Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri delta Liberta (Ul. Cammerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI
Posamezna it. 40 Ur
NAROČNINA:
četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letata lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale II.gr.
ŠT. 573
TRST, ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1965, GORICA
LET. JflV.
Ja na&a tab tidobicmbtf
Vsakdo, ki je iz. tega ali onega razloga prišel kdaj do lega, da je začel razmišljati o slovenskem narodnem značaju v našem času, sc ni mogel izogniti ugotovitvi, da smo Slovenci zelo hladni, celo mrzli ljudje.
V	nas je malo ljubeznivosti in malo srčne toplote. Celo v svoji poštenosti in pridnosti smo mrzli, togi in strogi. Nekdaj so uporabljali za to besedo: janzenistični. Ta hiba naše človeškosti ima gotovo svoje zgodovinske vzroke, v glavnem je pa vendarle posledica tega, da je v nas premalo ljubezni: ljubezni do lastnega naroda, ljubezni do bližnjega, ljubezni do življenja in do lepote in predvsem ljubezni do slovenstva.
Nobena skrivnost ni, da je naše ljudi težko pripraviti do dejanj, v katerih se razodeva ljubezen in simpatija do kakšne stvari. To dobro vedo vsi, ki so skušali organizirati kdaj med našimi ljudmi kakšno akcijo, ki naj bi razodela simpatijo in ljubezen naše javnosti do kakšne narodne ali clruge stvari, ki bi zaslužila podporo in simpatijo. Vsi naši listi in publikacije klavrno životarijo, ker pokažejo naši zamejski Slovenci vse premalo zanimanja in ljubezni za svoj tisk. Isto velja za naše druge kulturne pobude. Celo ljudje, ki so premožni in se kažejo na zunaj vneti za to ali za ono gibanje, se bodo začeli zvijati na vse mogoče načine, kakor hitro bj morali v dejanju pokazati malo svoje ljubezni in vneme. Marsikdo se rajši očitno osramoti in se razodene skopuh, kakor da bi kupil eno samo številko kake slovenske revije ali slovensko knjigo.
Toda to še ni najhujše. Še hujše je namreč to, da smo tako mrzli in vsaj navidez no brezbrižni tudi do ljudi, do tistih naših ljudi, ki so nesrečni in ki bi potrebovali našo pomoč. Med nami žive revne, nesrečne družine, vdove z otroci, ki odraščajo v črni revščini in ki ne občutijo ničesar od toliko hvalisanega dviganja življenjske ravni ; žive stari, nesrečni, osamljeni ljudje, ki so izgubili svojce in za katere se nihče ne zmeni; žive bolni otroci v revnih družinah, za katere se nihče ne briga, da bi jim preskrbel potrebno zdravljenje; žive mladi ljudje, ki jih je nesrečna usoda mastila v kategorijo »zakasnelih« in za kate ve nihče ne poskrbi, da bi jim našel kako tako življenjsko možnost, da bi ne bili v breme družbi, ampak bi si lahko sami služili kruh. Kdor ima odprte oči, bo vedno spet naletel na take primere revščine in stiske, ki so včasih tem hujši, čimbolj so skriti.
Nekdo, ki je imel v zadnjem času poklicno opraviti po naših vaseh, je pripovedoval o pretresljivem primeru desetletne verjetno levkemične deklice v revni družini
(Nadaljevanje na II. strani
1
Zbor Združenih narodov je v sredo, 17.
l.	m., zaključil razpravo o pristopu komunistične Kitajske k najvišjemu svetovnemu parlamentu. Izid glasovanja predstavlja nekaj novega, če ga primerjamo s prejšnjimi 14 glasovanji, ker jasno kaže, da ne bo preteklo več dolgo časa, ko bo tudi ta država, ki ima približno 700 milijonov pre-bivavcev in katere ozemlje je skoraj tako veliko kot vsa Evropa, postala članica Organizacije Združenih narodov. Glavni zbor ZN je najprej z večino glasov (56 za, 49 proti in 11 vzdržanih) sklenil, da je za pristop Kitajske k Združenim narodom potrebna dvetretjinska večina, češ da gre za važno vprašanje. Za ta predlog so med drugimi glasovali predstavniki ZDA, Anglije, Italije, proti pa predstavniki Sovjetske zveze, Francije in vrste nevezanih držav. Že po izidu tega glasovanja je bilo razvidno, da predlog o pristopu Kitajske k OZN ne bo prodrl, kar je tudi potrdilo naslednje glasovanje, ki se je zaključilo s 47 glasovi v korist Kitajske, s 47 glasovi proti, medtem ko se je 20 zastopnikov vzdržalo. V OZN je sedaj včlanjenih skupno 117 držav.
Zanimivo in hkrati politično značilno je, da so med državami, ki soglašajo s predlogom, naj tudi Kitajska postane članica ZN, Velika Britanija, Švedska, Norveška, Danska in Finska — da Francije sploh ne omenjamo — torej države, ki so članice Atlantskega pakta. To pomeni, da se stališča teh držav glede tega vprašanja ne krijejo s stališčem Združenih držav Amerike, ki so na čelu tiste skupine držav — med temi je tudi Italija — ki nasprotujejo vstopu komunistične Kitajske v Združene narode.
Kot smo posredno že omenili, je glavni zbor ZN tokrat že petnajstič glasoval o tem problemu. Toda od leta 1949, ko je po zmagoviti kitjaski komunistični revoluciji in po izgonu Čangkajšekove vlade na otok Formozo ali Tajvan postalo aktualno vprašanje vstopa nove kitajske države v sklop ZN, je v svetovni politiki prišlo do korenitih sprememb. Svet je doživel konec stalinistične dobe, doživel je prebujenje in nastanek cele vrste afriških in azijskih držav, bil priča afirmacije politike mirnega sožitja med državami z različnimi družbenimi ureditvami, prisostvoval poskusom zbli-žanja in sporazumevanja med novimi sovjetskimi državniki (Hruščov) in ameriškimi voditelji (Eisenhovver in Kennedy), doživel podpis sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, prisostvoval novim pobudam De Gaullove Francije v mednarodni politiki itd.
Komunistična Kitajska pa je kljub svo-
jim 700 milijonom prebivalcev in kljub svojemu obširnemu ozemlju ostala ves ta čas izven tega dogajanja, čemur je vsaj delno krivo tudi dejstvo, da ni članica Združenih narodov.
Objektivno je seveda treba priznati, da je komunistična kitajska vlada ves ta čas počenjala mnogo stvari, ki so v kričečem nasprotju z duhom in črko ustanovne listine ZN, kar je glavni vzrok, zaradi katerega ima v svetu in glavnem zboru ZN toliko nasprotnikov. Ne smemo namreč pozabiti kitajskega napada na Južno Korejo, zasedbe Tibeta, napada na Indijo in končno še ultimatuma Indiji zaradi Sikima. Prav v zadnjem času pa Kitajska ne kaže prav nobenega navdušenja, da bi bila sprejeta v najvišji svetovni parlament, ki ga smatra za neko »buržujsko ustanovo«.
Kljub temu kitajskemu obnašanju in kljub vsemu temu, kar se danes dogaja v Vjetnamu, kjer ima Kitajska veliko besede iri vpliva, mnogi demokratični krogi v svetu menijo, da ne bo več mogoče tej državi zapirati vrat pred vhodom v Združene narode. Če bi namreč Kitajska postala članica ZN, bi se nujno morala podvreči disciplini te ustanove, vsaj kar zadeva glavno vprašanje, ki danes zanima ves svet, to je vprašanje, kako preprečiti izbruh nove svetovne vojne. Izid zadnjega glasovanja pa je pokazal, da je dozorel čas, ko bo tudi Kitajski dana priložnost, da jasno pokaže, ali je voljna sodelovati pri naporih, da se odvrne največja nevarnost, ki danes grozi vsemu svetu, in da sc ohrani največja dobrina človeštva — svetovni mir.
ČUDNI POLOŽAJ V INDONEZIJI
V Indoneziji je obrambni minister Nasu-tion ukazal ustanoviti posebne komisije v oboroženih silah, ki bodo poskrbele za odstranitev komunistov.
V Džakarti so naznanili, da se je voditelju indonezijske komunistične partije Ai-ditu posrečilo uiti vladnim silam, ki so ga obkolile skupaj s skupino upornikov na osrednji Javi. Menijo, da se je skril Aidit v bližini mesta Džodžakarta.
Mnogi azijski dnevniki pa so te dni izrazili sum, da je predsednik Sukarno sam zasnoval »državni udar,( 1. oktobra, z namenom, da bi se znebil skupine generalov, ki so nasprotovali njegovi preveč »kitajski« politiki. Uporniki so več generalov res umorili, toda najnevarnejši, general Nasu-tion, jim je po zaslugi svoje pogumne in bistre žene ušel.
Uporniki pa so nameravali potem odstraniti tudi Sukarna, česar pa ta seveda ni imel »v načrtu«.
RADIO TRST A
» NEDELJA, 21. novembra 1965, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Začarana koza«, mladinska igra, napisal Aleksander Marodič; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.30 »Rdeči Logan«, Indijanska tragedija v dveh delih in treh slikah, napisal Ivan Mrak. Igra RO., režira .lože Peterlin; 18.30 Obletnica meseca - Maks šah: »Ob stoletnici rojstva Janeza Evangelista Kreka«; 19.00 Koncertne uverture; 20.30 Iz slovenske folklore (Lelja Rehar) v starih časih: »Vince remenuo, čistuo jen sl’dkuo«.
• PONEDELJEK, 22. novembra 1965, ob: 11.35 Radio za šole (Oddaja za srednje šole); 12.15 Brali smo za vas; 17.25 Radio za šole — ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Levstik pesnik«; 20.35 Zvoki, glašeni na temo; 21.00 Benjamin Britten: »Privijanje vijaka«, opera v dveh dejanjih s prologom.
• TOREK, 23. novembra 1965, ob: 11.45 Ansambla Glauca Masettija in Marina Marinija; 12.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Vince remenuo, čistuo jen sl’dkuo«; 17.20 Italijanščina po radiu -Osnovni tečaj: 1. lekcija — pripravil Janko Jež;
19.00 Plošče za vas, quiz oddaja — pripravil Danilo Lovrečič; 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Prva oddaja. Slovensko ljudsko gledališče srednjega veka. Odlomek iz »škofjeloškega pasijona« očeta Ro-mualda iz Štandreža in »Igra o izgubljenem sinu« Andreja Šusterja Drabosnjaka. Igra RO., režira Jože Peterlin; 23.00 Nova glasba.
• SREDA, 24. novembra 1965, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za I. stopnjo osnovnih šol): 12.15 Pomenek s poslušavkami — pripravila Marjana Prpeluh; 17.25 Radio za šole (oddaja za I. stopnjo osnovnih šol) ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Klavirska glasba. Marij Kogoj: Tri fuge. Izvaja Marijan Lipovšek; 19.15 Higiena in zdravje. Pripravlja dr. Rafko Dolhar; 19.30 Slovenski zbori; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.45) Knjižne novosti - Josip Tavčar: »Mario Pomilio in njegov roman ,,La compromissione”«.
• ČETRTEK, 25. novembra 1965, ob: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu - Osnovni tečai: 2. lekcija, pripravil Janko Jež: 18.30 Klasiki moderne glasbe;
19.00 Pisani balončki, radiiski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.00 »Rosmer-;holm«, drama v štirih dejanjih, napisal Henrik Ibsen, prevedla Lelja Rehar. Igra RO., režira Jože Peterlin.
. PETEK, 26. novembra 1965, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za II. stopnjo osnovnih šol): 12.15 Tomenek s poslušavkami — pripravila Marjana Prepeluh; 17.25 Radio za šole (oddaja za II. stopnjo osnovnih šol): 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Iz slovenskega rdasbenega življenja v preteklih stoletjih. Pripravil Dragotin Cvetko: 19.00 Pevski zbori Furlanije - Julijske krajine: 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze - »Franko Piščanec: Analogni računski stroii: malo znana vrsta računskih strojev«: 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidii Vrša j; 21.00 Koncert operne plasbe: 21.55 O kritiki marksizma v Ttali'i - Vit-torio Frosini: (1) »Od romantičnega socializma do
TTfarksizma«.
• SOBOTA, 27. novembra 1965, ob: 11.45 Orkestra pod taktirko Luiza el Grandeja in Henrija Rcnfl-io; 12.00 Kulturni odmevi; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobi-l;ste; 17.20 IT Vatikanski koncil. Poročila in ko-mentarji: 17.30 Lepo nisanje. vzori in zuledi mladega rodu. Pripravil Jože Peterlin; 19.00 Pojeta: Ornella Vanoni in Tony Rcnis; 19.15 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji: 20.45 Ženski vokalni kvartet iz Liubliane; 21.00 Za smeh in dobro voljo: 21.30 Vabilo na ples; 22 35 Koncerti za violino in orkester.
TBDEN8KI KOLEDARČEK
21. novembra, nedelja: Marija, Darinka
22. novembra, ponedeljek: Cecilija, Cilika
23. novembra, torek: Klemen, Mile
24. novembra, sreda: Janez, Ivan
25. novembra, četrtek: Katarina, Katja
26. novembra, petek: Konrad, Rado
27. novembra, sobota: Bernard, Valerija
Ustavno ” sodišče in
Deželna zbornica je v sredo odobrila predlog za preučitev državnega zakona, ki bi vseboval spremembe sestave ustavnega sodišča. Zakonski predlog določa sodelovanje deželnih samouprav pri sestavi ustavnega sodiščif. Kolegij, ki bi ga sestavljali po trije delegati iz vsake dežele, bi izvolil pet sodnikov v ustavno sodišče. Dokler ne bodo ustanovili vseh deželnih zbornic z navadnim statutom, bo kolegij delegatov izvolil samo tri sodnike. Deželna zbornica bo
SOCIALISTI SO SE ODLOČILI ZA NADALJEVANJE
V nedeljo se je končal v Rimu 36. kongres Italijanske socialistične stranke, na katerem je odločno prevladala Nenni-jeva struja, ki je za nadaljnje angažirano sodelovanje v vladi sredinske levice. Levičarska struja, ki jo vodi poslanec Lombardi, ni dobila na kongresu niti 20"/» glasov.
Na splošno smatrajo tak izid socialističnega kongresa za odločno potrditev sredin-sko-leve vladne formule in za potrdilo pravilnosti socialistične odločitve v tem smislu.
Kongresa se je udeležila tudi tričlanska delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, v kateri sta bila Rodoljub Colakovič od osrednjega vodstva in Bojan Lubej, iz političnega tajništva SZDL Slovenije. Delegacija je imela po kongresu razgovore o političnih odnosih med PSI in SZDLJ. Ob tej priložnosti je agencija ANSA (kot tudi mnogi italijanski listi) zmotno prikazala SZDLJ kot socialistično stranko
v	Jugoslaviji.
BOJI V VIETNAMU
V Vietnamu so se zadnji čas spet vneli hudi boji, zlasti okrog že znanega ameriškega oporišča Plei Me na osrednji visoki planoti. Štirje bataljoni komunističnih gverilcev (šlo je za cel polk redne severnoviet-namske vojske, ki je prispel preko Kambodže v Južni Vietnam in se tam okrepil z gverilci) so se divje spopadali z ameriškimi oddelki in pustili pri tem na terenu okrog 1200 mrtvih. Morali so se umakniti.
Do bojev pa prihaja tudi drugod. Kitajska goni gverilce v boj neglede na žrtve.
TUJINA SE ZANIMA ZA SLOVENCE
Tudi tujina se zanima za položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Sredi oktobra je ibla v Gradcu seja Zveze evropskih narodnih manjšin. Iz Trsta se je seje udeležil tudi zastopnik Slovenske skupnosti pokrajinski svetovalec Saša Rudolf. Kot smo že omenili, so tam govorili tudi o Slovencih v Italiji. Zveza evropskih narodnih manjšin namerava posvetiti enega prihodnjih kongresov prav vprašanju slovenskih manjšin (v Italiji in v Avstriji). Verjetno se bo to zgodilo na prihodnjem kongresu v juniju 1966.
V Nemčiji pa ie bil mednarodni seminar o človeških pravicah. Trajal je 14 dni. Začel se je v Bonnu, nato se je nadaljeval v Hanovru in Berlinu, zaključil pa se je v Miinchenu. Tudi na tem seminarju so govorili o položaju slovenske skupnosti v Italiji. Slovensko skupnost je tam zastopal dr. Matej Poštovan.
slovenska manjšina
zdaj ta zakonski predlog poslala v preučitev in odobritev parlamentu.
Za la predlog so glasovali svetovalci Krščanske demokracije, socialistične, social-no-demokratske in republikanske stranke ter predstavnik Slovenske skupnosti. Proti zakonskemu predlogu so se izrekli liberalci in misovci. Komunisti so se vzdržali.
Predstavnik Slovenske skupnosti dr. škerk je dal pred glasovanjem o zakonskem predlogu naslednjo izjavo:
»Izkustva, ki jih imajo narodne manjšine z ustavnim sodiščem, nikakor niso pozitivna. Ustav no sodišče je ponovno pokazalo malo. da ne rečem nič občutljivosti, vsekakor pa nezadostno po znanje delikatnih problemov na tem posebnem področju.
Sodišče je večkrat razsojalo preko vladnih pripomb in zahtevkov ter restriktivno tolmačilo ustavne in druge norme, ki varujejo manjšine, in je izpodbijalo r.a tem področju pravice in pristojnosti dežele in drugih krajevnih organov.
Nedvomno bi sodniki, ki bi jih na podlagi današnjega predloga izvolile■ dežele, prinesli s seboj, kljub svoji neodvisnosti in nepristranosti, večje poznanje deželnih potreb. Zato bom glasoval za omenjeni predlog.«
(Nadaljevan'e s I. strani)
katere starši so mu v dekličini navzočnosti dejali, da po mnenju zdravnikov verjetno ne bo doživela dvanajstega leta. Deklica je to slišala. In še hodi v šolo. Kaj se dogaja v glavici tega ubogega otroka? Kdo se zanima za to? In kdo se vpraša, če bi se ji morda vet^ntfr r: ’ ,V. pomagaii, aii pa ji vsaj olepšati tisti delež življenja, ki ji ga je Bog odmeril, v svoji za človeka nerazumljiv presoji, ki pa ni okrutnost, ampak hoče biti morda le preizkušnja naše človeške dobrote in usmiljenja.
Ob vsem tem se poraja v človeku vprašanje, ali je naša trdost res tako nespremenljiva lastnost slovenskega značaja, ali pa se skrivala za vsem tem le togost in nedomiselnost, neiniciativnost za dobroto? Ali bi res ne bilo mogoče ustanoviti med nami neke splošne nepolitične organizacije ali društva, ki naj bi se ne imenovalo dobrodelno, ampak naj bi bilo odraz zanimanja vse slovenske narodne skupnosti za najbolj nesrečne, najbolj zapuščene, najbolj pomoči potrebne člane slovenske narodne družine, društva, ki bi jim dalo občutiti pomen tega, da spada nekdo v to družino, neglede na meje in neglede na politično prepričanje, tembolj, če gre za otroka ali za starčka, ki si torej nikakor ne moreta sama pomagati.
Razmišljamo o tem, pojdimo vase in morda bomo odkrili v sebi toliko človeške topline in toliko ljubezni do našega naroda in njegovih nesrečnih članov, da bomo pripravljeni spraviti skupaj tako organizacijo. Nekateri drugi narodi tako organizacijo, ki je odraz skrbi vse narodne skupnosti za vsakega potrebnega člana te skupnosti, že imajo. Mogoče se bo pokazalo, da tudi za našo slovensko mrzlostjo tiči v bistvu samo narodna nepovezanost in absurdno pomanjkanje organizacijskega smisla ravno tam, kjer bi bil najbolj polreben.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Enrelbort Besednjak • Odgovorni urednik: Dnaffo I ''tfiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Tnst, ulica Sv. Frančiika 20 — telefon 29-477
Napetost v Rodeziji
V srcu Južne Afrike, v republiki Rodeziji se vžigajo novi spori, ki grozijo z novimi zapletljaji. Po vsej deželi odmevajo klici »Independence!« in »Uhuru!«, neodvisnost, svoboda. A za koga, to je pa nekam zapleteno, kajti v tej bivši angleški koloniji je manjšina belcev proglasila 11. nov. neodvisnost, dočim se domačini črnci, podpirani od britanskega guvernerja Gibbsa, upirajo tej enostranski proglasitvi.
Ce hočemo razumeti, kaj se godi v tej republiki, moramo poseči nekoliko nazaj. Rodezija obsega 389 (isoč kvadratnih kilometrov in ima nad štiri milijone domačih prebivavcev ter le 217 tisoč belih naseljencev.
Britanski prapor je prvi zasadil na nekoč zgolj stepskih tleh angleški raziskova-vcc Cecil Rhodes. Po njem je dežela dobi-
S TRŽAŠKEGA
INDUSTRIJSKA CONA NA KRASU
Občinski odbornik za javna dela v Trstu Colautti, je pismeno odgovoril svetovalcu Slovenske skupnosti dr. Simčiču na vprašanje, če odgovarjajo resnici govorice o načrtih za ustanovitev novega industrijskega področja na Krasu. Iz odgovora posnemamo: Regulacijski načrt tržaške občine, ki ga je odobril občinski odbor dne 12. julija 1965, ne predvideva nikakšnega industrijskega področja na Krasu. Tudi veljavni regulacijski načrt o voznosti in raznih conah na tamkajšnjem področju ne predvideva industrijskih naselij na Krasu. Pač pa je predsednik Industrijskega pristanišča inž. Visintin v komisiji za overovitev in prilagoditev novega regulacijskega načrta predlagal ustanovitev novega industrijskega področja na Krasu. Obsegalo bi 360 hektarov in bi ležalo na področju občin Trst, Repentabor ter Zgonik.
Pripomniti je, da so te dni razstavili na tržaški občini novi regulacijski načrt.
Župani občin tržaške pokrajine so na se^ ji 21. oktobra 1965 obravnavali urbanistična vprašanja. Dogovorili so se, da bodo ustanovili koordinacijski odbor odgovornih organov posameznih občin in tehnično študijsko komisijo; ta organa bosta obravnavala tudi predlog za ustanovitev industrijskega področja na Krasu in šele nato bo sprejet ustrezen sklep.
KONCERT GLASBENE MATICE
Glasbena Matica v Trstu je priredila v soboto zvečer v Kulturnem domu slavnostni koncert na čast 20-letnice osvoboditve in obnovitve svojega delovanja po vojni. Na koncertu so nastopili njen orkester, zbori, med njimi tudi otroški, in solisti. Prireditev je bila nadvse dobro obiskana in je zelo lepo uspela. Kulturni dom je bil nabito poln.
Strokovno poročilo o koncertu bomo prinesli zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
GLASBENA MATICA TRST
V ČETRTEK, 25. NOVEMBRA OB 21. URI
V	KULTURNEM DOMU V TRSTU
SIMFONIČNI KONCERT
orkestra Akademije za glasbo iz. Ljubljane Dirigent:	UROŠ PREVORŠEK; solist:	TOMAŽ
LORENZ - violina. Rezervacija vstopnic tel. 73 -265
la svoje ime. Rhodes se je dogovoril z Lo-benguelom, poglavarjem rodu Matabele, da bo ustanovil na njegovih tleh »Britansko južnoafriško kompanijo«, ki bo izrabljala naravna bogastva Rodezije. Dežela proizvaja velike množine tobaka, sladkorja, pa tudi dragocene rude kroma in azbesta.
Naseljenci so ustanovili utrjeno mesto Salisbury, od koder so počasi razširili kolonialno oblast po vsej deželi. Leta 1896 so si popolnoma podvrgli rodove Matabele in Mašona. Leta 1923 je bila Južna Rodezija proglašena za prvo samoupravno kolonijo britanskega imperija. Oblast pa je imela v rokah bela manjšina.
Ko se je pred desetimi leti pojavilo osvobodilno gibanje v Afriki, je skušala Velika Britanija ohraniti svoje postojanke s tem, da je oklicala Serdnjeafriško zvezo Severne in Južne Rodezije in Niasse. Zveza je razpadla pred dvema letoma pod pritiskom afriškega narodnostnega gibanja v republiko Zambia (Severna Rodezija) in Nias-so, ki se je preimenovala v Malawi. Zambia ali Rodezija je pravno še ostala pod angleško krono s posebnim guvernerjem. Od leta 1961 je imela v Rodeziji bela manjšina 65 sedežev v parlamentu, štiri milijone črncev pa le 15. Ta neenakost izziva upravičen odpor črnih domačinov. Beli naseljenci in njihovi potomci pa hočejo utrditi samostojno oblast s tem, da so se popolnoma odtrgali od britanske krone. Zato je ministrski predsednik lan Smith proglasil suverenite-to države pod svojim vodstvom in ne priznava več britanske vrhoraosti. Guvernerju Gibbsu v Salisburvju je ukazal odvzeti celo telefonsko zvezo in grozi, da bo guvernerje-
vi	palači prekinil tudi dobavo vode in luči.
Črnci se boje, da bo Smithova vlada še bolj stopnjevala plemensko diskriminacijo. Nemiri so se že začeli. Večina afriških dr- * žav se je postavila na stran domačinov proti Smithovi vladi, katere tudi London ne priznava. Zadeva je že prišla pred Varnostni svet OZN.
Komisija za zdravila pri jugoslovanskem zveznem sekretariatu (ministrstvu) za zdravstvo in socialno politiko je objavila svojo ugotovitev o dozdevnem izredno učinkovitem sredstvu proti raku, ki ga je baje odkril sarajevski zdravnik dr. Fahrudin Zej-nilagie. V izjavi omenjene komisije je rečeno, da vsebuje preparat»HTS.< v medicini že znane snovi, o katerih pa doslej ni bilo ugotovljeno, da so učinkovite proti škodljivim novotvorbam. Njihovo učinkovitost proti raku bi bilo potrebno preveriti s poskusi v bolnišnicah, če bi bolni na raku zaradi tega zdravila zanemarili znanosti že znane metode zdravljenja v zdravstvenih ustanovah, bi bilo po mnenju komisije to v njihovo škodo.
Pri tem naj pripomnimo, da se v Jugoslaviji — kot tudi ponekod drugod — od časa do časa raznese novica o kakem senzacionalnem »novoodkritem zdravilu proti raku, katero vržejo v svet malo vestni časnikarji, ki iščejo senzacije, in ji javnost, zlasti pa bolniki nasedejo. Že pred vojno je vzbujal tako senzacijo neki Poljšak iz Celja, pred leti pa nekdo z juga, ki je baje »zdravil« raka s petrolejem.
Zanesljivo zdravilo proti raku bo ne-
DVA DEŽELNA ZAKONA
Objavljena sta bila dva deželna zakona v prid industrijskega razvoja v Furlaniji-Julijski krajini.
Prvi zakon se nanaša na pripravljanje terenov in infrastruktur za nova industrijska podjetja. V deželnem proračunu za leto 1965 je določenih v ta namen ena milijarda in 200 milijonov lir. Drugi zakon pa zadeva podeljevanje prispevkov za obresti posojil za povečanje in modernizacijo industrijskih podjetij.
SOVJETSKA SONDA PROTI VENERI
Sovjetska zveza je izstrelila novo vesoljsko sondo proti Veneri. Krstili so jo ;a »Venero 3«. Prejšnjo sondo so izstrelili šele v petek preteklega tedna. Novo avtomatično medplanetarno postajo so izstrelili v podobno Sončno krožnico, kot je krožnica sonde »Venera«.
V	uradnem poročilu, ki ga je objavila sovjetska tiskovna agencija, pa je rečeno, da je glavni namen tega preizkusa v tem, da ib dobili še nadaljnje znanstvene podatke o Veneri in o vesoljskem prostoru.
KAPITAN RIBARI BO SPET VODIL »RAFFAELLO«
Skoro gotovo je že, da bo potniška ladja »Raffaello« odplula 6. decembra iz Genove spet pod poveljstvom kapitana Oskarja Ri-barija. Družba »Italia.< sicer te novice še ni uradno, potrdila, vendar se je že razširila v pomorskih krogih v Genovi.
Kot znano, bi moral kapitan Riban čez dober teden dni stopiti v pokoj. Vendar mu bo družba Italia baje zaupala poveljstvo ladje »Raffaello« še za eno vožnjo v Ameriko. Dokončni sklep o tem bo zelo verjetno sprejet po preiskavi, ki jo vodi pristaniško poveljstvo v Genovi glede nedavnega požara na ladji »Raffaello«. Nekateri so indirektno dolžili starega kapitana, da je prehitro prekinil zaradi tega vožnjo v Ameriko in pripeljal ladjo nazaj v Genovo. On pa je poudaril, da ni smel izpostaviti potnikov nevarnosti. In ima prav.
dvomno plod obširnega znanstvenega preučevanja in poskusov, zelo malo verjetno pa je, da bi se to odkritje slučajno posrečilo kakemu posamezniku, ki ne razpolaga s sredstvi za poskuse in z dokumentacijo o sedanjih raziskavah. Kot znano, je bil nedavno ustanovljen mednarodni center za raziskave o raku.
Vendar pa so dosedanji preizkusi z zdravilom HTS toliko vzpodbudni, da se splača nadaljevati z njimi. Zdravilo zdaj že na veliko izdeluje tovarna »Bosna-lijek« v Sarajevu. Te dni ga je naročil tudi Center proti tumorjem v Trstu. Preizkušal ga bo na 60 bolnikih, katerih družine bodo privolile v to.
»TEŽKI DINAR«
V	Jugoslaviji bodo dali 1. januarja v obtok nove kovance po en dinar in po pet par. Prvi bodo iz litine srebra, drugi pa bodo svetlobakrene barve. To je v zvezi z uvedbo »težkega dinarja« (100 sedanjih dinarjev — en »težki dinar<).
Kovance po deset, po 20 in po 50 par bodo dali v promet kasneje.
V Trstu bodo zdravili 60 bolnikov s HTS
V/ Tlifii h pgci -----------------------
Podelitev radijskih nagrad za slovenske novele
Na sedežu Radia Trst so objavili v četrtek, 11. t. m., zvečer izid natečaja za izvirne slovenske novele, ki ga je pred meseci razpisala Italijanska radiotelevizija, in podelili nagrade avtorjem desetih najboljših novel. Slovesnosti, s katero so razglasi-
li	izid natečaja in podelili nagrade, so se udeležili poleg vodstva tržaškega sedeža Italijanske radiotelevizije tudi časnikarji in predstavniki kulturnega življenja. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali prof. dr. Martin Jevnikar, kot predsednik, prof. A-lojz Rebula in dr. Boris Sancin, je po pretresu vseh štiridesetih del, ki so prispela na razpis, takole razdelila deset nagrad po 50.000 lir:
Nagrajenci so navedeni po abecednem redu:
100.000	lir (dve nagradi) dobi Vinko Benčič za noveli »Gospod in pol« in »Gnezdo« ;
50 tisoč lir dobi Stanko Janežič za novelo »Romarska pot«;
100 tisoč lir (dve nagradi) dobi Franc Jeza za noveli »Dekle na oglas^ in »Zlomljena os«;
50 tisoč lir dobi Milan Lipovec za novelo »Gusarji«;
50 tisoč lir dobi Danilo Lovrečič za novelo »Številka 88«;
50 tisoč lir dobi Marij Maver za novelo »Srečanje«;
50 tisoč lir dobi Aleksij Pregare za nove-
lo	»Zmagoslavje gospe Marije« ;
50 tisoč lir dobi Igor Tuta za novelo »Otrokov božični večer«.
Posebno omembo in priporočilo so zaslužile, po razsodbi ocenjevalne komisije, še. naslednje novele:	»Hišo	zidal«	Tončke
Curk, »Bre?:barvni nič« Žive Gruden, »Knjigovodja Požar« Janeza Kacina, »Bolest in krivda.< Milana Lipovca in »Sreča na štirih kolesih« Joška Lukeža.
Predsednik komisije dr. Martin Jevnikar je v poročilu o natečaju naglasil, da je bil razpis utemeljen in je izpolnil pričakovanja. Rekel je med drugim:
»... V predpisanem roku je prišlo na tajništvo natečaja 40 novel, kar je brez dvoma uspeh, s katerim smo lahko zadovoljni, hvaležni pa tudi Italijanski Radioteleviziji in zlasti vodstvu njenega tukajšnjega sedeža, ki sta ta tečaj omogočila in dala našim piscem priliko, da so se pomerili v plemeniti kulturni tekmi ter pokazali, kaj znajo in zmorejo.
Dobili smo torej 40 novel 25-ih piscev. Osem avtorjev je poslalo po dve noveli, dva po tri in eden štiri. Izmed teh je bilo 17 moških in osem žensk. Ker je bil natečaj pridržan samo slovenskim avtorjem, ki stalno prebivajo v Italiji, in ker so morala biti dela izvirna in neobjavljena, lahko rečemo, da je 25 avtorjev lepa številka. Le r.ekaj me ob tej priliki teži, da ne morem mimo. Komisija je s presenečenjem in obžalovanjem ugotovila odsotnost nekdaj tako živahnega kulturnega središča, kot je bila Gorica. Vemo, da tudi danes Gorica ni brez kulturne dejavnosti. Toda ob
KNJIŽNE IZDAJE
Proti koncu meseca bo izšel »Jadranski koledar«, ki obhaja dvajsetletnico obstoja. Obsegal bo 120 strani z bogatimi prispevki in ilustracijami. Obenem s koledarjem bodo naročniki prejeli še štiri knjige: izvirni roman slovenske pisateljice Miheličeve, prevod Hemingwayevega romana, ljud. ski potopis in novo Slovensko kuharico. Cena celotne zbirke znaša 1000 lir.
dejstvu, da je prišlo iz Gorice eno samo delo, a še to od človeka, ki živi daleč na višini Gregorčičeve tradicije .. .
Problematika, ki jo obravnavajo posamezni avtorji, je zelo pisana in mnogovrstna: Od srednješolske ljubezni, sodobne notranje razvitosti notranjega človeka in mladostnih spominov do vprašanja domov, poroke, odtujenosti v velikem mestu, psihoanalize in fantastike. Vsi ti problemi imajo najrazličnejša pozorišča, od Trsta do Amerike in Afrike. Tudi slogi so različni in zajemajo še folkloristični realizem kakega Frana Erjavca, dalje cankarjanski psihološki prijem, svetopisemsko dikcijo in čisto moderni retrospektivni in raztrgani način podajanja.«
Član komisije prof. Alojz Rebula pa je potem prebral utemeljitve za nagraditev posameznih novel. Nagrajenci so prejeli nagrade iz rok ravnatelja tržaškega sedeža Italijanske Radiotelevizije inženirja Guida Ghiandussija, ki jim je tudi izrekel čestitke.
-4--
Nabrežina:
12	STANOVANJ ZA DELAVSKE DRUŽINE
Občinski svet je na seji v torek, 16. t. in., sklenil prodati ustanovi Gescal (ta u-stanova gradi hiše za delavce in je naslednica bivše INA-CASA) dva tisoč kv. m občinskega zemljišča v Nabrežini za skupni znesek 3 milijonov lir. S tem izkupičkom pa bo občinska uprava poskrbela za vodovodno in električno napeljavo ter ureditev greznic pri dveh poslopjih, ki jih bo Gescal v kratkem začela graditi v občini. Omenjena ustanova bo zgradila 6 stanovanj v Nabrežini in 6 stanovanj v Devinu. Izdatek bo skupno znašal približno 78 milijonov lir.
Svet je nato potrdil vse sklepe, ki jih je sprejel občinski odbor v času, ko občinski svet ni zasedal. Na tajni seji pa so sveto-vavci imenovali knjigovodjo Marjana Kralja iz Sesljana za pomožnega uradnika v občinskem tajništvu. Novi nameščenec je bil prvi na vrednostni lestvici kandidatov, ki so se udeležili javnega natečaja za dodelitev omenjenega službenega mesta.
ŠTIRI SMRTNE NESREČE
V	ENEM DNEVU
V nedeljo so se v jami pri Briščah, na ozemlju nabrežinske občine, smrtno ponesrečili trije mladeniči, ki so bili doma iz severne Italije, a so stanovali v Dolini, kei so delali v Industrijskem pristanu v Žav-ljah. čeprav so bili dobro seznanjeni z jamarskim raziskovanjem, so se izkazali za zelo neprevidne. Ko so se po posebni žični lestvici vračali iz nad 100 m globoke jame, se je lestvica, ki je bila ovita okrog širokega drevesnega debla, odpela in so vsi trije jamarji treščili v 70 m globok prepad. Bili so na mestu mrtv\ V tem se je ponovno pokazalo, kako nevarno je lahkomiselno prodiranje v naše kraške jame.
V nedeljo zvečer se je zgodila na področju nabrežinske občine še četrta smrtna nesreča. V Devinu je zgubil življenje pri cestni nesreči 27-letni Luigi Bernardi iz Ribiškega naselja pri štivanu. Z motornim vozilom je treščil v nekega pešca, pri čemer ga je vrglo v obcestno kamenje, kjer je obležal z razbito glavo. Pešec pa je bil hudo ranjen.
IZJAVA ODBORA ZA POMOČ RAZLAŠČENCEM
Odbor za pomoč razlaščencem sporoča, da je bil vpisan dne 12. t. m. pri tajništvu Državnega sveta v Rimu rekurz proti tržaški prefekturi, Pristaniški ustanovi (EPIT) in proti naftovodni družbi SIOT, s katerim se izpodbija zakonitost razlaščevanja zemljišč v dolinski občini. V rekurzu se navaja na 26-tih straneh cela vrsta nezakonitosti v dosedanjih postopkih in se zahteva odlok izvršljivosti doslej izdanih ukrepov.
Prihodnje dni bo dostavljeno, v smislu predpisov, ki urejajo delovanje Državnega: sveta, uradno poročilu o pologu navedenega rekurza tudi notranjemu ministrstvu.
Nasprotne ustanove bodo morale položiti odgovor in morebitne protiugovore v roku 30-tih dni.
Odbor za pomoč razlaščencem meni, da bo še letos predložena prošnja za razpis razprave pred sodnim zborom Državnega Sveta, ki se bo moral izjaviti o tako važnih vprašanjih za slovensko manjšino na Tržaškem.
Trst, 13. novembra 1965
ODBOR ZA POMOČ RAZLAŠČENCEM
ZAGREBŠKI NADŠKOF V FURLANIJI
V	petek je na poti domov s koncila pristal na letališču Aviano zagrebški nadškof, kardinal Franjo Šeper. Nastanil se je za nekaj dni v videmskem semenišču. V soboto si je ogledal arheološke izpokamnein muzeje v (Jgieju m v Gradežu. Popoldne je šel v Tricesimo in v Castellerio, kjer je obiskal malo semenišče. V nedeljo popoldne pa je imel visoki hrvaški gost predavanje o »Sodobnem človeku in misteriju vere«. Predavanje je bilo pod okriljem »Šole za katoliško kulturo«.
Kardinalov obisk je uvod v nadaljnje: stike med furlanskimi, slovenskimi in hrvaškimi katoliškimi izobraženci na visoki ravni. Napovedani so že obiski in predavanja ljubljanskega nadškofa mons. Pogačnika in splitskega škofa mons. Franiča, ki bosta prišla v Videm po novem letu.
PROPADANJE NAŠIH VASI
Že dolgi čas je znan žalostni pojav, kako naglo propadajo vasi v Beneški Sloveniji in kako naglo se iz njih prebivavci izseljujejo v tujino.
Na gospodarsko-politični seji v Čedadu je predstavnik slovenskih rojakov v videmski pokrajini pokazal v številkah to zaskrbljujočo sliko. Po statistiki videmske trgovinske zbornice se je izselilo med leti 1945 in 1964 iz videmske pokrajine okrog
15.000	Slovencev. Tolikšno število v dvajsetih letih s tako majhnega ozemlja!
Vsi ti so mislili, da si bodo z zaslužkom v tujini pomagali in da se bodo na stara leta vrnili v rodne kraje, kjer bodo podprli svoje domove. Številke pričajo spet drugače. Mnogi so se res vrnili domov, še celo mladi. Prinesli pa niso s seboj dosti denarja, da bi pomagali družinam, pač pa kal razjedajoče bolezni - silikoze. Za to rudarsko bolezen boleha približno 20% moških v starosti 30 do 60 let, ki so se vrnili iz tu-
SESTANEK V NOVI GORICI
Včeraj zjutraj so se srečali na prvem uradnem sestanku predstavniki občinskih uprav obeh Goric. Goriško zastopstvo jo vodil župan Martina, katerega so spremljali poleg glavnega in osebnega tajnika še trije odborniki. Novogoriško občino jo pa zastopal predsednik Štrukelj s še štirimi drugimi člani.
Obe delegaciji sta se razgovarjali o uresničitvi različnih točk, ki so bile na sporedu v zadnjih razpravah ministrskih predsednikov Mora in Stamboliča v Beogradu. Na dnevnem redu so imeli oboji zastopniki probleme o kulturnih in športnih izmenjavah; o olajšanju obmejnih prehodov. Pri tej točki bodo morali še praktično ugotoviti možnosti prehoda na Blančah in tuih zgradnje ceste, ki bo preko štmavra vezala Brda z Novo Gorico. Stiki med obema upravnima odboroma se bodo seveda še nadaljevali in poglabljali.
VISOKA STAROST
V	soboto je obhajala gospa Marija Bavcon, gostilničarka pri »Buon Furlanu« v ul. sv. Ivana, svoj 90. rojstni dan. Kljub visoki starosti se pa gospa Marija še vedno živahno suče okrog ognjišča in še ved-
jine. Koliko naših delavcev pa pomrje v rudnikih, na stavbiščih ali kje drugje v tujini! V zadnjih 20 letih je umrlo daleč od doma 412 naših izseljencev; samo lani 16^ Na prvi pogled se zdijo te številke nizke, toda primerjajmo jih s celotnim številom našega prebivavstva v Beneški Sloveniji. Če pojde tako naprej, moramo ugotoviti, da naše vasi zares izumirajo zaradi izseljevanja. Gospodarsko propadanje naših krajev je le nujna posledica, ker otroci in starci ne bodo mogli vzdržati niti enega hišnega vogla.
Rajbelj:
RUDNIK SE POSIPA
Malo potem, ko je v soboto odzvonilo poldne, so čudni zemeljski pojavi pokvarili tek pri kosilu vsem rajbeljskim meščanom in rudarjem. Tla so se nenadno začela tresti, stene majati, od daleč se je pa zaslišalo zamolklo bobnenje. Ljudje so začeli vpiti: Potres, potres! in so bežali na prosto. Pogumnejši so še ostali v stanovanjih, a čez dobre tri minute se je sunek ponovil. Omet se je krušil, porcelanska posoda se je drobila po tleh, v stenah nekaterih hiš so se pokazale razpoke. Nato je bilo vse tiho.
Po prvem strahu so strokovnjaki ugotovili, da je bilo izhodišče sunkov prav v Rajblju in sicer v rudniških rovih pod Kraljevo goro. V osrčju gore so se rušili velikanski usadi. Rudniški tehniki so računali, da sta prizadeta rov v višini površja in rov v globini sto metrov. K sreči rudarji takrat niso bili več na delu. Strokovnjaki so šli preiskovat prizadete točke v rovih, a so se morali vrniti, ker jim je nad glavami še vedno nekaj škripalo v zemeljskih plasteh. Ko sc bo gora umirila, bodo nadaljevali z raziskovanjem.
V	zadnjih dveh letih je ta že drugi zemeljski sunek, ki je ogrozil svinčeni rudnik.
no kuha odlične goriške poslastice kot v nekdanjih časih, ko je bila dobra gostilna polna gostov od jutra do kasne ure.
Jubilantka je po rodu iz Črnič na Vipavskem. Mož Ivan je bil dolgo let jetni-ški paznik v Gradiški. Leta 1912 pa se je družina, v kateri je zrastlo osem otrok, preselila v Gorico, kjer je oče nadaljeval svojo službo. Med prvo vojno je morala oditi z družino v begunstvo na Dolenjsko. Ko se je vrnila, je s krepko roko začela z gostilno in jo je vodila tudi po moževi smrti, pred dvajsetimi leti. V drugi vojni je gospa Marija prenesla tudi dosti bridkih ur, posebno ko je leta 1945 umrl i? njen mož. Pa je vse prestala v živahni in zdravi starosti do zadnjega jubileja, katerega je obhajala v krogu sinov, hčere in številnih vnukov ter pravnikov. Bog jo ohrani čilo in zdravo še dosti let!
PRVI SNEG
Po drobnem jesenskem dežju je temperatura v noči od sobote na nedeljo naglo padla. V zgodnjih jutranjih urah pa je začelo po vseh hribih okoli goriške kotline snežiti. Ko so se meščani zbudili, so videli vse belo po Sabotinu, Sveti gori in celo na Fajtovem hribu. Tla je pobelilo celo do »Kekca«. Po dnevu se je tenka snežna plast odtajala, v višjih krajih pa je ostala Na Lokvah je snega deset centimetrov visoko, na Razdrtem še več, na Višarjah pa ga je naneslo več kot pol metra.
Kakor kaže, se bo november maščeval za preveč lepi oktober.
Sovodnje:
SPOMENIK PADLIM
Dosti vasi v goriški okolici se je že oddolžilo žrtvam vseh padlih z odkritji večjih ali skromnejših spomenikov. V Sovodnjah s?a bodo nostavili na pobudo županstva šele letos. Stal bo pred občinskim poslopjem v obliki stebra iz naravnega kraškega marmorja, ozadje bodo pa nudili kraški borov-c:. Vklesana bodo imena vaščanov, ki so žrtvovali svoja življenja za potomce. Uradno odkritje je napovedano za nedeljo, 28. novembra. Pri proslavi bodo nastopili tudi različni pevski zbori iz naših vasi, tako da ne bo imela otvoritev le suhoparnega uradnega značaja, ampak bo tudi pravi izraz prisrčnega spomina do vseh, ki so dali življenje za boljšo bodočnost potomcev.
NOVA INDUSTRIJA
S 1. januarjem bo začelo obratovati v Gorici novo industrijsko podjetje, svilar-na »Setificio Goriziano« — Goriška svilar-na je bila ustanovljena že pred nekaj leti. Podjetje pa je propadlo in je prešlo v last goriškega Monta. Zdaj bo pa tovarno prevzela neka švicarska družba iz Zuricha. ki je že poslala v Gorico svoje tehnike. V začetku bo svilama obratovala v bolj majhnem obsegu, vendar bo imelo v njej zaposlitev tudi okrog štirideset domačih na-stavljencev.
Z obnovitvijo tega podjetja se v Gorici nadaljuje prekinjena tradicija svilne obrti, ki se je začela v naših krajih razvijati že v času Marije Terezije.
Štandrež:
ZAHVALNICA
V	štandrežu se je še ohranila stara navada, da se za zahvalno nedeljo ali za hva-ležnico, kakor ji ponekod pravijo, zahvalimo Bogu za prejete dobrote na njivah in polju.
Tudi letos so kmetje po cerkvenem opravilu pripeljali na trg traktorje in druga vozila, da jih je domači župnik blagoslov;!. Pred cerkvijo so po stari navadi ponujali novo vino, čeprav še motno, in koruzne pogače vsem mimoidočim za pokušnjo in dobro srečo tudi v prihodnjem kmetovem letu. Niso manjkali tudi vozovi, okrašeni z domačimi pridelki in celo s klobasami, ki pa postajajo že bolj redka proizvodnja.
Po blagoslovu je domača zveza neposrednih obdelovavcev povabila krajevne oblasti na zakusko v Lutmanovo gostilno. Ta sta spregovorila nekaj pomenljivih besed dekan Zorž in predstavnik kmetijskega nad-zorništva dr. Jacob. Zadovoljstvo in veselje bi bilo seveda še večje, če bi imeli boljšo letino.
BACHOV KONCERT
V	petek zvečer je privabil orgelski koncert v cerkvi na Travniku veliko ljubiteljev klasične glasbe. Orgelski mojster prof. Hubert Bergant iz Nove Gorice je na velikih orglah travniške cerkve odigral sedem skladb Johanna Sebastiana Bacha, predstavnika baročne glasbene umetnosti.
Posamezne točke je spretno povezoval s kratko mzlago v slovenščini in italijanščini č. g. Stanko Jericijo, glasbeni referent Zveze katoliških pro-svetnh društev, pod čigar okriljem je bil prirejen ta cerkveni umetniški koncert.
K mojstrskemu izvajanju sporeda naj pripomnimo, da je poslušavcem ugajal uvodni preludij, nato predzadnji pastorale in tudi mogočna končna fuga, pri kateri so prišli do veljave skoro vsi registri. Morda celo nekoliko preveč; tu pa tam ;e tudi nekoliko motila raba registrov, da ni prišla do izpiljenega izraza vsa veličina Bachove stvaritve. Kljub tem malenkostim pa je pustilo Bergantovo izvajanje mogočen vtis.
Koncerta so se udeležili tudi zastopniki goriške in novogoriške občine in obilo izbranega občinstva obeh narodnosti, kar dokazuje, da so take kulturne povezave nujno potrebne in da je po-t'ebno v duhu medsebojnih stikov z njimi nadaljevati.
PLANINSKO MARTINOVANJE
Slovensko planinsko društvo v Gorici je tudi letos priredilo običajno praznovanje ob svetem Martinu. Živahno delavni odbor pod predsedstvom Karla Kumarja je letos povabil svoje člane in prijatelje v hotel »Zvezdo« v Kobaridu. Iz Gorice je nrišlo okrog 200 udeležencev. Pomembno pa je bilo srečanje s planinci iz obmejnih krajev in iz Beneške Slovenije, kar je dalo letošnjemu martinovanju poseben pečat.
Prireditev, ki se je začela sredi popoldneva je potekla v prisrčnem vzdušju. Po raznih pozdravili je skrbel za veselo razpoloženje planinski poet I udvik Zorzut, pa še tombola in orkester iz Pod-gore. Kobariški moški zbor pa je zapel več pesmi. Na višku razpoloženja je prišla kar prezgodaj ura odhoda s tega planinsko razigranega martinovanja.
VEČERI OB SREDAH
Včeraj je pnredil klub »Simon Gregorčič« svoj običajni kulturni večer ob sredah. Na sooredu ni bilo predavanje, marveč filmsko predvajanje, kot je bilo že določeno za eno sredo v mesecu. Vrteli so dolgometražni film »Dnevnik Ane Frank«, znano pretresljivo zgodbo judovske deklice, ki se je morala skrivati s svojo družino pred nacističnimi krvniki.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJEN J A
Dialog s kritikom
Ni navada, da bi pisatelj odgovarjal svojim kri- Science), najnovejše vede na ameriških in angle-tikom. Težko se namreč ubrani čezmerne ljubezni ških univerzah.
do svojega duhovnega novorojenčka.	|	z	velikim	zadoščenjem	sem	posluš'l	na	zadnjem
Toda pri razpravi je stvar drugačna. Esej je zasedanju AICO (Italijanskega združenja za kon-teza, ki naravnost kliče po dialogu. Zato sem z trolo kvalitete), ki je bilo oktobra v Milanu na tečne strani vesel, da mi kritik M. G. dialog omo- mo: »Uporaba statističnih metod v znanosti in v goča, z druge pa se mi zdi, da sloni M. G.-jeva kontroli proizvodnje«, predstavnika družbe Dal-kritika na celem kupu nesporazumov, katere mo- mine dr. Marsilija, ki nam je pripovedoval, kako
rava skupaj razčistiti.
Začel bom nekoliko po svoje, naj mi M. G. oprosti!
se bo poskušalo to podjetje med prvimi v Evrop' skoraj popolnoma racionalizirati s pomočjo treh komputerjev, ki so jih imenovali SIT (Sistema Informativo e Decisionale) — Informativni in odločitveni sistem.
V	podrobnosti se tukaj ne morem spuščati. Po-.	.	.	ii-	1	,	■	vam	naj le, da bo lahko imel direktor podjetja
V,e.d°.’..~k'.. S°~	™e,vsak	večer	v	rokah	popolno	gospodarsko	sliko
MOJA RAZPRAVA JE PROTISLOVNA?
V našem času so ljudje prenasičeni z ideologi-
aale odgovor, ki svojo nezmotljivost branijo z go-1 rjačo. žejni pa smo rcsnice. Zato pa resnice danes ne moremo več servirati v obliki dogme, resnica naj bo človeška resnica, resnica o piscu, njegovi omejenosti in o stvareh, ki jih pisec obravnava. Skratka pričevanje.
podjetja: bilanco.
Resničnost je danes hitrejša od vseh naših e stetskih razmišljanj!
O NAKUPU IN PRODAJI
Moj kritik pa nadalje pravi: gospodarsko de
Taka resnica pa je nujno protislovna, kajti	,	,	.	.	.
nihče ni znanja in modrosti zaužival z veliko žlico | lovanje ne nastaja preko nakupa in prodaje (ka-iz mladih let.	k°r stoji v moji razpravi), ampak preko ponud-
'	.	’	.	.	.	t	.	.	be in povpraševanja, se pravi tržnega mehanizma,
Dokazov, da smo si danes v tem vsi enaki, je, J)a še preko organizacijskih, investicijskih in po-
kar precej: od papeža in koncilskih očetov, ki stopajo zaradi nujnosti sedanje resničnosti dialektično naprej, pa do sovjetskih ideologov, ki z eno roko kažejo na napis koeksistenca, ki so gn razobesili na kremeljska vrata, z drugo pa zaškrt-nejo s ključem v zapahu za kakim pisateljem, ki si je po poti koeksistence upal preveč naprej.
Nisem nobena izjema.
Moja razprava noče biti opis socioloških ali
ciobnih činiteljev
Priznam, da sem v razpravi izpustil iz vidika ■nekatere splošne mehanizme, kakor so tržišče, varčevanje, denarni obtok. To sem storil zato, ker sem hotel pričeti pri osnovi (podjetju) in šele iz te preiti na splošnost. Stvari pa tudi nisem utegnil dosledno izpeljati, ker sem hotel omejiti raz-piavo na dimenzijo revije.
Ponudbo vrši tisti, ki bi rad nekaj prodal, po-
gospodarskih dejstev, niti povzetek kake franco- vpraševanje pa tisti, ki bi rad nekaj kupil. Ponudba ske knjige. Čutim le potrebo, da danes Slovenci jn povpraševanje sta statična elementa, s pomočjo
rastopimo križev pot iskanja svoje resnice.
M. G. zahteva od mene točnih opredelitev in jasnih pojmov. In prav teh mu ne bom dajal, ker mu jih nočem dati, saj jih najde v vsakem učbeniku ali enciklopediji. Ni nobena skrivnost, da je večkrat njihova točnost okostenelost, njihova jasnost varljiva. Skratka, ni mi šlo za to, da bi na-
katerih si razlagamo stvarnost, nakup in prodaia pa dinamična elementa iste stvarnosti. Iz celote moje razprave je razvidno, da sem optiral za dinamiko. Invest:cije in organizacijo pa sem vključil v objektivizirano verjetnost: zato, da bi gospodarske enote racionalneje kupovale in prodajale I (se torej vkliučevale v mehanizem trga), investi-
pisal nov katekizem ali nov priročnik za aktiviste. I rajo in izboljšujejo podobo svoje lastne objekti
. I vizirane verjetnosti.
Pri svojem iskanju nujno puščam za seboj edo vrsto odprtih vprašanj, komaj nakazanih dejstev in misli, protislovnih trditev. To morda ni estetsko. A kako bi drugače? Nisem nadčlovek, ki bi znal stvarnost kvitirati s kratkimi obrazci Zaratustre. Videli smo, kam take motode pripcljeio. Z muko si skušam sam najti odgovore na današnjo zapleteno protislovnost. Stari tip esejista je imel iste probleme kot jaz, le dn ie sk"šal protislovja in nejasnosti primerno zabrisati, kajti n'
Aleš Lokar (Konec prihodnjič)
POBEG IN SAMOMOR
Vzhodnoberlinski igralec Christian VVeissbrod, ki je konec avgusta ob gostovanju vzhodno.berlin-skega gledaiiškega ansambla v Londonu pobegnil v Zahodno Nemčijo, pa se 4 dni pozneje spet vrnil v vzhodni Berlin, ne živi več. Kot so poročali časniki, je igralec v neki vzhodnoberlinski cerkvi napravil pred kratkim samomor s strupom.
Weissbrod je po vrnitvi v pismu na vodstvo gledališča obžaloval svoj korak in prosil za zopetni sprejem v ansambel, kot so to naznanili na tiskovni konferenci v Vzhodnem Berlinu. Takrat so igralca vzhodno-berlinske oblasti še zasliševale o vzroku njegovega pobega.
Založbi Valecchi in Einaudi pa sta naznan:!:, da bosta poslali šolskim knjižnicam italijanskih šol v Istri in na Reki svoje mladinske knjige v dar.
MiiMtaiiiuiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiuiiiiiiiiiiMiuiiiBiiiiiii iiiiiiiii)iiiiii.iaiii,iaiiitiiiiaiiiri'ii!ii'ii'iiiia.iinaiiiiii!ii
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Predstave v Kulturnem domu JUBILEJNA SEZONA 1965-66
Saša Škufca (Po Grimmu)
JANKO IN METKA OTROŠKA SPEVOIGRA V TREH DEJANJIH
Režija: Jožko Lukeš	Scena:	Demetrij Cej
Glasba: Viktor Fabiani
Orkester vodi: Oskar Kjuder Korepetitor: Sergij Radovič
V	četrtek. 18. novembra cb 16. uri (Premierski abonma); V soboto, 20. novembra ob 16. uri (Abonma prva ponovitev); V nedeljo, 21. novembra oh 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski); V sredo,
24.	novombra ob 20. uri (Študentski abonma); V petek, 26. novembra ob 16. uri (Sindikalni abonma); V soboto, 27. novembra ob 16. uri (Abonma za okolico); V nedeljo, 28. novembra ob 16. uri. Ker ima Slovensko gledališče v načrtu mladi.isk^ piedstavo v popoldanskih urah, obvešča svoje ceni. abonente, da kljub normalnemu ra7.voredu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo »JANKA IN METKE« seved" vnrl pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tet. 734265 K —•—
Pezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734265 vsak dan od 11. do 14. ure. Proda a vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo c e n j. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom predstav
KAJ JE GROTESKNOST?
Ce si v domačem stanovanju urediš terarij i 1 v njega n. pr. postaviš hrčke, boš kaj kmalu do-
mu šlo toliko za snov kot za samega sebe in l;p ena!	nesmiselnih	gibov,	kii jih tfi Hvali uga.
vtis ki nai ea nanravi na lhjdi	n1aJ°- Poleg tega, da jedo solato, zrnje, lešnike,
’	^	J	se venomer sunkovito premikajo, se plazijo čez le-
Moja razprava je zato poskus in napor, da bi sene palčice ali pa plezajo po lestvicah v višino, se dvignili iz konvencionalmh shem in modelov, Njjhovo početje je, če ga prenesemo na človeško ki ne ustrezajo več stvarnosti.	področje, blazen, grotesken ritual. Zamislite s:
Kako pa vemo, če je ta poskus nekaj pozitiv- sobo, v kateri dvojica ali trojica ljudi s srepimi nega ali nekaj negativnega? Elementi sodbe so pogledi kroži okoli nastavljene lestve, suka glavo, kot vedno: informiranost, namen, sredstva, rezul- poskakuje, pada po tleh, pleza po lestvi, pada, se tati.	; pobira, spet pleza po lestvi. Vendar je posebna
dramska varianta — happenings — včasih bolj.
O OBJEKTIVIZACIJI VERJETNOSTI	I včasih manj uspešno skušala na odru ustoličiti
Kje sem vendar našel to nepoznano nejasnost? ,lfdi tako ravnanje. O happeningsih je bilo zad-t	1	1	• ■ ddar ahti ttv a vm ctatt r. je čase napisano celo vec knjig (n. pr* Fluxus,
Pop An, Nouvcau Uta Rowohll, Hambu-,:
STICS FOR BUSINESS DECISIONS. ki jo je napisal Robert Schlaifer, profesor v Harvardu, do-{'esedno prevajam:
»Ta knjiga je ne-matematični u-od v logično analizo vsakodnevnih poslovnih vprašanj, v katerih ie treba doseči odločitev v razmerah negotovosti... Ce so posledice različnih potekov gospodarskega delovanja odvisne od nedoločenega dogodka, je najpripravnejša pot izbire optimalnega dejanja tista, ki na podlagi posledic in verjetnosti dogodkov preračuna najboljšo odločitev.« Sledi 678 strani in tabele. Kogar stvar zanim.a naj si knjigo kupi in si jo prebere.
K. C. Fraser pa piše v dopolnilnem zvezku Britanske Enciklopedije za leto 1964 na strani 136, da je metoda »Operational Research«, ki sloni na uporabi matematičnih tehnik in računskih strojev (komputerjev) bistven del znanosti, ki se bavi z
in Happenings, Dutton & Co., New York.) Kljub temu, da so zgoraj opisane živalske kretnje človeku tuje, pa prenesene na umetniško višino izražajo nekaj človeško resničnega: obseden, pošasten svet »neavtentičnega« človeka, svet človeške spačenosti, brezizhodnosti, obupa.
Tako je groteskno umetniška in filozofska kategorija, ki je globoko zasidrana v človeku — in še posebej v modernem človeku. Zakaj modemi človek je morda manj avtentičen kot človek kdajkoli prej. Mašinizacija sveta ni samo človeški eliksir, temveč more biti tudi slaba vest človeštva. Naj se za njo skriva še toliko pozitivnih dejstev, pravzaprav uničuje osnovno bistvo sveta: njegovo prirodnost in nravnost. Tu ne bi hoteli klicati »nazaj k naravi«, (negroteskne idile so danes neresnične) temveč bi hoteli opozoriti le na to, da stroj v vedno večji meri uničuie prirodo, sredi
vodenjem gospodarskih podjetij (Managmen;1 katere človek šele polno zaživi, človek brez priro-
de je le še mehanična lutka, grozoten gumb v še bolj grozotnem mehanizmu.
Danes smo na tisti stopnji razvoja, ko bi že bilo potreba zaščititi prirodo, da bo sploh človek lahko obstal. Zakaj če se nič ne ukrene, bo kmalu vedno manj plodne zemlje, vedno manj zelenja, pač pa bo povsod kraljeval železobeton i 1 spačeni nečlovek. Različni totalitarizmi (poznam tudi totalitarizem tehnike, ki začenja gospodovati v najbolj razvitih zapadnih državah) sc že danes v hudi meri poganjajo čez svet. Vendar ne bi bil črnogled. Jaz verujem v »božjo voljo«, to je v •naravno, popolnoma spontano rešitev sedanje krize. Zakaj ko bo nezdrava situacija prirasla do absurda, se bo zgodilo tisto, kar hoče izraz'ti tu di sodobna umetnost: bolni človek se bo znašel v eksistencialni krizi. Da re reši smrti, mu bo estala edino možnost, da spet ozdravi. Nisem črnogled v končni perspektivi in verujem, da je človek tolikšna vrednota, da bo res ozdravel. Pač oa sem črnogled, ko gledam človeško sedanjost. Ta sedanjost me plaši; zdi se mi, da je taka, da človeka na mah povozi, samo če za hip pozabi, kje je.
V	sodobnih umetniških groteskah se sproščajo velike energije. Sodobna groteska kliče h katarzi, se bori, čeprav netendenčno, da bi človek ozdravel. Morda se bo le zgodilo, da bo nastopil svetel rojstni dan, ne tak, kot ga je naslikal Chagall in v katerem ima ženin groteskno zverižen vrat in leti preko neveste po zraku, za šopkom, ki prav tako plava v zraku. Morda bo prišel trenutek, ko bo groteska izgubila svojo mračno eksistencialno funkcijo in zopet postala dekoracija, kot je bila v davnih časih.
KONEC Lev Detela
GOSPODARSTVO
Napredek Evropskega skupnega Irga
Kljub obstrukcionistični politiki generala De Gaulla kažejo statistike Evropskega skupnega trga, ki so bile objavljene te dni, da je imela poljedelska politika Skupnega trga velik uspeh. Obseg trgovine s poljedelskimi pridelki med šestimi državami Skupnega trga je od leta 1958 do leta 1964 zelo narastek Njegova vrednost je narastla od ene milijarde 200 milijonov dolarjev na dve milijardi 800 milijonov dolarjev.
Povečala se je zlasti trgovina s pridelki na tistih sektorjih, kjer so uvedli norme, kot na primer za žita, svinjsko meso in perutnino, sočivje, sadje, jajca in vino. Trgovina med šestimi državami s temi pridelki se je povečala od ene milijarde dolarjev v letu 1962 na skoro poldrugo milijardo v letu 1964. Največ je uvažala med njimi Za-
AZBKSTNO ŽVEPLO ZA SODE
Nekapljajoče azbestno žveplo za sode je bilo v trgovini v dveh oblikah: ali žveplo na azbestnih trakcih ali v koleščkih. Srednja Evropa z našimi kraji vred je rabila žveplene trakce, vinogradniki v notranjosti Italije pa so rabili samo koleščka, ker trakcev niso poznali.
Za naše kraje je izdelovala žveplene trakce neka tovarna v Bocnu na Južnem Tirolskem. Ker pa lastnik več zasluži s plastičnimi predmeti, je tovarno preuredil za te in opustil izdelavo žveplenih trakcev. Ker ni v Italiji nobene druge take tovarne, se žvepleni trakci zelo težko dobijo in jih sploh ne bo mogoče več najti, če se razmere ne spremenijo. V Srednji Evropi sicer izdelu jejo žveplene trakce, a Italija ne dovoli uvoza, ker ima sama preveč žvepla. — Zato se moramo zaenkrat navaditi na azbest- •’ na žveplena kolesca.
Kapljajočih žveplenih trakcev je seveda na razpolago poljubna količina.
Obilni dež je v letošnjih poletnih mesecih zelo škodil pri spravljanju krme, pri košnji, škoda je bila na količini in kakovosti. Pridelek je bil manjši in kakovostno slabši.
Najbolj pa škoduje dež, ki pada po pokošenem in napol osušenem senu, ki bi potrebovalo še samo kakšno uro sonca, da bi bilo godno za spravitev v senike. Zato pa kaže v nestalnem vremenu vedno odpeljati seno domov napol suho in ga potem na seniku potrositi s soljo, da ga obvarujemo pred plesnenjem in prevelikim samo-ugretjem, zaradi katerega včasih tudi izbruhne požar. Sol, bodisi živinska ali kuhinjska, je najboljše konservacijsko sredstvo za nedovolj suho krmo, v kateri se tudi razvije koristno kipenje. Vsak kubični meter (m:i), kateremu odgovarja okoli 90 kg sena, posolimo navadno s pol do enega kg soli. Večjo količino uporabimo za manj suho krmo.
če dežuje na ovelo ali že na pol suho pokošeno travo, izpere voda zelo mnogo hranilnih snovi in izguba lahko presega
hodna Nemčija, ki je kupila od drugih petih držav Skupnega trga v letu 1964 pridelkov za eno milijardo 300 milijonov dolarjev. Leta 1958 jih je kupila precej manj, za 636 milijonov dolarjev.
Te dni je dala Francija poluradno razumeti, da bo po predsedniških volitvah v decembru pripravljena nadaljevati pogajanja o Skupnem trgu.
 ■---
BELA TELETINA
Smo že pisali, kako redijo teleta, ki naj dajo belo meso in kako jih koljejo, da meso ni rdeče in da odteče vsa kri. Pisali smo, da se s tako rejo pečajo tako v Italiji kot v Jugoslaviji, dočim zavzema v Italiji in v Jugoslaviji taka reja le majhen obseg, jo gojijo na veliko v mnogih drugih državah, zlasti v Nemčiji in na Holandskem.
PRIJAVA VINSKEGA PRIDELKA IN ZALOG
Na užitninski ali pa na občinski urad bo potrebno prijaviti letošnji pridelek vina in morebitne zaloge (ostanke) iz prejšnjih let. Za prijavo so na razpolago posebne pri javnice: za letošnji pridelek prijavnica A, za zaloge pa prijavnica B.
Kot vsaka rastlina potrebuje tudi pšenica za zadovoljivo rast vse tri najvažnejše j snovi: dušik, fosfor in kalij, a najbolj jc hvaležna za sorazmerno zelo visoke količine dušika. Mnogi pridelovalci gnojijo pšenici z 10 stoti dušičnatih gnojil, — n. pr. solitra — na 1 ha ali pa tudi z več, tako da pride na ha njive s pšenico tudi več kot 200 kg čistega dušika. So pa to tudi skrajne meje, ker se večje količine ne izplačajo več: to pomeni, da večjemu strošku za
polovico vrednosti krme. Zlasti boleča je izguba prebavnih proteinov prebavnih beljakovin, ki so v krmi največ vredne. Večkrat se izgubi tudi nad 1/3 proteinov. Dež nadalje raztopi rudninske snovi in tudi vitamine.
Kaj naj naredimo s takim izpranim senom? Večkrat je res tako — in v tem letu je bilo mnogo takega sena, da je samo še za v gnoj ali za nastilj. Če pa je količkaj še podobno senu, se da še prav koristno izrabiti. — Predvsem ga moramo zrezati na slamoreznici, rezanici pa dodati dobrega sena, zlasti detelj in kot lucerne in domače detelje. Te vsebujejo mnogo beljakovin - proteinov, več rudninskih snovi, zlasti apna in fosfora ter tudi vitaminov. Čimbolj izprano je seno, tem več deteljin ali dobrega sena mora biti v krmskem obroku. — V tem pogledu je zlasti izboren dodatek melasa, ki ostaja pri izdelovanju sladkorja in ki vsebuje navadno do 75°/» sladkorja, žal je melasa za naše živinorejce skoraj nedosegljiva. — Seveda morajo živali dobivati tudi nekoliko močnatih krmil, kot so sedaj v navadi.
GOSPODARSKI ZASTOJ GORICE
Dejanske okoliščine in tudi brezbrižnost osrednjih oblasti so krive, da bo Gorica po svoji gospodarski pomembnosti kmalu na Zadnjem mestu v vsej deželi. Poleti je že kazalo, da si bo goriško gospodarstvo nekoliko opomoglo z mednarodnimi prevozi živine. Ko je izbruhnila goveja slinavka in je bil Prosek prepovedan kot vmesno postajališče za prevoz živine iz vzhodnih držav, je postala goriška železniška postaja središče za mednarodni tranzitni promet z živino in tudi za drugi tovor. Kot taka se je postaja dobro izkazala. Zaživele so vsaj začasno tudi razne druge gospodarske dejavnosti, kot na primer preskrba s krmo, zaposlitev delavnih in uradniških moči, pripravljanje novih privozov do vagonov in hlevskih ter skladiščnih prostorov.
Goriška trgovinska zbornica je že dosegla za goriško postajo obljubo, da bo vključena v mednarodni prevozni tovorni promet. Sredi novembra bi se morala ta obljuba rimskih oblasti uresničiti.
Prišlo pa je drugače. Tržaško železniško ravnateljstvo je predlagalo v Rim, naj se zadevno dovoljenje odloži, ker da nima na razpolago dovolj izvežbanega osebja, da bi se načrt uresničil in tudi da naprave na goriški postaji niso dovolj ustrezne.
Bržkone pa odločajo drugi, skrivni razlogi. Zato sta poslala predsednik goriške trgovinske zbornice in goriški župan ostra protesta na prometno ministrstvo.
dušičnato gnojilo ne odgovarja vrednost zvečanega pridelka, zrnja.
Pri nas se ni treba bati, da bi naš kmetovalec raztrosil preveč dušičnatih gnojil, ker so ta sorazmerno draga, zlasti ker mora kmetovalec strošek za gnojila kriti sam. Nekoliko pa bi pri pšenici le kazalo zvišati izdatek za dušik. — Vsekakor lahko računamo, da se gotovo izplačajo srednje količine dušika, to je 100 do 150 kg čistega dušika na 1 ha. Ta količina pomeni, da bi morali pognojiti en ha pšenice s 6 do 1U stoti apnenega solitra (nitrato di calcio), lu vsebuje 15% dušika. Na ar (= 100 m-površine) bi prišlo 6 do 10 kg apnenega solitra, na furlansko njivo ( = 3660 m2) pa 2 do 4 stote. Če ne bi mogli dobiti apnenega solitra, pač pa druga dušičnata gnojila, moramo voditi račun o odstotkih dušika v njih. če hočemo gnojiti z dušikom tudi pod list ( vrhnje gnojenje), lahko gnojimo z delom gnojila ob setvi (pravilno teden prej), z drugim delom pa v dveh obrokih v dobi od Božiča do konca februarja.
Kdor pa ima na razpolago sestavljena gnojila in apneni dušik, naj gnoji z vso količino sestavljenega gnojila ob setvi, z apnenim dušikom pa do konca februarja, kol
v	prejšnjem primeru.
Poletje sv. Martina je najprimernejša doba za pšenično setev
 #---
V	BATERIJAH VZREJENI PIŠČANCI-POHANCI
imajo trenutno zelo slabe cene, ki v mnogih pokrajinah (Marke) komaj presežejo 200^ lir za kg žive teže. — Z odhodom letoviščarjev se je pač potrošnja pohanev zelo | skrčila in cene so padle,
Krmljenje od dežja spranega sena
Pšenici več dušika
VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN
II	Popolo di Trieste, glasilo tržaških fašistov, je bilo zelo zadovoljno, da se Italija in Jugoslavija zbližujeta.
»Prisrčen in popoln sporazum naj bi združil obe jadranssi državi v trdno zvezo, da1 bosta korakali druga poleg druge proti bodočnosti, ki naj jima prinese skupno blagostanje in skupno srečo,« — je med drugimi pisalo omenjeno glasiloi.,
List Era Nuova je pa pisal, kako so se na deželi nekateri ljudje jezili, da je med
182.	Dr.	E.	BESEDNJAK
Italijo in Jugoslavijo prišlo do sporazuma. »Ne,« je vzkliknil pisec — » temi tukaj ne bo miru, dokler jih ne poženemo na Sicilijo.«
O teh slovenskih ljudeh je trdil, da so vpisani v Ščekova izobraževalna društva. Na en mah torej kar štiri ovadbe fašistovski javnosti: 1. ovadeno je slovensko ljudstvo;
2.	ovaden je poslanec Šček; 3. ovadena slor venska izobraževalna društva; 4. ovadeni slovenski časniki.
Višek pa je dosegel list II Giornale di Udine, ki je 30. januarja 1924 napisal za nas sledeče: »Za tako pisanje ne zadostuje več pero, temveč samo palica.«
K temu je prišlo še to, da je bivši prefekt Pisenti ohranil svoj položaj, to se pra-
vi	odstopil je sicer kot prefekt, vendar ostal še nadalje tajnik fašistovske stranke, To se
pravi, da je njegova oblast ostala nezmanjšana.
NAPAD NA Dr. BITEŽNIKA
Zgornja ljubezniva grožnja je prišla na naš naslov iz Vidma. Še preden je bila stavljena in dotiskana, so jo skušali praktično izvajati, in sicer na dr. Josipu Bitežniku.
V	torek 29. januarja okrog 11. ure zvečer sta prišla dva boljše oblečena gospoda pred' stanovanje dr. Bitežnika, ki je bilo v pritličju, in sta trkala na okno. Dr. Bitežnik je bil že legel k počitku, zato je na večkratno trkanje odprla okno njegova žena, ki je bila še pokonci.
Pozna obiskovalca sta vprašala italijanski, če stanuje tam dr, Bitežnik. Gospa je pritrdila. Nato sta gospoda precej osorno zahtevala, naj pride njen mož ven, ker mu morata izročiti važne listine nekega urada. Gospa ju je opozorila, da ob takih urah ni čaš za obiske, nakar sta se oddaljila.
Ko je drugo jutro dr. Bitežnik okrog 8.30 šel v urad, je opazil dva gospoda, ki sta se, ko sta ga ugledala, takoj urno obrnila za njim. Pospešil je nekoliko korak, a ko je opazil, da mu neznanca naglo sledita, se je ustavil in vprašal : »Kaj želita, zakaj mi sledita?«
Še preden je izgovoril te besede, je dobil od enega z oboroženo roko močan sunek v obraz, da je začel krvaveti. Koj nato stčr ga začela napadalca obdelovati po glavi in hrbtu.
Dr. Bitežnik, ki ni imel pri sebi drugega kakor štiri knjige, se je branil, kolikor se je dalo, toda ubraniti' se ju ni mogel. Šele ljudje, ki so zaradi šuma in hrupa prihiteli, so povzročili, da sta nasilneža zbežala proti mestu. Poznal ju ni nihče.
Dr. Bitežnik, ki je bil sicer močno krvav, a brez težjih poškodb, je stopil najprej k zdravniku. Od tam je odšel h komisarju Dia-zu, kateremu je javil surovi, civiliziranih ljudi nevredni napad. Diaz mu je rekel, naj vso zadevo pismeno javi oblastem.
ORGANIZIRANA GONJA
Na Goriško stražo in vse one, ki so bili z njo v zvezi, so imeli takrat neukrotljivoi jezo. Naš neizprosni boj, ki smo ga vodili za pravice slovenskega ljudstva, je mnoge silno pekel.
Zato so započeli proti nam organizirano gonjo. Na eni strani so nas obrekovali kot protidržavne veleizdajalce, na drugi strani pa so nas hoteli z nasilstvi ukloniti, da bi molčali. Prepričani pa smo bili, da neodkri-tosrčnost in surova sila nista rodili še ni“ koli nič dobrega:, zdravega in plemenitega.
(Dalje)
—m—
ZAGONETNI PISATELJ
Do danes še ni ugotovljeno, kdo se skriva pod pisateljskim imenom B. Traven. Izdal je že dolgo vrsto knjig, ki po večini zajemajo snov iz življenja eksotičnih narodov in so dosegle velik uspeh na svetovnem knjižnem trgu. Precej jih je prevedenih tudi v slovenščino.
Založniki se nikoli ne pogajajo naravnost s pisa-teljem, marveč le preko posrednikov. Zalo nihče ne ve, kdo je pravzaprav la Traven. O njem so že pisali celo doktorske teze. Ime Traven je pa še vedno skrivnost.
»Dober večer, miss Vandeleur,« je pozdravil Florizel. »Zdite se mi potrta ... Mr. Rolles, kaj ne? Upam, mr. Rolles, da vam je vaš študij Gaboriauja koristil.«
Mladi duhovnik je bil preveč slabe volje, da bi se bil spuščal v razgovor. Le na hitro se je priklonil in si naprej grizel ustnice.
>^Kakšni dobri zvezdi se imam zahvaliti za čast, da me je Vaše visočanstvo obiskalo?« je vprašal mr. Vandeleur.
»Prišel sem, da bi se pogovoril z vami o neki zadevi..., < je odgovoril princ. »In ko se bova pogovorila, bom prosil mr. Rol-lesa, da bi bil tako prijazen in me pospremil na sprehod. Mr. Rolles,« je strogo dodal, »dovolite, da vas spomnim, da še vedno stojim.«
Duhovnik je zamrmral nekaj besed opravičila. Nato je princ sedel na stol pri mizi, izročil klobuk mr. Vandeleuru, palico mr. Rollesu, in medtem, ko ju je pustil, da sta stala tam s klobukom in palico v rokah, je govoril:
»Prišel sem, da bi se pogovoril o nekih zadevah, a tudi če bi bil prišel samo za kratek čas, bi ne mogel biti bolj nezadovoljen z vašim sprejemom. Vi, gospod,•< se je obrnil k mr. Rollesu, »ste bili nevljudni z vašim višjim; vi, Vandeleur, ste me sicer sprejeli s prijaznim nasmeškom, a veste, da nimate popolnoma čiste vesti. Nočem, da me prekinjate!« je odločno vzkliknil. »Prišel sem, da bi govoril, in ne, da bi poslušal, in zahtevam, da me poslušale spoštljivo in da me točno ubogate. Vaša hčerka se bo v najkrajšem možnem času poročila na veleposlaništvu z mojim prijateljem Francisom Scrymgeourjem, priznanim sinom vašega brata. Hvaležen vam bom, če ji boste dali za doto najmanj deset tisoč funtov šterlingov. Kar pa zadeva vas, mr. Rolles, vam svetujem, da se pridružite poslanstvu, ki bo odšlo v Siam in katero zaupam vaši skrbi. In zdaj mi recite, ali nameravate sprejeti te pogoje ali ne?«
»Mi bo Vaše visočanstvo oprostilo, če vam spoštljivo nekaj izjavim?«
»Recite.«
»Vaše Visočanstvo je imenovalo mr. Scrymgeourja svojega prijatelja. Če bi bil vedel, da uživa tako čast, bi bil ravnal z njim s primernim spoštovanjem.«
»Zviti ste, a mene ne boste pretentali. Zdaj veste, kakšni so moji ukazi. Tudi če bi tistega gospoda ne bil prej poznal, bi ne bili nič manj odločni.«
40
»Vaše Visočanstvo si tolmači moje namene s svojo navadno bistroumnostjo. Samo eno besedo. Žal sem prijavil mr. Scrym-geourja zaradi tatvine in policija ga že išče. Naj vztrajam pri tej prijavi ali naj jo prekličem?*
»Storite, kakor se vam zdi. To vprašanje bo rešeno med vašo vestjo in zakonom te države. Zdaj pa mi podajte moj klobuk, in vi, mr. Rolles, mojo palico in me pospremite. Miss Vandeleur, želim vam lahko noč.« Obrnil se je k diktatorju. »Vaš molk bom smatral za popoln pristanek.«
»Če ne bom mogel drugače, se bom podvrgel, vendar opozarjam Vašo Visokost, da zadeva ne bo šla tako lahko.•<
»Stari ste, Vandeleur, toda leta prinesejo hudobnežem nesrečo. Vaša starost je bolj lahkomiselna kot drugih mladost. Pazite da me ne boste izzvali, ali pa bom strožje nastopil, kakor si mislite, To je prvič, da sem prekrižal kak vaš načrt. Pazite, da bo to tudi zadnjič, Vandeleur.«
Pri teh besedah je pomignil duhovniku, naj mu sledi, nakar je odšel iz salona in se usmeril k vrtnim vratom. Diktator je šel za njim s svečo v roki in pri vratih je spet odpahnil in odklenil zapletene naprave, ki so varovale njegovo bivališče.
Princ se je na pragu ozrl nazaj.
»Vaše hčerke ni tukaj,« je rekel. »Lahko vam torej zagotovim, da sem dobro razumel vaše grožnje. Toda varujte se, samo dvignite roko, pa boste priklicali nase takojšnji in neizogibni propad.«
Oni ni odgovoril. Toda ko se je princ spet obrnil, je zagrozil za njim s stisnjenimi pestmi, s kretnjo divjega besa. Takoj nato je skrivajoč se stekel do najbližjega postajališča lijakarjev.
(Dalje)
stevenson
Zgodba o hiši z zelenimi polkni
F* O ]R X IH I 1P H J£ G I. E D
Tefinični rezultati ..Borovega” športnega tedna
TEK CEZ DRN IN STRN
Petnajst tekačev se je z veliko vnemo vrglo v boj po lepo speljani progi v Velikem Repnu. Vseskozi je vodil Curman, v zadnjih 200 m pa sta ga Švab in Košuta prehitela; zmagal je Dušan Švab. Glavni favorit Sancin je bil šele četrti.
Vrstni red: 1. ŠVAB (Cankar), 2. Košuta A. (Cankar) in 3. čnrman (Breg).
TROBOJ NARAŠČAJNIKOV
Tudi letos so najmlajši prišli do izraza v troboju, ki je obsegal skok v višino, skok v daljavo in met žoge na cilj. V tekmi mlajših naraščajnikov (1953-1955) pa je bil prvi Milič Ljubo.
Vrstni reci: Mlajši naraščajniki: /. Pertot (Gruden), 2. Košuta E. (Cankar) in 3. Milič M. (Kras) Starejši naraščajniki: I. Milič L. (Kras), 2. Budin (Kras) in Jerebica (Škamperle).
TEKMOVANJE MOTORJEV
Od 15 tekmovavcev so samo trije prispeli na cilj, ker večina ni mogla izpeljati precej težke naloge. Najboljši je bil član »Jadrana« Janko Ban, ki je prevozil v 55'’21” progo od stadiona »Prvi maj« preko Lonjerja, Katinare, Ključa, Boršta, Jezera in nazaj.
Vrstni red: I. Ban (Jadran), 2. Drašič F. 'Škamperle) in 3. Svab G. (Škamperle).
TEKMOVANJE AVTOMOBILOV
Tekmovanja se je udeležilo 36 posadk, ki so morale reševati številne težke naloge ter v določenem času prevoziti pot, ki je vodila s stadiona preko Kolonje, Konkonela, Banov, Opčin, Repna, Kmetičev, Trebč, Padrič, Bazovice in Lonjerja do stadiona. Zmagalo je »A« moštvo PD Škamperle, ki je doseglo 6230 lučk v postavi Franko Drašič, Anton Dougan in Mariza Drašič.
Vrstni red: /. ŠKAMPERLE »A« (Drašič F., Dougan in Drašič M.), 2. JADRAN »C« (Svetina, Magajna in Trampuž) in 3. ŠKAMPERLE »O« (Plesničar, Dougan J. in Mohorčič).
KONČNA LESTVICA	DRUŠTEV
1. PD Škamperle (Sv. Ivan)	258 točk
2. PD Cankar (Sv. Jakob)	197,5 ”
3. PD Barkovl je	135
4. PD Gruden (Nabrežina)	104,5 ”
5. ŠD Breg (Dolina)	94
6. PD Opčine	91
7. ŠK Kras (Zgonik)	59,5 ”
8. AK Jadran	56
9. Rocol	40
10. Dom Rojan	36
II. Galeb (Trst)	
SPDT	22
13. Zarja (Bazovica)	13
14. Repen	
RMV	
NK Primorje	12
17. Rojan	3
18. Dom Gorica	1,5 ”
PLANINSKO-ORIENTACIJSKI POHOD
Pohod je zahteval od udeležencev precej napo-tov in tudi pot je bila dolga. 113 tekmovavcev je moralo v 4 urah prehoditi 16 km dolgo pot od Opčin do M. Volnika ter rešiti 19 nalog. Zmagala je postava tabornikov RMV, ki so je sestavljali: P.upel, Lipovec, Hrovatin, Renko, Brus in Štrajn, pred Barkovljami in Nabrežino.
Lestvica: 1. RMV, 2. BARKOVLJE in 3. GRUDEN.
MED DVEMA OGNJEMA	I
V	moški konkurenci je nastopilo deset ekip I in najboljše so se odrezali fantje iz Zgonika. »A« moštvo PD Kras je po vrsti porazilo ekipo Can-;
larja, »B« moštva škamperla, Opčine in v finalu »B« ekipo Krasa. V ženski konkurenci pa so se izkazale igravke »A« ekipe Brega, ki so premagale i“B« in »C« ekipo škamperla ter v finalu ekipo Cankarja.
Lestvica - Fantje: 1. KRAS »A«, 2. KRAS »B« in 3. GRUDEN. Dekleta: J. BREG, 2. CANKAR in 3. ŠKAMPERLE.
NAMIZNI TENIS
Tudi v tej športni panogi so se odvijali hudi boji za vsako točko, čeprav so manjkali številni odlični igravci.
Med člani je zmagal Adrijan Tavčar, član ro-janskega Doma. Tavčar je po vrsti porazil naslednje igravce: A. Pertota (2-0), Mavera (2-0), Škrka (2-0), B. Miliča (2-0), M. Tavčarja (2-1) ter v finalu Eda Boleja z izidom 3-1 (21-15, 22-20, 21-23 in 22-20).
Med mladinci sta se uvrstila v finale Matjaž Bidovec ter ponovno Edi Bole, ki pa se ni udeležil odločilne tekme. Bidovec je porazil naslednje igravce: Bandija (2-0), Caharijo (2-1), Radoviča (2-1) in Emila Boleja (2-0).
V	ženski konkurenci pa sla se srečali v finalu Ne da Mi jot (Škamperle) ter Norči Zavadlav (Galeb). Mijotova, ki je prej porazila A. Hmeljakovo, Kendo in Švabovo, je premagala tudi Zavadlavovo, čeprav s tesnim 2-1 (21-16, 19-21 in 21-19).
Vrstni red - Moški: 1. A. Tavčar (Dom), 2. E. Vole (Opčine) in 3. Posega (Škamperle); mladinci: I. Bidovec (Galeb), 2. E. Bole (Opčine) in 3. Milič B. (Kras); ženske: L Mi jot (Škamperle), 2. Zavadlav (Galeb) in 3. Švab (Škamperle).
NOGOMET
Letošnjega nogometnega tekmovanja se je udeležilo kar šest enajstoric, razdeljenih v dve skupini. V prvi je zmagalo Primorje, ki je porazilo Škamperle s 3-1 in bazoviško Zarjo s 5-3. V drugi skupini je bil najboljši Breg, zmagovavec tako nad Repnom (2-1) kot nad Cankarjem (4-1). V finale so se tako uvrstili Prosečani ekipe Primorje ter igravci Brega. Repen je v srečanju za tretje mesto porazil bazoviško Zarjo (2-1). V finalni tekmi je zmagala enajstorica Primorje s tesnim 3-2; nastopila je v naslednji postavi: Furlan E., Pertot B., Starc E., Segina D., Husu B., Cuk M., Bu-kavec M„ Milič B., Frassinelli S., Bukavec V. in Rebula J.
Lestvica: 1. PRIMORJE, 2. BREG in 3. REPEN.
KOŠARKA
Najboljši košarkarski ekipi sta bili Škamperle in Cankar. Svetoivančani so brez težav prišli v linale; porazili so najprej Galeba (56-43) ter nato dobili brez boja tekmo z Jadranom. Šentjakobčani P‘*_so najprej zmagali tekmo z rojanskim Domom (57-34) ter nato so se morali zelo potruditi, da pridejo do zmage z opensko ekipo (43-421). V tekmi za tretje mesto je Jadran z lahkoto odpravil Opčine (41-29) po zaslugi dobrega Gergoleta (27 košev.
Finalno srečanje med PD Škamperle in PD Cankar je bilo razburljivo, ker sta bili moštvi precej izenačeni. Svetoivančani so bolj homogeno moštvo :n ima precej dobrih igravcev (odlikuje se posebno Plesničar), medtem ko je glavni steber Cankarja Lakovič. Prvi polčas se je končal z izidom 23-22 v korist Škamperla; v drugem polčasu so sc plavi razživeli in so v izredni igri končno zmagali z izidom 58-54.
Škamperle je nastopil v naslednji postavi: Plesničar (23), Drašič (3), Rudež (8), Orel (9), Furla-nič, Košuta D. (13), Sirk (2) in Majcen.
Najboljši igravec tekmovanja je bil Branko Lakovič, ki je skupno v treh tekmah zabil 84 košev.
Končni vrstni red: I. ŠKAMPERLE, 2. CANKAR in 3. JADRAN.
STRELJANJE
Strelsko tekmovanje je letos privabilo pred tarče rekordno število fantov in deklet. Kar dva večera so v dvorani odmevali streli. Med moškimi je prvo mesto zasedel Ugo Ferluga iz Opčin s 83 točkami. Drugi je bil Kovačič in tretji Ambrozet.
Med ženskami sta članici PD Cankar osvojili obe prvi mesti (1. Vojka Lovrenčič in 2. Anica Mikuhiš).
Vrstni red - Moški: 1. Ferluga (Opčine), 2. Kovačič (Škamperle) in 3. Ambrozet (Gruden); ženske: L Lovrenčič (Cankar), 2. Mikuluš (Cankar) in 3. Pilat (Škamperle).
ODBOJKA
Tudi v tej disciplini so bili najboljši igravci PD Škamperle in PD Cankar. Svetoivančani so porazili tako ekipo Opčin (15-6 in 15-10) kot moštvo PD Barkovlje (15-9 in 15-12). Cankar, sestavljen s ku-p co odličnih tolkačev, je premagal tako »B« ekipo Barkovelj kot moštvo Jadrana. V tekmi za tretje mesto so Barkovljani izbojevali prepričljivo zmago z 2-0 (15-10 in 15-11). Finalna tekma je bila
POKALI IN DIPLOME
Pokal SKGZ za najboljše tehnične izide: PD ŠKAMPERLE Pokal SPZ za najštevilnejšo udeležbo: ŠD BREG
Pokal Primorskega dnevnika za najboljše moške izide: PD CANKAR Pokal MI za najboljše ženske izide: PD ŠKAMPERLE Pokal Bora za najboljše mladinske izide: ŠD BREG
Pokal občine Zgonik za najboljše uspehe v odbojki: PD ŠKAMPERLE Pokal občine Dolina za najboljše uspehe v atletiki: PD ŠKAMPERLE Pokal J. E. Kreka za najboljše uspehe v namiznem tenisu: PD ŠKAMPERLE Pokal občine Devin-Nabrežina za najboljše uspehe v plavanju: PD GRUDEN Pokal PD Škamperle za najboljše uspehe v igri med dvema o.: ŠK KRAS Pokal Bora za prvo mesto v nogometu: NK PRIMORJE
Pokal SPDT za najboljše društvo v planinskem pohodu: ROD MODREGA VALA Pokal Zorka Jelinčiča za prvo ekipo v planinskem pohodu: ROD MODREGA VALA Plaketa občine Repentabor za najboljše okoliško društvo: PD GRUDEN
Diplome so prijela naslednja društva: PD ŠKAMPERLE 34, PD CANKAR 27, PD BARKOVLJE 18, PD OPČINE 13, PD GRUDEN II, ŠK KRAS 8, ŠD BREG 7, ROCOL 6, JADRAN 6, DOM ROJAN 5, SPDT 3, REPEN 2, GALEB 2, ZARJA 1, PRIMORJE I in RMV 1.
zelo napeta. Tolkači od sv. Jakoba so prišli do izraza, čeprav so bili plavi od sv. Ivana odlični v obrambi. Zmagali so favoriti PD Cankkar s tesnim 3-2 (15-12, 15-17, 15-9, 5-15 in 15-12). Nastopili so v naslednji postavi: Vitez F., Lakovič B., Veljak S., Veljak W., Veljak K., Gombač B., Košuta B., Škrinjar R. in Pertot S.
V ženski konkurenci je prišla do izraza premoč igravk sv. Ivana. »A« ekipa PD Škamperle je premagala tako Dom Rojan kot Cankar, »B« ekipa od sv. Ivana pa je porazila Breg in Galeb. Finalna tekma je bila tako med »A« in »B« ekipo PD Škamperle in seveda končna zmaga ni mogla zbežati prvi ekipi, ki so jo sestavljale: N. Švab, N. Mijot, K. Nibrandt, P. Hmeljak,' R. Prelc, L. Ba-vej in M. Kravos. Končni izid je bil 3-1.
Lestvica - Moški: 1. CANKAR, 2. ŠKAMPERLE in 3. BARKOVLJE; ženske: 1. ŠKAMPERLE »A«, 2. ŠKAMPERLE »B« in 3. CANKAR.
Športniki so tekmovali tudi za literarni, slikarski in fotografski natečaj. Prvo mesto v literarnem natečaju je dosegla članica SPDT Danijela Nedoh s spisom »Kamniti cvet«; Nedohova si je osvojila tudi tretje mesto s spisom »Tri planike«. Drugo mesto je dosegel Marko Kravos (Škamperle) s spisom »Reka«.
V slikarskem natečaju niso podelili prvih dveh mest, medtem ko si je Tončka Kolarič (Škamperle) osvojila tretje mesto z delom »Nogometna tekma«.
V fotografskenm natečaju je zmagal Vojko Cesar (Rocol) s sliko »Naskok na rekord«. Mario Magajna (Cankar) je dosegel tako drugo kot tretje mesto s slikama »Sarabanda« in »Sedaj bo«.
D. Tavčar
m rise Mihi Muster
CC. 2 — o B n
P j 3 a ?r
O .
3 <■
P D O
c_. C/}
rt)
2 5=
O)
CL 0Q
■ < o n> d. • d- o (X <T» 7? <
7) V) vo
s?
§ 3 ‘ O
CJ CT ■— 3 o" 3
c?)< ®
o
° 'h-i ^ o c 0Q
0< "O 1 Tl
= 23?.
g SL §
3	3	N
^ 8ut3 E 2. N
D C/) CA •	<-► H— V)
>"S 3 <
S-Sfi.
F?5
		CA	*-•
rt*	?r	a	N<
C/5 rr	C/5 O	a>'	P er
3.		7T	
	*a	P	N
	o	T	~
tJ	D-		O
C a	3 O	O CA	?r
ar/s
H 3 P o era
£-~o
a ~ CL (ra
p PV“a _ o o oq’
o
N 7T P P
n> n a
Q, fD
3 rt' w
n a ?r g n o
3««-.
3 3-
3: p n
“ o5 - SL = 3o
V, o S g.o“
»-» cr -f 3 3- to
O 0q
3 3
rt o
t3.
*■J ~i '•
o >r p HL : “* O 3 -	!
rt 3 3	?r '
3# a> <_. rt> ,
S/"!
5' S. S S !
rD i—
rt — ^	s
p	n> t
3 ^ ^	'
3 p g. g..
“ ' £. O • O
n> *o
Pj N 53*1
(Z
. r1 a 3
a
■SScn-
S S |:
cr	3	M
o	fD	O
o< 3		CA
o n	C n<	O
rt *-l
-S P o W 3 er 3^ ■
GO P
'"M
cr£. 3*. p 3
3-' *-i
P
0^5
,a° et ' 3 0**3
n< <1 'r!*
N y tfl m t3 -s rt”
D- - O a
n>
er n era c o w a> e a. ^
5 a r : 3 £ o 3 era ^ p p
ZTH2-:
C -T’ rra *“• 032; -.“‘a < s 3*'s* <
3 et> <
era	er	
*T	o	
P		N<
3 O	<;	P
N< b-J ' o < w VO
tj	•
era ^ L-O r W
S I«
3 S N
3		p
H	(D	era.
	3.	sr t
3		7)
	O	O
	Cl	
o	o	0
CL		3
p	rt>*	
rt C	CA	O o
c—>.	o’	N
O'	ru	O-
3 tj 3 m a
|o 2
« ™ -a t3
3 3’ o
*a a*
O P 3
era n
T3
3 n>
^ a<* i