema za fekalne in padavinske vode do vseh parcel. Že omenjeni reguli- rani odprti odvodnik na sklenjenih prostih površinah območja ZN bo odvodnjaval padavinske vode severne- ga dela območja ZN in tudi zaledne vode dela mesta zapadno od železniške proge, za kar je že urejen pro- pust pod železniško progo. Zaradi izsušitve zemljišč se mora urediti v začetni fazi. Spelje se v Rogoznico s prečrpavanjem ali ob njeni ustrezni poglobitvi do izto- ka v Dravo. Odpadne vode iz kuhinj se morajo v ka- nalizacijo voditi preko lovilcev maščob. Padavinske vode s cest, parkirišč in manipulativnih površin se morajo v kanalizacijo voditi preko lovilcev olj. Na kolektorski sitem cone se priključi kolektor iz območja Krajevne skupnosti Rogoznica. Na tem kolek- torju se mora zgraditi razbremenilnik in sicer ob prvih zgradbah na severnem koncu Rogozniške ceste. Posebni pogoji urejanja električnega omrežja 18. člen Za oskrbo pretežno že pozidanih delov območja ZN se mora zagotoviti napajanje v primerih okvar na ob- stoječih 20 kV kablovodih. Za ta namen in za potrebe novogradenj se obstoječi 20 kV kablovodi podaljšajo na sklenjeno nepozidano območje cone in se medse- bojno povežejo, nadzemni 20 kV daljnovod pa kabli- ra. 20 kV kablovoda RTP 110/20-TP Raišpova - TP Ve- gova in RTP 110/20 - TP Elektronika se podaljšata ta- ko, da bosta napajala območja ob Rogozniški cesti ozi- roma ob cesti "A". Vzporedno s slednjim se od RTP 110/20 položita dva 20 kV kablovoda namesto sedan- jega 20 kV daljnovoda, ki diagonalno seka predvideno zazidavo prostih sklenjenih površin območja ZN in na- paja osrednji del Ptujskega polja in območje Rogoz- niške doline do Destrnika. Glede na potrebe dejavnosti na posameznih parce- lah se urede dodatne trafopostaje in nizkonapetostni razvod. Ob obstoječih in predvidenih cestah se uredi javna razsvetljava. Plin in ogrevanje 19. člen Od merilne rcducirne postaje ob avtobusni postaji se izvede odccp visokotlačnega plinovoda pod želez- niško progo do merilne reducirnc postaje Ptuj 3, ki se na novo zgradi ob Rogozniški cesti nasproti javne tehtnice. Od te postaje se izvedejo tri veje in sicer se- verna za uporabnike severno ob Vegovi ulici oziroma Rogozniški cesti, vzhodna za uporabnike ob Vegovi ulici in ccsti "C" ter južna veja za uporabnike ob Or- moški cesti. Zemeljski plin se uporabi za ogrevanje in tehnološke potrebe. Vodi se v cestnem svetu. Plino- vodna mreža se dograjuje v skladu s potrebami. Komunikacijsko omrežje 20. člen Ob javnih dovoznih cestah se položi PTT kanalizaci- ja, v katero sc v skladu s potrebami polagajo PIT, računalniški, televizijski in eventuelni drugi komuni- kacijski kabli, ki se navežejo na ustrezna omrežja v sosednjih območjih. Deponije odpadkov 21. člen v območju ZN se ne dopušča urejanje stalnih depo- nij odpadkov. Začasne deponije odpadkov se morajo urejati v skladu z republiškimi predpisi na mestih, ki s cest in centralnih objektov niso vidna oziroma se ustrezno zakrijejo. 5. DRUGI POGOJI, KI SO POTREBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR Posebni sanitarni pogoji 22. člen Gradnja določenih vrst objektov in naprav, ki ute- gnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če sc s projektno dokumentacijo pripra- vijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščene stopnje. Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, se mora sanirati. Podzenmi rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo glede na oljctesnost sanirati najkasneje v roku enega leta po preteku te starosti. Posebni protipožarni pogoji 23. člen Za specifične požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v objekte potrošnika goriva ali v posebej zato zgrajene objekte. Pogoji za obrambo in zaščito 24. člen v novih objektih namenjenih za šolsko dejavnost, otroške vrtce, zdravstvene zavode, centre zvez, po- membnejše energetske objekte in v drugih objektih, kjer bi se v vojni opravljale dejavnosti posebnega po- mena za obrambo in zaščito se morajo zgraditi zaklo- nišča osnovne zaščite. Zaklonišča se praviloma gradijo kot dvonamenski objekti, tako da ni ogrožena njihova zaščitna funkcija in praviloma v sklopu objekta. Pri drugih novih objektih, namenjenih za bivanje ljudi brez zaklonišč, je obvezna ojačitev plošče nad kletjo, tako da bi vzdržala rušenje objekta na njo. Pri teh objektih se omeji največji svetli razpon pri plošči nad kletjo na 6 m. Debelina plošče mora biti najmanj l6 cm. Pogoji v zvezi z varnostjo zračne plovbe 25. člen Vi.soki objekti (visoki dimniki, antenski stolpi in po- dobno) se zaznamujejo na predpisan način. Omogočanje dostopnosti osebam na invalidskih vozičkih 26. člen Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke. Pri gradnji in prenovi pločnikov sc morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih preko cest in na par- kirišča tako, da je omogočena normalna uporaba ose- bam z invalidskimi vozički. Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove javnih prehodov za pešce na višje nivoje. TEDNIKjTL^liilHli^ ZANIMIVOSTI 11 Izgon iz rajskega vrta II. 13. eden kot princip v procesu evolucije V živalskem kraljestvu ne ob- staja pojem praviee. ker fizična moč brezpogojno vlada in pov- zroča vse oblike nasilja, predvsem ubijanje. Bitja, ki so močnejša ali sprelnej?5a. si podrejejo slabot- iicjSe in vladajo v živalskem kral- jestvu. Taksni so bili tudi pre- dhodniki današnjih ljudi, "prva človeka Adam in liva". Ti praljud- je i»e niso razlikovali "dobro" od "•'zlejia". temveč so bili prežeti, da je "vsak sebi najbližji," torej v skladu s Hobbesovim izreki.)m: "Človek človeku volk!" Ta misel je predstavljala najvišji zakon ob- stoja, ki ga niso rnoglai prekršiti, ker za to še niso bili dovolj zreli. Zato so živeli povsem v skladu z zakoni svojega živalskega sveta, ki je za njih predstavljal "Fd)RN- SKl VRT". Ker pa evolueija vodi vsa bitja naprej in višje k popolnosti, sta bi- la pračloveka "Adam" in "Eva" obsijana s "svetlobo" iz višjega "človeškega kraljestva" ter spoz- nala. da sta "gola". Žarek, ki sta ga zagledala, je prihajal iz kralje- stva, ki ni pripadalo njunemu sve- tu. Prinesel jima je spoznanje, da je načelo "sila je zakon" napačno in da je "grešen" njun živalski način življenja. V živali se je po- javd "zametek človeka" oz. prve šibke oblike "človeške" zavesti. Ker je nova zavest pričela na- raščati. sta se "Adam" in "Eva" vedno bolj oddaljevala od živalske oblike zavesti ter stopila na pot, ki je vodda iz "edenskega vila". Iz- gon iz raja predstavlja princip raz- voja bitij iz živalskega kraljestva v kraljestvo človeka, "prvi greh" pa je spopad tendenc, podedova- nih iz živalskega sveta, z na- raščajočimi človeškimi tendenca- mi. Glede na to je človeštvo danes še vedno na polovici poti iz raja živalskega kraljestva do nasled- njega rajskega vna popolnega člo- veka. Kardinal Nevvman je v Apologi- ji Pro Vita .Sua zapisal: "Ce Hog obstaja, in ker obstaja, je človeška vrsta zapletena v nekakšno strašno prvobitno prekletstvo. Ni več usklajena s Stvarnikovimi načrti." Navedena misel povsem drži, kajti zakoreninjeni živalski način raz- mišljanja se je v "Adamu" in "i;vi" vedno bolj zaostroval v boju s spremenjenim duševnim stan- jem, ki je onemogočalo spošto- vanje zakonov živalskega sveta. Z degenaracijo živalskih principov so za "prve ljudi" nastopile pe- klenske muke, kar se jim je zdelo kot "božje prekletstvo", ki je pa- dlo na Zemljo. Ker je to spremen- jeno bitje začelo težiti k novim idealom, je nastalo nasprotje med živalskimi in začetnimi človeški- ini izrazi, torej "sovraštvo med za- rodom kače in ženinim zarodom". To sovraštvo bo na koncu pripo- moglo človeku, da bo "zdrobil kači glavo", kar pomeni, da bo v celoti premagal živalsko zavest v sebi. Pri tem ga bo "kača ranila na peti", ker je zmago nemogoče do- seči brez trpljenja in bolečine. "Ranjena peta" pomeni, daje člo- vek z živalskega stališča hrom. Ni več prava žival, ni pa še popolni človek. Ta ranjeni ubežndv se na- haja med dvema svetovoma, na ni- kogaršnji zemlji. Največjo materialno srečo, ki jo človek lahko doseže, tvorita boga- stvo in razkošje. Doseže pa se sa- mo za ceno revščine, pomanjkanja in nevšečnosti drugih ljudi, kar naizbežno pelje k sovraštvu, nasil- ju, kriminalu, revolucijam in voj- nam. Te nesreče so neizpodbiten dokaz nedovršene družbene ure- ditve, ki sdi človeka, da še vedno "v potu svojega obraza uživa kruh". Druga plat degeneracije živalskih tendenc se kaže v sek- sualnih deviacijah, nesrečnih za- konih, neodgovornosti in nezve- stobi. ki sili "ženo", da v vse več- jih "bolečinah rojeva otroke svo- je." "Prekletstvo" se je s propa- dom živalskega kraljestva spustdo na družbo zemljskega človeka. .Stanje, v katerem se nahaja člo- veštvo, je še najbolj podobno "te- mi", ki je razultat "izvirnega gre- ha" oz. živalskih la.stnosti v začet- ni lazi nastajanja človeka. V drugi fazi razultat postaja jasnejši ter se kaže v večjem znanju o "dobrem in hudem". Krščanstvo razlaga, da je "izvirni greh" uživanje plodov z "drevesa spt)znanja dobrega in hu- dega". Ker "izvirni greh" pomeni obnašanje po živalskem principu življenja, se le-ta odraža v "dreve- si spoznanja". Kršitev zakonov, ki pravijo: ".Šila je moč", "Bolje je- mati kot dajati" in "Vsak je sebi najbližji", v živalskem kraljestvu predstavlja "prepovedane sadove" in pelje v izgon iz rajskeva vrta. Iz navednega sledi, da je živalski svet rajski vrt, iz katerega se mora "izgnati" žival, ki je začela postajati človek. Pri tem "izgon" ni nol")ena "kazen", temveč se javlja kot vrhun- ski izraz večne ljubezni Boga. ki bo privedla do tega, da se bo "izgublje- ni sin vrnil k Očetu". Kajti iz te lju- bezni izhajajo vsi večni zakoni, po katerih se vsa bitja vzpenjajo ter doživljajo vedno lepše in popolnejše oblike obstoja. Edino sredstvo, ki je pripravilo bitje, da je zapustilo živalski svet, je bila svetloba v obli- ki "izvirnega greha", ki je prišla iz "kraljestva pravega človeka". To svetlobo so ljudje prepoznali kot "Gospodovo Besedo" ali kot sve- tlobno žarčenje "božjega ustvarjal- nega principa", usmerjenega k "Adamu" in "Evi". Pri tem se lahko upravičeno vprašamo, zakaj, bi bil Bog tako zloben, da bi naivnima Adamu in Evi sredi raja nastavil takšno past, kot je "drevo spoznan- ja", če ne z namenom, da ju vzpod- budi k samostojnosti in razvoju. zmaga svetlobe nad temo_ Šibka svetloba je v primerjavi z močnejšo podobna temi. Tako svetloba v obliki živalske zavesti v primerjavi z močnejšo svetlobo človeške zavesti predstavlja temo in nadovršenost. V tolikšni meri. kot je bitje sposobno doživljati za- vest človeškega kraljestva, le-to zanj postaja vedno lepši ideal. Vzporedno s tem v njem narašča težnja po višji obliki obstoja ian antipatija do živalske oblike zave- sti. Princip hrepenenja in odpora deluje kot gibalna sda pri preo- brazbi živali v človeka, kar se kaže kot "izgon iz raja", ki pa se je zgodil po lastni izbiri in svo- bodni volji vsakega posameznika. "Izgon" je šola, ki bo bitju omo- gočda potrebne kvalifikacije v skladu z zakoni čoloveškega sve- ta. ki se glasijo: "I.jubi svojega bližnjega kakor samega sebe."; "Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levega." in "Nadvse spoštuj Boga Očeta." Če posamez- nik želi živeti srečno in doseči raj- ski vrt na višjem nivoju, mora spoštovati zakone čoveškega kra- ljestva. "Šola življenja" je mnogokrat boleča zato, ker deluje kot "opo- zorilo za nevarnost". Alarmni zvo- nec zazvoni takrat, ko se posemez- nik oddalji od prave poti, torej ko krši zakone človeškega kraljestva. Bolečina, tako fizična kot du- ševna, predstavlja najboljše sred- stvo za streznitev in zaščito vseh živih bitij. Ta zaščitna ograja va- ruje posameznika, da ne omahne v "večno smrt". Niti eno izgubljeno bitje se brez "opozorila" ne bi mo- gla vrniti na pravo pot. temveč bi nenehno tavalo, kar bi v evoucij- skem smislu pomendo večno mi- rovanje. Brez nolečine v življenju ne bi bdo kontrastov, brez njih pa ne bi bdo poti k popolnosti, ne razvoja in ne doživljanja stvarno- sti. Zavladalo bi splošno mirovan- je in večna smrt. Zahvaljujoč bo- lečini obstaja gibanje, kije glavni odsev življenja. Thomsen Marthi- nus je zapisal: "Bolečina je glavni smerokaz k Bogu, resnici in življenju" ter pelje v kraljestvo popolnega človeka oz. v "izgu- bljeni rajski vrt". Na leta moraš pozabiti 24. junija je Marija Pole iz Oplotnice — domačini ji pravijo Polčeva mama — dopolnila jubilejnih 98 let. Pravi, da ji v življenju ni bilo nikoli rožnato, saj je že pri de- vetih izgubila mamo. Po mami- ni smrti je morala od doma, ker se z^ mačeho ni posebej razume- la. Življenjska pot jo je pripelja- la tudi v Oplotnico, v ta čudovi- ti kraj pod Pohorjem. Tu je našla moža, si ustvarila družino in ostala vse do danes. Svojih pet otrok je preživljala s težkim delom v kamnolomu, na Jonke- jevi žagi ... Dolga leta pa je bila perica za vaško gospodo. Vedno je bila iznajdljiva in kljub teža- vam ni nikoli obupala. Polčeva mama je še danes zelo vitalna in nihče ji ne bi prisodil njenih let. Pravega recepta za tako vi- soko starost nima, a vedno je krepila svojo žilavost in vital- nost z delom. Poročena je bila dvakrat. Od vseh njenih otrok so živi Tonček in Franček ter hči Trezi- ka iz drugega zakona, pri kateri Polčeva mama živi. Pri 98 jo razveseljuje deset vnukov, deset pravnukov in dva pravprav- nučka. Ponosna je nanje. Še po- sebej pa je navezana na prav- pravnuka Arneja, ki mu brez očal bere pravljice, gledata tele- vizijo in hodita na sprehod. Skupaj preživita veliko časa. Arnej jo kliče Mici in tudi oh našem obisku se je privil v nje- no naročje. Marija Pole pravi, da delati ne more več, kljub svoji častitljivi starosti pa že vstaja ob pol šestih. Zjutraj gre k maši, kjer moli za mir v svetu. Zelo rada pa gre tudi po kruh, saj v trgovini sreča do- mačine in lahko poklepetajo o kra- jevnih zanimivostih. Ne spomni se, kdaj je bila zadnjič pri zdravniku. "Ce bom ostala še naprej tako zdrava, vas že sedaj vabim na stoti rojstni dan," nam je dejala ob slovesu. Tekst in fotografija: Marija Slodnjak Marija Pole pri 98 redno spremlja politiko doma in v svetu; pri branju časopisa ne potrebuje očal. v Prejšnjem Tedniku smo na strani Zanimivosti objavili sesta- vek vodje izpostave Republiške uprave za javne prihodke Stani- slava Zavca Dohodnina za leto 1992. V tretjem odstavku smo pri pretipkavanju izpustili besedo ne, zaradi katere se je vsebina bi- stveno spremenila. Odstavek se pravilno glasi: "Iz analize pozi- vanih je razvidno, da je precej občanov vložilo napovedi v dru- gih občinah, kjer imajo začasno prebivališče, kar pa ni v skladu z zakonom. Ker je tem dohodnina bila odmerjena, jih ne bomo dali v postoijek. /.../" Za napako se opravičujemo. Uredništvo (N rs H m" Os Os < HH J D ^ tN tN D H Oh Z h-1 >N 0 S 01 o Z >u CQ O l-l g 00 UJ > l—l Q < ■ o ^ < g oSB l^s i 5 S-ajf o § g sg ž? o; s § |£:g-g - S I C C - 5 « 2 § o ^ 5 " 2 ^ I - s^f . % i ^ - - > 2 ^ g c = g'"S ^ S ^ 11 3- = J?; -o - « ^ 5 5c SS ^ ^^^ i >Š i s B o =Š o| > I « s i 2^-g.« s g-a s s..!..^® o > _ a.1---3 s « 2 X -C o ? '^Tz = =o ^ ~ g - > Si - ^ g 2 M ^ ^ >S ^o = W — ^ o. ~ Se S c - = .2 £ = "o = ^ .i 2 . .ŽL w E. t ^ c ^^ o ■■= S I^ililfiil: llilliiff^iif^r iiSflliilil »11. ii lutl^ pfiiiiillj ili; ^il^llli^ll i^iPlfl!!! ^iipfi|=|t iHI |i ir i |it!i 1& ifiiftl: tiilf!II||i |1tilli;!ii= i| 1 lili i I p I|«|l?ii I iiiiiif-ii iiiiP^ig li?i>i titiililiil-sis iHiPl|i|iiiitii!ill^|1llii ri.|i~|ilf|i! I l^il^itl-i^Killiil lHi ili 3 > I s 2 > s > £ g - I 0.2 .g> 2 S ^ § -g « S ^ | o 2 S >S M . - S |-S ^ « S I g |ll|!|;ili^f > Itlt ItiPI lil t o S-g o I ^^^ l-H^m® g . g C ^ 2 2 s.: i o 2^ o ® o e -Si O.-^ .2. « e .iLJ« -5 tž S a. obrU Sr^ce«a.oDi:cuoc o^ 2 o > -a .2,-a >N>ccci.c^!n .iL-a c c £ t: c ^ o go|oi|=.||l = l-g.š •illl 1-g I š-g-s itiiiililiE M -llil-- iii-J šsiiiiii^i-iiii -s-iit Hi: m iibisifL^ssi ^nz^^nn fi ili^i ; ii ! lll-^ ^l^-lHti^lt i? ifll lJ-3;rt liišll I prisil lilPl !I|| I^iiiil iitK 111!;= t^-sMil ^^ "isi o ^^^ 6 a .B.O a C G o" ® ^ 2 Č _ c o-g S «-21 >5 S S = ® S ° o-'g o£-- igo C 3 s žiiii i!iii;iii iiii -^iti mif .-siiiri iliP I liti ^Hiillllifffl! Ili^tri I il ti I! isummm^i i? iti-f-iriiiiiiisisi fiii i^ifsiiiiii.fiiiiiimiiii: Naj ittn Ilifi^rilifllllM? .rl1iliii11|:i|1|lillllii lilitl !iiil III : i If 1|l = i 3 irill c^S ats« o-.S tScSob Os oc-o 0.-2, 0.00-c 13 .Si. o- oc.2i o. oc-=:2oz-Si:.2i:>> OoSj»:oco^ooc c.2 «>.= c...^: O o i« > 00 12 z KRATEK ČAS m. JULIJ 1993 TEDMIR Ne maram še odrasti Sanja Mlinar, 12-letna pevka i/, Velenja, je v finalu mednarodne parade viž alpskih dežel Marjance '93 v Mariboru /^apela skladbo MoJ fant Je odštekan, slovensko prired- 1)0 Tajčine uspešnice MoJ mali Je opasan. Prva kaseta Ne maram še odrasti, ki Je izšla pri Helidonu Je mladi pevki prinesla dober odziv, glasbo Ji piše Kdvin Fliser. Kariero Je začela na otroškem festivalu Zlati srček, na njem pa je letos nastopila v Rdeči dvorani v Velenju kot gostja z novo pe- smico I,e za nas, priredbo šved- ske skupine Abba. Njen 9-letni brat Urban stopa prav tako po glasbeni poti, nastopil pa je v tek- ipovalnein delu ob spreinljavi Čudežnih polj s skladbo Moj no- vi avto. 16. julija je Sanja nasto- pila tudi na Mladem Melodije morja in sonca '93 v Kopru, po- trjen pa je tudi že četrti festival- ski nastop, in sicer na Veseli jese- ni v Mariboru '93 s skladbo Kd- vina Fliserja v koroškem narečju Fremloda sem še. Sanja Mlinar, je končala 6. ra- zred osnovne šole Livada v Ve- lenju. Kako sc je začela njena j^la- sbcna pot? Nase je opozorila že v zgod. njih otroških letih. Že pri treh letih jc vstopila v otroški zbor- ček Glasbene šole Velenje in ta- koj nastopila kot "solistka". Pri štirih letih se je priključila še izraznemu plesu, pri petih letih in pol pa je začela igrati klavir. Vse te aktivnosti je nadaljevala tudi po vstopu v šolo. S svojo nadarjenostjo, voljo in vztrajno- stjo ji je leta 1989 uspelo prvič nastopiti na otroškem festivalu Zlati sreček in od takrat je na njem nastopila že štirikrat. Po- leti 1992 je kot predstavnica RTV Slovenija nastopila na mednarodnein otroškem festiva- lu Modri biser Rovinja. novem- bra lani pa je nastopila v televi- zijski oddaji mariborskega stu- dia Poglej in zadeni v rubriki Zvezdni prah in postala zmago- valka meseca. In kakšna je Sanjina kaseta? V.aokroža 11 skladb Sanjine mamice Darije Mlinar in Edvi- na Fliserja. Z njim Sanja tesneje sodeluje poldrugo leto in ji je napisal zadnji dve pesmi za fe- stival Zlati srček, skupaj pa sta tudi v duetu posnela dve pesmi- ci: nežno balado Zvezdica in poskočno vižo Prijatelja. Na ka- seti so še: Dajmo, zaplešimo. Otroška lambada. Zvončki moje pomladi (kot zanimivost omeni- mo. da je pri snemanju trobente sodeloval Sanjin oče Boris Mli- nar. sicer član ansambla Fantje treh dolin). Moja pesem. Ne maram še odrasti. Na polet, na izlet (ta ji je lani zagotovila udeležbo na mednarodnem fe- stivalu Modri biser Rovinja). Telefon, Odrasli, prisluhnite (pesem izvaja kot gost 9-letni bratec Urban) in Pikin dan (tudi pri tej pesmi sodeluje Urban — poje v duetu in igra solo viohno). Kakšne pa so še Sanjine de- javnosti? Sanja Mlinar ni le obetavna pevka, je tudi odlična pianistka in je že pri desetih letih s kavir- jem spremljala otroški zbor svo- je šole na nastopih in reviji pev- skih zborov, pa tudi svojega bratca Urbana na violinskih na- stopih. Marca 1992 se je na dr- žavnem prvenstvu mladih piani- stov uvrstila med prvonagrajen- ce v kategoriji do 12 let. Zave- stno se je odpovedala drugim igram, njen prosti čas in razve- drilo je klavir. Pri uspehu ji jc pripomogla mentorica Marija Skornšek, pri vsem pa jo bodri- ta, podpirata in poinagata starša. Začela je tudi tekmovalno tre- nirati latinskoameriške in stand- ardne plese in redno tekmuje na slovenskih plesnih turnirjih in v Italiji. Odmevni so njeni nastopi ob raznih drugih priložnostih in na prireditvah doma in po Sloveni- ji. Nastopila je na več prii\;dit- vah: koncert za zdomce v Švici z ansamblom Fantje treh dolin. Modri biser Rovinja '92, Poglej in zadeni, z bratom Urbanom pa sta nastopila na prireditvah Zla- ti srček 1989, 1990, 1991 in 1992, trikrat na Pikinem dnevu . v Velenju, dvakrat na Plutono- vem živžavu, dvakrat na Gezo- maniji v Murski Soboti, na Or- fejčkovi prireditvi na Ptuju '92, prireditvi Skok v poletje v Ra- diom Velenje, na Lojtrci doma- čih '92 in božični Marjanci '92. Kontaktni naslov: SANJA MLINAR, MAL- GAJEVA 15, VELENJE, TELEFON (063) 857-851. Drago Papler INFO — glasbene novice V poletnih mesecih se v prodajalnah s ploščami pojavi obilo dobre glasbe, nekatere pesmi pa postanejo tudi poletni hiti. Predstavil vam bom nekaj novih plošč in jih ocenil: * * + — odlična plošča + * — dobra plošča ^ — solidna plošča Četrto malo ploščo z albuma BODVGUARD je izdala WHIT- NFY HOUSTON, pesem pa no- si naslov RUN TO YOU Hamburski D.J. ALEX CHRI- STENSHN, ki je bolj poznan pod imenom U 96, je po hitu LOVF SHFS NO COLOUR na- redil že novega z naslovom NIGHT IN MOTION ki pa je priredba hita skupine 808 STATE. Britanska skupina OMD je z zadnjeg aalbuma LIBERATOR predstavila že drugo single ploščo DREAM OF ME Najboljša plošča tedna pa je pri- redba pesmi JOHNA TRAVOL- TA in OLIVIE NEWTON-JOHN z naslovom YOU'RE THE ONE THAT I WANT ki sta jo priredila CRAIG McLACHLAN in DEBBIE GIBSON! Nemška glasbena revija BRAVO je skupini GUNS N'ROSES podeli- la nagrado OTTO za najboljšo ročk skupino preteklega leta. Igralka in pevka BARBRA STREISAND je posnela nov al- bum BACK TO BROADWAY, pred kratkim pa je izšla tudi prva single plošča WITH ONE LOOK Med boljšima novima albumo- ma sta fdmska SUPER MARIO BROIHERS in THP; LAST AC- nON HF:R0, ki sta zelo rockov- sko obarvana. Na njih ju sodelujejo AC&DC, AI.ICE N-CHAINS, qui;en, dei i.i;epard, an- TRAX ... CiOfOi DANNII MINOGUE, sicer se- sta bolj znane KYLIIv, je pripravi- la odličen poletni hit i HIS IS IT Za konec pa še čisto nova plošča pevke MADONNE z naslo- vom RAIN (++*). li^ichael Jackson, No. 1 na lestvici Popularnih 10 POPULARNIH 10 1. WILL VOU BE THERE — Michael Jackson 2. I CAN'T HELP FALLING IN LOVE — UB 40 3. HAVE I TOLD VOU LA- TELV — Rod Stevvart 4. MR. VAIN — Culture Beat 5. ALMOST UNREAL — Ro- xette 6. RUN TO VOU — Whitney Houston 7. lE — Janet Jackson 8. RAIN —Madonna 9. WHEEL OF FORTULE — Ace of Base Culture Beat — četrtouvrščeni na Po- pularnihi 10 10. 1 l)ON'T VVANNA FIGHT — Tina Turner Lestivo POPULARNIH 10 RADIA PTUJ lahko po- slušate vsak petek med 20. in 21. uro! Kolo sreče — 9. mesto ts) <—< G r «—I > S so OJ 05< h to (s) G > O Z l-H < w 00 h Z ^ O » o< z o J« o n' I—< Z <2 czi H > Z (T (-n 1:1 i| siKI H lati I r^il Is iil i ii^l! I i |?i! ifi I 1 I It^li! Iti lili tfl ^ifii: i^li f! I ili lil!« fii llilll il I: I iLii^t i H Mtf E! Illiii s i liil " II? iiitiii lil. ^ii^iif iii m- ^tfo^ii^ii:- ^l-pB-c. S I !.= i| I l-s S IS 11 I llip i^frgr -P # ^ <|4<š ii^-if "S i| s -lil. II ^ I % = ^-^ac^S^ o^sr^ > So-S ^g-f^sa-g Z^' "š' ^ ^ ^ Sa. f? g »^gSc^ 32. o" »3 JTD. ^ 3 a.6590 ?0 M-®' Ss"" g" l-Sgi-gfli iS- a-« 5-3 -g-il ss | =-§=-=|s f SS ššs stsi s i g ž-=:s><| 3 ss ^ill i zi Irtiihi i Ir lili I |i ip It |i|fi= | iflia mi i I =5 II 1» II ^iits itllfNI lilM ! = ills'-" r eg g s i-i ~ I^eI 2.. 3sg-2..|-i =.< I li-f® a i-flslfli g- s 13 I Hš liis^fis^isi iiiiMl-irilll iiiisi i s = = $tlt Ii i^slliži g :: si -s -Ji Ili š i l^it ii^^f^fl S Stfi.: -ss. s =3- s-og g. 5 = 1 -gs i s< i:« & 1 "il s s »S.S š" 'oi s 5 g ■gS.si i-| s: IS s S S'o' 2 S 2-g-c 2 ^z I « "liž S ^ S ~ ^^ 2 g-o S g |ifi.| iS l|ži:|g= s, f 1=1. i I i f fi i i. = - f=f?"