ÄB cUmotyGS\ GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC LETO XXII ŽALEC, MAREC 1968 ŠTEVILKA 3 »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; Člani: Pla-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. VELIKA VLAGANJA V SLOVENSKO HMELJARSTVO \ LETIH 1960-1973 Hmelj predstavlja za jugoslovansko gospodarstvo še vedno pretežno izvozni artikel. Izvozimo letno 80—90 % vsega pridelka. Pri proizvodnji te kulture imamo torej opravka s tržnimi zakonitostmi svetovnega trga, da se proizvodnja odvija v pogojih polne mednarodne konkurence. Še več, pri plasmanu tega proizvoda na tuja tržišča moramo premagovati vrsto barier, s katerimi so se zavarovale politično gospodarske grupacije držav zahodne Evrope, ki pa so sicer tradicionalni kupci našega hmelja. Takšna situacija nas že nekaj zadnjih let sili v to, da nenehno stopnjujemo naša prizadevanja v: — stalen dvig kvalitete našega hmelja in — osvajanje nove tehnologije, ki s kompleksiranjem hmeljišč, večjimi medvrstnimi razdaljami, sodobnimi betonskimi žičnicami in težjo kompleksno mehanizacijo znatno poccnjuje proizvodne stroške pri obdelavi in spravilu pridelka. Strokovno nam je te probleme zelo uspešno rešil hmeljarski inštitut v Žalcu in že smo priča polne potrditve tega raziskovalnega dela v širši praksi. Stvar je torej v tem, da smo se končno odločili za popolno rekonstrukcijo in modernizacijo slovenske hmeljarske proizvodnje. Večjih investicijskih vlaganj se tudi ne bi mogli izogniti, saj je zaradi kampanjskih obnov hmeljišč po vojni starostna struktura nasadov tako neugodna (ca. 65 % nasadov starejših od 8 let), da so nam pridelki načeli zadnji dve leti že močno upadati. Če pa že obnavljamo, pa naj ta obnova da slovenskemu hmeljarstvu tudi novo kvaliteto! Ta problem predstavlja poglavitno temo razprav in dela IO za hmeljarstvo in biroja poslovnega združenja »Styria« v zadnjih dveh letih. Na podlagi teh razprav in večkratnih posvetovanj s sleherno gospodarsko organizacijo, se je končno skrista-liziral investicijski program v hmeljarstvu za obdobje 1968 do 1973 in sicer v naslednjem obsegu: Leto Skupna invest, vrednost v N-din Od tega ha nasadov 1968 11,310.459 299 1989 12,337.122 358 1970 12,444.978 214 1971 11,823.648 239 1972 8,189.484 200 1973 10,083.100 239 Skupaj : 66,188.881 1.549 Poleg navedene obnove 1.549 hektarov nasadov, zajema program gradnjo skladišč, sušilnic, lop, utrjenih poti, nabavo stro- jev za obiranje, ogrevalcev. ovlaževalccv, ostale opreme itd., v vrednosti 15,621.000 N-din. Velika finančna sredstva, ki so potrebna za izvršitev tega obsežnega investicijskega programa, so predstavljala še zlasti v pogojih gospodarske reforme in stališča bank na prvi pogled skoraj nepremagljivo oviro. Končno pa se je tudi tukaj našla ustrezna rešitev in to v posrednem angažiranju inozemskih kreditov za hmeljarstvo. Te bo sicer treba vračati v devizah, vendar nam s pomočjo bančnih sredstev, skupnega hmeljarskega sklada in lastne udeležbe investitorjev (vsega okrog 40—50 odstotkov investicijske vrednosti) zagotavljajo izvršitev zastavljenega programa. Celotno investiranje bo potekalo preko kmetijske podružnice Kreditne banke Celje, udeležba splošne gospodarske banke Ljubljana (devizni krediti) pa je stvar internega aranžmana med bankami. V kratkem pričakujemo podpis okvirne pogodbe za financiranje celotnega programa do leta 1973. Na opisani način se bo financiralo 91,6 % celotnega programa, ostanek pa odpade na že prej sklenjene kreditne pogodbe z jugoslovansko kreditno banko in splošno gospodarsko banko (KK Žalec in KK Zasavje). Izvršitev omenjenega investicijskega programa bo predstavljala zelo kvalitetno prelomnico v slovenskem hmeljarstvu. Skupno z investicijami zadnjih let, ki so potekale že v duhu novih tehnoloških konceptov, bi imeli leta 1974 modernizirane skoraj 90 % vse slovenske hmeljarske proizvodnje. To in pa nenehno raziskovalno delo hmeljarskega inštituta Žalec in izpopolnjevanje strokovne službe nam je najboljši garant, da bomo v stanju ob nastalih pogojih čvrsto zadržati naše pozicije na svetovnem hmeljskem tržišču in primerno rentabiliteto hmeljarske proizvodnje. Vinko Molan Spomladanska gradnja žičnic je že v polnem teku u 2 Jò1nìrratyQj\ Poslovni uspehi v preteklem letu Na zadnji seji 17. februarja je delavski svet razpravljal, sklepal in potrdil zaključni račun podjetja za preteklo leto. Podatki dopuščajo ugodno oceno prizadevanj, ki so jih vložili delavci, strokovnjaki in službe, skratka vsi v podjetju, z željo, da se dosežejo čimboljši rezultati v času vse bolj zaostrenih pogojev gospodarjenja. Zelo pravilno so nekateri člani delavskega sveta predlagali, da se naj s problematiko, oceno in rezultati gospodarjenja v preteklem letu na ustrezen način seznanijo vsi člani delovne skupnosti podjetja. To seveda ni samo potreba,( temveč statutarna dolžnost, da na primeren, javen način seznanimo slehernega delavca, kako se je gospodarilo bodisi v posamezni delovni enoti ali v podjetju kot celoti. Žal, obširno in skrbno pripravljeno dokumentacijo iz tehničnih razlogov ne moremo objaviti, zato smo se odločili, da to obveznost izvršimo z objavo najvažnejših ugotovitev s področja celotnega poslovanja in z objavo glavnih podatkov o uspehih gospodarjenja v preteklem letu. V prvem delu nekaj ugotovitev s področja splošnih zadev: Med letom v podjetju ni prišlo do večjih organizacijskih sprememb. šele h koncu se je po sklepu delavskega sveta izvršila reorganizacija na upravi podjetja s tem, da so se strokovne službe ukinjenega sektorja lastne proizvodnje razvojnega sektorja in plansko-analitskega oddelka organizirale s skupno enoto — sektor za razvoj proizvodnje, ki deluje od novembra preteklega leta v 5 strokovnih oddelkih. Razen tega se je reorganizirala komercialna in skladiščna služba, ki od 1. januarja dalje deluje pod enotnim vodstvom komerciale podjetja. Ravno tako se ni spremenil sestav delovnih enot in imamo v podjetju poleg uprave podjetja še vedno 15 proizvodnih delovnih enot, 2 predelovalni in 3 storitvene delovne enote. V raznih samoupravnih organih podjetja sodeluje blizu 700 delavcev, kar predstavlja skoraj 40 % vseh zaposlenih. Ves samoupravni sistem deluje in temelji na interni zakonodaji, to je na statutu, enajstih pravilnikih, petih poslovnikih, gospodarskem načrtu, operativnih načrtih, smernicah in sklepih pristojnih organov. Delavski svet podjetja' je lani zasedal sedemkrat, upravni odbor enajstkrat, delavski sveti delovnih enot 5 do 6-krat, komisije po potrebi, prav tako tudi sveti kooperantov. Težko je seveda opisati vso problematiko, o kateri so razpravljali in sklepali organi podjetja. Naj povemo samo to, da je aktivnost posameznih organov dokaj različna. Največja pomanjkljivost je bila v tem, da sej niso vedno dovolj skrbno pripravili, zato se na tako pripravljenih, rekli bi na hitrico sklicanih sejah ni odražala večja aktivnost članov. Ta slabost se mora odpraviti, kar bo mogoče le s pravočasno in skrbno pripravo materialov, s katerimi se morajo seznaniti člani posameznih samoupravnih organov pred sejo. To velja za vse organe na vseh nivojih podjetja. V to zvrst poslovanja uvrščamo tudi pravne zadeve in kazni. Čeprav je pravna služba v podjetju še vedno nezadovoljivo rešena, je vendarle bilo rešenih cela vrsta zadev s področja notranje zakonodaje, izterjave dolgov, tožb materialnega značaja, zadev s področja kazenskih in delovnih sporov ter drugo. Da ne bi napačno razumeli, ni naš cilj, da vodimo neke vrste pravdarsko politiko, pač pa široko področje dela spremlja vrsta spornih zadev, ki jih je treba reševati sproti na tak ali na drugačen način. Zelo obširna problematika je na področju reševanja zemljiško pravnih zadev, katere se v podjetju rešujejo v posebnem oddelku. Neurejene razmere na tem področju terjajo pospešeno reševanje, ki pa brez pravnikov, veščih teh zadev, ne bo šlo. Podjetje je plačalo lani čez 6.000 N-din raznih kazni, v glav- nem za razne prekrške. Največ prekrškov je bilo storjenih s področja cestno prometnih predpisov. Storilci teh prekrškov so bili v glavnem traktoristi, ki kljub strogim in jasnim predpisom ter opozarjanju izvajajo na javnih cestah prevoze z neurejenimi prevoznimi sredstvi. Prestopke zoper kršilce delovne dolžnosti lahko preštejemo na prste ene roke. Izrečenih je bilo par opominov in ena ali dve izključitvi. Tudi tu se v delovnih enotah ni dobila omembe vredna kaznovalna po- litika, kar je sicer praviino, toda bilo je tudi nekaj prestopkov, ki bi jih morali preprečevati v skrajnih primerih tudi z določenimi disciplinskimi postopki. Na dan 1. januarja 1967 je podjetje zaposlovalo 1.935 delavcev, od tega 1843 za nedoločen in 92 za določen čas. Na isti dan 1968. leta pa je bilo v podjetju skupno zaposlenih 1.734 delavcev, od tega 1.673 za nedoločen in 51 za določen čas. Gibanje kadrov po posameznih mesecih v preteklem letu je bilo naslednje: Skupno število Za nedoločen Za določen Meseci zaposlenih čas čas štev. % štev. % štev. % I. 1.935 100 1.843 100 92 II. 1.827 94,4 1.778 96,5 49 III. 2.058 106,4 1.836 99,6 222 100 IV. 2.221 114,8 1.876 101,8 345 155,4 v. 2.225 115,0 1.842 99,9 383 172,5 VI. 2.036 105,2 1.764 95,7 272 122,5 VII. 1.997 103,2 1.784 96,8 213 95,9 Vili. 1.974 102,0 1.774 96,3 200 90,1 IX. 1.934 99,9 1.778 96,5 156 70,3 X. 1.885 97,4 1.829 99,2 56 25,2 XI. 1.867 96,5 1.785 96,9 82 36,9 XII. 1.724 89,1 1.673 90,8 51 23,0 Povprečno je bilo v letu 1967 1.982 zaposlenih ali za 251 manj kot leta 1966. Od tega je bilo 1.802 za nedoločen čas ali za 85 manj kot leta 1966 in 180 za določen čas, kar je prav tako manj za 167 delavcev v odnosu na leto 1967. Pri delavcih za nedoločen čas ni bilo med letom večjih nihanj, gibalo se je med minus 9,2% do plus 1,8 %. Pri delavcih za določen čas pa so bila tudi lani večja gibanja, kar gre predvsem na račun značaja proizvodnje v proizvodnih delovnih enotah. Proizvodne delovne enote so sprejemale sezonske delavce za krajša obdobja, zato se je tudi stanje pogosto spreminjalo. Tako imenovana fluktuacija delovne sile se je v preteklem letu zmanjšala za 15,6 %,, kar pomeni, da se je v podjetju zaposlilo 91 delavcev za nedoločen čas, iz delovne organizacije pa je izstopilo 212 stalno zaposlenih. Ugotavljamo torej, da se je v pre- i l Za 8. marec vsem bralkam iskrene čestitke KK ŽALEC % ♦ ®-tHWrvatyafy teklem letu pokazala že precej večja ustaljenost delovne sile z ozirom na nekaj let nazaj. Preteklo leto je bilo v razne oblike izobraževanja zajeto čez 700 delavcev podjetja. Moramo priznati, da podjetje vlaga v to smer velike napore, saj želi skozi višjo izobrazbo in večjo sposobnost delavcev dosegati boljše proizvodne rezultate. Zaključni izpit za hmeljarja — poljedelca je opravilo 20 delavcev, tečaj I. stopnje za hmeljarja — poljedelca 13 delavcev, zaključni izpit iz agrotehnike in vzdrževanje stroja 97 delavcev — traktoristov, tečaj za skladiščnike je obiskovalo 28 delavcev, tečaj za krožne žage je opravilo 12 delavcev, seminar za pršilnike Mayers 13 delavcev in seminar za varstvo pri delu 178 delavcev, skupaj torej 384 delavcev. V drugih ustanovah in šolah se je raznih vrst tečajev in seminarjev udeležilo 380 delavcev. Status izrednega študenta ima v podjetju 55 delavcev, od katerih študira 5 delavcev na visokih šolah, 43 na višjih in 7 na srednjih šolah. Za kmete, ki trajno sodelujejo s podjetjem, sta bila organizirana dva traktorska tečaja F kategorije, od katerih je opravilo izpit 48 kooperantov. Razen tega je podjetje v zimskem času organiziralo 11 3-dnevnih hmeljarskih seminarjev z udeležbo 242 kooperantov. Za pitalce goveda je bilo 8 dvodnevih seminarjev z udeležbo 140 kooperantov. Za rejce brojlerjev sta bila organizirana dva dvodnevna seminarja z udeležbo 34 keooperan-tov, za proizvajalce mleka je bilo 5 predavanj in eno predavanje iz sadjarstva. Na zadnjih dveh predavanjih je bilo 136 kooperantov. V letu 1966/67 je podjetje štipendiralo 57 štipendistov, od katerih je 25 končalo šolanje. OD septembra lani pa štipendiramo 51 študentov, od teh 10 na visokih, 1 na višji, 19 na srednjih in 21 na poklicnih šolah. Omembe vredno je tudi šolanje otrok kooperantov, le-teh je 7 na srednji kmetijski šoli, 39 pa na nižii kmetijski šoli v Šentjurju. Tudi za šolanje otrok kooperantov daje podjetje znatno materialno pomoč. V preteklem letu je podjetje znatno podprlo delavce pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš. V ta namen je bilo dodeljeno 518.000 N-din dolgoročnega posojila 72 delavcem v podjetju. Potrebe po posojilih za to vrsto gradenj čedalje bolj naraščajo, zato bo pravilno, da se tudi v naslednjih letih najdejo določena sredstva, s katerimi bi se ta prizadevanja materialno podprla. Posebna delovna enota »Hišni sklad« upravlja in vzdržuje 175 stanovanjskih hiš last pod- jetja, v katerih je 738 stanovanj in 55 poslovnih lokalov. Razen tega gospodari delovna enota tudi z dvoranami, ki so v bivših zadružnih domovih. Skupna stanovanjska površina vseh stanovanj podjetja znaša 28.951 m2, poslovni lokali 3.880 m2 in dvorane 4.682 m2. Vrednost vsega stanovanjskega in poslovnega fonda, ki ga opravlja »Hišni sklad«, znaša preko 25 milijonov N-din. Program izgradnje družbenih stanovanj je bil v preteklem letu izvršen v vrednosti 1,121.237 N-din in se je s tem pridobilo 7 dvosobnih stanovanj, 9 enosobnih stanovanj in 13 samskih sob. Ta sredstva pa niso bila uporabljena samo za izgradnjo novih stanovanj, temveč se je po delovnih enotah izvršilo vrsto adaptacij, popravil in zbolj-šav v obstoječih stanovanjskih prostorih. V minulem letu ie podjetje dodelilo 217.500 N-din kot pomoč za dopuste. Delovne enote so ta sredstva razdelila po različnih kriterijih v glavnem za regres ob času dopustov ali za razne skupne eno- ali dvodnevne dopuste vseh članov kolektiva. Takšna delitev ni dosegla svojega namena, število delavcev, ki so preživeli svoi dopust v počitniških in drugih domovih se ie močno zmanjšalo, kar potrjuje, da dinar, ki ga daie-mo za rekreacicjo ne doseže želienega učinka. Otroško varstvo se ie v pod-ietiu vršilo v štirih lastnih varstvenih ustanovah. Kapacitete teh ustanov so se delno povečale, otroški vrtec v Zalažah pa smo ukinili zaradi premajhnega obiska. Za vzdrževanje vrtcev ie podietie rmispevalo preteklo leto 39.450 N-din Tnteres za organizirano otroško varstvo iz leta v leto narašča. Predvsem se kažejo potrebe po celodncv-vnem varstvu, ki bo aktualno ob morebitni drugačni razporeditvi delovnega časa v podjetju. Podatki o poškodbah in bolo-vanjih v preteklem letu kažejo, da smo imeli v celotnem podjetju skupno 34.990 dni izpadov zaradi boleznin. Ta podatek pove, da je bilo v primerjavi z letom 1966 9.797 bolniških dni manj, kar predstavlja določeno zboljšanje, vendar s stanjem kljub temu ne moremo biti zadovoljni. V prizadevanju, da se varstvo pri delu nadalje zboljšuje, je bilo ob koncu lanskega leta izvršenih 5 tečajev, katerih se je udeležilo 178 odgovornih in vodilnih delavcev podjetja. S seminarjem smo želeli doseči, da ne bi bilo varstvo pri delu samo stvar posameznega delavca, pač pa skrb vseh ljudi v podjetju. Požarno varnostni preventivi je bilo lansko leto posvečenih precej pozornosti, zlasti v sezoni obiranja hmelja. Posebne komisije za požarno varnost v delovnih enotah so pokazale določeno aktivnost, vendar še zdaleka ne v takem obsegu, ki ga ta problematika terja od podjetja. V celem letu smo imeli dva večja požara v Taboru in na Ložnici, kjer je bilo škode blizu 700.000 N-din. Škodo je sicer zavarovalnica povrnila, vendar ta dva primera opozarjata, da je treba požarno varnostni preventivi posvetiti tudi v bodoče določena prizadevanja. V podjetju se je lansko leto organiziral poseben štab za varstvo pred elementarnimi nesrečami in drugimi nezgodami. Ta organizacija je šele v razvoju in bo njena naloga zlasti v tem letu, da se strokovne ekipe, ki so organizirane po posameznih delovnih enotah, docela usposobijo za akcijo v primeru potrebe. VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE 29. MARCA Običajno vsako leto na seji, ko se razpravlja in sklepa o zaključnem računu in poslovnih uspehih podjetja, sprejme delavski svet sklep o razpisu volitev v samoupravne organe. Gre za volitve članov delavskega sveta podjetja, delavske svete delovnih enot in za izvolitev pomožnih teles samoupravnih organov. Tudi letos je na tej seji, ki je bila 17. februarja, sprejel delavski svet sklep o razpisu volitev onih članov, katerim poteče dveletna mandatna doba. Volitve bodo potekale: 1. v delavski svet podjetja in delavske svete delovnih enot volijo svoje predstavnike delavci podjetja v petek, 29. marca 1968; 2. v delavski svet podjetja in delavske svete delovnih enot volijo svoje predstavnike kmetijski proizvajalci — kooperanti na volilnih zborih v času od 24. do 51. marca 1968; 3. volitve bodo na voliščih posameznih delovnih enot. Področje delovne enote predstavlja volilno enoto. Teh je v podjetju 21; 4. Za vse priprave in izvedbo volitev je delavski svet imenoval naslednje volilne organe: — volilno komisijo podjetja v sestavu: Predsednik Žil-nik Minka, vodja kadrovsko-socialne službe podjetja; člana — Vybihal Vili, urednik glasila »Hmeljar« in Ivančič Franc, referent za požarno varnost in varstvo pred elementarnimi nesrečami; — komisijo za volilni imenik sestavljajo: Predsednik — Špeglič Franc, kadrovik; člana — Cizej Judita, evidenč-nik v oddelku za zemljišča in Satler Franc, tehnolog za zaščito rastlin. Iz vrst delavcev podjetja se izvoli v delavski svet podjetja od 48 članov polovica tj. 24, iz vrst kmetijskih proizvajalcev — kooperantov od 13 članov 6, v delavske svete delovnih enot od 363 članov 54 iz vrst delavcev, in 34 iz vrst kooperantov. Razen tega se v enajstih proizvodnih delovnih enotah izvolijo novi sveti kooperantov in nov svet kooperantov podjetja. V dva organa lahko del sedanjih članov kandidira za ponovno izvolitev, medtem ko v ostale organe ponovna izvolitev ni možna. Oh razpisu volitev naj nas vodi predvsem želja, da dogovore, smernice in naloge, ki bodo na zadnji seji delavskega sveta v tem sestavu sprejete okrog 20. marca, čim uspešneje izvršimo v tem gospodarskem letu. Prav iz teh razlogov predlagamo kolektivom delovnih enot, da z vso odgovornostjo in resnostjo izbirajo kandidate, katerim bodo na dan volitev izrekli zaupanje za dveletno delo v enem ali drugem samoupravnem organu podjetja. Nosilci in organizatorji razgovorov o mogočih kandidatih in o končnih kandidatnih listah naj bodo sindikalne organizacije delovnih enot. K K fl ®'{nhrTU»<^G^\ DRUŽBENA KMETIJSKA PROIZVODNJA V1967. LETU Dejavnost lastne proizvodnje zajema proizvodnjo na vseh površinah last Kmetijskega kombinata oziroma vzete v najem za daljšo dobo. Organizacijska dejavnost po panogah odnosno po specializaciji proizvodnje je naslednja: 1. hmeljarstvo 2. rastlinska proizvodnja — s sadjarstvom in vrtnarstvom 3. živinoreja 4. gozdarstvo in predelava lesa V kmetijsko proizvodnjo je bilo vključenih 13 proizvodnih obratov, od tega dva specializirana, obrat Mirosan in obrat Vrtnarstvo ter gozdni obrat Polzela. Zemljišča so v glavnem arondirana in delno urejena, razen tistih, ki so oddaljena od proizvodnih centrov, neravna ter onih, ki so bila vzeta v najem in še niso potekle zakupne pogodbe. Poljedelska zemljišča, predvsem travniki, niso dokončno oblikovani v komplekse in niso še meliorirana, da bi bila njihova proizvodna sposobnost do kraja izrabljena. Zemljišča za hmeljsko proizvodnjo so oblikovana. Urejene so dovozne poti v kompleksih. V hmeljsko proizvodnjo so še vključena boljša zemljišča, v rastlinsko proizvodnjo pa ostala zemlja in sicer je bila proizvodnja zastavljena po obratih tako, da se je pr; sestavljanju letnega programa upoštevala proizvodna zmogljivost in ekološki pogoji zemljišč. Proizvodni obrati so organizirani teritorialno, izhajajoč iz potreb lastne in kooperacijske proizvodnje. — obrat Mirosan — proizvodnja sadja in drevesnica — obrat Vrtnarstvo — proizvodnja zelenjave in cvetličarstva ter urejanje mestnih nasadov — obrat Gozdarstvo — gozdna proizvodnja in razrez lesa. Gozdovi so precej razstreseni v istem obsegu kot obrati kombinata. Obrat ima v svojem sklopu tudi žago s polnojermenikom za razrez lesa lastne gozdne proizvodnje in uslužnostni razrez. Mlečni farmi Podlog in Zalog sta bili v sestavu obrata Mleko. Za potrebno krmo na farmah skrbijo proizvodni obrati; za mlečno farmo Zalog obrat Petrovče, za farmo Podlog pa obrat Šempeter in obrat Polzela. Proizvodne rezultate v lastni proizvodnji pogojuje predvsem kvaliteta zemlje, organizacija dela, predvsem pa dokončno formiranje proizvodnih površin ter investicijska izgradnja in raznolikost proizvodnih površin. Postavljena tehnologija po vrstah proizvodnje odnosno po kulturah se je po strokovnih službah izpopolnjevala s ciljem, da v danih pogojih zagotovi čimbolj zadovoljivo proizvodnjo. V lastni proizvodnji je bilo v poslovnem letu zaposlenih vseh delavcev 830, od tega: — z visoko šolsko izobrazbo 19 — z višjo šolsko izobrazbo 6 — s srednjo šolsko izobrazbo, «JO od katerih je: v rastlinski proizvodnji 43 v živinoreji 13 v mehanizaciji 13 v gozdarstvu 1 Strokovni kader v rastlinski proizvodnji je med proizvodnim letom dobival mesečno akontacijo, za delavce so se dela vrednotila po ceniku del in obračunane po učinku. Dokončno se bodo vsi delavci obračunavali z realizacijo proizvodnje. Plan proizvodnje je bil prilagojen osnovnim kapacitetam ter potrebam dinamike obnove hmeljišč, potrebam po krmi, potrebam tržišča in ukrepom za izboljšanje rodnosti tal. Vodilna in glavna panoga v rastlinski proizvodnji je hmeljarstvo. Obseg te proizvodnje se je povečal z obnovo nasadov na 766,20 ha, Hmeljarstvo Hmeljišča smo od 1962. leta dalje obnavljali na najboljših zemljiščih primernih za oblikovanje večjih kompleskov. Del obnovljenih hmeljišč ni najbolj primerno oskrbovan z zemeljsko vlago, predvsem v sušnih letih. Najbolj kritično je na obratu Prebold, Braslovče, Šempeter je pa v tem proizvodnem letu uspešno rešil in zgradil namakalni sistem na hmeljskem kompleksu Ločica-Breg. V proizvodnji je bilo hmeljskih površin: starejših nasadov nad 2 leti 628,50 ha drugoletnih nasadov 77,30 ha prvoletnih nasadov 60,40 ha Planske zadolžitve v proizvodnji hmelja niso v celoti realizirane za 17,6 ton ali 1,6 %. Po planu bi znašala proizvodnja 1.071,48 ton, dosežena pa je 1.053,86 ton ali 98,4 %. Večji izpad po količini je predvsem na obratu Braslovče, Prebold ter delno na obratu Petrovče in Tabor. Priznana škoda po toči znaša 55,9 ton ali 5,3 % ali v din 670.080 N-din. Pri upoštevanju toče je dosežena realizacija 1.109,7 ton ali 102,2 %. Proizvodnja hmelja v letu 1967 po obratih je bila: Realizacija Skoda Obrat ha po ha CI skupaj ton po toči Braslovče 121.6 11.2 135,72 Celje 70 9 14,5 102 07 Petrovče 1'5 ? 13,6 157,14 4,29 Prebold 84,3 12,5 104.99 — Šempeter 95,4 13,4 128,09 19,33 Tabor 49,3 14,3 70.43 Vojnik 39,9 13,6 54.57 Vransko 50.9 15,3 78.08 Vrbje 139,3 16,0 222,77 32,88 766,2 13,8 1053,86 55,90 Na obratih, kjer rastlinam ni primanjkovalo vlage, so dosegli načrtovani obseg proizvodnje. Na obratih pa, ki imajo hmeljišča na prodnatih tleh, je treba prej urediti namakalne naorave, da ne bo proizvodnja odvisna le od padavin. Vse faze del v hmeljarski proizvodnji so bile pravočasno opravljene, tudi z večjo odgovornostjo in intenzivnostjo kot v prejšnj’’-' letih. Z obiranjem posamezni obrati niso prehitevali, ampak so začeli 16. 8. Obiranie je bilo normalno končano in to do 4. 9. Za pospešeno obiranje je bilo v pogonu 16 obiralnih strojev, ki pa niso obratovali povsod s polno kapaciteto, ampak skladno s programom ročnega obiranja in z razpoložljivimi sušilnimi kapacitetami. Vseh obiralcev je bilo 8.720. Od tega se jih je zaposlilo na sušilnicah in obiralnih strojih 362 delavcev. Obiralo je torej 8.358 delavcev. Na splošno lahko ugotovimo, da je v hmeljski proizvodnji vladala dosti večja disciplina in red, kot v prejšnjih letih. Proizvodnja hmelja je bila po kvaliteti dosežena in sicer: Obrat I. klasa kg Kvaliteta hmelja rrt ÖiD Cd U) X Ti X X M ~ »-H k-H hH IV. klasa kg Skupaj hmelja Povpreč. dosežena cena Braslovče 32.795 101.252,5 1.562,2 107 135.717 19,93 Celje 31.676 64.504 3.120 2.774 102.074 19,59 Petrovče 67.767,5 87.145 2.223 — 157.135,5 20,00 Prebold 15.015 81.839 8.069 71 104.994 19,53 Šempeter 19.978 103.001 2.105 4 128.088 19,81 Tabor 35.347 34.299 788 — 70.434 20,00 Vojnik 22.608,5 30.953,5 764,5 240,5 54.567 23,11 Vransko 38.246 38.989,5 775,5 77 78.088 20,02 Vrbje 64.792,5 146.805,5 10.543 627,5 222.768,5 19,64 328.225,5 691.789 29.950,5 3.901 1,053.866 23,65 Z oddano kvaliteto hmelja ne moremo biti najbolj zadovoljni predvsem na nekaterih obratih. Delno je poslabšano kakovost pripisati tudi prevzemu hmelja, ki se časovno predolgo zavleče. Prevzemi hmelja iz LP še ni zadovoljivo urejen, ker se prevzema 4 mesece, moral bi se prevzeti takoj po navlaževajnu in basanju. Hmelj se balira v vreče z 8—9—10 % vlago, vlaga v humidifikatorju ni najboljše razdeljena (ker naprava nima dozirnih naprav na % vlage hmelja, ki prihaja v humidifikator). Hmelj ostane v vrečah do 4 mesece do prevzema, ki v tem času izgubi osnovno barvo. Pri prevzemu je hmelj klasiran za eno klaso nižje. Sušilnice zadoščajo razen na obratu Prebold, ki mu manjka za ca. 45 ton sušilnih kapacitet. 5 Poljedelstvo Pšenica je bila posejana v letu 1966/67 na 249,4 ha. Od tega je bilo prijavljene za semensko proizvodnjo 148,5 ha. Komisija za priznavanje posevkov je dokončno priznala le 92,7 ha. Od prijavljene površine je komisija izločila 55,8 ha predvsem zaradi močnega napada trde sneti in delno zaradi napada rumeno modrega žitnega strgača. Proizvodnja semenskih žit je interesantna za naše podjetje zaradi tega, ker proizvajamo semenska žita za lastno uporabo in zaradi doseganja višje cene na tržišču od merkantilne vsaj za 0,10 din po kg. Hektarski pridelek pšenice: Obrat Posejano ha Pridelek na ha v kg . Braslovče 46,0 3.850 Celje 26,0 4.320 Petrovče 47,0 4.450 Polzela 5,0 5.250 Prebold 17,7 4.020 Šempeter 22,0 4.170 Trnava 20,0 4.530 Vojnik 11,5 4.480 Vransko 11,0 4.110 Vrbje 40,0 4.610 Vrtnarstvo 3,2 4.990 SKUPAJ 249,4 4.310 Pridelek pšenice je bil dober zaradi ugodnih vremenskih razmer v času cvetenja, predvsem pa zaradi doslednega izvajanja navodil strokovne službe. Vstrajali smo na temeljiti pripravi zemlje pred setvijo, povečali smo gostoto setve in izvajali vse ostale agrotehnične ukrepe. Rži za zrnje smo posejali 20 ha in sicer na krčevini v Zalogu. Vsa ta rž je bila tudi priznana za semensko. Proizvodnja rženih ro-žičkov je bila le na obratu Petrovče (23 ha). Ker je bila rž posejana na krčevini, nismo dosegli takega sklopa na m2 kot smo ga želeli. Zaradi tega je bil pridelek nekoliko slabši kot smo predvidevali. Tudi proizvodnja rženih rožičkov ni dala zaželenih rezultatov predvsem zaradi slabih vremenskih razfner v času cepljenja in v času formiranja rožičkov. Zrnja pa smo dobili od te proizvodnje za 47 % več kot smo predvidevali. Jarega ječmena smo posejali 12,7 ha. Od tega ga je komisija za priznavanje posevkov priznala za seme 6,5 ha. Obrat Posejano ha Pridelek na ha v kg Celje 2,0 3.110 Šempeter 8,0 3.920 Vojnik 2,7 2.710 SKUPAJ 12,7 3.540 Visok hektarski pridelek je bil dosežen zaradi doslednega izvajanja agrotehničnih mer in ugodnih vremenskih razmer. Ovsa smo v letu 1967 posejali 48,5 ha in sicer sorte Fleming-streue. Od tega je komisija za potrjevanje posevkov priznala 19 ha za semensko proizvodnjo. Oves je uspel, kljub temu, da je bil posejan na relativno slabih površinah. Obrat Posejano ha Pridelek na ha v kg Celje 9,0 3.160 Petrovče 16,0 2.210 Polzela 3,0 1.440 Prebold 1,5 2.330 Trnava 5,0 2.400 Vrbje 5,0 3.230 Mirosan 3,0 3.000 Vrtnarstvo 6,0 2.770 SKUPAJ 48,5 2.580 Krompirja smo v letu 1967 posadili 68,2 ha srednje poznega in 2 ha ranega. Obrat Posejano ha Pridelek na ha v mtc Braslovče 11,0 232,6 Petrovče 0,3 373,7 Polzela 0,4 121,5 Prebold 20,5 185,2 Šempeter 14,0 181,7 Tabor 0,3 221,0 Trnava 2,0 100,0 Vojnik 2,7 234,1 Vrbje 17,0 188,8 SKUPAJ 68,2 193,1 Ker so bili vsi krompirjevi nasadi med vegetacijo v glavnem enako oskrbovani in so kazali, da bodo dali približno enake pridelke, zaključujemo, da so bili dejanski pridelki znatno večji kot pa jih prikazuje realizacija. Pri obratih z večjimi površinami krompirja je prišlo po izkopu do kopičenja krompirja po šupak in dvoriščih, kjer je bil krompir zaradi pomanjkanja primernih skladišč izpostavljen neugodnim vremenskim in drugim prilikam. Zaradi tega ga je precej propadlo. Poleg že omenjenih površin je imel obrat Vrtnarstvo še 2 ha zgodnjega krompirja in dosegel je pridelek 213,8 mtc. Silažno koruzo smo posejali na 220,4 ha. Na teh površinah je bil sklop rastlin nekoliko redek, predvsem zaradi slabega vznika koruze spomladi. Temu so bile nekoliko krive neugodne vremenske razmere (hladno in vlažno vreme), predvsem pa seme, ki je imelo pri aprobaciji (potrditvi) normalno uporabno vrednost, nato pa je uporabna vrednost hitro padla zaradi slabe kalilne sposobnosti. To je bil splošen pojav v Jugoslaviji, izjema so bile le sorte, vzgojene v Zemunu. Proizvodnja silažne koruze: Obrat Posejano ha Pridelek na ha V kg Braslovče 23,5 284.0 Celje 7,0 133,0 Petrovče 57,0 314,5 Polzela 24,7 284,1 Prebold 7,5 267,3 Šempeter 38,0 333,6 Tabor 12,3 308,1 Trnava 5,0 420,0 Vojnik 14,1 367,4 Vransko 11,0 389,8 Vrbje 20,3 326,2 SKUPAJ 220,4 314,1 Obrat gozdarstvo — žaga ima polne roke dela 6 M iirnaifyoJ\ Lucerno smo pridelovali na 114,3 ha. Obrat Površina ha Pridelek na ha v kg Braslovče 7,3 prodano na nj. Celje 16,0 5.220 Petrovče 12,0 7.320 Polzela 1,9 5.890 Šempeter 43,0 7.470 Vrbje 34,1 10.420 SKUPAJ 114,3 7.510 Vsi obrati so v proizvodnji lucerne nekoliko pod planom razen obrata Vrbje, ki je presegel predvideno proizvodnjo za 30,1 %, predvsem zaradi tega, ker ima vsa lucerna v polni rodnosti, ostali obrati pa imajo večji del lucernišč starih in izčrpanih. Ostalih deteljin je bilo v letu 1967 73,4 ha; proizvodnja pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer (malo padavin) nekoliko nižja od predvidene in sicer za 5,7 %. Površina ha Pridelek Obrat na ha v kg Braslovče 9,6 7.450 Petrovče 28,0 7.320 Prebold 9,1 3.700 Tabor 5,7 7.420 Trnava 2,0 3.000 Vojnik 12,0 8.260 Vransko 7,0 6.870 SKUPAJ 73,4 6.890 Travišča Travniki z dvema in s tremi odkosi: Obrat Površina ha Pridelek na ha v kg Braslovče 87,0 2.650 Celje 120,0 2.000 Petrovče 205,0 5.460 Polzela 92,7 6.080 Prebold 20,0 5.190 Šempeter 28,2 6.810 Tabor 24,3 5.290 Trnava 14,0 3.320 Vojnik 75,7 3.930 Vransko 55,0 6.350 Vrbje 72,0 4.130 Vrtnarstvo 2,0 2.690 SPUPAJ 795,9 4.490 Skupna proizvodnja je dosežena nasproti predvidevani le 77,8 %. Res je, da je bilo za pridelovanje krme na travnikih dokaj neugodno vreme, ker v času vegetacije ni bilo potrebnih padavin, toda kljub temu bi morali biti boljši rezultati. Vsi obrati, ki imajo skupaj rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo v eni poslovni enoti — razen obrata Vransko prkazujejo zelo nizek prikazan pridelek. Iz tega sklepamo, da krma pridelana na travnikih ni bila pravilno količinsko vrednotena. Drugi vzrok za nizke pridelke, izvira iz tega, da je bila krma prodana že na travniku in fizično ni prikazana, pač pa samo finančno. To velja predvsem za obrat Celje, Trnava in Vojnik. Seno v sadovnjakih smo pridelovali na 61,9 ha. Obrat Površina ha Pridelek na ha v kg Braslovče 25,4 5.220 Petrovče 2,0 3.000 Polzela 10,5 4.650 Tabor 0,4 2.000 Vojnik 21,6 3.640 Vransko 2,0 4.200 SKUPAJ 61,9 4.450 Sadjarstvo Sadje smo pridobivali na 142,6 ha rodnih sadovnjakov. Od tega je bilo 96,4 ha plantažnih in 46,2 ha travniških sadovnjakov. Zaradi pravilnega in pravočasnega ukrepanja proti boleznim in škodljivcem in izvajanja drugih agrotehničnih ukrepov, je bilo sadje prav dobre kvalitete, tako, da s prodajo sadja, pridelanega v plantažnih nasadih, ni bilo težav. Težave s prodajo so bile pri sadju pridelanem v travniških nasadih, predvsem zaradi neustreznih sort. Plantažni sadovnjaki: Obrat Površina ha Pridelek na ha v tonah Braslovče 25,2 1,58 Polzela 4,2 3,36 Mirosan 67,0 3,60 SKUPAJ 96,4 3,06 Travniški sadovnjaki: Površina ha Pridelek Obrat na ha v tonah Braslovče 9,7 3,28 Petrovče 2,0 2,76 Polzela 6,3 2,83 Tabor 0,4 4,62 Vojnik 25,8 5,71 Vransko 2,0 12,27 SKUPAJ 46,2 4,96 Vrtnarstvo Vrtnarstvo kot celota je proizvodnjo povečalo za 14,8 % glede na načrt. Živinoreja V letu 1967 je bil glavni poudarek na intenzifikaciji proizvodnje (tj. da povečamo proizvodnjo na krmni dan). Fizično smo krepko povečali proizvodnjo, vendar pa nas ne zadovoljujejo finančni rezultati. Zato so sicer še določeni objektivni razlogi (neselekcionirana čreda, slab startni material, še vedno nezadovoljiva osnovna krma itd.). Največ krivde za slabše finančne uspehe najdemo v organizatorjih proizvodnje in delavcih (slaba organizacija dela, odgovornost, vestnost ipd.). Proizvodnja mleka Farma Število krav Skupna proizvodnja izpolnila plan izpolnila Podlog 376,4 1,190.185 1,392.903 Zalog 364.9 1,232.686 1,221.908 Vrbje 84,6 271.200 309.234 SKUPAJ 825,9 2,694.071 2,924.045 Na farmi Podlog in obratu Vrbje se je število krav gibalo kakor smo predvidevali v načrtu, medtem ko na farmi Zalog nismo dosegli števila iz dveh razlogov. Predvidevali smo uvoz 120 brejih telic, s čimer bi iz farme Podlog bilo premeščeno na farmo Zalog 20 krav več; iz Žovneka pa je zaradi prenapolnjenosti prevzel obrat Vrbje 30 brejih telic, ki so sicer bile določene za farmo Zalog. Skupna proizvodnja mleka je kljub samo 94,9 % od predvidenega števila krav, povečana za 8,5 % iznad začrtane proizvodnje. Izrazit napredek pa je lani v izboljšanju molznosti krav: St. krmn. dni v 1. 1967 Proizvodnja na krmni po kravi dan letno Molznost 1966 Indeks 67:66 Podlog 137.391 10.114 3.701 2.954 125,3 Zalog 133.192 9,17 3.347 2.820 118,7 Vrbje 30.893 10,01 3.654 3.042 120,1 SKUPAJ 301.476 9,70 3.541 2.939 120,5 Povečanje proizvodnje po kravi je posledica ostrejše selekcije in izločanja krav, ki so s slabo proizvodnjo in zaradi starosti prejšnja leta zniževale povprečje. Drugi vzrok večje proizvodnje je kvalitetnejša osnovna krma in doslednejše invididualno krmljenje krav po proizvodnji. JSSi ■HmotyoA 7 Glede na kvalitetnejši sestav črede krav molznic, ki smo jo med letom oblikovali in večji individualni skrbi, so farme za 8 % znižale stroške krme na liter proizvedenega mleka: Farma Stroški skupne prehrane Na krmni dan Na liter mleka Leta 1966 Indeks 66:67 Podlog 1,143.398 8,32 0,83 0,84 98,8 Zalog 974.148 7,31 0,80 0,98 81,6 Vrbje 247.254 8,00 0,80 0,67 119,4 SKUPAJ 2,364.800 7,84 0,81 0,88 92,0 Obrat Vrbje je povišal stroške krme na liter proizvedenega mleka zaradi neuspešnega siliranja koruze, zaradi česar so silažo morali zamenjati z dražjimi močnimi krmili. Zreja telet Obrejitev smo v letu 1967 dosegli samo na »stare« krave (brez prvesnic) na farmi Podlog 81 %, na farmi Zalog 70,8 % in na obratu Vrbje, 75,6 %. Nizko plodnost na farmi Zalog samo delno opravičuje visok odstotek starih krav, ki so bile po telitvi in izmolži izločene. Gibanje števila živo rojenih telet in njihova uporabnost se vidi iz naslednje tabele: Iz reje Živo Za Prod. izločeno Farma roj. telet Pl. privoz. % za pitan. plus zasilni zakol % Pogin % Podlog 448 221 49,3 201 19 4,2 7 1,3 Zalog 334 101 30 144 51 15,3 38 11,4 Vrbje 110 31 27,5 38 33 30 6 5,5 SKUPAJ 892 353 39,6 383 103 11,5 51 5,7 Zreja telet je zadovoljiva samo na farmi Podlog, medtem ko je zreja ostala na farmi Zalog še naprej problematična. Izredno visok odstotek pogina in izločitev ter zasilnih zakolov so delno posledica neustreznih pogojev zreje v telečnjakih tako na sami farmi kot na starem Zalogu. To pa ne moremo trditi za obrat Vrbje, zato gre glavna krivda za nuespelo zrejo telet na delavce. Prireja in stroški krme pri teletih: Stroški krme Farma Krmnih dni Skupna prireja kg Skupni stroški prehrane Prireja na krmni dan na krmni dan na kg prireje Podlog 32.496 19.983 133.794 0,61 4,12 6,69 Zalog 24.972 19.813 125.910 0,79 5,04 6,35 Vrbje 7.758 6.799 38.963 0,88 5,02 5,73 SKUPAJ 65.226 46.595 298.667 0,72 4,58 6,41 Pogled s Hmezada na gradbišče novega obrata Sinalce. Ob glavni cesti bodo zgradili moderno bencinsko črpalko Glede na prirejo na krmni dan ne zadovoljuje zreja na farmi Podlog, stroški prehrane za kg prireje so previsoki na obeh farmah. Plemenske telice Kljub intenzivnejši tehnologiji zreje plemenskih telic so rezultati v letu 1967 nezadovoljivi: Stroški o si Obrat, farma S e ... P c C S S’0 Povpr. število živali Skupna prireja Stroški prehrane Prir. na krmni dan na krmni dan na kg Braslovče 83.325 228.3 43.933 294.844 0,53 3,54 6,71 Petrovče 20.776 56,9 12.363 84.368 0,60 4,08 6,82 Podlog 14.128 38,7 8.223 59.144 0,58 4,19 7,19 Zalog 37.543 102,9 18.247 149.336 0,49 3,98 8.18 Vrbje 42.630 116,8 24.392 139.380 0,57 3,27 5,71 SKUPAJ 198.402 543,6 107.158 727.072 0,54 3,66 6,78 Prireja na krmni dan je nizka, stroški prehrane za kg prireje pa previsoki. To je posledica ekstenzivne zreje, ki ne more garantirati kvalitetne obnove osnovnih čred. Pitanje mladih govedi V pitanju mladih govedi smo z intenziviranjem prehrane, odgovornejše odbire telet za pitanje in boljšo organizacijo dela napravili'v prireji na krmni dan lep napredek. Se vedno pa nas ne zadovoljujejo stroški prehrane na kg prireje: . , . , Stroški prehrane na kg Prireja na krmni dan Obrat Število pitance 1967 1966 indeks 67:66 1967 1966 indeks 67:66 Celje 136,0 0,96 0,80 120 5,21 6,69 78 Petrovče 61,2 0,89 0,78 114 6,37 5,37 119 Polzela 156,9 1,03 0,91 113 4,68 4,95 95 Prebold 79,5 0,89 0,79 113 7,09 6,23 114 Tabor 84,6 0,92 0,81 114 5,81 5,89 98 Trnava 33,7 0,87 0,79 110 5,37 5,40 99 Vojnik 255,0 0,96 0,79 122 5,37 5,47 98 Vransko 186,7 1,03 0.97 106 4,97 5,39 92 Vrbje 96,1 1,02 0,94 109 3,94 4,73 84 SKUPAJ 1.089,4 0,97 0,85 114 5,38 5,51 97,6 Zlasti izstopajo nekateri obrati po izredno visokih stroških za kg prireje (Petrovče, Prebold, Tabor) kljub temu, da je bila uvedena enaka tehnologija prehrane v vseh pitališčih. Prav tako se bistveno ni razlikoval material za pitanje. Vzroke moramo torej iskati v slabši organizaciji dela in netočni evidenci prevzema ter porabe krme. Gozdarstvo Gojitev in nega gozdov je po planu realizirana 100 %. Tako je bilo zasajenih 600 kom. topolov, opravljena žetev plevela na 5 ha ter čiščenje gošč na 14 ha. Posek in izdelava lesa je presežena v povprečju 35 %, od tega: iglavci za 20 % in listavci za 61 % v povprečju 35 % ali skupen posek 3.136 m3, od tega iglavci 1.766 m3. Na prekoračitev plana je vplivala izgradnja daljnovoda, kjer je bil posek nujen. Razrez lesa je dosežen le s 84 %, ker je bil po planu predviden le enkratni rez. Lastnega lesa je bilo razrezanega 773 m3, razrez tujega lesa ali usluge 1.426 m3, skupaj 2.199 m3. Že v letu 1966 smo pristopili k načrtni ureditvi gozdov, ta naloga se je nadaljevala v letu 1967. Določili smo ponovno vse posestniške meje, izvršili biološki, ekološki in gospodarski opis vseh gozdov in izvršili izmere lesne zaloge in prirastka. Na podlagi teh ugotovitev znaša lesna zaloga 14.9 m3 po ha. Udeležba drevesnih vrst je naslednja: smreka 25 %, jelka 4,5 % rdeči bor 26,9 %; iglavci skupaj 56,5 % in listavci 43,5 %. Letni prirastek vseh gozdov znaša 4.154 m3 ali 4,64 m3/ha, od tega odpade na iglavce 62 % in na listavce 38 %. Po izdelanem predlogu in potrebi se bodo letne sečnje izkoriščale le 71 % od prirastka, razlika 29 % naj bi letno večala gozdno zalogo. iH 'riKrko^Ou^y 8 Kooperacijsha proizvodnja V zasebni lasti je na območju kombinata 22.000 ha kmetijskih površin, in sicer v občini Celje 10.180 ha n v občini Žalec 11.820 ha. Blagovno interesantnih kmetij je 2973 — v celiski občini 1091 s 5048 ha kmetijskih zemljišč in v žalski 1882 z 8442 ha kmetijskih zemljišč. — Polkmetje posedujejo v celjski občini 51 % zemljišč, v zasebni lasti (5.132 ha) in v žalski občini 28,5 % (3.378 ha). Pogodbe o trajnem gospodarskem sodelovanju je imelo sklenjene 2.195 blagovno interesantnih kmetij z 9.871 ha kmetijskih površin. Po občinah je stanje naslednje: Žalec 1.777 kmetij z 8.197 ha kmetijskih površin Celje 418 kmetij z 1.673 ha kmetijskih površin S pogodbami je bilo zajetih 74 %, blagovno zanimivih kmetij — v žalski občini 94 % in v celjski 38 %. Med letom se je zmanjšalo število kmetij s sklenjenimi pogodbami za 53, površina pa za 51 ha. Podatek nam pove, da so izpadale manjše kmetije, na novo vključevale pa večje. V posameznih panogah proizvodnje, pitanje živine in piščancev je sodelovalo večje število kooperantov, ki sicer niso sklenili pogodb o trajnem gospodarskem sodelovanju. Pregled kmečkega prebivalstva po občinah: Občina Vseh prebivalcev Kmečkih prebivalcev Celje 57.262 5.661 9,9 Žalec 32.501 8.714 26,8 Odstotek kmečkega prebivalstva nasproti celotnemu prebivalstvu se ie med letom znižal v celiski občini za 1,7% (1966 — 1,1 % in v žalski za 0.5 % (1966 — 0,5%). V absolutnih številkah se ie kmečko prebivalstvo zmanjšalo v celiski občini za 859 (1966 — 499) in v žalski za 132 (1966 — 97) oseb. Razdrobljenost kmečkih zemljišč in neugodna starostna struktura kmečkega prebivalstva zelo ovirata hitrejši napredek proizvodnje. Povprečna blagovno sposobna kmetija ima 4.3 ha kmetijske zemlje, aktivno sposobni sta dve tretjini kmečkega prebivalstva, po oceni ena tretiina kmetij nima naslednikov. Aktiven kmečki prebivalec obdeluje povprečno 1,4 ha zemlje. Celokupna kooperacijska proizvodnja se je v zadnjih dveh letih gibala takole: Indeks 1967:1966 = 94 Indeks 1967:1965 = 106,2 V teh dveh letih opažamo, da kooperacijska proizvodnja raste, pada pa prosti odkup. Indeks Indeks 1967:1966 1967:1965 kooperacijska proizvodnja 95,5 110,9 prosti odkup 83,6 79 Pri glavnih proizvodih je bila dosežena naslednja realizacija: 1965 1966 1967 Indeks 1967:1966 hmelj mc 12.133 12.214 10.881 89 pitanci mc 8.205 11.993 10.159 85 krave mc 2.974 3.358 2.299 68 ostalo govedo mc 2.647 1.665 1.285 77 teleta mc 1.948 1.919 2.275 119 Govedo skupaj mc 15.774 18.935 16.018 85 prašiči mc 2.180 603 815 133 pohanci mc 1.648 4.951 7.784 157 živali za zakol skupaj mc 19.602 24.489 24.607 100,4 mleko hi 7.874 17.077 19.312 113 Hmeljske površine v kooperacijski proizvodnji so se v letu 1967 povečale za 36 ha in sicer od 889 na 925 ha. Obnovljenih je bilo 91 hmeljišč (v letu 1965 23,5 ha, 1966 52 ha). Obnova se približuje normalni letni obnovi, vendar pa nam starost nasadov-778 ha nasadov je povprečno starih 10 let - narekuje obnovo v večjem obsegu. Na žičnicah v zadružnih hmeljiščih je bilo obnovljenih 72 ha hmeljišč, na hmeljevkah na manjših parcelah pa 19 ha. Krčijo,se predvsem stara hmeljišča s hmeljev-kami, ki so se v letu 1967 zmanjšala od 594 na 524 ha. Struktura nasadov v letu 1967 je bila naslednja: žičnica ha hmelj evke ha stari nasad 310 524 novi nasad 72 19 skupaj : 382 543 Za hmeljišča s hmeljevkami smo nabavil 113.000 hmeljevk. Zaradi smotrnejšega izkoriščanja hmeljskih sušilnic podjetja smo uvedli na teh prevzem zelenega hmelia od kooperantov. Na ta način je bilo prevzetega 60.415 kg hmelja. Število hmeljarjev — kooperantov se je zmanjšalo od 1602 v letu 1966 na 1517 v letu 1967, torej za 85, kar je manj kot v letu 1966, ko je prenehalo s hmeljarjenjem 168 kooperantov. Hmeliarienje opuščajo polkmetje, ki so hmeljarili na manjših površinah, v nekaj primerih pa tudi ostareli kmetje, ki nimajo dovolj delovnih moči. Na območju kombinata ni sodelovalo v kooperacijski proizvodnji 21 hmeljarjev s 16 ha hmeljišč (v letu 1965 — 22 hme-liarjev s 16,5 ha in v letu 1966 18 hmeljarjev s 13 ha hmeljišč). Kombinatu je prodalo pridelek hmelja 6 nekooperantov, ki so imeli 5,75 ha zemljišč. Sušno leto je izredno vplivalo na pridelek hmelia. Na najbolj prizadetih območiih hmeliarii niso pridelali niti 1000 kg hmelia na starih hmeljiščih. Takih hmeliarjev je 257 s 120 ha zemljišč. Na slab pridelek je vplivala tudi neugodna starostna struktura hmelja, v nekaj primerih pa tudi slaba obdelava. Pridelali smo 1.088.115 kg hmelia. Po toči priznan iznad znaša 43.337 kg. V starih nasadih je bil dosežen pridelek 1284 kg/ha, vključujoč priznan izpad zaradi toče pa 1.334 kg/ha. Dosežena je bila dobra kvaliteta hmelja, in sicer v %: 1967 1966 1965 I. razred 36,81 25.2 29 II. razred 60,92 68.6 67 Til. razred 2,10 5.5 3,4 IV. razred 0,17 0,7 0,6 Vključujoč udeležbo na dohodku so kooperanti dosegli povprečno odkupno ceno kg hmelja 11,60 din in prejeli za hmelj 12,622.134,00 N-din. Kmetje vse pogosteje segajo po zaščitnih sredstvih, zavedajoč se nevarnosti, ki grozijo sadovnjakom. Mlada gospodarja Tavčar in Okorn z Brega družno opravljata zimsko škropljenje V letu 1966 je bila povprečna odkupna cena 9,89 din. Kooperanti so prejeli za hmelj 12,077.750,00 din. Višja odkupna cena v letu 1967 je odraz spremenjenega vlaganja, strojne storitve za obdelavo je vlagal kooperant (0,87 din na kg), večjega plačila obiralcem (0,56 din na kg, višjih družbenih dajatev, davek, kmečko in nezgodno zavarovanje (0,15 din na kg) in boljše kvalitete (0,13 din na kg). Na ustvarjenem dohodku so bdi koperanti udeleženi s 399.175,00 din, oziroma z 0,37 din na kg pridelka hmelja. PLC kg hmelja v letu 1967 je 18,89 din, v letu 1966 pa 18,36 din. V letu 1967 je bilo uvedeno interno zavarovanje hmelja proti viharju. Priznano je bilo 1.345 kg izpada in to 43 hmeljarjem. Hmelj so prevzemali na osnovi 11% vlage. Odbitki zaradi previsoke vlage znašajo 1,23 % (v letu 1966 — 1,2 %, 1965 — 1,8 %, 1964 — 2,5 %). Na slabšo realizacijo v govedoreji je vplivala suša, predvsem pa težave z odkupom in plasmanom živine slabših kategorij. Posledice so se odražale v zelo visoki ponudbi in odkupu telet in veliko večjem številu črnih zakolov slabše živine. Napredek pri proizvodnji osnovne krme ni zadovoljiv. Iz-dobavljenih je bilo 5.192 ton umetnih gnojil in sicer 3.811 ton po kooperacijski in 1.381 ton po prosti ceni. V primerjavi z letom 1966 je poraba padla za 5 %, medtem ko se je v 1.1966 v primerjavi z letom 1965 povečala za 32 %. Na padec porabe so vplivale višje cene. Na blagovno sposobnih kmetijah bi se moralo trošiti, uporabljajoč srednje doze, 7.500 ton umetnih gnojil. Kooperantom je pripadala na realizirano proizvodnjo 4.6181 umetnih gnojil po kooperacijski ceni in niso uporabili 807 t gnojil, ki so jim pripadala (v letu 1966 — 662 t). Kooperanti so potrošili povprečno na ha kmetijskih površin 386 kg umetnih gnojil, in sicer v žalski občini 402 kg in celjski 305 kg. Na ha obdelovalne zemlje v zasebni lasti, je uporaba umetnih gnojil po občinah naslednja: I Obdelovalna zemlja Poraba Na ha Žalec Celje 9.900 ha 9.000 ha 4.276 ton 916 ton 432 kg (1966 — 102 kg (1966 — 478 kg) 88 kg) Skupaj 18.900 ha 5.192 ton 275 kg (1966 — 290 kg) V živinorejski proizvodnji izstopajo dolinski predeli, tu se pri rejcih kaže težnja k preusmeritvi na proizvodnjo mleka. V tej proizvodnji specializacija tudi najhitreje poteka, število proizvajalcev mleka se je zmanjšalo od 713 na 607, od teh se je 41 opremilo z molznimi napravami, štirje pa z napravami za dosuševanje sena. Po načrtih naših služb jih je 8 adaptiralo hleve v letu 1966, v letu 1967 pa 18. Stalež goveje živine v zasebnem sektorju se je v preteklem letu povečal za 1.281 glav in sicer od 12.902 na 14.183 glav. Plemenskih krav in telic je 7.780 glav, od tega pasemsko čistih 30,5 %. Pasemska čistost je v obdobju 1964 — 1967 narastla od 18 % na 30,5 %. Bistvene spremembe so nastale v posameznih kategorijah živine. Mladi pitanci so se v obdobju 1964 — 1967 povečali za 1.617 glav — od 3.665 na 4.982 glav. Kooperantom smo v letu 1967 nabavili 146 glav plemenske živine. Od leta 1964 je bilo kooperantom nabavljenih 1074 glav plemenske živine, in sicer za območje občine Žalec 738 glav in občine Celje 336. Na plemenskem sejmu v Trnavi so prodali 35 plemenskih krav in telic; v letu 1966, ko sta bila izvedena 2 sejma pa 107 glav. Selekcijska služba je vodila v A kontroli 612 čistopasemskih krav in v B kontroli 682 krav. število krav v A kontroli se je povečalo za 38 glav, v B kontroli pa zmanjšalo za 398 krav. Število krav v B kontroli se je zmanjšalo načrtno na število, ki je potrebno za uveljavljanje premije za mleko. Med letom smo priskrbeli rejcem 18 plemenskih merjascev, v decembru 1966 pa 10 bikov — plemenjakov. V selekcijsko službo je bilo zajetih 9 plemenskih svinj. Iz teh vzrejališč je bilo prodanih 48 plemenskih svinj in merjascev. Urejeni sta bili dve pitališči za teleta do 200 kg teže. V vseh 5 pitališčih telet pri kooperantih je bilo spitanih za nadaljnjo rejo 310 telet. Število pitalcev brojlerjev se je povečalo od 44 na 46. Tri pi-tališča so opremili s krmilnimi napravami. Uredili so 1 pitališče za proizvodnjo konzumnih jajc, ki je v lanskem letu proizvedlo 75.000 jajc za trg. Proizvodnjo brojlerjev so zelo ovirale težave s prodajo. Zaradi tega zastavljenega plana tudi nismo v celoti realizirali. Povprečna teža spitanih piščancev se je dvignila od 1,53 kg v letu 1966 na 1,54 kg. Prilike na tržišču so zaostrile tudi vprašanje kvalitete brojlerskega mesa. Konfiskat mesa se je dvignil od 1 na 1,25 %, odstotek manjvrednega mesa pa od 5 na 6,2 %, Ker prodajamo manjvredno meso znatno ceneje, nam je zaradi te kategorije izpadlo 146.990,00 din dohodka, prav tako pa tudi kooperantom. Organizirano smo v proizvodne namene investirali približno 6,895.000,00 din (v letu 1966 približno 3,200.000,00 din). Viri linan-ciranja so bili naslednji: KK — izgradnja žičnic 1,724.000,00 din posojila kooperantom 2,133.000,00 din sredstva kooperantov 3,038.000,00 din Namensko so bile investicije naslednje: plemenska živina 651.000,00 din nabava mehanizacije 2,102.000,00 din adaptacija hlevov 1,732.000,00 din izgradnja hmeljske žičnice 2,113.000,00 din ostalo 297.000,00 din Opisana investicijska dejavnost je v veliki meri odraz dobro vpeljane hranilno-kreditne službe v podjetju. Z namenskimi krediti je uspelo aktivirati tudi precejšnja sredstva kooperantov. Opremljanje kooperantov s stroji poteka sorazmerno naglo. Ob koncu leta so posedovali 159 traktorjev, 480 motornih kosilnic, 41 molznih naprav itd. Število traktorjev se je med letom povečalo za 62, motornih kosilnic za 88 in molznih naprav za 21. Kooperantom je bilo izvršenih 35.510 ur traktorskih uslug (leta 1966 — 55.683 ur) in 2.794 delovnih ur s kombajni (leta 1966 — 2.555 ur). Usluge padajo vzporedno z opremljanjem kooperantov s stroji. Kooperantom je bilo dobavljenega: 97.000 kg semenskih žit, (1966 — 50.500 kg), 95.000 kg semenskega krompirja (1966 — 72.000 kg) in 101.350 kg zaščitnih sredstev (1966 — 88.530 kg). Kooperacijsko proizvodnjo so vodile obračunske enote za kooperacijsko proizvodnjo na 11 obratih kombinata, ki organizacijsko zajemajo vse območje kombinata. V kooperacijski proizvodnji je v letu 1967 delalo 45 kmetijskih tehnikov in 2 agronoma. Kooperanti sodelujejo v organih podjetja in obratov, ki imajo v sestavi kooperacijsko proizvodnjo in sicer v sorazmerju z deležem njihove proizvodnje v proizvodnji podjetja oziroma obratov. V raznih organih podjetja in obratov je v preteklem letu sodelovalo 257 kooperantov. Letos si bodo veliko večino hmelj evk morali priskrbeti hmeljarji sami IH+motyo* IO I. PROIZVODNI DOSEŽKI V LETE 1967 V tem poročilu ne opisujemo razmer v katerih smo proizvajali oziroma delali, temveč le prikazujemo količinske dosežke v proizvodnji, predelavi in storitvah v zadnjih treh letih. 1. CELOTNA PROIZVODNJA PODJETJA Dosežena proizvodnja v letu 1967 nasproti letu 1966 in v letu 1966 nasproti letu 1965 po posameznih delovnih enotah in za podjetje kot celoto v indeksih: 67:66 66:65 Podjetje kot celota 106,3 113,6 od tega: 1. Braslovče 86,9 106,4 2. Celje 94,5 114,6 3. Petrovče 101,3 150,3 4. Polzela 95,5 132,1 5. Prebold 96,7 109,1 6. Šempeter 96,4 108,9 7. Tabor 97,3 113,5 8. Trnava 96,2 94,3 9. Vojnik 116,0 106,6 10. Vransko 95,6 118,1 11. Vrbje 99,2 111,5 12. Mirosan 64,2 119,4 13. Vrtnarstvo 109,4 110,1 14. Gozdarstvo 115,1 108,3 15. Mleko: proizvodnja 106,9 111,1 predelava 132,4 132,9 16. Mesnine 109,9 114,2 17. Hmezad 102,8 109,2 18. Strojna postaja 119,1 108,4 Gibanja med posameznimi leti v indeksih so izračunana na podlagi dosežene proizvodnje in planskih cen veljavnih za leto 1967. Kmetijski kombinat Žalec je dosegel v letu 1967 večjo celotno proizvodnjo nasproti letu 1966 za 6,3 %. Ocenjujemo, da smo v letu 1967 imeli manjšo proizvodnjo zaradi sušne letine v hmelju za 198,2 toni, v krmi za 5.113,3 tone, v sadju za 147,5 ton. Zaradi tega je kombinat izpolnil proizvodni načrt za leto 1967 s 102,9 %• Posamezne proizvodne delovne enote podjetja so svoje načrte za leto 1967 izpolnile v odstotkih takole: 1. Braslovče 85,9 2. Celje 103,9 3. Petrovče 96,2 4. Polzela 84,6 5. Prebold 92,3 6. Šempeter 99,5 7. Tabor 83,0 8. Trnava 85,6 9. Vojnik 104,4 10. Vransko 97,3 11. Vrbje 97,5 12. Mirosan 75,1 13. Vrtnarstvo 114,8 14. Gozdarstvo 105,1 15. Mleko (farme) 95,8 (predelava) 110,3 16. Mesnine 108,8 17. Hmezad 97,0 18. Strojna postaja 113,5 2. KMETIJSKA PROIZVODNJA Naslednja razpredelnica kaže rast količin pridelkov iz lastne in kooperacijske proizvodnje, ki jih podjetje prodaja na tržišču (tržna proizvodnja podjetja): 1967 1966 1965 — hmelj (ton) 2.131,1 2.206,7 1.957,6 — žita (ton) 1.440,7 1.133,1 1.201,0 — krompir (ton) 1.501,9 2.070,4 1.759,8 — povrtnine (ton) 834,0 555,4 712,8 — sadje (ton) 607,3 799,8 217,1 — gozdni sadeži (ton) 44,2 39,7 32,2 - mleko (hi) 47.286,6 42.168,2 30.356,2 — goveje meso (ton) 2.382,6 2.717,4 2.379,4 od tega: pitanci (ton) 1.614,0 1.859,7 1.424,9 — pohanci (ton) 778,4 495,1 164,9 — prašiči (ton) 84,3 60,5 258,4 — klavni konji (ton) 15,2 26,8 42,5 — meso skupaj (ton) 3.260,5 3.299,8 2.845,2 a) Lastna kmetijska proizvodnja Gibanje lastne kmetijske proizvodnje je bilo v zadnjih treh letih po kmetijskih obratih naslednje (v indeksih) : 67:66 66:65 Lastna proizvodnja skupaj 101,1 od tega: 117,5 1. Braslovče 86,1 118,9 2. Celje 104,5 107,1 3. Petrovče 96,9 172,2 4. Polzela 102,4 180,1 5. Prebold 102,9 114,5 6. Šempeter 98,2 106,5 7. Tabor 110,4 111,3 8. Trnava 74,4 188,1 9. Vojnik 117,2 92,7 10. Vransko 106,9 120,8 11. Vrbje 109,9 109,4 12. Mirosan 64,2 119,4 13. Vrtnarstvo 109,4 110,1 14. Mleko (farme) 106,9 111,1 Po posameznih panogah lastne kmetijske proizvodnje za celo podjetje pa: — hmeljarstvo 107,3 131,6 — ostala rastlinska proizvodnja 82,0 102,0 — sadjarstvo 78,0 129,8 — živinoreja 105,5 103,0 Po panogah v posameznih kmetijskih obratih je lastna kmetijska proizvodnja izpolnila proizvodni načrt za leto 1967 takole (v indeksih) : SK H P S Ž Lastna proizvodnja skupaj 96,5 98,7 92,9 86,8 96,1 od tega: 1. Braslovče 83,4 85,3 99,6 94;6 62,8 2. Celje 102,6 103,4 69.9 — 140,3 3. Petrovče 94,0 94,6 87,1 92.2 116,4 4. Polzela 99,4 — 83,7 126,0 109,6 5. Prebold 87,4 87,3 85,0 — 92,8 6. Šempeter 99,7 100,5 96,2 — — 7. Tabor 90,6 92,4 82,0 154,2 86,2 8. Trnava 67,6 — 70,3 — 63,6 9. Vojnik 104,3 113,6 76,0 221,8 93,2 10. Vransko 104,8 105,9 93,4 204,6 103,6 11. Vrbje 107,8 112,4 93,1 — 101,0 12. Mirosan 75,1 — 113,3 74,9 — 13. Vrtnarstvo 114,8 — 114,8 — — 14. Mleko: farma Podlog 108,2 — 85,9 — 110,0 farma Zalog 85,1 — 67,9 — 86,1 Znaki pomenijo: SK = skupaj delovna enota; H = hmeljarstvo; P = poljedelstvo; S = sadjarstvo; 2 = živinoreja. Kombinat je v letu 1967 gospodaril na naslednjih zemljiščih (v ha) : Stanje 1.1. Pove- čanje 1 Sprem. kateg. Zmanj- šanje Stanje 31. 12. njive 1.696,3 16,2 + 4,4 73,1 1.643,8 sadovnjaki 219,6 — -11,8 3,1 204,7 travniki 1.139,9 89,9 -13,7 60,9 1.155,2 obdelovalna zemlja 3.055,8 106,1 -21,1 137,1 3.003,7 senožeti 131,5 — + 22,7 19,4 134,8 pašniki 25,0 — - 2,7 7,3 15,0 ribniki, steljniki 112,2 — - 4,0 108,2 kmetijska zemlja 3.324,5 106,1 - 5,1 163,8 3.261,7 gozdovi 821,3 — — — . 821,3 rodovitna zemlja 4.145,8 106,1 - 5,1 163,8 4.083,0 nerodovitno 204,4 — + 5,1 — 209,5 skupaj 4.350,2 106,1 — 163,8 , 4.292,5 V zadnjih treh letih smo pridelali naj- — prireja važnejših kmetijskih pridelkov: živine (ton) 560,0 554,8 539,0 1Qfi7 19 fi 5 Količine pridelkov smo pridelali na na- — hmelj (ton) 1.053,9 985,3 744,3 slednjih proizvodnih površinah (v ha): — žita (ton) 1.317,9 1.005,4 1.090,9 1967 1966 1965 — krompir (ton) 1.359,6 1.696,9 1.501,4 — hmelj 766 757 700 — ostale — žitarice 354 294 292 vrtnine (ton) 838,5 855,4 712,8 — krompir 70 99 94 — njivska — ostale vrtnine 35 32 40 krma (ton) 8.286,7 11.097,3 11.455,0 — njivska krma 431 439 417 — seno — travniška travišč (ton) 5.233,8 7.127,3 7.242,1 krma 1.217 1.444 1.589 — sadje (ton) 524,4 535,1 172,2 — sadjarstvo - mleko (hi) 29.240,5 26.527,1 24.750,0 (rodni nasadi) 143 137 115 11 Povprečno število proizvodnih živali je bilo (glav) : 1967 1966 1965 — krav 826 917 920 — plemenskih telic 600 490 425 — rojstvo telet 908 783 837 Prodali smo naslednje število živali: 1967 1966 1965 — izločenih krav 229 146 209 — izločenih telic in telet 178 201 362 — izločenih pitancev 114 226 162 — pitancev 1.473 1.513 1.405 — vsega skupaj 1.994 2.086 2.138 Na tržišču smo prodali iz lastne kmetij- ske proizvodnje: 1967 1966 1965 — hmelja (ton) 1.053,9 985,3 744,3 — žita (ton) 1.317.9 1.005,4 1.090,9 — krompirja (ton) 1.150,1 1.490,1 1.428,5 — ostalih vrtnin (ton) 834,0 555,4 712,8 — sadja (ton) 524,4 535,1 172,2 — mleka (hi) 27.974,5 25.091,4 22.482,2 - govejega mesa (ton) 780,7 823,8 802,0 od tega: pitanci (ton) 598,1 660,4 604,4 Tržna kmetijska proizvodnja je bila v letu 1967 nasproti letu 1966 večja za 7,7 %. b) Kooperacijska kmetijska proizvodnja Proizvodno sodelovanje z zasebnimi proizvajalci je organizirano v 11 kmetijskih delovnih enotah. Kooperacijska proizvodna dejavnost se je delila: na kooperacijsko proizvodnjo in na odkup kmetijskih pridelkov in prodajo reprodukcijskega materiala. V zadnjih 3 letih je bilo gibanje celokupne kooperacijske proizvodnje naslednje (v indeksih) : _______________ 67 : 66 66 :65 Kooperacija skupaj 94,0 112,9 od tega: 1. Braslovče 87,6 97,2 2. Celje 88,9 119,2 3. Petrovče 104,6 137,2 4. Polzela 94,1 125,8 5. Prebold 90,8 104,3 6. Šempeter 95,0 110,9 7. Tabor 89,9 114,8 8. Trnava 97,9 90,7 9. Vojnik 114,9 121,1 10. Vransko 87,1 116,1 11. Vrbje 85,2 114,5 Samo proizvodno sodelovanje z : zasebni- mi proizvajalci pri proizvodnji hmelja, pi- tanja govedi, prašičev, pohancev, mleka, krompirja in fižola pa se je v teh letih gi- balo tako-le: 67 :66 66 : 65 Proizvodno sodelovanje skupaj 95,5 116,1 od tega: 1. Braslovče 88,2 • 98.1 2. Celje 93,6 146,0 3. Petrovče 103,8 141,7 4. Polzela 102,1 119,2 5. Prebold 89,8 111,9 6. Šempeter 96,7 111,8 7. Tabor 91,0 114,7 8. Trnava 96,8 91,3 9. Vojnik 122,5 114,1 10. Vransko 88,2 119,9 11. Vrbje 86,0 128,4 Načrt kooperacijske proizvodnje smo v letu 1967 dosegli takole (v indeksu): SK KO PO Kooperacija kot celota 91,8 od tega: 90,6 103,2 1. Braslovče 88,3 87,6 98,0 2. Celje 104,7 105,3 103,0 3. Petrovče 97,7 96,5 111,7 4. Polzela 82,0 81,3 91,4 5. Prebold 98,2 98,7 94,1 6. Šempeter 99,3 00,5 94,0 7. Tabor 78,5 77,0 104,0 8. Trnava 87,0 85,6 126,3 9. Vojnik 104,5 103,1 107,6 10. Vransko 91,3 90,2 100,8 11. Vrbje 84,1 82,4 101,3 Znaki pomenijo SK = skupaj kooperacijska proizvodnja, KO = kooperacijska proizvodnja, PO = prosti odkup kmetijskih pridelkov (prodaja reprodukcijskega materiala). c) Poraba reprodukcijskega materiala Umetnih gnojil in zaščitnih sredstev za kmetijsko proizvodnjo smo porabili v preteklih letih: 1967 1966 1965 umetnih gnojil (ton) 8.904 9.052 9.352 zaščitnih sredstev (ton) 140 135 141 V letu 1967 so bila porabljena umetna gnojila: — za lastno proizvodnjo 3.712 ton — za kooperacijsko proizvodnjo 3.810 ton — za ostalo kmečko proizv. 1.382 ton č) Kmetijski stroji Število strojev pri delovnih enotah je iz leta v leto manjše zaradi boljšega in smotrnejšega izkoriščanja strojev in sprememb sestava strojev v korist težjih in večjih, kar pa na kvaliteto dela ne vpliva, čeprav je obseg dela enak ali celo večji kot pretekla leta. 1967 1966 1965 Kapacitete : — začetno stanje traktorjev — končno stanje 159 181 238 traktorjev 134 159 217 — povprečno število traktorjev — delovnih dni 136 167 230 skupaj 41.056 50.226 70.304 — delovnih dni v popravilu 4.342 5.910 9.554 — sposobnih delovnih dni 36.714 44.316 60.750 Planska zadolžitev ef. ur 215.940 235.470 293.200 Zaposlenost traktorjev 1967 1966 1965 — kmetijska dela ur — nekmetijska 167.249 213.214 250.537 dela ur — ostalo 21.447 39.278 45.802 (premiki) ur 2.417 4.736 5.520 — vsega skupaj ur 191.113 257.228 301.895 Opravljene ure: 1967 1966 1965 — v lastni proizvodnji — v kooperacijski 135.327 187.060 190.799 proizvodnji 35.510 56.683 69.736 — izven tega 20.276 13.485 41.360 — skupaj 191.113 257.228 301.895 3. GOZDARSTVO Delovna enota »Gozdarstvo« se ukvarja z gozdno in žagarsko proizvodnjo. Gozdna proizvodnja zajema: izkoriščanje gozdov in gozdno gojitvena dela; žagarska proizvodnja pa zajema predelavo lastnih proizvodov in uslužnostni razrez. Gozdarstvo je izpolnilo načrt za leto 1967 s 105,1 (v indeksu), od tega po posameznih dejavnostih: — izkoriščanje gozdov s 138,6 — predelava lastnih proizv. z 78,7 — uslužnostni razrez s 110,7 — investicije v 1. režiji s 73,8 V lastnih gozdovih smo posekali lesa: v letu 1965 1.836 m3 v letu 1966 1.753 m3 v letu 1967 3.187 m3 V preteklih 3 letih se je po dejavnostih delovne enote »Gozdarstvo« gibala proizvodnja (v indeksih): — eksploatacija gozdov 67 : 66 172,6 66 : 65 90,7 — predelava lastnih proizvodov 102,1 92,8 — uslužnostni razrez 58,9 158,3 — investicije v lastni režiji 100,3 272,4 — obrat skupaj 115,1 108,3 4. MLEKO Delovna enota »Mleko« je imela V svo- jem sestavu naslednje poslovne enote: — farma Podlog — farma Zalog — mlekarna Celje — brezalkoholne pijače in — prodajalne mlečnih izdelkov in mleka. Proizvodnjo mleka farm Podlog in Zalog smo zajeli že v poglavju o lastni kmetijski proizvodnji, zato tu obravnavamo samo predelavo mleka in proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Delovna enota »Mleko« je odkupila na-slednje količine mleka:_______________ 1967 1966 1965 — s področja podjetja (hi) 48.016 42.400 30.570 — izven področja podjetja (hi) 24.764. 18.267 10.994 skupaj (hi) 72.780 60.667 41.564 Načrt odkupa mleka za leto 1967 je bil prekoračen za 19,6 %. Za leto 1967 je bil postavljeni program proizvodnje (brez farm), predelave in prodaje izvršen takole (v indeksih): — predelava mleka 122,7 — proizvodnja brezalkoholnih pijač 85,4 — prodaja (lastna trg. mreža) 70,8 — skupaj 110,3 V zadnjih treh letih so bila zabeležena naslednja gibanja predelave mleka:_______ 1967 1966 1965 — konzumno mleko (hi) 52.185 42.910 31.857 - jogurt (hi) 1.658 1.430 1.195 — smetana (hi) 707 771 453 — čajno maslo (mc) 232 147 153 — skuta (mc) 460 396 177 — razni siri (mc) 977 723 391 V proizvodnji brezalkoholnih pijač pa je bil naslednji rezultat:__________________ _____________________1967 1966 1965 — brezalkoholne pijače (hi) 9.054 3.680 3.241 Dnevna zmogljivost mlekarne (20.000 ltr.) je bila izrabljena takole: leta 1967 110 % leta 1966 69 % leta 1965 46 % motyaH 5. »MESNINE« Delovna enota »Mesnine« je svoj letni načrt presegla za 8,8 %. Nabava živine za zakol se je po letih gibala takole: 1967 1966 1965 — teleta (ton) — ostalo govedo (ton) — govedo 381,9 5.913,0 348,6 263,9 5.185,5 4.247,8 skupaj (ton) 6.294,9 5.534,1 4.511,7 — prašiči (ton) 1.364,6 1.178,6 1.398,2 — konji (ton) 29,2 31,1 32.9 — piščanci (ton) — 140,0 — vsega skupaj (ton) 7.688,7 6.743,8 6.082,8 Odkup živine : 1967 1966 1965 — s področja podjetja v % 26,5 38,4 39,2 — izven področja podjetja v % 73,5 61,6 60,8 Za potrebe prodaje je bilo v zadnjih treh letih nabavljeno še: 1967 1966 1965 — mesa (ton) 936,1 934,7 1.021,0 — ostalega trg. blaga (ton) 567,1 621,4 378,7 Uslužnostno klanje (ton) : 43,0 294,6 535,6 Izvoz mesa (ton) : 1.617,2 798,9 769,5 Proizvodnja in prodaja mesa in mesnih izdelkov je bila v preteklih letih naslednja: 1967 1966 1965 — klavnica izplen (ton) 5.010,9 4.453,2 3.876,9 — predelava: mesni izdelki (ton) 652.2 670,0 542,3 prekajeno meso (ton) 252,4 297,3 314,5 — prodaja repro-materiala (ton) 958,7 907,9 638,5 — prodaja na debelo (ton) 1.910,6 1.999,6 1.120,1 — maloprodaja (ton) 2.664,6 2.907,1 3.266,7 6. »HMEZAD« Ta delovna enota se ukvarja z odkupom, predelavo in izvozom hmelja in s proizvodnjo močnih krmil. Proivzodni načrt za leto 1967 je ta delovna enota izpolnila s 97,0 %, od tega poslovna enota »Hmezad« s 94,4 % in poslovna enota »Močna krmila« s 126,6 %. Poslovna enota »Močna krmila« je po letih dosegla naslednje rezultate: ________________________1967 1966 1965 — proizvodnja (ton) 7.492,5 5.334,2 5.221,6 od tega: — za potrebo kombinata (ton) 5.850,8 4.491,9 3.784,3 — za potrebe ostalih organizacij 1.641,7 842,3 1.437,3 Dejavnost poslovne enote »Hmezad«, izražena v indeksih, je bila v preteklih letih naslednja: 67 : 66 66 : 65 — odkup hmelja 99,5 109,3 — izvoz hmelja 83,7 89,2 — prodaja doma 191,9 66,8 7. STROJNA POSTAJA Svoj letni načrt je od tega: izpolnila s 113,5 %, strojni park z 99,5 centralne delavnice s 141,4 centralno skladišče s 105,0 V preteklih letih zasledimo naslednja gibanja (v indeksih): 67 : 66 66 : 65 — strojni park 97,6 89,6 — centralne delavnice 189,0 211,9 — centralno skladišče 99,5 101,6 — skupaj 119,1 108,4 Strojni park je opravil naslednje delo v preteklem obdobju: _____________________1967 1966 1965 — goseničarji efekt ur 20.757 21.223 25.490 - prevozi r - km 305.552 351.799 310.503 II. Finančni dosežki v letu 1967 Dohodki in izdatki so prikazani po bruto sistemu, ker upoštevajo interese in med-obratne premike stroškov in dohodkov med posameznimi poslovnimi in delovnimi enotami, kakor tudi eksterno realizacijo. Zaradi realnejše primerjave doseženega finančnega rezultata po posameznih dejavnostih izkazujemo z dohodkom vrednost proizvodnje po planskih cenah in vsa pozitivna in negativna odstopanja od teh. Osebni dohodki zajemajo samo vkalku-lirano postavko po času in učinku ter nadomestila. Osebne dohodke, izplačane na račun delitve doseženega dohodka ta pregled ne vsebuje. Najprej navajamo izpolnitev finančnega načrta za podjetje kot celoto, sledijo pa tabelarni pregledi posameznih elementov dohodkov in stroškov po posameznih dejavnostih podjetja. a) podjetje (brez obrata »Hišni sklad«) (v indeksih) : Elementi Indeks A. Celotni dohodek 99,2 B. Stroški — lastni material 86,9 — tuji material 91,8 — lastne storitve 121,2 — tuje storitve 85,4 — direktni osebni dohodki 105,6 — direktna amortizacija 101,9 — direktno inv. vzdrževanje 100,6 — ostali direktni stroški__________1132,2 — direktni stroški skupaj 92,2 Splošni stroški PE: — materialni 81,8 — osebni dohodki 96,2 — proizvodni stroški PE 92,0 Upravni stroški DE: — materialni 141,9 — osebni dohodki 102,4 — proizvodni stroški DE 92,4 Upravni stroški KK: — materialni 109,9 — osebni dohodki____________________100,0 — proizvodni stroški KK 92,5 — realizirani stroški proizvodnje 90,7 — nab. vrednost trg. blaga in mat. 128,3 — prometni davek 500,6 — realizirani stroški skupaj 98,9 C. Finančni rezultat (ostanek dohodka bruto) 106,6 Delovne enote so dosegle planirani celotni dohodek in stroške takole (v indeksih); Delovna enota dohodek Stroški z OD 1. Braslovče 78,2 79,5 2. Celje 83,9 80,5 3. Petrovče 93,6 93,1 4. Polzela 70,5 72,0 5. Prebold 81,2 84,5 6. Šempeter 94,2 87,8 7. Tabor 73,2 74,0 8. Trnava 78,3 77,6 9. Vojnik 75,1 75,6 10. Vransko 91,6 91,5 11. Vrbje 99,2 97,4 12. Mirosan 50,8 56,7 13. Vrtnarstvo 122,3 106,1 14. Gozdarstvo 121,2 112,5 15. Mleko (farme) 99,8 98,9 Proizv. obrati skupaj 86,5 85,5 15. Mleko (predelava) 112,2 110,8 16. Mesnine 110,0 109,4 17. Hmezad 95,1 94,9 18. Strojna postaja 116,7 114,6 19. Prehrana 121,7 148,2 Predel, obrati skupaj 105,7 105,4 20. Komerciala 145,2 86,0 Podjetje skupaj 99,2 98,9 Skupne službe podjetja so izpolnile finančni načrt takole (v indeksih): Opis Indeks Uprava podjetja celotni dohodek 115,4 stroški: materialni 95,9 osebni dohodki 95,9 skupaj 95,9 finančni rezultat 335,5 Komercialna služba celotni dohodek 145,2 stroški: materialni 87,7 osebni dohodki 84,3 skupaj 86,0 finančni rezultat 1228,0 III. Izraba delovnega časa, storilnost dela in osebni dohodki v letu 1967 a) izraba delovnega časa (V analizi je zajet tudi rezultat DE s samostojnim obračunom »Hišni sklad« z 8.400 vkalkuliranimi urami, ki jih je opravil v letu 1967). Za podjetje kot celoto je bil izkoriščen v preteklih letih fond delovnega časa takole (v urah) : ■ efektivno delo 4 ■ plačani izostanki z dela • vkalkuliran čas 4 • boleznine ■ neplačani izost. z dela • razpol. fond del. časa 5. - povprečni tedenski del. čas na delavca • povprečni tedenski izostanki z dela na delavca - povprečni tedenski efektivni delovni čas na delavca 1967 1966 1965 ,305.416 4,761.275 4,957.537 400.229 450.472 469.251 ,705.645 5,211.747 5,426.788 273.521 351.805 361.044 26.040 40.691 61.971 .005.206 5,604.243 5,849.803 45,88 48,00 48,00 6,42 7,22 7,32 39,46 40,78 40,68 Povprečno število zaposlenih delavcev v podjetju (brez obiralcev hmelja) je bilo: 1967 1966 1965 - razpoložljivi letni fond delovnega časa na delavca (v urah) 2.386 2.496 2.496 — povprečno štev. delavcev: a) na osnovi fonda delovnega časa b) na osnovi 2.098 2.245 2.344 vkalkuliranega delovnega časa 1.972 2.088 2.174 c) na osnovi efektivnega delovnega časa 1.804 1.908 1.986 — povprečno število bolnih delavcev 115 141 145 Vkalkuliranih ur je bilo: v letu 1967 4,705.645 ur v letu 1966 5,211.747 ur v letu 1965 5,426.788 ur Iz tega se vidi, da je bilo v letu 1967 opravljenih 506.102 ur manj kot v letu 1966, kljub temu, da je obseg proizvodnje pora-stel za 6,3 %. V letu 1967 smo imeli 116 delavcev manj zaposlenih kot v letu 1966 (če pa vzamemo zaradi primerjave letno obveznost 2.496 ur kot v preteklih letih ugotovimo, da je to število dejansko 203). Po posameznih delovnih enotah je število pogojnih delavcev v primerjavi s preteklimi leti naslednje: 1967 1966 1965 1. Braslovče 134,4 150,2 156,7 2. Celje 91,6 107,4 114,8 3. Petrovče 172,7 184,1 201,7 4. Polzela 45,6 53,3 44,0 5. Prebold 95,4 119,5 115.2 6. Šempeter 120,3 116,9 185,2 7. Tabor 63,4 75,2 80,3 8. Trnava 38,9 41,3 40,6 9. Vojnik 81,2 97,4 102,1 10. Vransko 69,1 79,2 84,3 11. Vrbje 188,9 208,5 257,8 12. Mirosan 47,9 49,1 47,9 13. Vrtnarstvo 77,7 82,4 95.1 14. Gozdarstvo 20,2 14,7 14,3 15. Mleko 169,5 164,7 147,7 16. Mesnine 276,9 272,5 292,3 17. Hmezad 109,2 107,1 117,5 13. Strojna postaja 78,3 70,4 70,4 19. Prehrana (50,2) (56,5) — 20. Crikvenica 1,4 2,7 2,9 21. Komerciala 5,6 7,0 4,3 22. Uprava KK 80.3 81,6 84,4 23. Hišni sklad 3,7 2,7 — Delavci delovne enote »Prehrana« (50,2) so vračunani v delovnih enotah, kjer so neposredno zaposleni, vendar smo jih tudi ločeno prikazali zaradi primerjave. Za celotno podjetniško dejavnost smo za leto 1967 planirali 2.063 pogojnih delavcev (brez obiralcev hmelja), dejansko pa smo jih imeli zaposlenih, na osnovi fonda delovnega časa 1.972 ali 4,41 % pod planom. Ce pa upoštevamo dejstvo, da je bila v letu 1967 povprečna delavčeva obveznost 2.386 ur (ne pa kot je bilo planirano 2.496) potem lahko ugotovimo, da znaša dejansko zmanjšanje delovne sile v primerjavi s planom 186 pog. delavcev ali 8,62 %. b) STORILNOST DELA Stopnja produktivnosti v podjetju se je povečala v letu 1967 nasproti letu 1966 za 12,5 %; po posameznih delovnih enotah podjetja pa takole: 13 1. Braslovče 86,3 10. Vransko 796,98 781,34 102,0 2. Celje 110,8 11. Vrbje 754,76 717,17 105,2 3. Petrovče 108,0 12. Mirosan 648,89 732,89 88,5 4. Polzela 112,7 13. Vrtnarstvo 807,33 715.61 112,8 5. Prebold 121,2 14. Gozdarstvo 853,42 862,76 98,9 6. Šempeter 93.6 15. Mleko 831,73 742,21 112,1 7. Tabor 115,4 16. Mesnine 906,81 883,75 102,6 8. Trnava 102,1 17. Hmezad 890,48 913,17 97,5 9. Vojnik 139,1 18. Strojna postaja 905,62 905,71 100,0 10. Vransko 109,6 19. Prehrana (727,90) (731,03) 99,6 11. Vrbje 106,5 20. Crikvenica 1.070,35 621,74 172,2 12. Mirosan 65,8 21. Komerciala 1.275,28 1.283.23 99,4 13. Vrtnarstvo 116,1 22. Uprava 1.160,00 1.235,01 93,9 14. Gozdarstvo 83,8 23. Hišni sklad 1.296,14 1.501,94 86,3 15. Mleko 120,5 16. Mesnine 108,2 Osebni dohodki delavcev obrata »Prehra- 17. Hmezad 100,9 ne« so vračunani v ostalih obratih, kjer so 18. Strojna postaja 107,1 zaposleni,, vendar jih izkazujemo še ločeno c) Osebni dohodki Po delitvi dohodka za osebne dohodke znašajo izplačani povprečni neto mesečni osebni dohodki na delavca v letu 1967 in v primerjavi z letom 1966 (v N-din): 1967 1966 Indeks 1. Braslovče 758,81 848,60 89,4 2. Celje 763,71 741,85 102,9 3. Petrovče 732,99 833,68 87,9 4. Polzela 738,10 722,33 102,2 5. Polzela 678,17 659,12 102.9 6. Šempeter 831,68 943,18 88,2 7. Tabor 759,14 783,76 96,9 8. Trnava 751,42 828,55 90,7 9. Vojnik 711,94 625,74 113,8 zaradi ugotavljanja njihovega povprečja. V zgoraj navedenih povprečjih so prikazani osebni dohodki, ki jih bo dejansko delavec za leto 1967 prejel (torej brez odvoda za premije, negativne razlike v družbeni prehrani in boleznine, za kazni in individualizirane osebne dohodke). V tabeli niso zajeti obiralci hmelja, ker so to izrazito sezonski delavci, za katere ne ugotavljamo fond porabljenega delovnega časa. Podjetje kot celota je v preteklem letu 1967 doseglo naslednje povprečne mesečne osebne dohodke na delacva (v N-din) : I. Obračun celotnega dohodka Pokazatelji o obračunu celotnega dohodka, ki je tudi za to leto izvršen po principu plačane realizacije, so v primerjavi z leti 1966 in 1965 naslednji: Elementi formiranja in delitve celotnega dohodka Indeksi co LO co 05 ON rH o co 'O 05 ON 1—4 ,—l 1. Fakturirana realizacija 108,83 139,62 2. Terjatve do kupcev 76,41 103,45 3. Plačana realizacija 113,64 144,67 4. Izredni dohodki 99,45 94,15 5. Celotni dohodek 113,48 143,90 6. Porabljen material 123,02 150,20 7. Izdatki za storitve 117,98 176,35 8. Najemnine, zakupnine 159,30 171,24 9. Stroški za reklamo in propagando 152,06 224,76 10. Stroški za invest. vzdržev. 114,01 121,91 11. Nabavna vrednost blaga, materiala in odpad. 110,89 177,84 12. Amortizacija 128,63 134,38 13. Razni drugi stroški 65,64 100,70 14. Izredni stroški 201,28 76,83 15. Porabljena sredstva 118,29 158.31 16. Neto produkt 99,98 110,52 17. Obresti od kreditov 152,74 125,69 18. Obresti od poslov. sklada 131,11 330,27 19. Zavarovalne premije 117,44 155,48 20. Prispevki in članarine 101,95 136,93 21. Vodni prispevek 135,70 131,35 22. Zvezni prometni davek 114,81 253,28 1967 1966 Indeks — dejansko izplačani 815,32 815,14 100,02 — dejansko obrač. 841,16 824,93 101,97 ka, premoženjsko stanje jenja v letu 1967 23. Republ. in obč. prometni davek 24. Prispevek za uporabo 93,35 20,24 mestnega zemljišča 25. Dodatni prispevek — — za social, zavarovanje 26. Prispevki na osebne izdatke, ki 72,41 68,47 bremenijo MS 27. Osebni izdatki v breme 139,67 57,38 MS (neto) 28. Stroški za izobraž. 126,52 175,23 kadrov 113,85 191,70 29. Skupaj poslovni stroški 118,60 157,09 30. Dohodek 95,26 104.89 31. Rezervni sklad 32. Prispevek v skupne 122,18 139,33 rezerve GO 66,67 54,27 33. Neto osebni dohodki 104,08 138,24 34. Prispevki iz OD 35. Odplačilo kredita za kritje izgube 100,34 117,64 iz 1. 1963 101,28 143,10 36. Prispevek Skopju 37. Ostanek dohodka 62,64 46,81 za sklade 62,31 46,59 Realizacija Porast eksterne realizacije rezultira predvsem iz večjega fizičnega obsega proizvodnje, ki je nasproti letu 1966 večji za 6,3 % oz. nasproti planu za leto 1967 za 2,9 %. Izpad na eksterni realizaciji pa se odraža v neugodni dinamiki izvoza hmelja in sicer za 11,076.677,00 din, ker je ostalo konec leta za 521.942 kg več hmelja na zalogi kot v preteklem letu. Zaradi devalvacije pa smo izgubili na realizaciji oz. dohodku hmelja v letu 1967 941.925,50 din, pri celotni prodaji pa 1,078.887,50 din. 14 Odnosi v strukturi dosežene eksterne realizacije so nasproti prejšnjemu letu naslednji: Vrsta realizacije Indeks 1967:1966 Realizacija gotovih proizv. 122,91 Realizacija storitev 125,06 Realizacija trg. blaga 116,55 Realizacija neposrednega izvoza: — hmelja in lastne in kooper. proizvodnje 85,16 — hmelja zun. proizv. 85,04 Realizacija materiala in odp. 91,28 Dohodki hran. kred. poslov 217,04 Skupaj 108,83 Od skupnega zneska realizacije odpade: — na realizacijo izvoza 78,20 % — na prodajo na domačem trgu 110,37 % Če k realizaciji neposrednega izvoza prištejemo za posreden izvoz živine, ki je bil opravljen preko izvoznikov Gruda Ljubljana in Jadran Sežana v skupnem znesku 22,188.490 din, vidimo, da znaša izvoz blaga na tuja tržišča 85,618.589 din. Če to postavko pretvorimo na enoten tečaj obračunskega dolarja, tedaj znaša ta 6,849.487 $. Po posameznih obratih je fakturirana realizacija dosežena takole: Obrat V letu 1966 V letu 1967 Indeks Kmetijsko proizvodni obrati 29,489.4922 31,190.859 Obrat Hmezad 71,106.347 64,539.448 Obrat Mesnine 87,661.015 96,286.000 Obrat Mleko 13,900.998 18,412.607 Obrat strojna postaja 2,705.173 3,210.191 Obrat družbena prehrana 2,208.597 4,642.367 Komerciala 1,518.719 3,050.492 Uprava podjetja 250.229 101.501 Nevnovčena iz prej. leta 22,075.697 29.875.879 Skupaj 230,916.267 251,309.344 105,76 90,76 109,83 132,45 118,66 210,19 200,85 40,56 135,33 Vsi obrati z izjemo obrata Hmezad so torej znatno presegli realizacijo nasproti prejšnjemu letu, kar se pa zaradi nesorazmernega porasta poslovnih stroškov in neugodnih prodajnih cen nekaterim proizvodom, tako ugodno ne odraža v čistem dohodku. Stanje terjatev do kupcev, ki so odbitna postavka od fakturirane realizacije, je na-sproti letu 1966 naslednj e : Indeks Kupci v državi 108,o/ Kupci v tujini 56,65 Terjatve do kooperantov 78,75 Neplačane premije za mleko 107,09 Druge terjatve 973,00 Skupaj 76,41 Te terjatve so nasproti prejšnjemu letu manjše predvsem na račun manjšega izvoza nmeija, kar je že bilo prej omenjeno. tvoiicmK placane realizacije je naslednji: za leto 1966 0,8706 za leto 1967 0,9091 Indeks 104,42 Rezultat ugodnejšega količnika pomeni 1,091.693,38 več sredstev v korist dohodka za leto 1967. Poslovni stroški Pregled strukture vkalkuliranih poslovnih stroškov v letu 1966 in letu 1967 je naslednji: filmskih festivalih ipd. Zavarovalne premije Stroški za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev Razni drugi stroški Osebni izdatki, ki obremenjujejo poslovne stroške — neto Prispevki na osebne izdatke, ki obremenjujejo poslovne stroške Prispevek za socialno zavarovanje — dodatni Amortizacija Obresti od poslovnega sklada Prispevki in članarine zbornicam in drugim organizacijam ter drugi prispevki in članarine v breme poslovnih stroškov Vodni prispevek ■ 108,8 0,10 2,67 0,12 2,57 120,00 96,25 2,92 0,75 2,73 0,41 93,49 54,67 0,43 0,44 102,32 0,04 0,03 75,00 0,44 4,69 0,26 4,95 59,09 105,54 1,12 1,20 107,14 0,86 0,40 0,72 83,72 0,45 112,50 Vsega 100,00 100,00 — Če primerjamo strukturo poslovnih stroškov in vkalkuliranih osebnih dohodkov nasproti temu seštevku, tedaj je Vrsta stroškov Struktura v letu 1966 Struktura v letu 1967 Indeks strukture Material 68,69 69,27 100,84 Storitve Najemnina in 14,56 14,09 96,77 zakupnina 0,31 0,40 129,03 Obresti od kreditov 1,46 Stroški za izobraževanje 1,84 126,03 strokovnih kadrov Stroški za reklamo 0,56 0,52 92,86 73,03 81,60 111,73 in propagando, reprezentanco, udeležba na sejmih, razstavah, struktura naslednja: Poslovni stroški Vkalkulirani osebni dohodki in nadomestila osebnih dohodkov 26,97 18,40 68,22 Iz pokazateljev o formiranju in delitvi celotnega dohodka je razvidno, da so skupni poslovni stroški nasproti prejšnjemu letu večji za 18,60 %, kar je zelo neugodno nasproti celotnemu dohodku, ki je bil povečan le za 13,48 %. Na povečanje poslovnih stroškov v absolutnih zneskih najmočneje vplivajo naslednje postavke: 1. Porabljen material za 13,946.553 dinarjev. V tej postavki beležita največji porast obrata Mesnine in Mleko, kar se odraža tudi v večjem fizičnem in finančnem obsegu realizirane proizvodnje, dejstvo pa je, da so se povečale tudi nabavne cene surovin in materiala in znižale realizirane dohodke. Tudi pri ostalih obratih se je ta postavka močno povečala, ki pa povsod ni dala planiranih rezultatov. 2. Tuje storitve za 2.164.947 dinarjev. Med temi so visoki izdatki za tuje prevozne storitve, PTT storitve, potni stroški in razne druge storitve, na katere bo potrebno vplivati, da se v naslednjem letu znižajo. Ker je tudi po strukturi ta postavka v skupnin poslovnih stroških najmočnejša bo potrebno, da prav tu najsmotrneje gospodarimo. 3. Obresti od kreditov za 771.868 dinarjev. Tu so v naj večjem znesku povečane obresti od krecutov za osnovna sredstva, kar je logično glede na povečanje tozadevnih kreditov, za nekatera posojila pa je bila namreč provizija v tem letu vjčiju-cena v redno oorestno mero. Povečale pa so se tudi obresti od kreditov za obratna sredstva in hranilne vloge, kar je povezano z večjim obsegom proizvodnje. Precej sredstev pa nam še angažirajo zaloge materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov, katere bo potrebno znižati na minimum proizvodnih potreb ter izboljšati koeliciente obračanja, kjer bo to le možno. 4. Amortizacija za 1.239.640 dinarjev. Povečana amortizacija rezultira v glavnem iz povečanih osnov po revalorizaciji osnovmn sredstev, ki je bila opravljena konec leta iyoo, deloma pa iz novih naoav v tem letu. Čeprav je amortizacija kalku-lativni strošek, je vseeno najcenejši dinar za enostavno in razširjeno reprodukcijo, katero bomo morali v bodoče se povečati, o čemer je Db na zadnji seji že razpravljal. 5. Stroški za investicijsko vzdrževanje OS za 3U8.541 dinarjev. Ti stroški so bili sicer po predlogih posameznih obratov odobreni s strani centralnega delavskega sveta in tako v planu predvideni vendar menimo, da je tudi te možno znižati, ne da bi bila prizadeta funkcionalna uporabnost delovnih priprav in drugih sredstev. Analiza poslovnih stroškov kaže, da prav tu obstoja največja problematika, zato si bo moral celotni kolektiv prizadevati, da se ti v naslednjem letu znižajo na minimum. Razdelitev razlik v ceni hmelja bo izvršena naknadno, ko se bo sestavljal obračun delitve dohodka po obratih. Planirani stroški in osebni dohodki uprave podjetja so realizirani takole : Vrsta stroškov Indeks Nabavljena energija 108,34 Gorivo in mazivo 96,74 Drobni inventar in gume 84,26 Vkalk. kalo — Drugi material Popravila, 77,22 izvršena od drugih 136,69 Prevozne storitve 409,41 PTT stroški 97,17 Najemnine 241,29 Potni stroški v državi 113,80 Potni stroški v tujini Stroški — za izvedence, posvet. — Druge storitve 76,61 Obresti od kreditov Stroški za izobražvanje 127,28 strokovnih kadrov 98,64 15 Stroški za reklamo in propagando 158,53 Reprezentančni stroški 76,06 Zavarovalne premije 73,93 Vkalk. stroški za invest, vzdrževanje 100,00 Razni drugi stroški 99,77 Pavšalne potnine in dnevnice za službena potovanja 155,08 Dnevnice za službena potovanja v tujini 146,89 Avtorski honorarji 194,50 Drugi osebni izdatki v gotovini 73,89 Vkalkulirana amortizacija 83,63 Obresti od poslovnega sklada 84,52 Prispevki in članarine — Dod. prisp. za soc. zavarovanje 109,94 Drugi prispevki in članarine 513,21 Vkalkulirani OD in nadomestila 95,92 Preventivna sredstva 59,60 SKUPAJ : 95,91 Posamezne postavke poslovnih stroškov kažejo pozitivna pa tudi negativna odstopanja nasproti planu, končni rezultat pa je ugoden, saj znaša prihranek za 95.281 din, ki gre v korist skupnih dohodkov podjetja. Premoženjsko slanje Upoštevajoč delitev dohodka tako, kot jo je odobril delavski svet podjetja,, ilustrirajo struktura premoženjskega stanja v letih 1966 in 1967 in indeksi povečanja ali zmanjšanja posameznih bilančnih pozicij, naslednje pokazatelje: > > a Bilančne pozicije i Struktur letu 1966 h G no 32 vO vO C/) ON —' 2 3 5)3 *2 vO G on H-1 *—< AKTIVA Sedanja vrednost aktiv, osnov. sred. Osnovna sredstva 47,02 48,76 104,36 v gradnji ali izdelavi 1,58 0,78 50,00 Naložbe — denarna sredstva skupaj Razna sredstva 2,00 3,95 199,01 in kreditna razmerja 4,08 2,03 50,02 Kupci v državi 4,14 4,45 108,20 Dobavitelji v državi 0,83 0,13 16,07 Kupci v tujini 6,86 3,86 56,65 Dobavitelji v tujini Zaloge materiala 0,07 in drobnega inventarja 4,24 4,34 103,00 Nedovršena proizvodnja 4,90 4,91 100,81 Zaloge gotovih proizvodov 4,46 6,38 143,84 Zaloge trgovskega blaga 2,45 4,35 178,70 Druge terjatve in preplačane obveznosti 1,83 2,16 118.54 Razna aktiva 14,11 11,77 83,96 Sredstva rezervnega sklada Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 0,70 0,70 0,10 1,82 0,12 0,12 260,00 15,00 137,45 VSEGA AKTIVA 100 100 100,64 PASIVA Poslovni sklad 39,04 38,81 100,05 Krediti za osnovna sredstva, dobljeni od bank 19,92 20,93 105,74 Krediti za začetni sklad obratnih sredstev in krediti za trajna obratna sredstva 2,19 2,15 98,78 Krediti za občasna obratna sredstva, dobljeni od bank 8,29 10,53 127,73 Dobavitelji v državi 2,87 3,13 108,87 Kupci v državi 0,19 0,11 57,65 Dobavitelji v tujini 0,17 0,12 71,51 Obveznosti iz celotnega dohodka in druge obveznosti 4,51 1,14 25,45 Razna pasiva 16,44 13,55 82,95 Obračunani osebni dohodki v zalogah konec leta 3,40 3,19 94,27 Rezervni sklad 1,59 5,51 348,73 Sklad skupne porabe 0,45 0,80 177,78 Krediti za sredstva skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe 0,87 0,07 0,03 101,52 VSEGA PASIVA 100 100 100,64 c) Struktura in izrabljenost OS je naslednja: Vrsta OS a H 3 +-» M 552 a u 3 S 2! U) d) 'O G h- HH MD Gradbeni objekti 51,04 50,19 103 Oprema 24,99 23,76 100 Dolgoletni nasadi 14,61 15,39 111 Živina 2,43 2,78 120 Pravice 1,25 2,20 185 Zagonski stroški 0,29 0,73 258 94,61 95,05 106 Zemljišča 5,39 4,95 96 Skupaj nabavna vrednost 100 100 105 % izrabljenosti 22,42 22,90 102,: e) Intenzivnost izkoriščanja osnovnih sredstev Leto «a w Ci O o a AS U HH H/l 1966 1967 Indeks 1967:1966 1,64 1,73 105,48 Strukturo investicijskih vlaganj kaže spodnja tabela. Investicije po strukturi v letu 1967 Vrsta vlaganj Delež vlaganj v % 1. Investicije hmeljarskih obratov 59,77 2. Sadne plantaže Mirosan 2,80 3. Vrtnarstvo Celje 0,48 4. Gozdarstvo Polzela 0,27 5. Mlekarna s farmami 10,00 6. Mesnine 13,60 7. Hmezad z mešalnico 5,07 8. Strojna postaja Žalec 3,40 9. Prehrana 1,38 10. Uprava kombinata 1,22 11. Razvojno delo in načrti 0,76 12. Režija 1,25 SKUPAJ 100 1 Preged koriščenja kratkoročnih kreditov. Indeks Mesec 1967:1966 v % Januar 80,08 Februar 83,50 Marec 185,21 April 413,25 Maj 271,91 Junij 195,76 Julij 121,52 Avgust 147,51 September 96,96 Oktober 83,81 November 87,49 December 87,49 Povprečje 117,43 I. Podatki za izračun kazalcev poslovnih rezultatov Indeks 1967:1966 1. Celotni dohodek 113,48 2. Porabljena sredstva 118,29 3. Neto produkt 99,98 4. Dohodek za delitev 95,27 5. Bruto OD iz delitve 102,81 6. Neto OD iz delitve 104,08 7. Obseg dosežene proizvodnje 108,83 8. Povprečno število zaposlenih po delovnih urah, vkalkuliranih med letom 94,58 9. Povprečno angažirana poslovna sredstva 122,03 10. OS po nabavni ceni 105,02 11. Del priprave po nabavni ceni 98,87 II. Kazalci rezultatov 1. Neto produkt na del. 2. Neto produkt nasproti angaž. poslov, sred. 3. Obseg dosežene proizvodnje na delavca 4. Celotni dohodek na delavca 5. Angažirana poslovna sredstva na delavca 6. Delovne priprave na delavca 7. Razmerje med delovnimi pripravami in OS 8. Udeležba dohodka za delitev v neto produktu 9. Celotni dohodek nasproti porabljenim sredstvom 10. Udeležba bruto OD v dohodku za delitev 11. Udeležba neto OD iz delitve v neto produktu 12. Porabljena sredstva SP na delavca 13. Stopnja rentabilnosti Splošna 81,94 Podjetniška 61,81 14. Stopnja produktivnosti (vrednostna) 112,35 15. Ekonomičnost 95,93 neto produkt celotni dohodek 88,09 16. Akumulativnost vloženih sredstev 79,09 Ti kazalci so izračunani po splošnem principu, kateri pa iz nekaterih naših vidikov in sprememb v strukturi posameznih postavk v delitvi dohodka niso povsem realni. Na ugotovljen neto produkt zlasti vpliva namreč povečana amortizacija in stroški investicijskega vzdrževanja nasproti prejšnjemu letu. Če bi upoštevali te razlike, ki znašajo pri postavki amortizacije 1,409.426 din in pri stroških za investicijsko vzdrževanje 429.625 din, tedaj bi bili ti pokazatelji nekoliko drugačni in sicer: — ekonomičnost bi znašala za leto 1967 131,40, indeks 96,86; — indeks neto produkta nasproti celotnemu dohodku bi se povečal od 88,09 na 91,13; — stopnja rentabilnosti bi znašala 29,90, indeks nasproti prejšnjemu letu 84,77. III. pokazatelji o stanju nekaterih postavk obratnih sredstev 1 2 3. Skupna obratna 105,72 sredstva 44,043.090 53,386.694 121,21 4. Odnos 81,94 112,50 lastnih do skupnih obratnih sredstev 37,99 37,75 99,36 119,99 5. Povprečno angažirana obratna sredstva 48,942.221 59,798.995 122,18 129,02 6. Hranilne 104,54 vloge nasproti skupnim obratnim 94,14 sredstvom 17,45 16,00 91,69 7. Posojila 95,28 nasproti vlogam 22,63 37,41 165,31 95,93 8. Terjatve do kupcev 107,93 104,09 nasproti skupnim obratnim sredstvom 69,93 41,81 59,78 9. Obveznosti do 45,35 dob. nasproti terjatvam do kupcev 27,36 39,20 143,27 & • 03 .J N >w W NO r- NO NO G\ ON 'ETS ‘ETS c/) 'g 2 E § K/) c/) 1. Prapreče 3 pri Vranskem 2 2. Vransko 29 4 3. Vransko 29 a 7 4. Vransko 28 6 5. Vransko 59 4 6. Vransko 133 2 7. Vransko 133 a 2 8. Prekopa 9 a 2 9. Ceplje 10 10 10. Kapla 16 3 11. Ojstriška vas 38 3 12. Ojstriška vas 38 a 4 13. Loke 30 pri Taboru 1 14. Tabor 13 4 15. Tabor 18 9 16. Grajska vas 15 a 2 17. šmatevž 20 a 1 18. Gomilsko 54 (Zadružni dom) 1 19. Gomilsko 54 (kovačnica) 1 20. Gomilsko 50 1 21. Trnava 5 a 2 22. Kaplja vas 58 3 23. Kaplja vas 55 6 24. Dolenja vas 26 3 25. Dolenja vas 27 1 26. Prebold 108 6 27. Latkova vas 123 1 28. Latkova vas 124 1 29. Latkova vas 106 10 30. Latkova vas 106 a 8 31. Prebold 91 6 32. šešče 51 (Zadružni dom) 4 33. šešče 51 (garaže) — poslov, pr. 3 34. Letuš 56 a 3 35. Braslovče 23 1 36. Braslovče 23 a 1 37. Braslovče 9 10 38. Podvrh 1 8 39. Podvrh 11 (proviz.) 8 40. Podvrh 9, 4 4 4L Podvrh 6/1 1 42. Podvrh 6/II 2 43. Podvrh 6/III 5 44. Rakovlje 4 4 45. Parižlje 12 a 1 46. Rakovlje-Binovo 1 3 47. Rakovlje-Binovo 2 5 48. Rakovlje-Binovo 3 2 49. Polzela 206 9 50. Polzela 98 1 51. Polzela 11 1 52. Založe 47 5 53. Založe 48 12 54. Založe 57 1 55. Založe 58/1 2 56. Založe 58/II 1 57. Založe 46 2 58. Polzela 18 in 18 a 8 59. Ločica 31 3 60. Šempeter 35 b 12 61. Šempeter 21 5 62. Šempeter Ila 3 63. Šempeter 12 4 64. Šempeter 10/b 7 65. Šempeter 10/c 4 66. Šempeter 10 7 67. Šempeter 11 8 68. Šempeter (samski dom) 18 69. Šempeter (nad garaž) 5, 70. Podlog (farma) 2 71. Andraž (Zadružni dom), poslov, lokal. 72. Šempeter 21 a 8 73. Kasaze 17 2 74. Kasaze 16 6 75. Kasaze 95 3 76. Migojnice 102 a 2 77. Migojnice 103 1 78. Kasaze 9 1 79. Vrbje 81 4 80. Bratov Letonje 1, Žalec 4 81. Savinjske ceste 19, Žalec 4 82. Šprajčeva ul. 1, Žalec 4 83. šprajčeva ul. 2, Žalec 4 84. Levstikova 1, Žalec 9 85. Bratov Letonje 2, Žalec 4 86. Hmeljarska 7, Žalec 7 87. Ivanke Uranjekove 5, Žalec 4 88. Vrbje 80 (KIC) 2 89. Vrbje 80 (Uprava) 1 90. Vrbje 80 (nad mlekarno) 3 91. Vrbje 80 (marof) 10 92. Vrbje (proviz.) 21 93. Vrbje 68 7 94. Migojnice 6 a 6 95. Žalec, Puša 8 3 96. Ponikva 7 3 97. Gotovi je 71 4 98. Gotovlje 71 a 6 99. Ložnica 52 a 1 100. Dobriša vas 43 5 101. Griže 51, samo poslovni lokal 102. Velenjska cesta 5, Žalec 16 103. Petrovče 1 7 104. Arja vas 7 3 105. Arja vas 64 5 106. Pemov 4 a 5 107. Arja vas 69/1 1 108. Arja vas 69/11 10 109. Arja vas 69/III 29 110. Arja vas 6 13 111. Arja vas (stara žaga) ev. adapt. 1 112. Vinska gora 14 1 113. Velika Pirešica 36 a 4 114. Galicija 75 4 115. Mala Pirešica 10 2 116. Zaloška gorica la 2 117. Zaloška gorica 3 2 118. Zaloška gorica 3 a 1 119. Drešinja vas 17 4 120. Soseska Ložnica 1 20 121. Savinjske čete 2, Žalec 16 122. Ulica talcev 1, Žalec 21 123. Žalskega tabora 1, Žalec_________1 Skupaj Žalec 597 stanov, pri 123 stan. poslov, objekt 124. Trubarjeva ul. 48, Celje 12 125. Medlog 23 (stari del) 7 126. Medlog 23 (novi del) 13 127. Gorica 48 (Rebečevo) 7 128. Cesta na Ostrožno 20 (Gr.), Celje 9 129. Cesta na Ostrožno 20 (marof), Celje 1 130. Cesta na Ostrožno 20 a, Celje 3 131. Cesta na Ostrožno 20 b, Celje 13 132. Ljubljanska cesta 26, Celje 9 133. Stanetova 29, Celje 5 134. Bukovžlak 54, pri Celju 3 135. Bukovžlak 53, pri Celju 1 136. Trnovlje 178, pri Celju 1 137. Žepina 10, pri Celju J 138. Bukovžlak 84 (hiša), pri Celju 5 139. Bukovžlak 84 (marof), pri Celju 2 140. Bukovžlak 85, pri Celju 5 141. Šmarjeta 57 (hiša), pri Celju 4 142. šmarjeta 57 a (marof) 1 143. Škofja vas 30 (marof) 3 144. Škofja vas 30 (pralnica) 1 145. Škofja vas 30 (hiša)- 4 146. Škofja vas 46 a (sušilnica) 2 147. Jenkova 38, Celje 1 148. Trubarjeva 45, Celje 1 149. Miklavžki hrib 16 a n/C 1 150. Miklavžki hrib 12 a n/C 1 151. Ljubečna 53 a (zadružni dom) samo poslovni lokal 152. Ljubečna 53 a (stroj, uta) samo poslovni lokal 153. Jenkova 3, pri Vojniku 1 154. Frankolovo 10 2 155. Višnja vas 39 1 156. Vojnik 229 (štolner gornji) 5 157. Vojnik 229 a (Štolner spodnji) 4 158. Vojnik 229 b (lovska koča) 1 159. Vojnik 229 c (sušilnica 3 160. Vojnik 213 (Eiglovo) 7 161. Lokovina 12, pri Dobrni 10 162. Dobrna Ila (Justinovo) 2 163. Socka 30 (hiša pri Strmcu) 2 164. Socka 30 (nrizidek graščini) 4 165. Socka 12 (Vivodov mar.) 2 166. Strmec 6 (Kamenškovo) 4 167. Strmec 27 l 168. Strmec 21 b (sušilnica samo dvorana 169. Vojnik 264 (četvorček) 170. Mariborska 43 a, Celje 171. Ljubljanska cesta 89, Celje 172. Ljubljanska cesta 91, Celje 173. Ljubljanska cesta 93, Celje 174. Ljubljanska cesta 93 a, Celje 175. Ljubljanska cesta 93 a, Celje Skupaj Celje 186 stanovanj, 52 stanovanjskih poslovnih objektov Skupno Žalec in Celje 783 stanovanj Hi 18 Delo samoupravnih organov: Delavski svet delovne enote v ožjem sestavu tvori delovna skupnost delovne enote in sicer 4 člani delovne enote, širši delavski svet pa je sestavljen iz članov delovne skupnosti, predstavnikov stanovalcev in vlagateljev in šteje 17 članov. Upravnega odbora delovna enota nima. Komisije pri DS delovne enote se formirajo občasno za izvršitev posameznih nalog. Ožji delavski svet je imel 3 seje in je na teh sejah obravnaval naslednja vprašanja: — organizacija dela v delovni enoti; — naloge posameznih referatov; — analiza in programiranje dela delovne enote; — analiza polletnega in tričetrtletnega poslovanja; — sklepanje o delitvi in delitvi čistega dohodka; — razprava in sklepanje o sistemizaciji delovnih mest. Delavski svet v razširjenem sestavu je imel v letu 1967 tri seje in je obravnaval naslednja vprašanja: — analiza in potrditev zaključnega računa za leto 1966; — obravnava in sklepanje o smernicah za izdelavo programa IV za leto 1967; — potrditev programa IV za leto 1967; — potrditev pogodb o oddaji poslovnih lokalov; — potrditev programa uporabe sredstev amortizacije; — sklepanje o odprodaji stanovanj; — analiza dela hišnih svetov; — sklepanje o honorarju blagajnikov; — sklepanje o sistemizaciji delovnih mest; — analiza polletnega poslovanja in smernice za drugo polovico leta; — potrditev odstotka stroškov upravljanja. Sodelovanje organov upravljanja na področju stanovanjskega gospodarjenja je omogočeno preko delegatov skupščine stanovalcev in članov razširjenega delavskega sveta. Poleg navedenega pa smo v stalnem stiku s predsedniki hišnih svetov. Ob vsakem obisku na stanovanjskih hišah je reševana prav tako neposredno tekoča problematika. Referent za stanarine pa je sodeloval na vseh tistih sestankih hišnih svetov, kjer so nas hišni sveti o sestanku pravočasno obvestili. Zbori stanovalcev so redno po stanovanjskih hišah, na teh zborih stanovalci razpravljajo o tekoči problematiki stanovanjskih hiš. Prav zavzeto odločajo o programu tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in kontroli uporabe sredstev tekočega vzdrževanja. Precej je bilo koristnih sugestij na zborih stanovalcev, katere je naša delovna enota uporabila pri izdelavi programa investicijskega vzdrževanja. Programe tekočega vzdrževanja z navedbo najpotrebnejših del je izdelalo 46 hišnih svetov od skupno 71 hišnih svetov. Delovna enota ima pravilnik o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori, ki predstavlja osnovni dokument, na osnovi katerega posluje naša delovna enota. Ostali samoupravni akti, ki so v veljavi v podjetju veljajo tudi za delo naše delovne enote. Seveda pa je pravilnik o delitvi dohodka in čistega dohodka prilagojen za potrebe in specifično delo naše delovne enote. Zaposleni delavci delovne enote: Delovna enota je bila v začetku poslovanja v težavah glede zasedbe delovnih mest. Že ob formiranju delovne enote je bilo jasno, da bo za uspešno delo potrebno pet ljudi na naslednjih delovnih mestih: upravnik, računovodja, knjigovodja, tehnični referent in referent za stanarine in hišne svete. V letu 1967 je bila zasedba delovnih mest naslednja: upravnik, računovodja, referent za stanarine in hišne svete; s tem, da se je delo združevalo in to računovodja in knjigovodja ter upravnik in tehnični referent ter referent za stanarine in hišne svete. Pri takšni zasedbi delovnih mest se je združevalo določeno delo, ki ni bilo v skladu s finančnim predpisi. Vsekakor je bila težnja delovne enote, da se delo blagajne loči od računovodskega dela. Tako je bilo 1. 5. 1967 popolnjeno še delovno mesto knjigovodje. Predvidevamo, da se v letu 1968 zasede še delovno mesto tehničnega referenta. Tako bo zasedba delovnih mest delovne enote popolna za dejavnost, katero je imela v dveh letih poslovanja. Prav tako pa bo delo potekalo normalne-je in eskpeditivnejše. Če primerjamo število zaposlenih na število stanovanjskih enot, poslovnih prostorov in dvoran je naslednje stanje: Na eno delovno mesto odpade 195,75 stanovanj, 13,75 poslovnih prostorov in dvoran; še bolj interesantna je primerjava 1 zasedenega delovnega mesta na m2 7.237 stanovanjske površine m2 1.170 površine dvoran m2 955 površine poslovnih lokalov Določena dela se mimo stisemiziranih delovnih mest morajo koordinirati brez ozira na strokovno izobrazbo, tako da moraio biti določene naloge izvršene z angažiraniem celega kolektiva. Šele, ko bodo zasedena vsa delovna mesta, bo mogoče izvršiti strogo delitev dela po delovnih mestih. Z ozirom na to, da ie naša delovna enota s samostojnim obračunom, ie nieno poslovanje na vseh področjih stanovanjskega poslovanja samostojno. Tudi inka-so, ki se vrši preko blagajn področnih proizvodnih delovnih enot ie honorirano procentualno na uspešnost kasiranja stanarin. Evidenca stanovanjskega in poslovnega fonda: Že v prvem letu poslovanja smo izdelali osnovno evidenco stanovanjskega in poslovnega fonda na osnovi poznanih podatkov v podjetju in občinah Žalec in Celie. Končna slika pa se je pokazala, ko so bili izvršen knjižni prenosi z vlagatelji po prevzemnih zapiskih. Ne malo težav ie bilo tudi zaradi napak, katere so izvršile občinske komisiie pri ocenie-vaniu stanovanj. Da se prostori ne uie-maio po kvadraturi s tistim, kar so našle komisiie v naravi, je krivda v malomarnem nopisu. Delo naše delovne enote na je bilo potem dvojno. Naiprej je bilo evidentirano v knjigovodskih evidencah osnovno stanje po izdanih odločbah, ko pa so bile ugotovljene napake na terenu, je bilo potrebno izvršiti naknadne korekture. To pa nam je oteževalo delo, ker je bilo takšnih korektur in napak precej. Pri nastavitvi evidence poslovnih lokalov v začetku še ni bilo drugih podatkov kakor to, kje se lokal nahaja z orjentir-no kvadraturo. Šele z natančnim pregledom vseh lokalov in meritvami posamez- nih prostorov smo lahko ugotovili, katere vse prostore koristijo tudi najemniki. Bilo je precej primerov, da se je koristnik poslovnih prostorov dogovoril s predstavniki proizvodnih delovnih enot, da se mu določi v uporabo naknadno kakšen prostor mimo hišnega sklada. Ko pa smo to ugotovili, je bilo treba terjati najemnino za več mesecev nazaj. Prav tako pa smo potem šele naknadno vršili prenos osnovnih sredstev. Nekaj je tudi primerov, da posamezne delovne enote dajejo v najem posamezne poslovne prostore preko vsega leta v najem tujim koristnikom. Ne moremo ravno vztrajati na predaji naši delovni enoti. Vskakor pa bome morali zahtevati, da nam povrnejo del stroškov, ki smo jih imeli na stanovanjski hiši z vzdrževanjem. Z ozirom na to, da je imelo podjetje nekaj obvez pred formiranjem hišnega sklada so bila iz stanovanjskega fonda izvzeta naslednja stanovanja: 1. čreškovo 25 — arondacijski postopek 2. Vojkova 4 — odpis 1. 1. 1967 3. Ljubečna 53 a življenjsko nevarno 4. Šempeter vrtec — samska soba 5. Arja vas, stara žaga (zaradi gradnje 12 stanovanj). Posamezne proizvodne delovne enote so iz funkcionalnih razlogov nekatere stanovanjske enote združevale v večjo enoto. V takšnem primeru stanovanje po kvadraturi ni likvidirano, ker je površina ostala ista. pač pa se je zmanjšalo število stanovanjskih enot. S takšno združitvijo manjših stanovanjskih enot se je pridobilo funkcionalno boljše razporejeno stanovanje. Takšnih primerov je precej. V tem pa že odvesa, da lahko nekatere delovne enote nudijo svojim delavcem boljše stanovanjske pogoje. Iz pregleda stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov je razvidno, da je zelo malo stanovanjskega fonda koncentriranega v enem kraju, kar še posebej otežuje cenejše izvajanje vzdrževalnih del. Fond je namreč raztresen na področju dveh občin. Razdalja med najoddaljenejšimi stanovanji na Vranskem do Socke znaša 41 km, Vransko—Dobrna 43 km; ali pa primerjava najoddaljenejših stanovanj iz Žalca do Vranskega 17 km, Socke 26 km, Dobrne 26 km. Raztresenost stanovanjskega fonda na takšnem področju pogosto vpliva, da reagiranja naše delovne enote niso redno tako hitra, kakor bi ob raznih okvarah morala biti; predvsem, kadar bi bilo potrebno popraviti razne poškodovane vodovodne ali električne napeljave. Starostna struktura stanovanj: Red. št. starost število % 1. do 1900 264 33,71 2. 1901—1918 38 4,82 3. 1919—1930 16 2,08 4. 1931—1940 41 5,23 5. 1941—1945 3 0,38 6. 1946—1950 16 2,08 7. 1951—1955 42 5,36 8. 1956—1966 280 35,74 9. ostalo in nezano 83 10,60 Skupaj 783 100,00 Zgornja tabela nam najbolj nazorno kaže strukturo stanovanjskega fonda. Celih 33,71% stanovanj je zgrajenih v prej šnjem stoletju. To so stanovanj skehiše. v katere bo nujno vložiti več vzdrževalnih sredstev, da bomo preprečili nadaljnje propadanje. To pa nam je bilo vodilo’ že v prvih dveh letih poslovanja. Malo manj kot polovica stanovanjskega fonda je bilo zgrajenega pred vojno. Za drugo polovico stanovanjskega fonda, zgrajenega po vojni, pa je karakteristično, da je v precej primerih nesolidno izdelan in že zahteva večja popravila, predvsem vodovodne instalacije in kanalizacijske naprave. Dobra tretjina stanovanjskega fonda je zgrajenega v zadnjih 10 letih in v veliki večini ni nujno angažirati večja sredstva za vzdrževanje, tako da lahko sredstva teh stanovanjskih hiš uporabimo pri vzdrževanju najbolj kritičnih stanovanjskih hiš. Investicijsko vzdrževanje: Da bi stanovanjske hiše preživele potrebni rok trajanja, je osnovni pogoj dobro investicijsko vzdrževanje. Za investicijsko vzdrževanje je planiranih 326.468,87 N-din, ostala sredstva v znesku 69.065,28 N-din pa je bilo namenjeno prav tako za investicijsko vzdrževanje, vendar za najnujnejše intervence na stanovanjskih in poslovnih objektih. Na objektih, ki so bili v programu za izvršitev vzdrževalnih del, je bilo porabljenih 298.382,15 N-din, ostalih 90.610,03 N-din pa je bilo porabljenih na objektih, kjer se ni moglo s popravili odlašati Skupno je bilo ostvarjenih 419.073,84 N-din za IV, koriščeno v letu 1967 za stanovanjske hiše 307.729,74 N-din za poslovne prostore 81.262,44 N-din Skupaj ' 388.992,18 N-din Torej za investicijsko vzdrževanje v leto 1968 se prenese 30.081,66 N-din. Poleg navedenega pa je bilo na 27 stanovanjskih hišah med letom nujno intervenirati, kajti če bi se z deli odlašalo bi bili stroški v naslednjem letu enkrat večji. Ta sredstva pa smo že navedli in so znašala 90.610,03 N-din. Tako je bilo s planiranimi in izrednimi posegi zajeto z investicijskim vzdrževanjem 56 stanovanjskih hiš, kar znaša 30% vseh stanovanjskih hiš. Ta podatek pa ne velja vzeti pavšalno, kajti realno lahko upoštevamo, da so dela izvršena samo na 25 stanovanjskih hišah ali 8,2 % vseh stanovanjskih hiš. Kajti stanovanjske hiše, ki so bile zajete lani izredno, bo v naslednjih letih nujno sistematično popraviti. Če upoštevamo, da je polovica stanovanjskega fonda zgrajenega pred vojno in pod predpostavko, da bo odstotek popravljenih stanovanjskih hiš okoli 10 % letno od skupnega števila stanovanjskih hiš, lahko računamo, da bo z investicijskim vdrževanjem ta polovica stanovanjskih hiš zajeta v štirih letih, torej do leta 1971. V prvi vrsti moramo primerjati realizacijo postavljenega programa po stanovanjskih hišah in šele nato po vrstah del. Potem bomo lahko šele izvršili analizo in določene zaključke in smernice za programiranje v letošnjem letu. Realizacija investicijskega vzdrževanja po objektih: Stanovanjska p, hiša N-din N-din 1. Vransko 133 a 700,00 611,50 2. žatoze 48 a 36.000,00 6.521,21 3 iVietnug 22 4. Venjca 30.000,00 36.028,^8 Fnesica 26 a 15.000,00 18.895,51 5. z.aioze 40 1.000,00 842,00 6. Gocovije 71 a 13.000,00 12.72/,/2 1. Gotovtje 71 2.000,00 2.561,10 8. Puša 8 5.000,00 1.866,77 9. Letuš 56 a 5.000,00 — 10. Podlog Farma 5.000,00 2.052,37 11. Frankolovo 10 30.000,00 35.981,56 12. Šempeter 35 b 10.000,00 1.758,51 13 lrnava zadr. dom. 22.000,00 50.026,69 14. Kasaze 9 15. Celje, 5.000,00 4.449,90 Mariborska 43 200,00 225.50 16. Skolja vas 30 13.000,00 23.821,83 1/. Zaiec, dvorana 40.000,00 19.021,8o 18. Migojmce 1U3 7.000,00 9.845,91 19. Do orisa vas 43 6.000,00 460,00 2U. Tabor 13 5.000,00 — 21. Braslovče 23 8.000,00 11.311,73 22. icapija vas 55 5.000,00 8.822,77 23. Socka 30 15.000,00 11.199,42 24. Strmec 27 4.000,00 8.811,76 25. Vojnik 229 20.000,00 14.060,41 26. Vrtnarstvo Celje 4.568,87 4.160,37 /1. tkäsaze obrat za. Zaiec, 5.000,00 — Bratov Letonje 2 5.000,00 — 29. Zaiec, Velenjska 5 30. izmenjava podov 5.000,00 4.605,60 po prij HS 4.000,00 4.272,07 Skupaj 326.468,87 298.382,15 31. Vojnik — 90,00 32. Šempeter 10 — 2.132,12 33. Loke 30 — 288.08 34. Arja vas 6 — 272,00 35. Drešinja vas 17 — 5.234,28 36. Arja vas 68 — 1.859,69 37. Podvrh 9 — 1.080,74 N-din N-din 38. Petrovče 1 2.029,21 39 Ojstrška vas 38, 38 a — 1.900,60 40. Šempeter 21 a — 308.60 4L Žalec Sav. cesta 19 — 3.687,95 42. Založe 58 — 8.092,23 43. Dobrna Ila — 17.387,19 44. Roko vi j e 4 — 230,00 45. Šempeter, sam. dom — 2.731,37 46. Binovo — 6.900,36 47. Lokovina 12 — 4.313,06 48. Šmatevž — 107,74 49. Arja vas 64 — 850,00 50. Celje, Jenkova 38 — 4.266,20 51. Zaloška gorica la 52. Žalec, — 4.762,47 Ivanke Uranjekove 5 — 758.52 53. Kaplja vas 58 54. Ljubečna, — 942,21 zadružni dom 55. KK Žalec, — 3.522,54 d. e. Petrovče — 14.631,81 56. Griže 50 — 1.657,86 57. Škofja vas 46 a — 573,10 Skupaj: 326.468,87 388.992,18 Z ozirom na to, da je v našem upravljanju 175 stanovanjskih hiš, porabljenih sredstev investicijskega vzdrževanja pa 388.992,18 N-din, znašajo porabljeni stroški na eno stanovanjsko hišo 2.220,00 N-din. 19 Struktura vlaganj po vrstah del pa je naslednja: Prav zanimiva je primerjava vlaganj sredstev investicijskega vzdrževanja po vrstah del. Že v prvem letu poslovanja je razširjeni delavski svet sprejel smernice za vrstni red izvajanja del na področju investicijskega vzdrževanja. In to, da se naj izvršijo tista dela, ki bodo zaščitila stanovanjsko hišo nadaljnjega propadanja. Prevladovalo je mnenje, da obnova fasad ne spada v najnujnejša vzdrževalna dela. Izvršena dela si sledijo v naslednjem vrstnem redu: N-din 1. prekrivanje in popravilo streh 102.487,04 2. notranje prezidave m zamenjava poško dovamh zidov ter popravila dimnikov 62.122,06 3. popravila centralne kurjave 40.181,91 4. 'pleskarska dela, tudi žlebovi 30.130,39 5. sofinanciranje preureditve lokala 30.455,40 6. popravna kanalizacije 7. izdelava ni popravno pouov 2i./26,r2 8. popravna eierurouistaiacij y. popravna vouovoone msiaiacije 15.453,81 10. popravno žlebov, odtočnih cevi m ctimniskui ooroo 7.815,57 11. popravna oken, vrat 5.012,97 12. popravna sanitarij 4.512,06 18. popravna stropov 2.154,94 14. pouritje računa za vzdrževalna dela DL Petrovce 18.869,67 15. razna manjša dela______________5.o2o,u3 Skupaj: 388.992,10 Najvecji del teh sredstev je bilo porab-ljemn za prekrivanje streh m popravna m namestitev žlebov, popravila zidov v poškodovanih stanovanjih. I__ I Tekoče vzdrževanje: Zel tekoče vzdrževanje je karakteristično, da zajema manjša popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih lokalov ter stroške, ki izhajajo iz pravilne uporabe in upravljanja stanovanjskih hiš. Tekoče vzdrževanje zajema dve postavki, ki se med seboj razlikujeta v značaju in učinku na hišo in to stroški upravljanja in tekoče vzdrževanje. Tekoče vzdrževanje v ožjem pomenu besede obsega fizična dela, s katerimi se odpravljajo manjše okvare na stanovanjskih hišah. Popravila, ki so izvršena iz te grupe, so bila naročena predvsem na iniciativo hišnih svetov, ostala dela pa na sugestijo hišnih svetov. Karakteristično za ta dela je, da se ne javljajo enakomerno. V posameznih stanovanjskih hišah so se izvajala ta dela tudi večkrat v letu. Pregled del nam bo razjasnil sliko in omogočil določnejšo analizo. Skupaj porabljena sredstva tekočega vzdrževanja znašajo 60.031,60 N-din v odnosu do ustvarjenih 96.761,18 N-din. Porabljena sredstva TV na eno stanovanjsko hišo znašajo 347,00 Ndin. Če računamo, da je ostalo neizkoriščenih 36.729,58 N-din, lahko zaključimo, da v nekaterih hišah ni bilo dovolj zanimanja za orga- 20 nizacijo najnujnejših popravil. Poznamo pa prilike v posameznih stanovanjskih hišah, da bi se marsikatera napaka odpravila z minimalnimi vzdrževalnimi sredstvi tekočega vzdrževanja. Porabljena sredstva TV N-din 1966 39.995,U7 1967 60.031,60 Iz navedene primerjave lahko zaključimo, da je delo hišnih svetov v letu 1967 aktivnejše kakor v predhodnem letu, kar pa je normalno. V prvem letu je bilo še precej nejasnosti v gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. Zaradi raznolikosti stanovalcev, večkratnega preseljevanja iz enega v drugo stanovanje, je bilo težje uveljaviti vpliv stanovalcev na izvajanje politike tekočega vzdrževanja. Tekoče vzdrževanje po vrstah del: N-din .435,15 ,135,99 .115,54 ,235,02 1. zasteklitve z 2 in 3 mm steklom v skupnih prostorih 7.734,27 2. pleskarska dela v skupnih prostorih in poškodovanih stanovanjih brez krivde stanovalcev 6.093,86 3. popravila oken in vrat in ostala mizarska dela v skupnih prostorih 4. popravilo poškodovanih sten 5. popravila elektroinstalacij in manjše zamenjave poškodovanih napeljav 6. popravila podov 7. nabava gramoza in drobljenca za ureditev okolice 8. manjša popravila žlebov, odtočnih cevi in dimnih obrobov 1 9. popravila poškodovane vodovodne instalacije 15 10. odmašitev kanalizacije oziroma manjša popravila 1 11. namestitev manjkajočih dimnih vratič po predpisih 1 12. popravila sanitarij 13. nabava strešnikov za manjša popravila 14. barvanje žlebov in odtočnih cevi 15. nabava kant za smeti 16. nabava orodja za ureditev okolice, brana zapiral, predpražnikov, zastav, žarnic za skupne prostore, manjša popravila štedilnikov 4.103,14 657,00 .988,98 .511,45 .172,19 .770,15 381,75 573,20 .190,76 933,15 Skupaj 60.031,60 Iz gornje razvrstitve je razvidno, da je zelo različna uporaba sredstev tekočega vzdrževanja. Prav visoko postavko predstavljajo stroški za zasteklitev, kar pa nas navaja na zaključek, da je vmes precej nepazljivosti. Tu bi se dalo z večjo zavzetostjo bolj paziti. Še večjo postavko predstavljajo popravila vodovodne instalacije, tudi tu je bilo veliko primerov malomarnega odnosa do družbene lastnine. Kajti dogaja se nam, da v posameznih stanovanjskih hišah počijo vodovodne cevi, ker niso zavarovane proti mrazu. Že samo zapiranje oken v sanitarijah v kritičnih zimskih mesecih bi pomenilo veliko. Z ozirom na to, da je ob formi- ranju naša delovna enota zatekla v večini stanovanj razbita okenska stekla, kjer je bilo mogoče iskati krivca, smo naročili zasteklitev v takšnih primerih. V bodoče bodo morali stanovalci sami plačati zasteklitev in to izven stanarine. Delo hišnih svetov: Formiranje hišnih svetov je bilo v letu 1966 zelo težko. V letu 1967 pa je bilo na novo formiranih še 30 hišnih svetov. Tako, je bilo lani skupno 71 hišnih svetov, več stanovanjskih hiš pa tvori v celoti en hišni svet, kakor je to primer na delovni enoti Mirosan. Prednost takšne organizacije hišnega sveta je koristna, ker posamezne stanovanjske hiše ne bi v teku leta mogle urediti vsa drobna popravila, v kolikor pa se stanovalci dogovorijo o enotnem programiranju za več stanovanjskih hiš, se dajo sredstva lažje planirati in predvideti za najnujnejše stanovanjske hiše. Od le teh hišnih svetov jih vrši 26 samostojno inkasno službo. Ostali inkaso pa se vrši preko blagajn proizvodnih delovnih enot, za kar pa naša enota honorira po uspešnosti inkasa. Večji hišni sveti in to v novejših sta-novanjsikh hišah imajo večje možnosti planirati razna drobna popravila, ker novejše stanovanjske hiše niso potrebne velikih popravil. Težje pa je stanje v starejših stanovanjskih hišah, kjer je znesek namenjen za tekoče vzdrževanje več, kakor simboličen. Naša delovna enota je posredovala občinski skupščini predlog spremembe Odloka o minimalnih tehničnih normativih in v predlogu prikazala potrebo po spremembi v tej smeri, da se odstotek TV za novejše stanovanjske hiše zmanjša, za starejše stanovanjske hiše pa naj bi se odstotek povečal. Vendar občinska skupščina te spremembe še ni sprejela. Delo v novo formiranih hišnih svetih je boljše od aktivnosti v letu 1966. Stanovalci so uviüen, da lahko marsikaj sami uredijo. Da jnn s formiranjem stanovanj-skin podjetij ni odvzeta možnost vplivanja in ouiocanja na stanovanjskem področju. lista deia, ki so jih nism sveti formirali v okviru odloka iz TV so izvršena naročila. Račune za izvršena deia o količini in kvaliteti pa so podpisovali predsedniki hišnih svetov. Delovna enota se je vmešala v toliko, da je hišnim svetom priporočila naj cenej še izvajalce s katerimi običajno sodeluje delovna enota pri realizaciji ostalega programa vzdrževanja. V bodoče bomo morali zainteresirati še preostale hišne svete, da program tekočega vzdrževanja, ki ga v začetku leta sprejmejo, čim bolj racionalno in po svoji preudarnosti realizirajo. Dogaja pa se nam redno, da posamezni stanovalci niso popolnoma seznanjeni z vlogo in nalogo hišnega sveta, kajti sami mimo hišnega sveta naročajo posamezna popravila ali intervenirajo na naši delovni enoti. Mimo programa hišnega sveta pa tudi naša delovna enota ne more. Posebno pa še zaradi tega ker so posamezne želje, res posebno osebne. Želimo, da bi v prihodnjem letu tj. v letu 1968 program TV res izdelali vsi hišni sveti, da bi spremljali njegovo realizacijo. Vse neopravičene zahteve posameznikov, ki običajno nimajo nobene zveze s stanjem stanovanjske hiše, pa odločno zavračali. Kljub temu, da so na tem področju še bile razne pomanjkljivosti smatramo, da so se v preteklem letu hišni sveti s svojim delovanjem uveljavili in da je realna predpostavka, da bodo le-ti formirani v vsaki stanovanjski hiši, kjer tega ni bilo; vsaj v letu 1968. Delovna enota pa bo na vsak način še nadalje upoštevala vse koristne sugestije glede vskladitve izvajanja del po posameznih stanovanjskih hišah. Realizacija programa stanovanjske izgradnje: Poleg naloge stalnega investicijskega in tekočega vzdrževanja stanovanjskih objektov je naloga stanovanjskih podjetij in tako tudi naše delovne enote gradnja stanovanj in poslovnih lokalov z namenom, da se pridobijo nove stanovanjske in poslovne površine, je naša delovna enota prevzela v letu 1967 tudi gradnjo stano- vanj in poslovnih lokalov. Program, ki je bil izdelan in potrjen od organov upravljanja je realiziran takole: Z navedenimi vlaganji je bilo do 31. 12. 1967 pridobljeno 7 dvosobnih stanovanj, 9 enosobnih stanovanj in 13 samskih sob. Iz letnega programa ni izvršeno v lanskem letu naslednje: N-din 1. Dovršitev stanovanj Arja vas 6 sam. sob 49.050,51 še letos 3. enosob. st. in 197.395,38 2. Adaptacija stare žage Petrovče 2 dvosob. st. 86.007,26 3. Dovršitev stanovanj Šempeter 1 enosob. st. 21.390,60 4. Nakup stanovanjske hiše Dobriha — 67.779,52 5. Dovršitev fasade Založe — 18.494,55 6. Adaptacija zadružnega doma Andraž — 92.400,00 7. Nakup objekta Skoberne — 2.090,00 8. Kanalizacija Kaplja vas 5 dvosob. st. 239.114,79 9. Dovršitev Binovo Braslovče 2 enosob. st. 10. Nakup in adaptacija Čeple 4 sam. sobe 2 enosob. st. 34.561,05 11. Semitari j e Šmarjeta — 10.000,00 12. Dovršitev četvorčka Vojnik — 29.557,69 13. Vodovod Vojnik 229 — 17.275,45 14. Dovršitev Rebec, Gorica 48 2 enosob. st. 49.957,80 15. Samopostrežna mesnica Žalec 3 sam. sobe — 178.125,00 16. Trnava zadružni dom centralna — 23.521,00 17. Šempeter oprema — 2.772,70 18. Grajska vas popravilo — 1.744,40 Skupaj 1,121.237,70 21 1. adaptacija Wolf Šempeter, ker nismo dobili dovoljenja; 2. adaptacija stanovanj v Gotovljah — začeto v januarju — 1 dvosobno stanovanje, 2 enosobni stanovanji; 3. adaptacija stanovanj Škofja vas — še nimamo dovoljenja. Z manjšimi prezidavami iz sredstev investicijskega vzdrževanja so bile pridobljene še nadaljnje stanovanjske enote in sicer: 1. Medlog 23 1 dvosobno stanovanje 2. Škofja vas 1 enosobno stanovanje Kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje: Eden izmed načinov pridobivanja stanovanjskih površin je tudi pomaganje gradnje stanovanj delavcem podjetja — gradnja individualnih stanovanjskih hiš. Predvsem je podjetje podpiralo gradnjo v takšnih primerih, kjer se z gradnjo sprostijo prepotrebna družbena stanovanja, katera sedaj zasedajo individualni graditelji. Na takšen način delavec običajno pride z nižjimi stroški do stanovanjske površine, čeprav se gradnja vrši tudi po več let. Kreditiranje individualnih graditeiiev je bilo v letu 1967 preko banke na takšen način, da smo vročili v ta namen N-din 488.000,00 z ozirom na to, da je na področju občine še precej kmetov-borcev, ki nimajo rešen stanovanjski problem, smo do 1. 4. 1968 vročili nadaljnjih N-din 30.000,00 Skupa j N-din 518.000,00 Na vročeni znesek 488.000,00 N-din ie banka dodala še 75 % svojih sredstev. Neposredno smo odobrili na predlog komisije za družbeni standard podjetja kredit za individualno gradnjo v gotovini trem interesentom v višini 24.400,00 N-din. Z ozirom na to, da dobimo v aprilu vrnjena sredstva 30.000,00 N-din bodo le-ta na razpolago za leto 1968. Iz odobrenih kreditov individualnim graditeljem preko banke pa ni bilo izkoriščeno 28.000,00 N-din, kar se lahko odobri v letu 1968. Stroški upravljanja: Stroški upravljanja, v katerih so zajeti samo režija delovne enote, zavarovan ie stanovanj in poslovnih lokalov, odvoz fe-kalii, čiščenje dimnikov, obvezna derali-zaciia, bančni stroški, pisarniški material. V primerjavi z letom 1966 je občutno po- rasel strošek za 'zavarovanje. Z ozirom na to, da stroški upravljanja nimajo direktnega učinka na vzdrževanje oziroma na odpravljanje pomanjkljivosti in okvar je struktura le-teh raznolika. Seveda smo morali v tem pogledu spoštovati občinski odlok, kaj se zajema v stroške upravljanja. V primerjavi z letno realizacijo stanarin in najemnin za poslovne lokale so stroški upravljanja realizirani po naslednjem: _____________________________N-din_____% 1. zavarovanje stanov, hiš in poslovnih lokalov 2. odvoz fekalij, dimnikarske storitve, stroški za obvezno deratizacijo, bančni stroški, pisarniški material, strokovna literatura 3. režija delovne enote 4. rezerva Neposredni stroški upravljanja so zajeti z 9.60 % ali izraženo v dinari ih z 93.449,71 N-din. Celotni dohodek in dohodek: Celotni dohodek tvorijo po veljavnih predpisih stanarine, najemnine, zneski za opravljene storitve in ostali dohodki, ki po predpisih o podjetjih tvorijo celotni dohodek, 33.149,31 3,41 39.132,28 4,02 93.449,71 9,60 14.069,98 1,44 Celotni dohodek Neplačane terjatve Izredni dohodki Materialni stroški N-din 1,031.473,24 — 102.248.06 929.225,18 6.444,61 935.669,79 — 796.675.37 Dohodek 138.994,42 Navedeni dohodek je izračunan na osnovi plačane realizacije in je merodajen za delitev dohodka na del za osebne dohodke in na del za sklade in sicer po sledeči razvrstitvi: Razporeditev: N-din Osebni dohodki neto 2.466,48 Posebni dohodki neto 68.928,33 Prispevki 33.904,18 Za stanovanjsko izgradnjo 4.072,57 V sklad skupne porabe 29.622,86 Skupaj 138.994,42 Glede na značaj gospodarjenja s stanovanjskimi hišami kot storitvene dejavnosti je težko najti količinske postavke, ki bi se lahko merile z vloženim delom. Lahko pa se izvrši primerjava kaj je bilo narejenega na podlagi analize opravljenih del investicijskega in tekočega vzdrževanja. Vsekakor pa bo to mogoče, ko bo na stanovanjskem področju več izkušenj, katere pa bodo podjetja in tudi naša delovna enota pridobila z nadaljnjim delom. Zaključek — dobre in slabe strani poslovanja: V popolnem . razmahu poslovanja je pričela naša delovna enota šele v preteklem letu, kajti šele v letu 1967 se je pojavila kot organizator gradnje stanovanjskih in poslovnih površin v podjetju. Vsekakor je bilo v nekaterih pogledih poslovanje naše enote počasno. Vendar je nemogoče praktično obvladati celo področje podjetja s štirimi zaposlenimi. Vsekakor je področje stanovanjskega gospodarjenja zelo široko in vedno kritizirano od strani stanovalcev. Še večkrat pa nastanejo negodovanja, ker enota ni imela razumevanja za razna popravila, ki so plod osebnih želja. Nemalo težav nam še vedno povzročajo preselitve iz enega v drugo stanovanje, o čemer na naša delovna enota največkrat ni obveščena. Delovne enote, ki imajo razpolagalno pravico, ne izdajajo odločb o dodelitvi stanovani, na osnovi katerih bi lahko hišni sklad sklenil pogodbo. V takšnem primeru je vse, če stanovalec ostane v podietiu; če pa gre iz podjetja, pa mu na nobeden način ne moremo odpovedati stanovanja, ker zahteva sodišče odločbo o dodelitvi stanovanja, pogodbo s stranko in izjavo stanovalca, da bo zapustil stanovanje, če mu bo prenehalo delovno razmerje v podjetju. Če se kdo izseli med letom iz stanovanja delovne enote, pustijo stanovanja prazna tudi po več mesecev in ne dodelijo stanovanj drugim koristnikom. Takšnih primerov je bilo v letu 1967 veliko, saj nam delovne enote dolgujejo za vsa nezasedena stanovanja med letom 25.101,56 N-din. Za rešitev tega problema predlagamo: v kolikor v določeni delovni enoti ni interesentov za prazna stanovanja, da se dovoli vselitev delavcev iz druge delovne enote. Končno bomo na tak način najprej rešili stanovanjski problem v podjetju. Poškodbe pri delu in boleznine v letu 1907 Vsakoletna primerjava boleznin in poškodb pri delu daje vsaki delovni organizaciji poleg drugega tudi določene pokazatelje gospodarnosti. Stroški, ki jih terjajo bolezni, ne predstavljajo samo velikih finančnih izdatkov podjetja in zavodov, temveč povzročajo tudi izgubo dragocenega delovnega časa in s tem v zvezi tudi Izpad v proizvodnji, kar se negativno odraža v dohodku podjetja in osebnih dohodkih delavcev. Kot osnovo za analizo boleznin in poškodb pri delu se jemlje število zaposlenih in opravljenih efektivnih delovnih dni v poslovnem letu in število vseh bolniških dopustov. V poslovnem letu 1967 je bilo v našem podjetju povprečno zaposlenih 1982 delavcev, od lega za nedoločen čas (stalnih) 1802 in določen delovni čas 180 delavcev. Opravljenih je bilo 537.247 efektivnih delovnih dni, v letu 1966 pa 619.697 efekt, delovnih dni, ali za 82.450 efekt, del. dni manj, kar pomeni, da smo opravili najmanj isti obseg del s 300 delavci manj kot v 1966. letu. Zahvaljujoč boljši organizaciji dela, boljši mehanizaciji in tehnologiji proizvodnje in boljšemu prizadevanju celotnega kolektiva je bil delovni učinek na zaposlenega veliko večji kot minula leta. Primerno gibanju zaposlenih v letu 1967 so se gibale tudi boleznine in poškodbe pri delu. Prav težkih poškodb v minulem letu nismo imeli. Vseh poškodb pri delu in prihodu na delo je bilo 220. Izmed njih je nekaj težjih, ki so zahtevale posredovanje bolnice; to so bili razni zlomi nog in večje poškodbe na rokah. V odnosu na povprečno število zaposlenih (1982 delavcev) se je poškodovalo na delu in ob prihodu na delo 11,2 odstotka delavcev. Primerjava vseh boleznin v odnosu na 1966. leto je takale: 1966 1967 Indeks bolniških dni v % 1. Poškodbe pri delu in ob 3.360 2.823 83 prihodu na delo 1.212 678 56 2. Poškodbe izven dela 3. Ostale bolezni 17.210 14.488 84 4. Porodniški dopusti 20.703 13.248 64 5. Nega bolnih družinskih članov 1.502 1.548 102 Vsi bolniški dopusti skupaj 43.987 34.190 77 ffl-iKlTnatya^ Primerjava prikazuje znižanje vseh bolniških dopustov v letu 1967 pa za 23 odstotkov, ni pa popolnoma realna v odnosu na manjše število povprečno zaposlenih in za 14 odstotkov manj opravljenih efektivnih delovnih dni. Kljub temu so opazna pozitivna gibanja v smeri zniževanja vseh vrst boleznin, predvsem je razveseljivo znižanje poškodb pri delu. Sicer pa je dejanski odstotek poškodb še nižji, kot ga prikazuje gornja primerjava, ker so v bolniških dnevih iz naslova po-' škodb tudi boleznine težjih poškodovancev, ki so se zdravili še v 1967. letu. V odnosu na efektivno opravljene delovne dneve v letu 1967, znašajo vsi bolniški dopusti 6.3, v letu 1966 pa 6.5 odstotka. Primerjava boleznin od poškodb pri delu leta 1967 v odnosu na opravljene efektivne delovne dneve v letu 1966 (realna primerjava) pa pokaže znižanje na 5,5 odstotka. Podjetje je izplačalo za vse boleznine do 30 dni 320.670.47 N-din. nekaj več pa je izplačal za boleznine članom našega kolektiva zavod za socialno zavarovanje. Le-ta pa je nosil tudi vse stroške zdravljenja v am- bulantah in bolnicah, kar znese veliko več kot vse boleznine skupaj. K znižanju vseh boleznin in poškodb pri delu so vplivali razni činitelji kot so: večja skrb za boljši družbeni in osebni standard delavcev — boljši stanovanjski pogoji, boljše urejeno varstvo otrok, urejena družbena prehrana, boljša organizacija dela, boljša osebna zaščitna sredstva in končno tudi boljši odnos do dela in do delavcev. Izboljšala so se tudi sredstva za proizvodnjo in delo. Nedvomno so doprinesli k znižanju boleznin tudi finančni ukrepi o nadomestilih za boleznine, plačevanje zdravil in zdravniških uslug, ki v dohodkovnem smislu ne podniraio kratkih simulantskih boleznin. Niso več redki primeri, da nekateri pošteni delavci koristijo za kratka zdravljeni a redne letne dopuste, ali lažje bolezni prebijejo na delu. Zanimiva je primerjava bo-lovanj po delovnih enotah, ki odstopa od 3,4 do 14,7 odstotkov na opravljene efektivne delovne dneve. Zbrani podatki nam kažejo naslednjo primerjavo: Zap. št. Delovna enota Bolniš. dopusti 1966 bol. dni % od efekt, del. dni Bolniš. dopusti 1967 bol. dni % od efekt, dni del. Razlika % + - 1. Braslovče 4.831 9,5 5.400 14,7 + 53 2. Celje 2.136 6,0 1.509 5,9 — 0,1 3. Petrovče 3.797 6,3 2.959 6,4 + 0,1 4. Polzela 1.156 6,6 697 5,6 — 1 5. Prebold 1.639 4,4 1.269 4,9 + 0,5 6. Šempeter 3.742 8,8 2.135 6,6 — 2,2 7. Tabor 1.116 4,6 998 5,8 + 1,2 8. Trnava 898 6,6 810 7,6 + 1,0 9. Vojnik 1.918 6,1 1.843 8,2 + 2,1 10. Vransko 1.166 4,7 436 3,4 — 1,3 11. Vrbje 3.893 5,7 2.788 5,7 0 12. Mirosan 1.260 7.5 362 5,9 — 1.6 13. Gozdarstvo 134 2,8 237 5,2 + 2,4 14. Vrtnarstvo 2.620 9,2 1.681 7,7 — 1,5 15. Mesnine 7.123 7,8 4.430 6,1 — 1,7 16. Mleko 2.145 4.5 2.305 4,7 + 0,2 17. Hmezad 1.630 4,7 1.435 5,2 + 0,5 18. Stroj, postaja 647 2,9 982 4,3 + 1,4 19. Uprava 1.902 6,5 1.157 5,3 — 1,2 20. Prehrana -j- hiš. sklad 264 1,8 581 4,9 + 3,1 21. Molzni kontr. — — 172 — Skupno 43.987 6j5 34.186 6,3 — 0,2 Na efektivne delovne dneve iz leta 1966 6,5 5,5 — 1,0 V navedeni primerjavi ni za ti. Vplivov na boleznine : je lah- delovne enote izračunan odnos ko mnogo. Nemalokrat vpliva- boleznin iz leta 1967 na efektiv- jo na zdravstveno stanje delav- no opravljene delovne dneve v cev: starostna struktura delav- 1966. letu, kar bi dalo za delov- cev, stanovanjski in prehram- ne enote z ozirom na man] beni pogoji, poučenost delav- opravljene delovne dni v letu cev o čuvanju zdravja, dobri ali 1967 nekoliko nižji odstotek. slabi delovni odnosi in i še vrsta Vzroke za tako velika odsto- drugih činiteljev, ki jih je po- panja pri bolezninah predvsem trebno ugotoviti in raziskati ter med proizvodnimi obrati, bi bi- poiskati načine in sredstva za lo koristno podrobno analizira- njihovo odpravo. Na zmanjšanju boleznin od poškodb pri delu se da še mnogo napraviti. Predvsem je pri tem pomembna pravilna zaščita strojev in naprav, pravilno vzdrževanje orodij, vzdrževanje reda in čistoče na delovnih mestih in podobno. Zelo pomembno pa je usposabljanje delavcev iz varstva pri delu na vseh nevarnih delovnih mestih. Viri in vzroki poškodb pri delu so dokaj različni. Največ poškodb sta terjala ročno in mehanično orodje, saj jih beležimo kar v 131 primerih, razni padci in spodrsljaji na tleh (gladka tla, gladka obutev, ne-posuta ledena dvorišča in podobno), nesmotrno nakladanje in razkladanje in drugo. Nekaj težjih poškodb pa so terjali samohodni stroji in hmeljski obi-ralniki. Največ se je poškodovalo nekvalificiranih delavcev — 99 poškodb, sledijo polkvalificira-ni in kvalificirani delavci po 35 poškodb. Najpogostejši vzroki poškodb so nastopali zaradi nesmotrnega dela pri posamezniku, nezadostnih poklicnih izkušenj, kršitve predpisov o varstvu pri delu, neuporablj a-nju osebnih zaščitnih sredstev predvsem pri delu s strupi. Mnogokrat pa so vzrok raznih poškodb slaba — izrabljena in nevzdržna osebna zaščitna sredstva. Kljub temu, da smo v tem pogledu dosegli v preteklih treh letih na področju zmanjšanja boleznin in poškodb pri delu določene uspehe, moramo v bodoče vlagati še več truda in naporov, da očuvamo zdravje in delovno sposobnost naših delavcev na višini. To bomo dosegli le, če bomo znali k temu pritegniti celoten kolektiv, predvsem pa vse naše odgovorne delavce. Z dobro organizacijo in ekonomičnostjo proizvodnje moramo vzporedno razvijati tudi ukrepe za zdravstveno varstvo in varstvo pred poškodbami, kar naj postane skrb slehernega našega delavca. F. Ivančič Ob 8. marcu Iz leta v letu praznujemo »Dan naših žena«. Ali se pri tem dovolj ozremo okrog sebe in ali vidimo, če pravilno pojmujemo ta dan? Ni dovolj, da na ta dan, kar v naglici po sindikalni liniji pripravimo nekaj cvetja in skromen govor, ali da širokogrudno organiziramo izlet ali celo dela prost dan, da se potem trkamo na prsi, češ, toliko in toliko smo dali pri nas za ta praznik. Ali vemo, kako obravnavajo iene drugod? Ni dovolj, da poveličujemo našo ženo, ki se preda in posveti materinstvu, po drugi strani pa godrnjamo, če ta žena izostane z dela zaradi bolezni otrok ali utrujenosti. Vprašajmo se raje, koliko smo storili za te naše žene v 23. letih? Ali je s tem, da ima po pisanem zakonu pravico enakopravnosti, že vse urejeno? V našem podjetju je zaposlenih precej žensk. Kar poglejmo jih po polju, hlevih, računovodstvih, kuhinjah, raznih oddelkih, ki so izpostavljene raznim škodljivim vplivom, večkrat tudi po ves dan. Zvečer pa utrujene opravljajo še vse gospodinjsko delo, ki je čez dan ostalo. Tu ni razlike med delavko in uslužbenko. Poglejmo, koliko žensk v organih upravljanja vidimo, da jih skoraj ali pa sploh ni. Če bi žena videla, da se ji nudi možnost uveljavitve, razvedrila, da jo bolj upoštevajo v predlogih in pripombah, da jo dejansko priznavajo kot enakopravnega člana, sem prepričana, da bi z novimi močmi prispevala k skupnosti še mnogo več, kot bi njeno delo zahtevalo. Želela bi, da bi ob letu lahko ugotovila, da se je položaj naše žene obrnil na bolje, kljub skorajšnjemu novemu delovnemu času. Ne pozabimo, da je zdrava žena in mati bogastvo družine in celotne naše družbe. P. N. 23 delovna mesta Odpiramo nova Sodobnejša, boljša organizacija dela, novi tehnološki postopki, novi stroji z veliko storilnostjo povečujejo delovno storilnost in zmanjšujejo potrebno število delavcev v proizvodnji in strokovnih službah, zahtevajo pa večjo izobraženost in strokovno usposobljenost preostalih delavcev. V kapitalističnem družbenem redu lastnik podjetja to vprašanje rešuje tako, da odpusti odvečne delavce. Ni le geslo, ampak resnica, da so v kapitalističnih deželah novi stroji metali delavce na cesto. V naši družbeni ureditvi ne moremo in ne smemo tega urejati na ta način. Ne moremo pričakovati, da bi se delavci kot upravljavci odločali za naložbe, ki povečujejo delovno storilnost, če pa nekatere od njih, ki so s svojim delom prav tako ustvarili denar za te naložbe, spravijo ob delo. To tudi ne bi bilo prav. Če bi to ob-vejalo, bi pri vsakem predlogu za nove naložbe morali delavci kot samoupravljavci razmišljati o tem, ali naj en del dohodka, ki so ga ustvarili oni s svo-jim delom, izločijo v sklade za to, da bodo potem nekateri izmed njih imeli večji zaslužek, drugi pa ostali brez dela. Menim, da ni težko predvideti izida takega razmišljanja. Ta razmišljanja se lahko in se gotovo tudi bodo pojavila v našem podjetju, čim bolj bomo modernizirali proizvodnjo in povečevali delovno storilnost. Če ne bi zadeve prav uredili, bi se med člani naše delovne skupnosti prav gotovo pojavil odpor proti ukrepom za modernizacijo. Vsi smo enakopravni člani delovne skupnosti in nihče nima pravice, pa tudi delavska solidarnost in socialna zavest nam ne dopuščata, da bi si povečevali zaslužek na račun tistega, ki bi zato ostal brez dela in zaslužka. To, na videz protislovno nalogo moramo izvajati tako, da istočasno skrbimo za povečanje delovne storilnosti in za nova delovna mesta za sproščeno »odvečno« delovno silo. Naša investicijska in poslovna politika mora zagotavljati dva cilja: (1) izboljšanje delovne storilnosti v obstoječi proizvodnji z novimi naložbami in boljšo organizacijo in (2) ustanavljanje novih proizvodnih dejavnosti, novih delovnih mest, ki naj zagotovijo zaposlitev delavcem, ki so zaradi modernizacije postali odvišni v stari dejavnosti. Le tako se bo vsak delavec zavestno odločal in glasoval za nove investicijske naložbe — in včasih tudi na račun začasno manjšega osebnega dohodka, če bo pre- pričan, da mu bo nova naložba zagotovila boljši zaslužek in da mu ne bo spravila v nevarnost njegove zaposlitve in zaslužka. Vendar moramo biti povsem odkriti in reči, da ta zaposlitev ne pomeni vedno tudi istega delovnega mesta. Vsaka modernizacija spreminja razpored delavcev. To pomeni prestavitev na drugo enako delovno mesto, ali pa celo na povsem drugačno delovno mesto, ki terja prekvalifikacijo delavca. Vendar bi morali vztrajati na enem pogoju: če je delavec postal odveč v neki dejavnosti in ga je treba premestiti na drugo delovno mesto, ne sme zato imeti manjšega zaslužka, kot ustreza njegovi kvalifikaciji. Zgodilo se bo, da bo včasih kdo začasno zaposlen na delovnem mestu, ki tie zahteva tolikšne kvalifikacije, ki jo ima delavec, in je zato zaslužek za delo na tem delovnem mestu manjši. Toda, ker je bil delavec premeščen na to delo le začasno in ne po svoji krivdi, dokler se mu ne najde ustrezno delovno mesto, mu je treba iz drugega vira izplačati razliko da zaslužka na starem delovnem mestu. Podobno bo, če bo treba delavca za novo delovno mesto prekvalificirati. Za čas prekvalifikacije mu je treba zagotoviti osebni dohodek. Tega mu ne more plačati več enota, ki je njegovo delov-nomesto ukinila, ker ne dela več v njej, niti ne enota, v kateri se bo zaposlil po končani prekvalifikaciji. Za ta zaslužek je treba poiskati nek drug vir. Zdi se mi, da bi ta vir morali ustvariti skupen za celo podjetje kot poseben sklad, iz delavcev, ki bi bili zaradi premestitev sicer prizadeti. V la »sklad delavske solidarnosti« bi morali prispevati vsi delavci sorazmerno njihovemu dohodku. Ko že omenjamo odpuste z dela, je treba reči, da bi bili dopustni le v enem primeru: Kadar bi bil zaradi nepredvidene katastrofe na tržišču ogrožen obstoj podjetja, če ne bi zmanjšalo obsega svoje dejavnosti in poslovanja. Toda tudi v tem primeru bi smel biti odpust le začasen in bi podjetje moralo prevzeti obvezo, da odpuščenega delav- ca ponovno zaposli na njegovo zahtevo, ko se razmere popravijo. Za tak primer, ki si ga nihče ne želi, bi morali imeti v pravilniku o delovnih razmerjih določena merila izbire zaposlenih, ki pridejo v poštev za odpoved delovnega razmerja. In sicer bi to morala biti predvsem socialna merila. To pomeni, da bi prvi bili na vrsti tisti, ki bi jim preživljanje zaradi odpusta ne bilo ogroženo, ker imajo še druge vire dohod- Po sklepu samoupravnih organov podjetja je bilo v novembru in decembru lanskega leta organiziranih pet seminarjev o varstvu pri delu. Skupno je seminarje obiskovalo 174 vodilnih in odgovornih delavcev podjetja. Prvega seminarja v Žalcu so se udeleževali vsi vodilni delavci podjetja. Seminar je vodil zavod za zdravstveno m tehnično varstvo iz Ljubljane. Naslednji štirje seminarji (2 v Trnavi, po eden v Žalcu in Celju) so bili namenjeni vsem odgovornim delavcem podjetja. Zadnje štiri seminarje je vodil zavod za zdravstveno varstvo — oddelek za medicino dela iz Celja. Vsi seminarji so bili dobro organizirani in strokovno bogati. Dokaz temu je veliko zanimanje udeležencev seminarjev in končno doseženi uspeh. ka, in da bi poslednji bili na vrsti tisti, ki živijo le od zaslužka v podjetju, ki imajo nepreskrbljene otroke, zlasti matere — samohranilke. Podobna merila, samo v obratnem redu bi bila potrebna tudi pri izbiranju prijav-Ijencev izven podjetja za nova delovna mesta; seveda pod pogojem, da gre za izbira med prijavljenci, ki imajo kvalifikacijo, ki je za delovno mesto potrebna. Veljko Križnik V januarju in februarju so udeleženci iz zadnjih štirih seminarjev opravili pred posebno komisijo preizkus znanja. Iz samega preizkusa je bilo vidno, da so bili seminarji uspešni, da so se udeleženci v večini primerov potrudili in spoznali problematiko varstva pri delu na njihovih delovnih mestih. Preizkus je opravilo 138 odgovornih delavcev, za kar so dobili ustrezna potrdila. V prepričanju, da bodo pridobljene izkušnje seminarjev in samega preizkusa s pridom uporabljene pri vsakdanjem delu in prizadevanjih za zmanjšanje poškodb in boleznin pri delu, želim vsem pri delu — srečno! F. Ivančič Odgovorni delavci podjetja opravili preizkus znanja iz varstva pri delu 24 ffl\ "rütT St rokovni pogovori in nasveti Dognojevanje pšenice Ko se z naših njiv umakne snežna odeja, se v posevke zopet upre sonce, najcenejši vir energije, ki jo rastline črpajo v velikih količinah. Za svojo izgradnjo potrebuje rastlina že omenjeno sončno energijo, ogljikov dvokis, vodo in v njej raztopljene hranilne snovi. Če enega od teh viroh primanjkuje, je rastlina motena v svojem razvoju. Zato moramo vedno skrbeti za dotok hranilnih snovi, ker je ostale činitelje priskrbela narava sama. Pšenični posevek je v tem času klavrnega videza; izčrpan, potlačen čaka ugodnega trenutka, da se zopet dvigne in razbohoti. Da bi to zmogel, mu moramo izdatno pomagati mi. Ob koncu zime je zaloga dušika v tleh kaj pičla, saj se je dušik, dan v jeseni z osnovnim gnojenjem, porabil, izpral ali izpuhtel v zrak. Že dolgo vemo, da skoraj v nobenem primeru nismo dali pšenici zadostno količino dušika samo z osnovnim gnojenjem, zato mo-ramo pšenici dognojevati. To je posebno važno takrat, če smo uporabili za osnovno gnojenje takšno gnojilo, ki vsebuje malo dušika, ali vsebuje le-tega v lahkotopni obliki. Velik del dušika se od časa, ko ga rastlina najbolj potrebuje, izgubi iz tal. Čim manjši je bil odstotek danega dušika v osnovnem gnojenju jeseni, tem temeljiteje moramo dognojiti pšenico v februarju ali marcu prvič in v aprilu drugič. S kakšno količmo bomo pšenico dognojili, je odvisno od gnojila, ki smo ga uporabili v jeseni pred setvijo, in izgleda posevka. Pri odmerku gnojil se vsekakor moramo ozirati na videz posevka. Če smo jeseni gnojili z gnojilom, ki ima razmerje N:P:K takole 15:15:15 ali 10:10:10 bi morala količina dušika zadostovati, vendar temu ni vedno tako. Velik del dušika se izgubi in rastlini ni več dostopen. Velikokrat se tudi zgodi, da je pšenica na slabo gnojeni zemlji bujnejša in lepša kot bi pričakovali. Zakaj je tako? V vsakem drobcu zemlje se dogajajo procesi, nevidni prostim očem, ki pa so odločujočega pomena pri razvoju rastline. Ti procesi ustvarjajo v tleh dobre ali slabe pogoje za rast; v ei zemlji so živahnejši, v dru- gi manj. Ker se vsak pridelovalec pšenice ne more ozirati na vse te pogoje v tleh, naj bodo osnovno napotilo za dognojevanje pšenice naslednji podatki: Če je bila pšenica gnojena z mešanim gnojilom, kjer je razmerje hranil N:P:K — 4:14:11, je potrebno dognojiti konec februarja ali takoj v začetku marca s 150 kg/ha kalkamona (kalkamonsalpeter, KAN) in nato v aprilu pred kolenče-njem še s 100 kg/ha z enakim gnojilom. Pri gnojenju z gnojilom v omenjenem raz- merju je znano, da manjka pšenici okrog 60 kg dušika na ha. Če je gnojilo vsebovalo hranila v razmerju 10:10:10, verjetno dognojevanje v februarju ali marcu ne bo potrebno, pač pa vržemo v aprilu pred ko-lenčenjem 150 kg/ha kalkamona. Razmerje hranil N:P:K — 4:9:12 danih v jeseni, narekuje potrebo po dognojevanju v februarju ali začetku marca z 200 kg/ha kalkamona in v aprilu s 150 kg/ha. Te številke so le napotilo, kako pomagati posevku prebroditi krizo spomladi, ko svojih re- zervnih snovi nima več dosti na razpolago. Za del hranil skrbi narava sama s kroženjem organske mase, ki trohni in gnije, da bi na tem mestu zopet zrasla rastlina. Za naravno ravnotežje je dovolj, če površine ne izkoriščamo. Mi hočemo doseči visoke pridelke s katerimi odvzemamo iz zemlje velike količine hranil, ki jih moramo vračati. Nikar ne pozabimo: dognoji-mo čimprej, takoj ko lahko gremo na njivo! Poljanec Kakšno sredstvo bomo izbrali za zimsko in predpomladansko škropljenje sadnega drevja? Kako važno je škropljenje sadnega drevja, smo se lahko prepričali v jeseni lani. Videli smo, da brez zadostnega škropljenja ni kvalitetnega sadja. Nekvalitetno sadje pa je danes nemogoče več prodati. Če še hočemo sadj ariti, nam ne preostane nič drugega, kakor da škropimo in izbiramo najbolj ekonomična kemična zaščitna sredstva. Za zimsko oziroma tako imenovano predpomladansko škropljenje sadnega drevja imamo pri nas na razpolago naslednja sredstva: a) Za zimsko Rumesan olje Rumesan pasta Dinosan Kreosan Žuto olje E 5 Zuta pasta 50 Parapin škropljenje: uporaba v uporaba v uporaba v uporaba v uporaba v uporaba v uporaba v 3 % koncentraciji 2 % koncentraciji 2 % koncentraciji 2 % koncentraciji 3 % koncentraciji 2 % koncentraciji 4 % koncentraciji Ta sredstva uporabljamo za škropljenje v času zimskega mirovanja. Od teh sredstev je naj-cenejša rumena pasta, ki je sredstvo z odličnim delovanjem na ameriškega kaparja. Njena sla- ba stran pa je v tem, da se zelo težko topi v hladni vodi, kar je velika ovira pri ekipnem škropljenju. Rumena olja so nekoliko dražja, delo z njimi je dosti enostavnejše, kakor s pastami. Temeljito očiščeno sadno drevje škropijo ekipe in posamezniki. Napredni gospodarji so se pričeli temeljito boriti za obstoj že b) Sredstva za predpomladansko škropljenje: Folidol olje — uporaba v 0,5 % koncentraciji; Oleodiazinon — uporaba v 1 % koncentraciji. Za predpomladansko škropljenje sadnega drevja je zdaleč najboljše in najcenejše sredstvo folidol olje. Z njim škropimo, ko se prično napenjati popki pa do pojava »mišjih ušesc«. Folidol olje ima zelo širok snekter delovanja. Uničuje ameriškega kaparja, jabolčnega cve-tožera, gosenice zmrzlikarja, jajčeca listnih uši itd. Če mu primešamo še bakreno sredstvo, zatremo istočasno še škrlup. Vsa v tem sestavku omenjena sredstva so zelo strupena za ljudi, živali, čebele in ribe. Zaradi močne strupenosti moramo s sredstvi ravnati zelo previdno. Odlično kemično sredstvo za zimsko in tudi za poletno škropljenje je žvepleno apnena brozga. Te na žalost trenutno ni mo- skoraj preveč razredčenih sadovnjakov (Nadaljevanje na 25. strani) UÈ 25 Pivovarski ječmen, pomembna surovina za proizvodnjo piva V Sloveniji te tri leta organizirano pridelujemo pivovarski ječmen. To pridelovanje je zaradi specifičnih potreb po kvalitetnem ječmenu zaenkrat omejeno le na družbeni sektor, ker le na večjih površinah lahko dobimo večje količine izenačeno kvalitetnega zrna. Pivovarski ječmen je kvalitetnejši, čim manjši odstotek beljakovin v sušeni ima, v nasprotju s krmnim, kjer je zaželen večji odstotek beljakovin. Ravno zaradi tega je pridelovanje prava umetnost, čeprav merimo kvaliteto še po drugih kriterijih, ki jih dosežemo z lahkoto tudi brez znanja. Odstotek beljakovin, ki jih, kot je omenjeno, želimo čimmanj, zavisi od več činiteljev. Pravilna izbira sorte v danih klimatskih pogojih je prvi pogoj. Pri nas gojimo pretežno sorto Union, ki v vsej Evropi velja kot sorta, najmanj občutljiva na različne vremenske prilike, saj jo goje od Skandinavije do Španije in Grčije. Daje povprečne pridelke in nikoli zaradi slabih vremenskih prilik popolnoma ne odpove, odstotek beljakovin se zaradi vremena spreminja iz leta v leto. Odstotek beljakovin se naj giblje med 9,5% in 11,5 %. Klima in vremenske prilike so drug najvažnejši pogoj za dobro kvaliteto. Še tako dobra (Nadaljevanje s 24. strani) goče dobiti na n "sem tržišču, če pa je, je zelo drara. Zato priporočamo, da si jo sadjarji kuhajo doma sami. Recept je naslednji: Vzamemo 25 kg žvepla v prahu in 9 kg živega apna (ali 27 kg gašenega apna) in med seboj dobro zmešamo. Med mešanjem dolivamo vodo tako, da dobimo 100 litrov tekočine. Kuhamo tako, da vre tričetrt ure. Med kuhanjem brozgo večkrat premešamo in nadoknadimo izhlapelo vodo tako, da imamo stalno 100 litrov tekočine. Kuhati moramo v železnem ali pločevinastem kotlu, nikakor pa ne v bakrenem. Ko začne dobivati oranž-nordečkasta brozga zelenkasto barvo, jo takoj odstavimo. Tako skuhano brozgo shladimo, pustimo, da se vsede in bistro tekočino odlijemo ter vskladiščimo. Paziti moramo, da nam brozga v skladišču ne zmrzne. Tako pripravljena brozga ima 20 Bé in jo uporabljamo za škropljenje sadnega drevja v 20 do 25 odstotni koncentraciji (to je 20 do 25 litrov žvepleno apnene brozge na 75 do 80 litrov vode). Za poletno škropljenje pa jo uporabljamo v 2 odstotni koncentraciji. Satler F. sorta odpove, če se sušna in mokra obdobja ponavljajo. Suša v zgodnji vegetaciji, še bolj pa v času zorenia, povzroči visok odstotek bipakovin v zrnu. Zaradi sušv v času zorenja se zrno ne more napolniti s škrobom, zrna ostanejo drobna, razmerje beljakovin in škroba ?:i ostane »ugodnejše« v korist beljakovin. Tudi lepo vreme v veliki meri pripomore v času Žetve, da spravimo v skladišče zrno z nižjim odstotkom vlage, zato kalivost lažje ohranimo pri ne preveč skrbni negi v skladišču. V deževnem vremenu požet ječmen moramo celo sušiti v sušilnici, lahko pa se celo zgodi, da zrno na rastilu prične kaliti. Ostali činitelji, ki vplivajo na količino beljakovin v zrnu so še gnojenje z dušičnimi gnojili, založenost tal s fosforjem in kalijem, gostota setve, nepole-ganje slame, čas setve in poljščina, kateri je pivovarski ječmen sledil, kakor tudi reakcija tal. Vidimo torej, da je veliko število faktorjev, ki vplivajo tako na kvaliteto, ki kakor že omenjeno ni celina samo v beli ako vin ah, temveč tudi na nri-delek. debelino zrna. debelino predpleve, hektolitrsko in absolutno težo ipd. Proti neugodnim vremenskim prilikam, ki pa imajo odločilen vpliv na kvaliteto pivovarskega ječmena, je človek — pridelovalec skoro nemočen. Kvaren vvliv suše bi sicer lahko omilili z umetnim namakanjem, kar pa bi bilo združeno z viso- Pogled v notranjost mešalnice močnih krmil. Mešalnica ima kapaciteto okrog 70 ton dnevno. Zmogljivost bodo z mehanizacijo transporta in notranjo organizacijo in zaradi povpraševanja po krmilih še povečali. kitni pridelovalnimi stroški. Sorto izbiramo zavestno najboljšo, ki pa tudi lahko kdaj odpove. Na ostale faktorje pa ima pridelovalec lahko odločilen vpliv s pravilnimi pridelovalnimi posegi. Pivovarski ječmen je jari dvoredec. Zato že zaradi potnic 1anske setve pride bolj v poštev v področjih, kjer ozimi-ne zc'adi hude zime odpovedo, zato daje tam, kjer ozimine pozebe jo, boljše pridelke. Tudi suša v času zorenja je verjetnejša v krajih z manj padavin v letnem povprečju. Trajnejše visoke in kvalitetnejše pridelke bomo dobili v predalpskem področju skoro vse Slovenije. Tudi za pivovarski ječmen velja že znano pravilo, da moramo zanj odbrati najboljše zemlje. Primerne so lahke do srednjetežke zemlje. Peščene zemlje manj odgovarjajo zlasti v sušnih letih. Težke zemlje so najmanj primerne, sploh pa kisla zemljišča. Reakcija tal mora biti blizu nevtralne med 6,6 — 7,5. Zato je tudi priporočljivo apnenje ali uporaba alkalnih gnojil na tleh z nižjim ph. Setev pivovarskega ječmena mora biti v kolobarju na mestu za okopavinami to je po krompirju ali pesi, ali za oljnicami. Najmanj primerna je setev jarine za jarino ali za metni jnicami. Založenost tal s fosforjem in kalijem mora biti dobra. Zadostne količine fosforja in kalija v tleh vplivajo na kvaliteto zrna: zmanjšujeta kvarni vpliv prevelikih količin dušika, slama je trdnejša zato žito ne potega, polnjenje zrna s škrobom je zato možno do zorenja ali celo do žetve, zrno je zato lepše oblikovano z bolj nagubano predplevo in boljšo barvo. Da bomo smotrno gojili, je potrebno zemljo kemično analizirati na fosfor in kalij. Ko odberemo ustrezno njivo, ugotovimo založenost tal s F in K in opravimo zimsko praho. Fosfor in kalij dodamo pred setvijo. Fosforja dodamo 95 — 100 kg/ha ali 550 — 600 kglha superfosfata, kalija pa 120 kgl ha ali 300 kg/ha kalijeve soli. Na bolj kislih tleh uporabimo namesto superfosfata tomaže-vo žlindro. Če je založenost manjša, kot je z analizo ugotovljeno, povečamo zgoraj navedeno količino gnojil. Sejemo že takoj po 1. marcu. Od setve, ki jo opravimo brez ponovnega oranja po prahi, zavisi pridelek zrna. Sejemo 550 —400 živih zrn na m2, ali 150— 180 kg semena, kar pa zavisi od debeline zrna in kalivosti, odnosno uporabne vrednosti. Giiojenje z dušičnimi gnojili je najbolj strokovno delo pri pridelovanju pivovarskega ječmena. Prevelike količine zvišujejo odstotek beljakovin v zrnu. Več kot 40 kg/ha čistega dušika, kar odgovarja 200 kg KAN, je že dovolj. Manj ga damo, ali sploh ne, če smo uporabili pred setvijo hlevski gnoj. Sicer se raje izogibamo uporabljati hlevski gnoj pred setvijo ječmena, ker ga itak najraje sejemo po s hlevskim gnojem zagnojeni okojmvini. Sicer se odločamo o večji ali manjši porabi dušičnega gnojila po izgledu posevka, zato ga po potrebi dodamo v času kolenče-nja. Če z dušikom ne znamo varčevati, se bomo nevarnosti, da bo ječmen polegel, da bo manjši pridelek, da bo več beljakovin, izognili z obilnim gnojenjem s fosforjem in kalijem. Sploh priporočajo dodatek kalija tudi med vegetacijo. Posebno previdni moramo biti pri uporabi nitrofoskalov in na razmerje hranil v tem gnojilu. Pri uporabi nitrofos-kala 4:14:10 v količini 500 kg damo zadostne količine fosfora, a premalo dušika in kalija. Ta dva pa damo med vegetacijo na ta način, da ju mešamo: 100 kg KAN in 180—200 kg kalijeve soli. Ker so v prodaji nitrofoskali vseh mogočih razmerij hranil, pridelovanje pivovarskega ječmena ne gre brez svinčnika. Plevele v ječmenu zatiramo, kar se da dosledno. Posevek brez zeli lažje kombajniramo, enakomerno zori, pri prodaji lahko doseže boljšo ceno, če med zrni ni repice, grahorice, lakote ali kaj podobnega. Iz izkušenj proizvajalcev priporočamo uporabo mexatona, če tega ni, pa deherban tako, da na lakoto še vedno računamo med pridelkom zrna. Žetev s kombajnom opravimo v tako imenovani trdi zrelosti v suhem vremenu. Manj težav s skladiščenjem bomo imeli, če bojno želi po 10. uri do uro pred mrakom. Vlaga se od jutra do 16. ure zniža tudi od 1,5 — 2 %. Požet ječmen ne pustbno čez noč v vrečah, temveč ga še isti dan razgrnemo po podu, jiato pa, če je vlaga visoka, ga premetavamo vsak dan v sončnem vremenu sredi dneva. Samo mešanje zrna z grabljami ni dovolj pri visoki vlagi. Če je vlaga ob skladiščenju 13—14 %, ga lahko brez skrbi nasujemo 1 m visoko, a ga po parih dneh premečemo, da. ugotovimo, če se kje ne kvari. Nato kojttrotiramo z merjenjem temperature stanje v kupu in mešajno po potrebi. (NadaljevaJije na 26. strani) 26 Sh “IHJTnfl^OL^ NOVA PRIDOBITEV ZA ŽALEC IN PODJETJE Kljub temu, da je števila prebivalcev Žalca naraslo v primerjavi s časom pred vojno, je bila vsa leta prodaja mesa utesnjena v prostore »miniaturne« mesnice pri Hrovatu. Lokal je bil po kvadraturi premajhen in ni izpolnjeval osnovnih sanitamo-tehničnih pogojev. Naravno, da je bil temu primeren tudi promet v mesnici. V podjetju se je dolgo časa razpravljalo, kako rešiti problem prodaje mesa in mesnih izdelkov v Žalcu na sodobnejši način, predvsem tako, da bo lokal odgovarjal sanitarno-tehničnim predpisom. Na koncu vseh razprav je bilo odločeno, da se odkupi pritlična etaža Hrovatove stanovanj sko-poslovne hiše, da se v vseh prostorih pritličja uredi sodoben lokal za prodajo mesa, mesnih in mlečnih izdelkov. Delovna enota hišni sklad je izvršila vse priprave za naročilo in izdelavo tehnične dokumentacije. Na osnovi zbranih ponudb je oddala dela najboljšemu ponudniku gradbenemu podjetju »Gradnji« iz Žalca. Z načrtom je bilo predvideno, da se preuredi in adaptira celotno pritličje in en del nadstropja. Nadstropje se preuredi za potrebe stranke, kot nadomestilo za izgubljene prostore v pritličju. Ker so bili prostori v pritličju funkcionalno neekonomično razporejeni, se je težilo, da se pridobi po celotni dolžini hiše lokal z razsekovalnico, hladilnico in predhladilnico, skladiščem za suhomesnate izdelke in kompresorsko postajo. Z dvoriščne strani je urejen poseben dostop v I. nadstropje. Prav tako pa so urejene sanitarije, garderobe in kompresorska postaja za hladilnico na dvoriščni strani v podaljšku osnovnega objekta. Oskrbovanje bodoče mesnice bo skozi hodnik z dvoriščne strani v razsekovalnico. Razse-kovalnica je situirana tako, da je mogoč dostop v predhladil- (Nadaljev. s 26. strani) Zaradi visoke vlage se zrno v kupu segreje, dobi neprijeten vonj, sproščajo se velike količine ogljikovega dvokisa, ker vlažno zrno v kupu še močneje diha in pokvari kalivost, ta pa je poleg odstotka beljakovin drugo najvažnejše merilo kakovosti pivovarskega ječmena. Pivovarski ječmen mora biti torej boljši od semenskega, ker mora imeti poleg odlične kaliv osti še nizek odstotek beljakovin. nico in hladilnico ter v mesnico do mesta, kjer se bo vršila klasična prodaja mesa. Vzporedno z razsekovalnico poteka komunikacijski hodnik za oskrbo samopostrežnih elementov v trgovini in suhomesnatih izdelkov. Dostop v lokal za stranke je s cestne strani skozi Veternik, ki je urejen tako, da ima ločen vhod in izhod. Pot skozi lokal je s tem že podana in je usmerjena mimo prodajnih pultov in vitrin. Ob krajši steni lokala, nasproti vhoda je postavljen hlajen pult za delikatesne izdelke, delno kot samopostrežen delno kot klasičen. Po sredini lokala so razporejene štiri hlajene vitrine tako, da tvorijo nekakšen otok. Da smo pridobili takšne prostore, je bila nujna temeljita adaptacija vsega pritličja, kajti stare pred vojno zgrajene stanovanjske hiše v Žalcu so bile zasnovane s širokim hodnikom po sredini od katerega so se napajali prostori levo in desno. Vse te masivne zidove, ki so ločil' posamezne prostore, je bilo Obnovljena mesnica v potrebno nadomestiti z nosilci pod stropom lokala predvsem zato, ker so ti masivni zidovi v nadstropju ponovijo. S po- Žalcu pred otvoritvijo O jalovosti Jalovost povzroča naši govedoreji veliko škodo. Poleg izgube teleta se sčasoma občutno zmanjša tudi količina namolženega mleka, zato je izguba kar dvojna. Jalovost ni bolezen v pravem smislu besede, saj so lahko jalove živali čvrstega zdravja in tudi dobre reje. O jalovosti kot bolezenskem znaku govorimo takrat, kadar se krave tudi po 5 mesecih od zadnje telitve ne obrejijo, pri telicah pa, če so stare več kot 2 leti in se še niso obrejile. Jalovost povzročajo razni vzroki: nepravilna in nezadostna prehrana, nepravilna nega, in slabo ravnanje z živalmi so gotovo najvažnejši. Poleg omenjenih so še česti vzroki jalovosti obolenja rodil, razne kronične in druge izčrpavajoče bolezni. Eden najbolj pogostih vzrokov je prehrana živali. Če v krmi primanjkuje beljakovin, vitaminov in rudnin, primanjkuje živalim snovi, ki so za njihove življenjske funkcije neobhodno potrebne, zato primanjkljaj le-teh povzroča pri živalih jalovost. Tudi količinsko nezadostna prehrana dovede do jalovosti. Takšne živali so že na izgled mršave in od njih še ne moremo pričakovati podmladka. V teh primerih zdravljenje ne privede do uspeha, če ne nudimo živalim dovolj zdrave in sočne krme, silaže, dobrega sena in okopavin. Pri izdatni in dobri krmi bodo živali kmalu nadoknadile potrebne snovi in njihovo stanje se bo hitro popravilo. Zelo pogost vzrok jalovosti so še nadalje razna vnetja maternice, kot posledica težkih porodov, nestrokovne pomoči pri porodih, zaostajanje posteljice in podobno. Splošne okužbe, katere so še pred leti povzročale naši živinoreji ogromno škodo, so z uvajanjem osemenjevanja skoraj popolnoma zatrli. Razne bolezenske spremembe na jajčnikih povzročajo tiha, ali neredna gnojenja, ali pa celo povzroče, da ista popolnoma izostanejo. Kakor je iz bežnega prikaza vzrokov, kateri privedejo do jalovosti, razvidno, da so le ti različni, tako je tudi zdravljenje temu prilagojeno. Velikokrat bo zadostovala že obstoječa prehrana, zopet drugič bo potrebno zdraviti maternico in podobno. Napačno ravnajo tisti živinorejci, kateri čakajo na pojatev svojih plemenic po leto dni in še več predno jih pripeljajo na pregled. Pogosto se zgodi, da marsikatera visokovredna žival gre zaradi malomarnosti in neznanja rejcev v zakol. Vet.: Ocvirk Franc daljšanjem obokov, kjer je bil dostop v I. nadstropje pred adaptacijo, je bilo mogoče v celem lokalu izdelati enoten strop. Okenske in vratne odprtine ni bilo mogoče razširiti, ker so osi okenskih in vratnih odprtin v pritličju z osmi v nadstropju v eni liniji. Lokal je v celoti obložen s keramičnimi ploščicami in to gladkimi, kjer je obešeno meso in mesni izdelki. Na delih, kjer ni obešeno meso, pa z vzorčastimi. Prav tako je lokal tlakovan z glaziranimi italijanskimi keramičnimi ploščicami. Strop v lokalu je izveden kot sekundarni lesen strop iz smrekovi-ne, ostali stropi pa so ometani z izjemo v razsekovalnici, kjer je prepleskan z oljnato barvo. Gradbeno obrtniška dela so pričeli v času, ki je za tovrstna dela najbolj neugoden in sicer 1. novembra lani. Če upoštevamo, da je bila letošnja zima izredno neugodna, ne smemo mimo podatka, da je bilo ravno v tem času vgrajena 4650 kg železa, izvršenih 98 m3 izkopov, vzidanih 90 m3 zidov raznih debelin, 80 m3 vgrajenega betona in odpeljano z gradbišča 210 m3 ruševin. Financiranje del na objektu je bilo razdeljeno na dve delovni enoti in sicer gradbeno obrtniška in instalacijska dela hišni sklad; opremo v lokalu pa delovna enota Mesnine. V naslednjih dneh bo lokal izročen svojemu namenu. Dokončna izdelava fasade in ureditev okolice bo nadaljevano spomladi. Odprt lokal bo že v marcu služil svojemu namenu, kar je velika pridobitev za podjetje in Žalec. DM U. M. ‘1 ; xnatyofy, 27 RAZGLAS Kmetijski kombinat Žalec, komisi ja za delovna razmerja DE uprava, razglaša na podlagi 268. člena statuta in 11. člena pravilnika o delovnih razmerjih, naslednje prosto delovno mesto: 1, normirca Za navedeno delovno mesto se zahtevajo naslednji pogoji: Dokončana srednja kmetijska ali ekonomska sola z dveletno prakso v kmetijski proizvodnji. V poštev pridejo samo moški. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti naj interesenti pošljejo kadrovsko-socialni službi podjetja najkasneje 20 dni po objavi razglasa. RAZGLAS Komisija za delovna razmerja DE Šempeter razglaša na podlagi 268. člena statuta in 11. člena pravilnika o delovnih razmerjih, naslednje prosto delovno mesto: 5 vodij hlevov za mlečno farmo Podlog Za delovno mesto se zahtevajo naslednji pogoji: Dokončana srednja kmetijska šola živinorejske smeri. V poštev pridejo samo moški. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti naj interesenti pošljejo kadrovsko-socialni službi podjetja najkasneje 20 dni po objavi razglasa. KMETIJSKI KOBINAT ŽALEC DRAŽBENI OGLAS Po predlogu komisije za promet nepremičnin KK Žalec z dne 25. 1. 1968 se v smislu 10. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43/65) odreja javna ' dražba kat. pare. št. 7891 pašnik v izmeri 1.767 m2 789/2 pašnik v izmeri 668 m2 ki sta pripisani vi. št. 326 k. o. Sv. Pongrac in so družbena lastnina z zaznambo, da je imetnik pravice uporabe Kmetijski kombinat Žalec. Za izvedbo dražbe se odreja narok za dan 11. marca 1968 ob 7. uri v pisarni uprave Kmetijskega kombinata Žalec v Žalcu, soba št. 40/1. Cenilna vrednost zemljišča znaša 6.100 N-din in se izpod te cene zemljišče ne bo prodalo. Izklicna cena je 6.100 N-din. Interesenti, ki se želijo udeležiti dražbe, morajo pred potekom dražbe položiti jamčevino 610 N-din v gotovini ali v obliki nevinkulirane vložne knjižice domačega denarnega zavoda. Upravni odbor Kmetijskega kombinata Žalec si pridrži pravico odobritve dražbe in določitve plačilnih pogojev. V primeru potrditve dražbe bo KK Žalec skladno s sklepom upravnega odbora glede plačilnih pogojev sklenil z zdražite-ljem kupno pogodbo. V kolikor zdražitelj kupne pogodbe ne podpiše, se bo razpisala ponovna dražba in mora prvi zdražitelj nadoknaditi Kmetijskemu kombinatu Žalec stroške ponovne dražbe in cventuelno razliko med najvišjim ponudnikom med prvo in drugo dražbo. Razen kupnine po kupni pogodbi plača zdražitelj vse stroške v zvezi s kupno pogodbo in zemljiškoknjižno izvedbo, zlasti tudi davek na promet nepremičnin. V Žalcu, dne 31. 1. 1968 Direktor sektorja za razvoj proizvodnje Križnik Veljko Opozorilo pridelovalcem hmelja Kmetijska inšpekcija Skupščine občine Žalec opozarja vse pridelovalce hmelja na območju občine, da pri napravi novega hmeljskega nasada uporabljajo za saditev hmeljske sadike iz priznanih hmeljskih nasadov ali ukorenišč, ki jih je potrdila komisija za potrjevanje. Ker je pridelek hmelja odvisen tudi od izenačenosti hmeljskega nasada, kar lahko dosežemo s saditvijo zdravih, krepkih in razvitih hmeljskih sadik, vam priporočamo, da se za letošnjo obnovo hmeljskih nasadov čim prej zglasite pri vašem kmetijskem obratu glede preskrbe s priznanimi sadikami. Po podatkih komisije za potrjevanje hmeljskih sadik je za letošnjo obnovo hmeljišč na razpolago dovolj priznanih sadik. Obnova novih hmeljskih nasadov s priznanimi hmelj-skimi sadikami je po temeljnem zakonu o semenu (Ur. 1. SFRJ, št. 13/65) in Odloku o minimalnih agrotehničnih ukrepih obvezna. Kmetijska inšpekcija SO PRIPIS UREDNIŠTVA Svet kooperantov podjetja je na seji 16. 22. 1968 raz-pravljal o nujnosti uporabe priznanih sadik pri obnovi hmeljišč. Pravočasna priprava dobrih sadik in pravočasna saditev so predpogoj dobrega hmeljskega nasada. Kooperanti imajo 38 ha za pridobivanje sadik priznanih nasadov hmelja. Skupno s priznanimi nasadi v lastni proizvodnji je priznanih sadik za vso letošnjo obnovo na obratih dovolj. Svet kooperantov je določil ceno priznanim sadikam m sicer 0,15 din za sadike, ki jih iz priznanega hmeljišča nareže prodajalec in 0,07 din za sadike, ki jih v prodajalčevem priznanem nasadu nareže kupec sam. Stališče sveta kooperantov je, da sadike ne sinejo biti predrage, vendar pa morajo proizvajalcu kriti stroške in delo. Proizvajalec mora plačati komisiji sta priznavanje sadik 100,00 din po ha za v času vegetacije izločene neprimerne sadike (v povprečju 2%) in za pripravo hmeljišč za odbiro sadik že marca. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA MESEC MAREC 1968 3. marca 1968 — FLORJANC Julijan, dipl. vet., Braslovče, telefon 72-027. 10. marca 1968 — OCVIRK Franc, dipl. vet., Vransko, telefon 7. 17. marca 1968 — LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, telefon 72-201. 24. marca 1968 — FLORJANC Julijan, dipl. vet., Braslovče, telefon 72-027. 31. marca 1968 — OCVIRK Franc, dipl. vet., Vransko, telefon 7. Dežurstvo prične v soboto ob 12. uri in traja do ponedeljka do 7. ure zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA - ŽALEC RAZGLAS Komisija za delovna razmerja DE »Mleko« Celje, razglaša na podlagi 268. člena Statuta in 11. člena pravilnika o delovnih razmerjih, naslednja prosta delovna mesta: 1. Kurjač v polnilnici osvežujočih pijač 2. Strojni ključavničar — mehanik 3. Voznik za viličarja v skladišču 4. Pripravljalec sirupa Za navedena delovna mesta se zahtevajo naslednji pogoji: Pod 1. strojni ključavničar ali električar s 5-letno prakso ter atest za opravljanje s polnoavtomatskimi parnimi kotli. Pod 2. strojni ključavničar ali mehanik z 8-letno prakso. Pod 3. KV traktorist, ki bi si bil pripravljen pridobiti še dodatni izpit za voznika viličarja. Pod 4. dokončana srednja šola. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti naj interesenti pošljejo kadrovsko-socialni službi podjetja najkasneje 20 dni po objavi razglasa. 28 Uà UMRLI SO: Rančigaj Ivan — Ceple; Novak Avgust — Orova vas; Vranič Julijana — Prekopa; Kumar Franc — Vransko. Ta čudni mali svet MANILA - Na Filipinih uničijo podgane baje 30 % letine. Po približnih ocenah menijo, da je 400 milijonov podgan, ali na vsakega prebivalca 13. Zatiralni ukrepi do sedaj niso prinesli zaželenega uspeha. ZDA — Ameriški znanstvenik Paul Zahl je odkril v amazonski džungli velikanskega hrošča, ki je po njegovem mnenju največji na svetu: dolg je 13 cm, ima velike oči, njegova klešča pa so tako močna, da preščipnejo svinčnik. Beograd — Avtomobilsko podjetje Jugoavto bo kupilo od japonske avtomobilske tovarne Toyota Motor Co. večje število avtomobilov. Prvih 36 vozil bo v Beogradu že aprila letos. Pariz — S 1. aprilom bo začel veljati v Franciji predpis, po katerem bodo smeli lastniki vozniških izkaznic voziti prvo leto s hitrostjo do 90 km na uro. Popolni novinci bodo morali pritrditi na avto tablico z napisom: »Pozor, začetnik !« New York — Med požarom, ki je izbruhnil na živinorejski farmi v Farming-tonu (Maine), se je zadušilo in zgorelo dvajset čistokrvnih konj. MED OTROKI — Marjanca, igrajva se moža in ženo! — Ne, danes se mi ne ljubi kregati. DAN 2ENA Vrt v marcu V februarju je bilo dokaj ugodno vreme za prve setve na prostem in v zaprtih gredah. Zato, kdor še ni posejal, naj stori to sedaj. Sadimo čebulček, česen, zgodnji grah. Zadnje dni v mesecu sadimo na prostem v zavetnih legah zelje, ohrovt, ko-lerabico, itd. Trajnice presajamo in delimo. Sadimo jagodičje, druge grmovnice in drevje. Obrežimo živo mejo. Presadimo sobne rastline. V toplo gredo ali v sobi sejemo enoletnice: petunije, enoletne astre, cinije, plamenice in drugo. Zastavimo gre-benice na magnoliji, rdečelistni leski, blagodaru idr. Ob toplem vremenu sadimo jeseni narezane potaknjence kaline, ribeza, sko-botovca, forsitije. LJUDSKE NAPOVEDI Ce dolgo v sušcu sneg leži, ozimna setev se mori. Ce štirideset mučenikov dan ni lepo, tudi štirideset dni po tem ne bo. IZ OBČINSKE LISTNICE OBVESTILO Skupščina občine Žalec obvešča vse občane, da bo na poaiagi odloka o delovnem času v upravnih organih skupščine občine Žalec in o času, v katerem se pri teh organih sprejemajo stranke, prešla s 1. marcem 1968 na nov deiovn, cas, m sicer: i. V zimskem času (to je od 1. oktobra do 30. aprila) traja dnevni delovni čas: — v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 8.30 do 11. ure — v petek od 6.3U do 16.30. 11. V poletnem času (to je od 1. maja do 30. septembra) traja dnevni delovni cas: — v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 7.30 do 16. ure — v petek od 7.30 do 15.30. Navedeni delovni čas velja tudi za občinsko sodišče v Žalcu ter za sodnika za prekrške občine Žalec. Skupščina občine Žalec je hkrati predpisala za občinske upravne organe naslednje URADNE URE (to je čas, v katerem sprejemamo stranke): — v ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure — v petek od 9. do 12. ure. V sprejemni pisarni in v prijavno odjavni ter matični službi sprejemajo stranke vsak delovni dan v celotnem delovnem času razen od 12. do 13. ure. Služba pravne pomoči posluje ob sredah od 10. do 12. ure in od 13. od 16. ure. Prosimo vse občane, da navedene uradne ure upoštevajo in se izven tega časa brez vabila ne obračajo na občinske upravne organe. Stranke opozarjamo, da občinska uprava ob sobotah ne posluje in da deluje le dežurna služba na sedežu občinske skupščine v času od 7. do 13. ure. Na dežurno službo se lahko stranke obračajo le v zvezi Z matičnimi zadevami, s prijavno odjavno službo, z izdajo potnih listov v zelo nujnih primerih ter v zvezi z izdajo dovoljenj za pokop. Predsednik Skupščine občine Žalec Jožko Rozman PREGOVORI Bolje je malo po pravici kakor obilni prihodki po krivici. Nevoščljivec bi rad blagor drugemu z očmi uničil. ŽENSKAM ZA PRAZNIK Nobena ženska ni tako slaba, da ne bi mogla biti boljša polovica moškega. PRAZNIČNA — Kako si preživel 8. marec? — V službi sem imel krajši govor, doma pa dolg zagovor. UGANKA Prirohni in prisopiha, vendar nima pljuč, da diha, brez jezika kakor med sneg poliže nam in led. (Stif) Kratki nasveti če še niste, razvozite v tem njesecu gnoj in ga zaorjite! Posejte spomladanska žita! V lepem vremenu pobranajte ozi-mine! V tem času je potrebno branati in čistiti travnike in razvoziti gnojnico po njih. Prilike nas silijo v temeljito čiščenje in trebljenje sadnega drevja. Sedaj je tudi čas cepljenja in sajenja. Pred škropljenjem sadnega drevja se posvetujte s strokovnjaki, da boste delo opravili varno in temeljito! V vinogradu končujte z rezjo trsja, stavljanjem kolja, vezanjem in kopanjem! V čebelnjaku preglejte matice, ugotovite zaloge in po potrebi krmite čebele. Ni odveč, če veste, da so najboljši domači piščanci tisti, ki so izvaljeni v marcu ali v začetku aprila. OGLAS Prodam konjske vprežne grablje in obračalnik. Kolenc Vlado Ločica, Polzela ZA SMEH — No, Tina, zdaj ga pa zvrni na zdravje, ko imaš že osemnajst let! — Hvala, oče, ne pijem več. SE TO POLITIČNA REŠITEV - V rudarstvu Crne gore je bilo konec lanskega leta zaposlenih 1.800 delavcev manj kot pred letom dni. V istem obdobju pa se je število zaposlenih povečalo v družbeno-političnih in drugih neindustrijskih organizacijah. — Prava »politična« rešitev brezposelnosti. »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Plas-kan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge, dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. ING. ALOJZ CETINA Hmeljsko tržišče in EHB Za hmeljsko tržišče so značilne močne oscilacije cen v določenih ciklusih. Tako imamo konjunkturna obdobja, ko so cene visoke, daleč iznad proizvodnih stroškov in krizna obdobja, ko cene padejo globoko izpod proizvodnih stroškov. Oscilacije cen so posledica tržnih zakonov, če ponudba in povpraševanje ni vsklajeno pride do teh pojavov. Reakcija cen na neravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo je pri hmelju izrazitejša, kot pri nekaterih drugih proizvodih, kar je posledica tega: a) da so pri hmelju možnosti skladiščenja in ustvarjanje zalog omejene; b) zaradi sorazmerno malih površin, na katerih gojimo hmelj, ga je ne glede na velika kapitalna vlaganja mogoče močno razširiti. To je npr. pri pšenici nemogoče. Depresije na hmeljskem trgu, ki so posledica hiperprodukcije, povzročajo hmeljarjem veliko škodo. Posledice so lahko katastrofalne. Hmeljar ne dobi povrnjeno vloženo delo, velika sredstva, ki so vložena v hmeljsko proizvodnjo so razvrednotena. Težnje hmeljarjev, da bi take oscilacije preprečili, ali vsaj zmanjšali njihove posledice, so že stare. V ta namen so se povezovali najprej v nacionalnih, pozneje pa tudi v mednarodnih hmeljarskih organizacijah. Spoznali so namreč, da je ta problem nerešljiv v nacionalnih okvirih, če so le malo vezani na svetovni trg. Čim bolj splošna je taka organizacija, tem uspešnejše je lahko njeno delovanje. Že pred II. svetovno vojno je obstojala evropska hmeljarska organizacija. Leta 1950 je bil ustanovljen Evropski hmeljarski biro s ciljem, da čuva interese evropskih hmeljarjev. Naš interes niso visoke konjunkturne cene, ampak primerne cene hmelja, ki omogočajo hmeljarju povračilo njegovih stroškov in zmeren dobiček, ki mora biti adekvaten veličini vloženega kapitala in riziku, kateremu je izpostavljen vsak, ki se ukvarja s proizvodnjo hmelja. Če bomo pri čuvanju svojih nacionalnih interesov upoštevali tudi interese vseh drugih evropskih proizvajalcev, potem bo naša organizacija vsaj delno izpolnila svoje poslanstvo. Včasih sicer to na videz ni v skladu s trenutnimi interesi poedinih članic, če pa problem gledamo kompleks-neje in dolgoročneje, bomo videli, da se moramo včasih odpovedati trenutnim interesom v korist dolgoročne dobrobiti vseh evropskih hmeljarjev. Vsaka drugačna politika lahko razvrednoti ali celo ogrozi obstoj naše mednarodne hmeljarske organizacije. Tudi ureditev hmeljskega tržišča v okviru EGS ima po mojem mišljenju značaj parcialne rešitve problema. Kajti EGS kot celota je spet izvoznik hmeija, ki se bo srečal z ostalimi proizvajalci hmelja na svetovnem trgu. Proizvajalci iz tretjih držav se bodo zaradi uvoznih zaprek v EGS preorientirali na svetovni trg izven EGS in se tam spet srečali s proizvajalci hmelja iz EGS. In nazadnje se bodo znotraj zaprtega trga pojavili isti problemi nevsklajenosti proizvodnje s potrebami hmelja, kakor se pojavljajo na svetovnem trgu. Evropski hmeljarski biro je organizacija evropskih proizvajalcev hmelja. Ona ima torej omejen horizontalni obseg — v njej niso vključeni niti vsi evropski proizvajalci hmelja. Tudi po vertikali obsega le del področja, na katerem se odigravajo tako komplicirani in kompleksni pojavi kot so konjunkturna nihanja. V sferi proizvodnje, trgovine in potrošnje povezuje le proizvajalce. Poleg tega je njen karakter in organizacijska oblika taka, da žal nima močnega eksekutivnega dejstva, ampak lahko le ugotavlja in priporoča. Vsa ta dejstva so tudi v preteklih letih od obstoja sem omejevala uspešno delovanje EHB pri reševanju tržnih problemov. Večkratni poskusi naše organizacije, da bi s konktretnimi ukrepi posegla v dogajanje na hmeljskem trgu kot npr.: — reguliranje in določanje površin hmeljišč — dogovarjanje o najnižji prodajni ceni — uničevanje zalog in formiranje mednarodnega hmeljarskega fonda — medsebojna izmenjava tržnih informacij in drugo zaradi zgoraj navedenih razlogov niso bili uspešni. V zadnjih letih spet ponovno poudarjamo na naših sejah potrebo po uskladitvi proizvodnje in potrošnje hmelja. Smatram, da so v tem korenine problema hmeljskega trga — oscilacije cen, krize, konjunkture itd. To spoznanje je važno zato, da bomo v skladu z njim pravilno usmerili naše raziskave, analize in akcije. Priznati moramo, da nas je letošnja depresija na hmeljskem trgu nekoliko presenetila. Še na il. kongresu EHB v Madridu smo ocenjevali, da bo glede na ocene pridelka hmelja hmeljsko tržišče v ravnovesju. Že takrat sem v razpravi na ekonomski komisiji opozoril, da je to ravnovesje zelo relativno in da nam pri neko- liko večjem pridelku grozi resna kriza. Tako se je tudi zgodilo. Žal stoji naša organizacija pred tem dejstvom razorože-na. Nobenih učinkovitih ukrepov ne moremo podvzeti. Toliko obetajoča izmenjava poročil o pridelku in tržni situaciji nam ni pomagala niti pravočasno odkriti tendence, ki so se odigravale na hmeljskem tržišču. Prav na področju pravočasnih napovedi o gibanju hmeljskega tržišča — ne šele takrat, ko cene že padajo — bi lahko naša organizacija prispevala svoj delež. Sodobna znanost pozna že vrsto metod za raziskvao tržišča. Skrajen čas je, da se jih tudi mi poslužimo, ne pa da iščemo le parcialne in kratkoročne rešitve. Zapiranje v nacionalne meje s kakršnimikoli ukrepi prav gotovo ne bo rešitev za daljši rok ne glede na to, da gredo po navadi take rešitve na račun ostalih članic EHB in drugih proizvajalcev hmelja, kar ni v skladu z našim statutom. Taki ukrepi zadenejo namreč tudi tiste, ki so se disciplinirano držali dogovorov in sklepov, ki smo jih sprejemali v naši organizaciji. Ne da bi se spuščal v globljo analizo nastale situacije, želim opozoriti na nekatere momente, ki so prispevali svoj delež k nastalemu položaju in vzroke, da nas je depresija presenetila: 1. pretirano povečanje hmeljišč na svetu zaradi relativno konjunkturne atmosfere na hmeljskem tržišču v zadnjih letih; 2. nekoliko nižji pridelki v zadnjih letih so kljub povečanju površin povzročali relativno konjunkturno atmosfero. K temu je verjetno pripomogla proizvodnja hmeljskega ekstrakta in drugih oblik konzerviranega hmelja, ki omogočajo kopičenje večjih zalog. 3. podcenjevanje pridelka hmelja pri proizvajalcih za leto 1967; 4. precenjevanje doziranja hmelja v pivo. Ce bi ocenjevali povečanje, oziroma zmanjšanje posameznih činiteljev, ne bi prišli do pravega zaključka. Obravnavati jih moramo kompleksno, tako, da upoštevamo sočasno gibanje površin, oziroma skupnega pridelka in povečanje potreb glede na povečanje proizvodnje piva in zmanjšanje doziranja hmelja za varenje piva. Skratka proučiti moramo, kakšno je ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo hmelja v poedinih letih. Ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo hmelja lahko teoretično izrazimo z naslednjo enačbo: Proizvedena količina hmelja = potrebna količina hmelja. Čim bolj se bomo približali temu ravnovesju, tem bolj stabilno bo tržišče. Potrebna (potrošena) količina hmelja je odvisna od proizvodnje piva in doziranja. Proizvodnja piva na svetu sorazmerno enakomerno narašča. Nihanja okrog trenda so mala. Možno pa je, da smo dosegli višino proizvodnje piva, od katere dalje naraščanje ni več veliko. Na prikazu 1 je prikazana proizvodnja piva za obdobje 1951 do 1967. Podatki o proizvodnji piva so torej zelo zanesljivi. Z ekstrapolacijo trenda lahko le grobo ocenimo bodočo potrošnjo piva. Natančneje in bolj zanesljive podatke nam lahko da le tržna raziskava o potrošnji piva. Z doziranjem hmelja za pivo imamo večje težave. Eksaktnih podatkov o tem nimamo. Pomagamo si z ocenami. Če vzamemo za leto 1952 do 1964 podatke za doziranje in proizvodnjo piva iz publikacije Hopfen, za leto 1965 in 1966 pa iz resolu- cije 17. kongresa EHB, dobimo, da je bila potrošnja hmelja večja od proizvodnje, kar ni mogoče. Očitno je, da so ocene o doziranju previsoke. Pri proučevanju tržne situacije nas to lahko zavede na napačne zaključke. Pri korekturi ocene doziranja izhajam iz predpostavke, da se vsa proizvodnja hmelja uporabi za pivo. Zaradi enostavnosti zanemarjam kalo in eventualno razliko zalog na začetku in koncu obdobja, ki ga zasledujemo. Oboje ne vpliva bistveno na točnost rezultata, lahko ga le še nekoliko zmanjša. Da bi ločil letne oscilacije proizvodnje hmelja in piva, sem se poslužil izračunanih linearnih trendov in tako dobil enakomerno parabolično zmanjševanja doziranja. To je realna predpostavka, ker smatram, da zaloge v pivovarnah do precejšnje mere kompenzirajo letne oscilacije proizvodnje hmelja. Tako izračunano doziranje je prikazano v tabeli in prikazu 1. Iz podatkov o proizvodnji piva in povprečnega doziranja do- bimo potrebno količino hmelja, tj. desno stran naše enačbe. Mi proizvajalci smo zainteresirani, da je ta stran enačbe čim večja, torej, da je potrošnja hmelja čim večja. Zato moramo podvzemati ukrepe v tej smeri. Naj naštejem nekatere izmed njih. a) skupne akcije za pospeševanje potrošnje piva (reklama, vpliv na zmanjšanje davčnih dajatev na pivo, medicinske raziskave v zvezi z zdravilno vrednostjo piva itd.); b) akcija za povečano doziranje hmelja pivu; c) intenzivno spremljanje razvoja uporabe ekstraktov; d) proučevati možnosti uporabe hmelja v medicinske in druge svrhe. Ali niso vse te akcije v interesu vseh hmeljarjev? Zato mislim, da je naša organizacija poklicana, da prouči možnosti in izdela program dela za te akcije. Bolj problematična je leva stran enačbe, torej proizvodna sfera. Na tej strani so letne oscilacije mnogo večje. Svetovna proizvodnja hmelja močno niha, kar je posledica nihanja površin in hektarskih pridelkov. Zato dogovarjanje o maksimalnih površinah hmeljišč problema ne rešuje, ne glede na to, da zaradi nacionalnih zakonodaj običajno sploh ni mogoče vplivati na zmanjšanje ali povečanje hmeljišč. To napravijo šele ekonomski zakoni — cene — ali žal pozno, ko je že prišlo do padca in je že nastala večja ali manjša škoda. Hektarski pridelki so odvisni od vremenskih razmer in agrotehnike. Na vremenske razmere še ne moremo bistveno vplivati. Lahko pa s primerno agrotehniko vplivamo na višino pridelka (gnojenje, namakanje, način napeljave). V primeru hiperprodukcije lahko pustimo nekaj pridelka neobranega, kar je manjša škoda, kot če nam ostane neprodan v skladišču. Iz navedenih razlogov je primerneje fiksirati proizvodne kvote, kot pa površine hmeljišč. Nekateri primeri urejenih tržišč (Vel. Britanija) nam to potrjujejo. Kljub temu, da bo proizvodnjo hmelja težko prilagajati potrebam, menim, da moramo razmisliti o nekaterih ukrepih kot na primer: a) približno fiksiranje proizvodnih kvot, po možnosti po proviniencah namesto površin; b) proučevanje agrotehničnih ukrepov, ki bi omogočali čim cenejše in hitro pri-lagojevanje proizvodnje hmelja potrebam (vpliv gnojenja, namakanja, različni sistemi napeljave itd.); c) proučevanje možnosti skladiščenja hmelja za daljše obdobje, da bi lahko izravnavali nihanje pridelka po letih (ekstrakti in druge oblike konzerviranja). Za ureditev celotnega kompleksa proizvodnje — menjava — potrošnja, pa bo na podlagi natančne analize in vsestranske proučitve vseh možnosti treba razmisliti o dolgoročnih meddržavnih aranžmajih. Ugotovili smo že, da je za take ukrepe naša organizacija prešibka. Še celo močnejše organizacije (za kavo, kakao, sladkor) pod okriljem združenih narodov in s podporo posamežnih vlad, imajo težave pri izvajanju ukrepov v praksi. PRIUAZ 1 tisoč siotov a 50^ PROIZVODNJA HMELJA IN PIVA TED DOZIRANJE IN POTREBE PO HMELJU OD 1950-1967 gramov/HP ■ 210 200 -190 - 1&0 - 170 mo 1--------r PRILOGA — 10 Zato menim, da je korak, ki smo ga podvzeli v okviru ekonomske komisije EHB, namreč, da izdelamo študija o problemih proizvodnje, menjave in potrošnje hmelja, nujno potreben. Poiskati pa bo treba še team strokovnjakov in najprimernejši način financiranja in izvedbe tako obsežne naloge. Tabela 1 Leto (n) Proizvodnj hmelja v 000 Ztr v letu (n—1) Proizvodnj; piva v milj. hi v letu Doziranje »Hopfen« q/hl Potrebe po hmelju 000 Žtr. + 000 Ztr. Izračunano doziranje q/hl 1 « Potreba hmelja 000 Ztr. + 000 Ztr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1951 1363 296 216,7 1282 + 81 1952 1466 302 211,2 1276 +190 1953 1343 311 200 1245 + 98 206,3 1283 + 60 1954 1378 323 200 1292 + 86 201,9 1304 + 74 1955 1292 348 200 1392 —100 197,9 1377 — 85 1956 1249 362 200 1448 —199 194,3 1407 —158 1957 1161 386 200 1545 —384 191,0 1475 —314 1958 1334 390 200 1560 —226 187,8 1465 —131 1959 1624 406 190 1545 + 79 185,1 1503 + 121 1960 1667 418 190 1590 + 77 182,5 1526 + 141 1961 1627 440 190 1672 — 45 180,0 1580 + 43 1962 1370 455 180 1638 —268 177,8 1618 —248 1963 1614 470 180 1692 — 78 175,8 1653 — 39 1964 1837 510 180 1835 + 2 173,8 1773 + 64 1965 1862 515 180 1855 + 7 172,0 1772 + 90 1966 1822 529 175 1852 — 30 170,3 1802 + 20 1967 1887 551 175 1930 — 1 168,7 1859 + 28 1968 Ing. Dragica Kralj SADIMO SAMO PRIZNAN SADILNI MATERIAL V hmeljarstvu uvajamo priznan sadilni material že od leta 1959. Pri tem imamo težave, ker nekateri proizvajalci niso dosledni, pogosto sadijo neselekcionirane in neprimerne sadike. Zvezni temeljni zakon o sadilnem materialu (Uradni list SFRJ, št. 40/66) in Pravilnik o kakovostnih normah in drugih pogojih za promet kmetijskega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 53, leta 1967) predpisuje sajenje hmelja s priznanim sadilnim materialom, zato morajo biti nasadi 2-a pridobivanje sadik že med vegetacijo pod strokovno kontrolo komisije za priznavanje hmeljnih sadik, ki potrjuje sadilni material. Zakaj želimo za reprodukcijo le priznan sadilni material, smo že veliko pisali in govorili, vendar ne bo škodovalo, če še enkrat razmislimo. — Hmeljišče bi moralo biti enotno, vse rastline naj bi bile iste sorte, ženskega spola, krepke rasti, zdrave in enake v razvoju. — Hmeljišče naj bi trajalo vsaj 15 let. — Prvoletnik bi moral dati višji pridelek kot dosedaj. Sadike za novi nasad pridobivamo iz polno-rodnih nasadov. Spomladi, ko sadiko odrežemo, lahko presodimo kvaliteto po debelini enoletnega lesa, zdravstvenem stanju in po vencu oči, ki je bolj ali manj razvit. Vendar ne moremo določiti drugih karakteristik, kot so: tipičnost sorte, spol in okuženost z virozami ali pojav drugih degenerativnih bolezni. Nimamo nobenega jamstva, da bo nov nasad homogen in zdrav. Ostane torej edina možnost, da opazujemo hmeljne rastline v vegetaciji in le tiste, za katere smo ugotovili, da so sortno tipične in zdrave označimo, in od njih naslednje leto odrežemo sadike. Tak način dela: pozitivna odbira je primeren samo, če potrebujemo malo sadik. Bolj v rabi je negativna odbira. V tem primeru ne označujemo najboljših, pozitivnih rastlin, temveč odstranjujemo iz nasada bolne, sortno netipične poedinke, ki kažejo znake deformacij zaradi viroz in drugih vzrokov, neplodne rastline, in-tersekse in moške rastline, z eno besedo negativne rastline. Vse poedinke, ki ostanejo v hmeljišču, ko smo že prej omenjene negativne rastline odstranili, še niso pozitivne. Ostale so še tiste, ki so sicer sortno tipične, zdrave, a so slabe rasti. Sadike iz teh rastlin dajejo običajno slabo potomstvo, zato jih izločujemo. To lahko storimo spomladi pri nabiranju tako da se držimo kakovostnih norm in šibke, oziroma tanke sadike odstranimo. Če smo pri nabiranju sadik dovolj pozorni, jih naberemo samo iz lepo razvitih rastlin. Zaradi negativne odbire v vegetaciji, pa smo gotovi, da ne bomo razmnoževali rastlin, ki jih združujemo pod pojmom »negativne«. Z negativno odbiro dosežemo, da je novo hmeljišče sortno tipično, enotno v razvoju in zdravo. Drugemu zahtevku: hmeljišče naj traja vsaj 15 let, smo zadostili z odbiro sadik, ki so zdrave in odgovarjajo kakovostnim normam. Seveda je trajanje hmeljnega na- sada od te točke naprej pogojeno od raznih drugih vzrokov. Zahteva, da naj že prvoletnik daje zanesljivo večji pridelek, se tiče vzgoje uko-reninjencev. (T. Wagner: Hmeljna ukore-nišča, Hmeljar 68 št. 1). Sadike za vzgojo ukoreninjencev pridobimo iz nasada, na katerem je bila med predhodno vegetacijo izvedena negativna selekcija. Ukorenišče ponovno podvržemo negativni odbiri, ki izključuje razne rastline z deformacijami v razvoju in seveda bolne rastline. Pri izkopavanju ukoreninjencev se držimo kakovostnih norm in izločimo šibke ter bolne primerke. Nov nasad, ki je pravočasno posajen s kakovostnimi ukoreninjenci, nam zagotavlja že v prvem letu velik pridelek. Kako se bomo odločili za hmeljišče, iz katerega bomo pridobivali sadike? Najprimernejši so nasadi, ki so v polni rodnosti. Izkušnje uče, da za pridobivanje sadik niso primerni prvoletniki in nasadi, ki so starejši od 7 let. Hmeljišče mora biti enotno v razvoju, ne sme imeti veliko praznih mest in tujih tipov (rastline, ki niso sortno tipične). Preden se odločimo za hmeljišče, ki naj bo matičnjak, iz katerega bomo pridobivali sadike, moramo določiti koliko sadik potrebujemo. Pri tem upoštevamo za obnovo v naslednjem letu sadike za dosajanie v starih nasadih in za vzgojo ukoreninjencev, ki jih bomo potrebovali za naslednjo predstoječo sezono, in to za obnovo in dosajanje. Primer: Potreba za obnovo 1 ha v letu 1969 Potreba za dosajanje 10 ha pri 2 % praznih mest Potreba za vzgojo ukoreninjencev za obnovo v letu 1970 — 2 ha + 30 % (3500 + 30 % = 4550 X 2) Potreba za vzgojo ukoreninjencev za dosajanje v letu 1970 za 11 ha pri 2 % praznih mest -j- 30 % 3.500 sadik 700 sadik 9.100 sadik 793 sadik Potreba skupaj: 14.093 sadik V matičnjaku smemo pričakovati najmanj 80 % to je 2560 pozitivnih rastlin/ha. Iz vsake pozitivne rastline dobimo 2 sadiki, torej 5120 sadik/ha. Ker potrebujemo v našem primem 14.070 sadik, bomo prijavili komisiji za priznavanje pri Inštitutu za hmeljarstvo 2.75 ha hmeljišč (14070:5120) in ukorenišče. Če še nimamo hmeljišč ali niso primerna za pripravljanje sadik, se moramo domeniti z drugim proizvajalcem, ki nam bo pripravil nasad za pridobivanje sadik. Evidenco o sadilnem materialu vodi hmeljarsko združenje, ki bo razporejalo sadike in ukoreninjence. Matičnjak skrbno negujemo, rastline visoko osujemo, obiramo pa ročno, ker zgodnja rez hmeljevine ovira normalni razvoj sadike. Postopek priznavanja poteka po navodilih za potrjevanje hmeljnih sadik. Da bomo z njimi vsi seznanjeni jih navajamo v celoti. Trenutno je aktualno nabiranje sadik iz že priznanih matičnjakov. Opozarjamo proizvajalce, naj naberejo sadike pred rezjo in določijo za to delo sposoben kader, ki bo znal ločiti kvalitetno sadiko od slabe. Preden gredo sadike v promet ali jih PRILOGA — 11 sami posadimo, jih mora pregledati pooblaščena komisija. Proizvajalec mora obvestiti Inštitut za hmeljarstvo, Žalec, da so sadike pripravljene za pregled. Komisija izda potrebno potrdilo o avtentičnosti in poreklu sadilnega materiala. Ob tej priliki tudi plombira sadike, ki so namenjene za promet. NAVODILO ZA POTRJEVANJE HMELJNIH SADIK I. Splošni predpisi ! L Potrjujemo rastline prijavljenih nasadov, ki potekajo iz klonske ali množične selekcije. 2. Proizvodnjo hmeljnih sadik in uko-reninjencev, ki so namenjene prometu, strokovno vodi in usmerja Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. Ta oskrbi tudi prijavnice za potrjevanje hmeljnih sadik in ukoreninjencev. Prijava mora vsebovati: ime in priimek pridelovalca, bivališče, občino, kmetijsko zadrugo, hmeljni tip, vzgojno stopnjo, način vzgoje, število rastlin, leto sajenja, razdaljo sajenja, vrsto zemlje, gnojenje, površino hmeljišč na posestvu in površino ostalih njiv ter naziv nasada. 3. Hmeljne sadike in ukoreninjence lahko proizvaja vsak hmeljarski obrat, ki ima selekcionirani izvorni material, a površino hmeljišč večjo od 0.5 ha, prijavljeni nasadi pa ne smejo biti starejši od 10 let, neprimerni so tudi prvoletniki. 4. Nasadi za proizvodnjo hmeljnih sadik se prijavljajo in potrjujejo za vsako leto pridobivanja sadik. II. Tehnika potrjevanja Potrjujemo nasade za pridelovanje sadik in nasade ukoreninjencev, dvakrat nasad, enkrat pa sadike oz. ukoreninjence. Prvič potrjujemo nasad sredi junija, ko so rastline že dobro razvite. Pri tem potrjevanju ocenjujemo: zdravstveno stanje, izenačenost nasada, oskrbovanje nasada in splošni vtis. Pri ocenjevanju zdravstvenega stanja pazimo zlasti na viroze. Teh sme biti največ 0,3 %. Bolne rastline mora pridelovalec odstraniti iz nasada do prihoda komisije, najkasneje pa v prisotnosti komisije ob prvem pregledu. Razen na viroze gledamo tudi na ovelost (Verticilium). Ovela ne sme biti niti ena rastlina. Izenačenost nasada, oskrbovanje, splošni vtis in zdravstveno stanj p, ocenjujemo z ocenami od pet (5) do ene (1). Ocena pet pomeni najboljše stanje, 1 pa najslabše. Pri oceni splošnega vtisa upoštevamo stanje hmeljnih rastlin z ozirom na razvojno obdobje v času priznavanja. Da je lahko nasad potrjen, ne sme biti nobena ocena nižja od 3. Izenačenost in zdravstveno stanje imata pri splošni oceni prioriteto pred oskrbo. Drugič potrjujemo nasad konec julija. Pri drugem pregledu ugotavljamo pristnost in čistost sorte, zdravstveno stanje, oskrbovanje in odstotek praznih mest. V nasadih za ukoreninjence pa ugotavljamo zdravstveno stanje in oskrbo. Pri ocenjevanju sortne čistosti pazimo na primesi tujih tipov, ki jih mora pridelovalec uničiti s herbicidi vpričo komisije, če niso bili že prej odstranjeni oziroma uničeni. Pred drugim komisijskim pregledom ugotovi namreč posebna ekipa število rastlin, ki so primerne za odbiro in število praznih mest ter odstrani vse tuje tipe in neplodne rastline (virus) ali rastline z drugimi degenerativnimi pojavi in določi odstotek pozitivnih rastlin. Pri ocenjevanju zdravstvenega stanja pazimo zlasti na pojav ovelosti — vertici-lija. Ovela ne sme biti nobena rastlina. Oskrbovanje in zdravstveno stanje ocenimo od 5 — 1, kjer je 5 najboljša ocena. Nasad z nižjo oceno od 3 za zdravstveno stanje, in nižjo od 3 za oskrbovanje, ne more biti priznan. Odstotek praznih mest ne sme biti več kot 5 %, odstotek pozitivnih rastlin ne sme biti nižji od 80 %» tujih tipov pa največ 0,1 %. Odbrane rastline morajo biti bujne rasti z močnimi trtami. V potrdilu, ki ga izdamo ob drugem pregledu, mora biti navedeno število in odstotek potrjenih rastlin. Tretje potrjevanje — potrjevanje sadik in ukoreninjencev. Pridelovalec mora narezati sadike pred običajno rezjo in to zdravo trto. Sadika mora biti popolnoma zdrava in mora imeti dva para krepko razvitih očes. Ne sme biti plesniva, ne nagnita, ne okužena od fuzarija, od hmeljnega hrošča ali peronospore. Sadike naj bodo 10 — 12 cm dolge in 15 — 20 mm debele, spodaj odrezane ravno, zgoraj pa poševno in gladko. Komisija pregleda sadike in izda potrdilo o priznanju. Ukoreni-njenci morajo biti zdravi in nepoškodovani, imeti morajo vsaj dve glavni korenini in odebeljen stari les. Plombiranje sadik. Sadike, ki so namenjene za prodajo, komisija zaplombira v vreče po 800 kosov. V vrečo vloži etiketo z naslovom pridelovalca in z označenim številom sadik. Jamstvo pridelovalca. Pri prodaji sadik mora pridelovalec izdati kupcu jamstveno potrdilo, v katerem navede: priimek, ime in naslov pridelovalca, vzgojno stopnjo, število prodanih sadik, ceno in izjavo, da jamči za kakovost in pristnost sadik. III. Norme za potrjevanje L Nasada ne potrdimo, če se v kraju pojavi ovelost hmelja (Verticilium albo-trum). 2. Nasada ne potrdimo, če stanje hmeljišča ne ustreza splošnim predpisom za potrjevanje. 3. Sadik ne potrdimo, če ne ustrezajo normam, ki so predpisane za potrjevanje sadik. hlevskega gnoja Trošenje V sodobni proizvodnji se večkrat postavlja vprašanje trošenja hlevskega gnoja s trosilci. Kratka stojišča v sodobno zgrajenih hlevih ne zahtevajo veliko stelje. Sedanja prehrana živali se bistveno razlikuje od nekdanje. Oboje vpliva na kvaliteto gnoja. Način shranjevanja in vrsta gnoja pa vplivata predvsem na dobo zorenja. Za tehnično izvedbo trošenja s trosilci je potrebna pravšna vlaga gnoja, deloma pa stopnja zrelosti in razkroj celulozne snovi (slame ali drugega nastilja). Poskusi zorenja, ki so bili postavljeni v zvezi s trošenjem s trosilci na obratih v Podlogu z zrezano slamo in v Zalogu z nezrezano slamo, so pokazali, da se hlevski gnoj pri določeni vlagi s trosilcem lepo trosi. Gnoj je bil srednje masten, slama nerazkrojena, vlaga gnoja je bila ca. 65 %. Ob postavitvi poskusa smo vmešali med hlevski gnoj hiperfosfat, z namenom, da bi dobili gnojilo za gnojenje kislih pašnikov in travnikov. Na 250 q hlevskega gnoja smo dodali v enem primeru 400 kg hi-perfosfata, v drugem primeru pa na 250 q hlevskega gnoja 600 kg hiperfosfata. Po analizah hlevskega gnoja smo dobili naslednje rezultate tega gnojila: REZULTATI ANALIZ HLEVSKEGA GNOJA Rezultati analiz IH Rezultati analiz po Selkeju povprečje 117 analiz vzorcev hlevskega gnoja Mesto vzorca celokupni N v o/„ .O ’ O' O o £ O ~ O o £ M v % P205 v % K2O v % 1 i 1 $ i 4 s S s SE s Zalog brez dodatka 2,44 3,32 1,13 3,34 0,57 3,02 0,70 5, 17 1,77 a z dodatkom 2,62 4,47 2,29 b brez dodatka 2,36 4,61 2,29 Podlog brez dodatka 2,73 2,42 0,76 a z dodatkom 1,83 3,03 1,42 b brez dodatka 2,14 5,33 1,43 Opomba: Analize so izvršene na suho delovanja pa se zviša tudi odstotek celo- snov (pri ca. 65 % vlagi) a 400 kg hiperfosfata na 250 q hlevske- kupnega kalija in s tem tudi odstotek rastlini dostopnega kalija skoraj za polo- ga gnoja b 600 kg hiperfosfata na 250 q hlevske- vično količino. Odstotek dušika pa se celo zniža. { ga gnoja Primerjave rezultatov analiz kažejo, da se v hlevskem gnoju z dodatkom hiperfosfata poveča odstotek celokupnega fosfora in s tem tudi rastlinam dostopnega fosfora. S povečanjem mikrobiološkega Tam, kjer je hlevskega gnoja dovolj in kjer proizvodnja zahteva meliorativno gnojenje, se priporoča pripravljati hlevski gnoj kot gonojilo. PRILOGA — 12