CitOLteljem v pouk In zabavo. 10 i«iliionoĄ nei ilrt na lcfo. Statistika neviht. Po raznih delih sveta je opremljenih na tisoče vremenskih. opazovalnic, ki bel&žijo z vso natančnostjo vsaik pojav nevihte. Iz vremenoslovske statistike je razvidno, da ne mine niti eno leto, iv ikaterem bi ne bilo nekaj deset ti&oč neviht. Natančne beležke o vremenskih nesrečah iz vseh delov sveta imamo iz leta 1928 in sicer na podlagi poročil — 3060 vremenskih opazovalnic. V omenjenem letu &o našteli na celem svetu 16 milijonov neviht, kar znači 44 tisoč na en dan ali 1800 v eni uri. Pckrajine z redkimi in flostimi nsvihtami. Primeroma malo neviht opazujejo po svetovnih morjih in najmanjše je število v morjih nad mrzlimi toki Število neviht raste, ako se bližamo z cdprtega morja proti obaiL Na suhem so nevihte redkejše v ravninah nego po hribih. Nevihte po ravninah so fcrajše in manj številne nego po gorovjai. Več neviht je v vročih pokrajinah nego v mrzlejših. Zelo revne so na nevibtah puščave ter stepe. Gotovi deli obal Južne Amerike, čeravno obsegajo pokrajine z vročim podnebjem, so skoro brez neviht. Tudi po zapadni afriški obali so nevihte i*edkost. Ista trditev velja za Kalifornijo. Znano ameriško mesto San Francisko nima na leto niti dveh nevihtam izpostavljenih dnevov, medtem ko nastopajo pogosto neurja v zelo mrzlih sibirskili mestih Itfkutsk in Jarfcutsk. Celo v sibir&kem mestu Verhojansk, iki velja za na celem svetu najbolj mrzlo naselbino, ni&o v poletnem času nevihte nikaka redkost. Prebivalci na severnem otoku Island imajo na leto po eno nevihto. Na otokih Faroer, ki ležijo med Islandijo in severno škotsko, lahko računajo tekom 10 let na 15 neviht. Največ neviht so opazovali v holandski Indiji. V mestu Batavija *na otoku Java prideta približno na pet dni dva z nevihtami. V naselbini južno od Batavije je na leto samo 40 dni, ki s-o brez neviht. Zelo hude in pogoste so nevihte po nekaterib krajib Mehike. Mehikansika prestolica leži v nevihtam izpostavljenem kraju. Čas neviht. V srednji Evropi je julij oni mesec, ko divjajo najhujše in najbolj pogostne nevihte. Mesec neviht v Španiji tcr na Portugalskem je maj, v južni Italiji september, v Bataviji na Javi november in na otoku Samos med Grčijo ter Malo Azijo december. Največ neviht razsaja med 12. in 18 uro, najman v jutrajnih urah med 4 in 6. uro. Hitrost, višina iu globočina neviht. Brzina nevihte znaša navadno 30 do 40 ikm na uro. Srednja globočina nevihte je 40 km in se odstrani nevihta tekom 1 do l^ ure. Pogostokrat pod- enjujejo višino nevahtiiiih. oiblakov. Oblaki se navadno vlečejo neikaj 100 m nad zemljo. Višina nevihto obetajočih oblakov ni povsod in ob vsakem času enak-omerna in jo presojajo navadno nižje nego je v resnicL Poletne nevihte so vsikdar vižje nego zimske. V Alpah j« dokazano, da &e vlečejo nevibte preiko gor,, Iki so vi&oke 3000 do 4000 m. Zelo različno je pa število blisko"v, iki spremljajo! nevihte. ligcr - Ni dolgo, kar so prestali domačini Indijci na splavu po reki Singmari, ki e izliva v veliko reko Brahmaputra, redeik in strašni doživljaj. Na ovinku reke so opazili, kako jihzanaša tokproti majbnemu otoku, po ikaterem se je podil kralj indijsike džungle — tiger, kakor bi bil obseden. Nerazumljivo je bilo vsem, ika'ko je zašla zver na otočec. Tigrovo obnašanje je razodevalo njegovo razburjenost, ker je videl, da je obdan krog in krog od valujočega valo-vja. Indijci so se trudlli v obupu, da bi potisnili splav proč od otoka, a so bili napram glavnemu toku brez moči. Ko je slednjdč zadel splav ob otok, se je pognal tig&r z enim Skoikom nanj. SlMJk zveri je bil tako silovit, da bi se bilo maihno vozilo sk-oraj prekucnilo in bi bili vsi popadali v deročo reko. Splav se je sicer le ncvarno zaguncal, se ni prevrnil, a položaj za preplašene domačine se nikakor ni zboljšal, saj &o bili naenkrat v spremstvu najsrditejega krvol-oka — tigra! Tiger se pa ni mnogo zmenil za preplašene, katere je n&sel tok z njim vred na splavu po reki navzdol. Videti je bilo, da čaka zver komaj na priliko, da bi začutila pod seboj trdo zemljo. Splav je zaneslo slednjič bliže brega. Eno od dreves je segalo z vejami daleč nad reko. Ko je zagledal tiger s splava, da razdalja med njim in debelo vejo le ni preopasna, se je pognal z vsemi mo2mi in preskočil s splava na drevo in je prepustil domačine globokim oddihom po srečno prestani — smrtni nevarnosti! ZmagoĄal€c nad hlaCavnico. Nemec Adam Roder iz Bayreutha je leta 1884, torej pred 50 leti, prijavil iznajdbo, ki je ostala do danes stroga tajnost. Če bi bil Roderjev patent zašel v nepoklicane roke, bi bilo slabo za marsikoga, ki poseda kaj okroglega v dobro ter varno zaklenjeni blagajni. Pri Roderjevem izumu gre za par posebnih instrumentov, s katerimi je mogoče, v najkrajšem času odpreti še tako zamotano izdelano blagajno. Treba pomniti, da Roder ne vlomi v blagajno, je prav ni^ ne pokvari, ampak jo le odklene Ka'ko in s čim on to delo opravi, je njegova &krivnost. katero hoče čuvati do groba. Roder je doslej odklenil s svojo iznajdbo 1100 blagajn. V vseh slučajih je šlo za jeklene blagajne, od ikaterili »o se ključi zgubili. Blagajne, iki se ne dajo odpreti, niso samo obup za vlomilce, ampak tudi za lastnike, če ne morejo do shranjenih zakladov. Kolikokrat se ;godi, da kedo pozabi ključe v blagajni, ikoje težka železna vrata so se n«nadoma lcar sama zapahnila. V mnoih takih slučajih s-o se morali obrniti baniklrji na Roderja brzojavno ali telefonično. Poklic Roderja je danes malenkost, iko so na razpolago brzovlaki ter etala. Najdalje je dosedaj kljubovala Roderju blagajna 20 minut, v navadnib slučajih gre delo hitreje od rok. Prava sreča je, da mož s tako iznaj-dbo v rokah, in to celih 50 let, ni postal vlomilec! N-obena oklopna vrata bi ne bila sigurna pred njim! Lastnik bi na opazil pri blagajni nikakega nasilja, lo denar in dragocenosti bi zginile. Roderjeva slava je že davno prodrla preko mej Nemčije. Dajal je že javne predstave po celi Evropi in-Ameriki ter je dokazal pričo številnega občinstva, da se ne more ustavljati nj&ni^u nobena ključavnica! v^' KralHovidoi Nekatera književna dela^ ki spadajo že davno ik svetovni Mteraturi in so si priborila velike knjigotržne uspehe, lahko naštejcmo in se bomo prepričali, kako so krošnjarili njih pisatelji, da so sploh našli založnika. Značilno je, da je zadela ta usoda najbolj znamenite knjige nove dobe, dela, iki so prevedena na vse kulturne jezdlke in so doživela v vseh delih sveta ogromne naklade. Med te obče znane fenjige spa-da na primer: »Stric Tomova feoča« od Becb.er-Stowe. Omenjena knjiga je doživela v 19. stol. največji knjigotržnl uspeb. Ko se ji oglasila pisateljica s svojim možem prt založniiku v severnoamerižkem mesttj Boston za tem, iko so že biH nekaterf odstavki povesti objavljeni kot časopi»ni podlistki, ne da bi bili vatottdili kaho pozornost, je izjavila na povratku možu, da bo zadovoljna, če bo znašala na-grada za celo poveet toliteo, da si bodl« lab^ko ikupila za njo novo svileno obVer ko, Knjiga je žela brezpnimeren uspeb^ pisateljica je prejela 20.000 dolarjev ntŁ grade, založnik je zaelužil mllijone tirff. Enaka usoda je spremljala najboIŠIo. mladins'ko knjigo »Robinzon Cru90»c: Rokopis tega dela bi že imel romati X koš. Ko je pa iknjiga vendarle izšla, |e zaslužil založnik tekom par tednoT 1 tisoč funtov šterlingov. Miltonov »Zgtf-I bljeni raj« je vrgel slepemu pisateltjl nekako miloščino ikot nagrado, zakž-i ništvo je zaslužilo celo premoženje.