Številka 206 Trsi, v petek 28. juiija ittuo. Tečaj XXX. fUalla--«"♦»--------t « rJi,..I-I__» » --- ■mu pvimcngi ■rušiva „tnivir zm mnirtKi. V •dimomti jm moč i ir Izhaja vsaki dam. ~vs r«d1 ob sedel :ah in craimrih ot> 5. aa ob ponedeljkih ob i. ari ciutrm). '•ubI'bf itevilke se proaaiajo po J botć. (6 stotinki * •nocih tnbararnan ▼ Trotu in okolici. Ljubijani, Gorici, >lii. Krmniii Mariboru. Celovcu. Idriji, Petro, ffntiui, Nahreiim. Novemmestu itd. ifitiF la aarueke gnrejemm aunvi lista .Edinost", aJlea Jltrtio Gaiattl it. IS.— l radne mre w «4 2. ^ 4m k, r»e^er. — Cene wimoid 16 at na Trato petit; poslanic«, »mruiir*. javne sanjate in donuuH otriaai po pogodbi. TELEFON I te t. 1147. occ^^a««« JarotalBi nato M vse leto 24 K. pol leta 12 E. 3 mesece € It. — Na-aaro<5be brez aoposiane naročnine se uprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako*aaa pisma ae ae sprejemajo ta rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: «1. Glorfis Gatattl 18. (Narodni donu) Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik taoaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorsjio Galstti it. it. Poitao-bramilalčal račun St. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) Japonci napadli Ruse ob reki Tamen LON D< >N 27. » Da; I v Telegraph« poroda t Tokija od 2*j. t. m. : Glasom brzojavke iz Ošake te tamkaj govori, da je moogo t soč •:oj«čs japonska vojska napadla ruske por <-!je o^ Vi '^ur**1:* Japonci zavzeli Aleksandrovsk. TOKIO 27. iReuterjev biro.) Japoic! so iie 2~>. t. m. vzeli Aleksindrovsk na otoku S ibaiinu. Japonci na Sahalinu. TOKIO '27. (Uradno). Iz japonskega glavnega stan* poročajo, da se je sabalinska srmsda dne 24. t. m. cb 9. uri dopoludne pričela izkreavati pri Alcovi. ne da bi bila zadela na odpor. Admiral Katavka, ki je :>oveljev»l eakadri, odpualam na sever, p< -rota, da je eakadra za^uH la operacijsko bazo, ter k*kor je bilo prej dtkčeno, spre mila transporte čet. Eskadra, ki je b li pod adm ralom Devo prej odposlana, je rekogno-s-eirsla obalo blizo Aleksandrovsks, kjer naj se izkrcale čete. Ko je ista izvršila svojo nalogo, so se tr&nspoitne ladije bližale kodnemu. Čete vojne mornar cs to se izkrcale, ne da b. zadele na odpor, ter so zasedle tc->se, določene za izkrcivsnje čet. Pozneje so <-e izkrcali tudi vojaki armade, nakar so se pomorščaki podali zopet ni svoje ladije. S »-vratnik je zaigal Numizo in tudi Alcovo. A eksandrovsk niso ttu§i za[ aliP. Japonske zastave vihrsjo sedaj prt d palačo guvernerja v Aleksandrovsk u in raz hiš v mestu. La-nje japonske eskadre niso trpele nobene -kode, tako tudi ne moštvo. O mirovnih pogajanjih. Witte odpotoval v Ameriko. cherbourg 27. Predsednik ru^kepa ministsrskega sveta \Vitti je ob 5. uri 30 min. Zjutraj odpotoval v Ameriko. Vsled trajne megle je plovitev na morju akoraj nc- možna. cherbourg 27. Witte bi bil moral odpotovati v Ameriko sinoči, tod * vsled megle je parn k »Ktiser NVilhelm« imel zamudo. Witte je l)il torej prisijen ostati v Cuerbourgu. Odpotoval je še le danes z utraj. Soproga ■V itteja in njega hči, gospa Ner s i a, sa se vrn.l: v Par z. Dogodki v Rusiji. Romunska izroči glavarja upornikov »Knjaza Potemkina«. BEROLIN 27. »Vorvrais« pnroSa iz Oitse: Tukaj kr< ži vest, *>a namerava ro- munska vlada izročiti glavarja ruskih eooi-jalistov, ki m je v Odesi vkrcal na »Potemkina«. Načrt Bulifinev se ne objavi. PETROGRAD 27. Načrt Buliginov ee Le objavi val o tel ji ministerskega sviti. Car je ukszsl, ds se objava odgodi na nedoločen čas. Predzgodovina sestanka cesarjev. UEROLIN 27. O piedzgodovini sestanka cesarjev poroči petro'tajski dopsnik »H.mburger Nacbrclen« mstopno: Grof Lamsdortf je pre;el ša le v soboto popola dne vest, da se car sestane z nemškim cesarjem Viljemom. Ruska zastopstva v inozemstvu so bila potem o tem obvedčeia v nedeljo predpoiudne. Kako da je priš.o do sestanka, o tem so na kompetentne m met tu izjavili, da ne morejo d iti pojasn la. Prve korake sestanek s:a storila cba cesarja. O J sestanka v \Viesbadenu sem, ki se je vrS 1 leta 11K)3. obstoja med obesa c sarjema fžje prijatelj't«*o. Popolnoma je izključeno, da bi bil cesar \Viljem iz hstae inicijative dal <*arju kake nasvete glede notranjih stvari Rusije. Brzojavne vesti. Sultanov dar eesarju Frana Josipa. DUNAJ 27. Veliki konjar sultana, Feik paša, je d( spel danes zjutraj ob uri 20 min. semkaj ter ee je podal v c sarsko palačo, kjer bo bival kakor gjst cesarjev. Fuik pada ima seboj lastnoročno pismo sultanovo ter izroči cesarju arabskega konja, dar sultana Abdul Hanaida. Dr. Kosel in Sehonborn v Gistelnn. GA9TEIN 27. Minister za Baanoe dr. Kosel in predssdmk upravnega sod grof S<*ltojl>orn sta dospela semkaj. Dogodki na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 27. Masirat je nt predlog finančnega oddelka sklenil, da se imajo dobrovoljno vplačani davki uk ž ti na onih denarnih zavodih, ki jih označi zastopstvo prestolnice. Magistrat je sklenil nadalje, da prestolnica ne vprejme vplačanja davkov, ker niso zavarovane obresti. BUDIMPEŠTA 27. Predsednik po:-l;n ske zbornice Justh je sklenil, da ne odpošlje običaja h če?.ttk povodom cesarjevega rojst nega dne potom ministarstva, ampak naravnost ta kraljevo pisarno. Jueth hoče tudi na (a način pokazati, da smatra vlsdo za protiustavno in nezakonito. BUDIMPEŠTA 27. Na županijskem sbodu zemplinske Županije je grof Julij Andras*y kakor člen shoda i »javil, da mi-rajo županijski organi izvršivati vladoe zakonit« odredbe, vkljub temu, d« s s vlado ne prienava kakor zakonito. Žito je treba stranktm dostavljati za določen čas glastče se pozivnice za vojadke vaje. Ni pa vspreje* mati pozivnic, ki so izdane za \ ojaško službo, da bi b la na istih naznačena aatan-I Čna doba, izlasti, ako se gre za spopolnjenje ! rekrntnega kontingenta, ker je tak poziv nezakonit. Poveljnik vojne mornarice v Sarajevu. SARAJEVO 27. Poveljnik vojne mornaric* admiral grt f Monttcucooli je predvčerajšnjem dospel semkaj. Na čast poveljniku aornarice je bil včeraj pri načelniku deželne vUde in zbornemu poveljniku baronu Albo-ri:u dinar, na kateri so bili posvani generali in spremstvo poveljnika mornarice. Nalezljiva bolezen na Reki. REKA 27 V minoli noči je umrl v bolnišnici sa nalezljive bolesni Jurij Vidali, star 14 let, iz Pirana, za vnetjem žlez v dimjab. D »ček se je nalczsl bolezni od matere. Popoludne so Vidsli-ja raeteleeil'. Na bakteriolog čai preiskavi krvi iene Vidalijeve so doslej našli sam d bakterije, ki provzročajo gnojenje. Živali, ki so jih s tam cepil', so zdrave ; preiskava se nadaljuje. Potovanje nemškega eesarja. PILLAU 27. Jahta »Hohsneollernc, na ksteri se nahaja nemški cesar Viljem, je do-epala semkaj dance ob 7. uri zjutraj. PILLAU 27. Cesar Viljem je popoludne odpotoval v Kadinen. Mednarodni kongres novinarjev. LITIH 27. Danes je bila zaključna seja X. mednari dne g* novinarskega kongresa. Početkom seje fce je predlagalo, naj se prihodnji kongres vrfi v Milanu, Marsilji ali Bukare-Š i. Z borov a'c • so sklenili, da nsj kraj bodočega kongresa d jloči odsek ravnateljstva, t Na to so bili sklepčni govori, nakar je bil J kongr. s zaključen. Takoj potem sa je konstituiralo ravnateljstvo t?r je bil Viljem Singer izvoljen predsednikom. Italijanska zbornica. RIM 27. Zbornica se je sešla danes v izredno zasedanje. V razpravo je piišla predloga, ki pcobl«š5a vlado, d* iz jltča družbam jadranske, srednjemorske in s.cilijanske železnice one fcvot?, ki bo bile vsled ponehanja ! pogodbe in veprejetja obrata žaleznic po državi, likvidira-.e z dnem 1. julija t. 1. Ameriški vojni tajnik v Tokijn. TOKIO 27. Vojni tajnik amer šiih Zveznih držav Taft in. Al:ce Riosevelt sta bila včeraj veprejeta od japonskega casarja v avdijenei. Na to je sledil slovetea obed in vrtna veselica. Amer ška gosta sta obiskala del cesarskega privatnega vita, v katerega nit o dosedaj smeli tujc:. Štrajk t Belemgrado. BELIGRAD 27. Danes zjutraj so delavci v centrali za elektriko pričeli zjpet delat. Mesto ni liilo skozi tri dni razsvetljeno. Angležka eskadra v Baltiškem morju. LONDON 27. »R-uterjev biro« je zvedel, da je resnično poročilo, da bo angležka eskadra kanala La Manche v mesecih avgustu in septembru kiigarila v baltiškem morju. Glasom dosedanjih odredeb odpotuje eskadra baje okolo 20. avgusta. O kakem oremom-jelnem posetu ni govora. Eskadra bo v baltiškem morju manevrirala. Švedsko-norvežka kriza. STOKHOLM 27. Obe državni zbornici ett danes predpoiudne odobrili poročilo pe-sebnega odseka prve zbornica o vprašanju unije. Prva zbornica je vsprejela poročilo brez debate. STOKHOLM 27. Druga zbornica je brez debat * vsprejela prvo točko poročila posebnega odseka. Na razpravi druge točke, ki se tiče najema posojila v znesku 100 milij. kron, je izjavil socijalni demokrat ~Branting, da se to postilo ne strinja z miroljubno vsebino porcčiia. I§t» pomenja pest. Govornik je posojilo odklonil. Podpredsednik je izjavil, da se gre tu le za varnostne mere. Za uporabo posojilnih sredstev je treba dovolieuja državnega zbora. L beralni poslanec Statf je zagovarjal posojilo, po njegovem mnenju »e državni zbor izreče za miroljubno politik", ako vsprejme posojilo. Tako politiko žele vsi Švedi. Posl. Heding je odklonil posojilo ter nsglaŠal, da sti Švedsko in Norvežka že po naravi dolžn>, da se medsebojno podpirati. KoneČno je bil vsprejet predlog odseka v navadnem glasovanju. Še nekoliko odgovora. ii. Rekli smo, da se ncČamo spuščati tako — nizko, da bi se branili pred črnim sumni-čenjem, s katerim je »Slov. Narod« — hotel naš list in stranko naŠ3 očrniti pred slovensko javnostjo. L-s glede očitanja, da smo opustili boj proti Italijanom naj oživimo neko reminiscenco iz ne davnih časov, da poknžemo, kak j je možco vsako toliko pc~ bijati očitanja v »Slov. Narodu« b — »Slov. Narodom«. Čitatelji se gotovo se spominjajo ti=te ! burne seje v mesenem svetu tržaškem, ko so italijanska gospoda rabili brahijalno silo proti slovenskeoou zastopniku, gospodu dr.u Rvcara. Tedaj je bilo »Slovenskemu Narjdu« v najljubšo zabavn, če bs je mogel zadevati PODLISTEK. ^ Prokletstvo. figodoTlnsKi roman Avgusta, ftsno«. — Nadaljeval in dcrrSil I. E. Tomić. -- frerei M. O—6- ■ Prej nego je ban mogel izreči le jedno rjtt^edo, je Lukrecija irgin;la z sobe in Lacko je ostal sam. Stdaj še la je začel v duhu ponavljat: vee ono, Kar mu je prijav.la grešnica. Dva- trikrat je potegnil z roko prežo očes, da uver , aa-h niso bile tj morda le sanje, ker tako biizo v resnici ni pričakoval nevar-nost . Vse »e mu je zJtlo Kakor nekako mamilo, kakor strela iz vedrega neba. Ali sigurnost, s katero je govorila Italijanka, vsi p goji, zi jih je zabtsvala oi bana na pit>mu, so ga u ver j ali, da je v tem strašae resn --e ;n da njegovi glavi grozi poguba. Dolgo in dolgo je sial ie pri osnu, gledaje v ravnico pred seboj. Njetri*«* misli so bi citle v mračno • laijavo, kakor da Be love za zagonetko, kazor da hoče iz mraka pogoditi bcdoČnost ;n srečo i>ana Ladislava Lueenca. Jedna nada ga je bodrila. Po njem p< gažena zarota naj ga po- viša v milosti kraljevi, a to mu je bilo v največe jamstvo, od t gi se je nadejal velike sreče in slave. M:rne duše je legel ban Lacko k počitku, ter Bniv&l žive eanje, kako vodi pred kralja na verigi vse puntarsko plemstvo, a kralj da mu daja za vsako glavo zarotnikov klopec suhega zl&ts. * * * Zdravnik je doma komaj pričakoval sestro, da jej sporoči veleva žao novi«*?. Ko je Lukrecija, povrnivsa sa od baoa, stopila v hišo, zietel je Cavagnoli proti njej ter zakli-<*al : Lukrtcija, ali si ti? — D i, odgovorila ženska, kaj je? — Počakal sam te, da ti priobčim neko tajno. — Govori hitro, kako tajan? — Oni trije lažnjivi samostanci so danes na konjih zapuat li Zagreb. — To ni možno, je zakrivala Likrecija; glavni odpoilanci Tvrdka vendar ne bodo praznih rok odhajali iz Zagreba. — Ali pravim ti, da so zapustili Za-greb. — Kdo jih je videl ? je vprašala Lukrecija. — Jaz sem jih videl na svoje oči, drugače ne bi nit veroval. < — Ti da s jih videl? A kdo te je napo t"'1 na to ? — Gvardijan samostana. Ali vidiš, draga Lukrnvja, ti si ss, ko eem bil pri fratrih, usula na-me kakor oblak in me mučila. Sedaj pa se vidi, da sem modro ^.oril, da aeta g/ardijana nekako pognal v kozji rrg. — A prtsim te, je rekla Lukrecija, kaj ti je gvardijan govoril o tem ? — Sporočil mi je, naj pridem k njemu. Jaz Bem seveda h t-I v Kapitelj, kol:kor sem le mogel. Prijatelj z'ir^vnik, me je pozlravil samostanec, v pravi čas ei prišel ; na tvojo veliko radost ti morem povedati, da s' uganil glede onih treh fratrov. V nečem si ee pa vendar zmotil, izvedel sem, kaj so. To niso nifcaki lažnjivi Bamoatanci, ampak resnični redovniki svetega Benka. Oni hodijo okolo, da nabirajo milodare za bolnisiico v sveti deželi. Xu pod svojo sveto kožo skrivajo tudi vražje stvari, kakor si ti nedavno ugibal. Doznal sem, d* so pod svojo sveto haijo do-nesli važnih pisjm v Zagreb od Ivana Palež-nika za nekatere slavonske plemenitašj, da bi plemstvo odvrnili od pravega kralja. Zii se, da so se odposlanci nadejali velike žatve, ali zdi se tudi, da jih je sreča krenda po nosu. Malo vojakov so našli za svojo vojeko. K temu so še zaBlutili, da se v Zagrebu preži na-nje in zato so ža danes obrnili hrbat temu mestu, pak se more reči : kakor do£l , tako odišli. Jaz nisem nikakor hotel verovati temu, ali dobri gvardijan je menda opazil to na mojem obrazu. Zato mi je rekel : Ti si neveren Tomaž, moj zdravnik. Nu počakaj, jaz storim, da pregledaš in da boš sam videl vso resnico. Pod mrak ma je sprovel gvardijan malo izven medta, nasprot' velikemu brodu na Savi. Tu sva sala prav blizo vode na dvorišču vaškega starešine in ni minolo mnogo časa, in glej jih na konjih one tri bradate fratre, ki eo došli k nam, da porušijo svet, .... a sedaj so pobrali svoja kopita, da jih ne potegnemo za njihove puntarske lase. Zaustavili s) konje nedaleč od najinfga skrival š5a. Jeden njih se je obrnil proti Zagrebu, dvignil peat in rekel: »Ej, Zagreb, nemilo naeBto ! Slabo srao se namerili, k«r v tebi nam ne cvete sreča, kmalu bi se bili cel6 pogubili v tebi. Pojmo bratje, povrnimo ee v Dalmacijo in B^sno ponosno!« Redovniki so zleteli po teh basedah proti brodu, a jaz in gvardijan sva se povrnila v mesto. Vidiš, dragu Lakrc-cija, to ti je vsi resnica. (Pride še.) cb »špiČasti nos« (kako — duhovito je bilo j to!) rešenega gospoda. Po oni seji je bilo torej, ko je »Slov. Narod« smeš 1 dr.a H v bar j ia našo stranko ter nam je, v zavesti ev< e sjperijornoeti v strankarski taktiki ia diplomaciji dajal pouk, da s takimi izzivanji ee nič ne korist«, ter je pridodal nasvet, češ, da naj gledamo, da bomo a Italijani mirno izhajali! In eedaj — kaj ia kako očita eedaj »81ov. Narode ? Gospoda — primite se za avoj nos ! Ozrimo se šj ma!'*a aa par »dokazov« »Slov. Naroda« sa »klen kal i sem v Istri«. Spinčić se ni zavzel za Riemanjoe, a temu je kriv — klerikalizam. Da-li aa je Spinči<5, ali pa — kar je prav za prav odločilnega pomena — vodstvo hrvateke stranka v Istri sa kuliaami aavzelo ali ni zavzelo za R cmanjce, tega ne more vedeti »Slov. Narod«, kakor mi na poznamo zakulisnega delovanja poslancev naroda napredne stranke. Slov. Narod« je hotel tore, očevidno reči, da Spinč.d ni uvel ni* kaka parlamentarne akcije R cmanjcam v prilog — No, mi menimo, da je stvar, za katero bijejo H cmanjci, velike principijelne vainoeti za Slovane v obče, vsied česar, tako bi menili nr, bi bilo tudi dru-g i m slovanskim parlameatarnim skupinam — posebno pa »neklerikalismu« — v dolžnost, ds sa že davno kaj storile v parlamentu za »junaške in zaačajae Rcmanjce !« Za;:aj niao ? Pa ne morda zato, ker so — klerikalne vse, ne izvzemši slovenske narodno-napredoe ? Kakor nadaljnji dokaz za »klerika! isem v Istri« navaja »Slov. Narod« v avojem zadnjem tozadevnem članku okolnost, da dr. Laginja hodi na občne zbore »klerikalne gospodarske organizacije* v Ljubljano. Mi imo že pojasnili v prejšnjem ciklu člankov, zakaj ia kako je prišla gospodarska | organ zacija v Istri v zvezo ■ »klerikalno ( g .epodarsko organizacijo« na Kranjske«. O tem ee nočemo več prepirati. Će pa dr. Lagmja sedaj zahaja na občne zbore >We r kalne gospodarske orgaaieacije« na Kranjskem, je to, bi menili mi, najaaravneja in neizog bna konsekveneja dejfct rmt da je istrska organizacija v zvezi s kranjski da je ( prvi dolžnost, da čuva sveje interese v tej zvez:. Mi smo že povedali v prebojih člankih, | da so nam za preeojaaje korakr, ki ga je atoril dr. Laginja, odločilna vprašanja: a 1 i | je bilo to potrebno, ali je bilo atorjeno s poštenim namenom, in alieeje izkazalo koristno zal siromašni narod naš v Istri?! Menda ne treba, da bi tu ie le preoi-airali svoj cdgovor. To pa tem manje, ker nam odgovarja iati »Slovenski Narod« sam s pnpcznaojem : e) da »sjI dni denarni zavodi ne marajo in tudi ne smejo v zvezo z nesolidno kler:žalno orgaaizac jo ; b> da >je dr. Liilnja častivreden in vse*koz po>ten rodoljub: o) da je osnoval v I*tri ved dobro vspevajoeih posojilnic io zadrns: in d i da mu »Slov. Narod« noče kratiti te zasluge ! Ta pripotnanja nam »a ioščajo, ker nam govore, da n:§mo nič zgrešili, ko smo zastavili sv jo be edo z* takega moža in za delo njegovo. j Kakor nikomur, tudi dr.u Laginji ne priznavamo nezmotljivosti. Nič ni popolnega, kar pnhaja iz človeške roke, marvtč je po- | trebno vedno zboljšanja. Radi lega je le žeitti, da rezaedni ljudje kritiku^ejo vsako javn > delovtnje. Ali to ne gre, to [ni dopustne, to je izdajalsko, če kdo morebitne hibe. ki jih je opažati na delu za -narodn i stvar, porablja v pretvezo, da ubija narodno stvar samo ! Takega početja ne ememo dopuščati nikomur. Će se razburjamo in stiskamo peui, ako hoče kdo pod pret vezo vere in cerkve rušiti ekzistenčne pogaje naroda, tako bemo tudi z vsemi nohti nastopali pr< ti temu, da bi kdo pod plaj-š^em liberalizma zakrival sveje izdajstvo na našem narodu. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 27. julija 1905. i Odhod Mltte ja iz Pariza. Je Pariza peročajo od 26. t. m. : Danes zjutraj je \Vitte s posebnim vlakom Saver- i n nencšseea Llovia zapustil Pariz ter se podal v Cnerbour*, kjer se danes zvečer vkrca za Ameriko, kamor dospe v ponede- j Ijek ali torek. Witt9ja so spremili na kolodvor Saint-Lasaire le njegovi naiintimneji prijatelji ia Člani njegove rodbine. \V.tte je bil videti selo resen. Osabe, ki so s Witte-jem občevala, pravijo, da ae popolnoma saveda velikih ttžav svoje naloge. \Vitts je bil tukaj ▼ svojih govorih zelo reserviran. Zagotovlja aa, da bs ni izjavil ni v pesimističnem, ni optimističnem sm slu o šansah svoje miš je. \Vitte je odpotoval cb 9. uri 20 minut zvačer. Prišel je na kolodvor v spremstvu evoje soproga in svoje hčere gospe Nariškin. Na kolodvoru je bilo na stotine Amerikan-eev in Američank, ki so ee vračali v domovino. V t»j mntžc;, ki sa je zavedala političnega trenotka, se je Witte poslovil od poslanikov Nelidova in grofa CaBainija ter prefekta Lćpine. Rizgovarjal se je Žnjimi živahno ter je stienil roko tudi nekaterim njemu aaanim novinarjem, ki so bili prisotni. Soproga Witte - ja, hči gospa Nariškin in ruski finančni agent, Rafalović, ee peljejo do Cherbourga. Japonsko mirovno odposlanstvo t Ameriki. Iz New-Yorka poročajo : Sedemnajst dni po odhodu iz Jokohame je dne 25. t. m. japonski mirovni pooblaščenec Komura s svojim štabom dospel v Jersey C.tv. Komuro i a njegovo fprematvo en v New Yorku živeči Japonci poadravili z živahnimi »bansaj«-klici. Onstran prehoda v New-Yorku je od« poslanstvo pričakoval odposlanec Takshira. Vaa družba ae je potem odpeljala v »Hotel Waldorf«, kjer ima ista na razpolago 25 sob. Občinstvo ni posdravljalo odposlanstva niti ob prihodu na kolodvor, niti aa ulicah z onim navdušenjem, kakor aa je to dogodilo ▼ zapadnih krajih Zveznih držav. Oblastnije in občiaatvo so eicer manjkali na vsprejemu, tem topleje je pa Japonca vsprajelo novinarstvo, izlasti, ker se ravno sedaj nahajata v i Tokiju ameriški vojni minister Tafc in mis Uooeevelt, hčerka predsednika, kjer ju Japonci odlikujejo na isreden način. Baron Komura se je zavil v molk; novinarje je vsprejal legacijski svetovalec Sato. Tukaj' ae govori, da mirovna pogsjanja prično dne 5. svgusta. VSEUČILIŠČNO VPRAŠANJE in apel italijanskih dijakov do slovanskih plemen. Kakor omenjeno že parkrat, je ptorica italijanskih dijakov v imenu vsega dijaštva iz takozvanih »italijanskih pokrajin« Avstrije izdala tudi v jezikih slovanskih plemen Avstrije spomenico, ki bodi po intencijah itali-; janskega dijaštva nekak apel v stvari vprašanja italijanskega vseučilišča se sedežem — i v Trstu. Ta apel je precej obsežen in navaja pc drobno vse argumente in okolnosti, ki po mnenju Italijanov govore za to, da le s sedežem v Trstu more vspevati italijanska uni-versa in da le univerza v Trstu bi odgovarjala želji vseh Italijanov. Ni naš namen, da bi ee apuščali v meritorično razpravljanje o argumentih, ki jih pošilja ta spomenica v boj za ta italijanski vssučil ščni postulat. Le mimogrede bodi povedano, da marsikateri teh argumentov ne bi se mogel vzdržati niti za hip pred lučjo resnice. Spomenica pravi n. pr. — da navedemo le en izgled — v do- J kaz italijanskega značaja mesta tržaškega, da je v mestu tržaškem le 5017 Slovencev, Italijanov pa nad 140 000. Tako utegne biti na popisnih polah tistega ljudskega štetja, ki to je Italijani vodili in apretirali v svoje enostranske italijansko-nacijonalne namene ! Ali t) ljudsko štetje te odgovarja faktičnim et-nografičnim razmer£n», resničnemu narodnostnemu razmerju v mestu tržaškem. Zato tudi ta opertit ne m >re služiti v nikako zanesljivo p dlago v opravičenje narodno-kulturnih aspiracij. Ljudsko štetje naj gospoda Ital jani le lep? puščajo na miru in naj ee ne skiicjjejo na njegove podatke, ker s tem ne dokazujejo ničeear nam nasproti in ne koristijo svoji stvari že zato, ker le ogrene-\ajo čutnva s tem, da postavljajo svoje fikcije proti realnost . Kajti, če bi od njihovih Italijanov odšteli vee, ki le vsled nevednosti ali pod te-rorizmom figurirajo na popisnih polah za Italijane, a so — Slovenci, bi se naše število v mestu gotovo petrojilo ali celo poče-torilo, a število »Italijanov« bi se skočilo blizu na polovico. Nu, kakor rečeno, mi se nočemo spuščati v daljna meritorična razpravljanja o argumentzc ji v epoimnei ;talijanskih dijakov in smo omenili to lc mimogrede. Nas zanima v veliko veči meri dejstvo, da so se italijanski dijaki v slovanskih jezikih obrnili do slovanskih plemen c apelom do vseh, ki »imajo pamet in srce«, do poslancev v dunajskem parlamentu, da s »svojo glavo«, a do državljanov, ki so zastopani v tem parlamentu, da »a močjo poštenega mnenje« pripomorejo Italijanom, da ti poslednji dobe naposled svojo visoko šolo v Trstu !! To je menda prvikrat, da se Italijani — ia še v tako toplih akordih — obračajo s prošnjo do Slovanov in izlasti še tudi do Slovencev. In ker ei ne moremo prav misliti, da bi bili dijaki izdali apel brez sporazum-ljenja s činitelji, ki določajo kurz italijanski oficijelni politiki, smemo temu dogedku pripisovati simptomatičen pomen v tem smislu, da se je Italijanom vendar začelo nekaj svitati v glavi, da ob trmastem negiranju Slovanov, kakor političnega faktorja, morejo Italijani pač dobivati nemških — komplimentov, ne pa univerz v Trstu! Ali Italijani naj se ne varajo nikar in naj ner mislijo, da bi mi Že radi tacih vzvalovanj duše v liričnih trenotkih in v — zadregi mogli pozabiti na krvave krivice, ki j so jih nakupičili v minolosti in jih kupičijo danes proti nam! ! Sedaj se jim ureeničuje in priznavajo sami z apeli, ki so jih jeli po-ši'jati na našo adreso, kar jim vedno govorimo ; če si hočejo pridobiti slovansko pod-; poro za svoje kulturelne postulate, morajo j revidirati tudi svojo vsakdanjo praktično po- \ liti ko nasproti nam v smislu, da definitivno ' ostavijo stališče, ki eo je trdovratno zavze- J mali do sedaj : stališče zanikavanja naša pravice do polnopravnaga, samosvojega narodnega življenja v teh pokrajinah! Dotlej pa nas ne morejo kaptivirati ni najganljiveji apeli. Ruske izjave o pomenu sestanka cesarjev. Kakor so sporočili iz Petrograda pariž-kemu »Journalu«, so na ruskem minister-stvu za vnanje stvari izjavili, da ni umet;, zikaj da se sestanku cesarjev pripisuje tako velika važnost. Sestanek je bil le akt uljudnosti. Car je hotel pozdraviti nemškega cesarja, ki ee je nahajal v ruskih vodah. Toda v Petrogradu pripisujejo sestanku vendar-le velik pomen radi dejstva, da je car takoj po svojem povratku poklical v Peterhof ministra za vnanje stvari, grofa Lamsdorffi ter se žnjim razgovarjal dlje čaea. Grof Cassini se je nasproti nekemu so-trudniku »Echo de Pariš« nastopno izrazil I ' o sestanku : Jaz nisem obveščen, odkol da ' i je došla inicijativa za sestanek, ki je prišla' tako nenadoma, da celo \Vitte ni ničeser vedel o njej. Sastanku ni pripisovati politične važnosti, kar je posneti že iz dejstva, da se istega ni udeležil minister vnanjih stvari, grof Lamedoilf. Radi tega je smatrati sestanek i kakor akt uljudnosti. Konečno je grof Cassini izjavil, da \Vitte ne zna 7a japonske mirovne pogoje. Vse bo odvisno od tega, ako bo možno vsprejeti po- j ^ goje, ki jih priobči Komura. Drobne politične vesti. Angležka eskadra v vodah severnega in baltiškega morja. — Londonski ; »Dailv Mail« poroča iz Stokholmac, da angležka eskadra kanala la Manche v mesecu avgustu in septembru obišče severno in bal- j tiško morje ter poseti o tej priliki norvežia, danska in švedska pristaniška. Odstop švedskega ministerstva. Iz Stokholma javljajo: Komisija, ki §e je bavila z vprašanjem rezdruže-nja unije, je sklenila, da Švedska ne pripo- j zna tega razdruženja, dokler splcšno glaso- ( vanje norvežsega ntroda, oziroma novoizvo- j Ijeni stcrthing ne izrazi tozadevno svojega mnenja. Ta sklep je dtl švedski vladi povod, da je podala ostavko. Novi kabinet bo sestavljen najbrž z različnih strank. Radi sklepov odseka in radi odstopa ministerstva vlada tukaj splošno zadovoljstvo. Sodi se, da se sestava novfga kabineta poveri Kiue-ientt'rui. Strah Amerikancev pred Kitajci, Iz X:\v-Voika porečajo: Ker so Kitajci je!i dosledno bojkotirati uvoz imeri-4kega bombaža, je predsednik Roosevelt ukazal Maccalfu, tajniku trgovinskega oddelka, da naj zopet dopusti Kitajcem, da se tmejo | naseljevati v Severnih ameriških državah. V7 j Ameriki so Kitajci in Japonci ustanovili 'društvo »American Asias c Ass cation«, ki brani pravice rumene rass v Zveznih državah. — Podržavljenje italijanskih železnic. Početkom tekočega m« seca je veči del italijanskih železnic — kakih 10.000 km — prešel v državni obrat. Toda s tem prevzetjem železnic ni stvar še zvršena. Država mora družbe, ki so dofedai imele v obratu te železnice za razne naprav« in izdatke odškodavati in o tem bo razpravljala zbornica, ki je sklicana v izredno zasedanje. Nemške čete za južno-zapadno Afriko. — Iz Hamburga poročajo, da odpluje dne 29. t. m. W<"">rmannov parni k »Lulu Bohlen« s 23 čaBtniki, 280 podčast. niki in vojaki, 500 konji, strelivom in živili v južno-zapadno Afriko. Maročansko vprašanje. — Neka tficijozna nota francozke vlade poroča, da je ruska vlada javila ministerakemu predsedniku Rouvieru, da se bo glede maročan-ske konference vedla po izgledu Krancozke. Ako se bo konferenca vršila v Tangerju, bi rusko vlado zastopal na konferenci najbrž ruski odposlanec v Tangerju. Ako bo izbran Madrid, jo bo zastopal pa poslanik Cassini. Domače vesti. Kako mi tržaški Slovenci odnehu jemo od boja proti Italijanom ! Ali sono se mi tržaški Slovenci res podali v zavisnost od Venez ana, ali smo res odcehali od boju proti Italijanom ? ! Saj bi č'ovek ne verjel in vendar je re3 : grdi izrastki sedanje bolne slovenske politike nas silijo, da moramo reag:rati na take absurdne trditve, ki jih ž« degedki \sakega dneva, vsake ure, dovajajo ad absurdum. Najbolji, najtameljiteji odgovor na take absurdne, le iz zlobe izvirajoče trditve iiheja iz rargovora, ki ga je iire nedavno tu v Trstu g. dr. Rybar z nekim dopisnikom praških »Narodnih listov«. Rareovor ee je rasukal tudi na vprašanje zbližanja med Italijani in Slovani iti na vprašanje : kako naj bi Cehi v državnem zboru podpirali težnje jprimorskih Slovanov ? Na to poslednje vprašanje je odgovoril dr. Rytar : »Na dva načina: Gospodarski s tem, da investirajo del svojega premakljivega kapitala v Trstu, poli ično pa b tem, da pripomorejo do driavnozbcrskega mandata tržaški okolici«. Na vprašanje pa, da i bi ne ka7a1o zasnov* ti slovensko-italijanske zveze proti Nemcem"? — se ja izjavil dr. Rybar cdločao proti taki zvezi ! ! »Čehom bi morda — je menil dr. Kyi ar — zveza z Italijani koristila, a za tržaške Slovercs bi bila taka zvezi srotova smrt. Čehi bi pridobili nezanesljivega «a veznika, a izgubili 5bi brate«. Tudi glede posto, anja v deželnih zborih v Istri, Gorici in v Trstu pravi dr. Ryl ar, da morajo ostati S ovani v bojni poziciji. Poj je narodno gospodarskega značaja, ker zastopajo slovaniki poslanci malega poseitnka in obrtnika proti italijanskemu velekapitaiu«. Dr. Rybaru utegne biti vcnlar znaio, kaj nrslijo tižiški Slovenci in gocovo ni v nejasnem, kakove bo dispe/ic je mej njimi. Zato smemo njegove izjave smatrati kaki r cdgovor od kompaten'ne strani na insinuacijo kaker da so se tržaški fllovens'ii voditeljni krogi podali v zavisnost od Veneziana in da S) odnehali od boja proti Italijanom. — 1« [ izjav Ryl aravih pač ne more nikdj —.. izvzema , Eeveda njegs, ki absolutno hoče, ker treba to v strankarsko korist — sklepati na i kako nagn^nje na resign*cijo ali abdikacijo, marveč zveni iz njih ki na boj ! Stipendiji. Glzscm raspisa c. kr. ministerstva za poljedelstvo je razpisan za učence poljedelskega z ivoda » Krancisco Jo-eephinum« v Mf» llingu štipendij rečen?f;a ministerstva 500 K ; dblje dva stipendija nižje-svstrijskega namestništva po ">00* K, a ta dva le za učence, ki imajo na Nižje-Av-strijskem ihmovinsko pravico. Dalje sta razpisana dva državna etipen-dija po 500 K za učence vrtnarske sjla »E.isabetinumc, ki je v zvez z gorirečeuim zavodom. In slednjič en štipendij t>00 K za učence na šoli zx pivovarnu^e, ki je tudi v z\ezi s poljedelsko šolo »Francisco JoBephi-nume. Prošnje je uložiti do 31. avgust* 1905. na ravnateljstvu ravnokar refienega zavoda. Pogoji so navedeni v omenjenem razglasu ministerstva, ki je na upogled tudi v našem uredn stvu. Nekaj usodo ih restl s Krasa. — Iz -Sepulj nem p -ejo : Pri na« je začela žetev. Vreme je ugodno. Ž lo je lepo, ali da bi bila letina dobra, ne mcremo reč . Srednja je-dobra je. Tudi krompir nam ni obrodil v obilic*. Grozde pa je jaki lepo in »e lepo razvija dan za dnem ob tem ugodnem vremenu. Množi ee, da je je lapo gledati. Trebalo »e sicer mnogo žvepla in vitrijola, tudi pero nospora se je pojavila več ali manje, ali reči moramo, da bo letina dobra, ako nam Bog obrani grozdje, kakor kiže sjdaj. A za nas Krf~?vce je vino g avni pridelek, ker »gla-žek vinca ruj nega« nam prinaša cvenka v hišo. Ko vam tako-le z veseljem p sem pod latnikom, lepo napolnjenim z grozdjem, ne smem pozabiti, kako smo po Kra*u v mnogih krajih praznovali predvečer godu naših apostolov Cirila in Metodija. Kresi bo goreli po gričih malone vseh ves . V množini je bilo videti kresov po vsem Krasu. Vsakdo je rad znašal g>rivo v proslavo godu naših apoetolov. Popctaik, ki ja na potu od Križa v Tomaj, opaža med vasema hišo na samem pri glavni cesti. Ugibal bot kako je to, da je ta hiša, da-si je že pol drugi mesec dovršena, prazna in da ni žive duše v njej ? Al: potrpi naj ! Čez par tednov bo čul, »kol pojde mimo, neko ropotanje v njej in to gledal, kako dovažajo na vozeh klasje žita, a kako kmalo na to čez četrt ure, odvažajo žito v vračah, a slamo na vozu ! Videl bo, da je to mlatilaica žita, ki bo na občo razpolago. Ljudem ne bo trebalo čakati in a. kakega na po tj a ne bo, kajti prostora bo za 100 voz. Mlatilnico bo gonil motor na bencin c močjo »'»0 konjskih ail. Mlat lnica bo j prirejena tako, da bo slama odpadala na eno ' stran, čisto ž to pa bo padalo direktno v vrečo. Ako bi želel kdo >škupitic rž (zbirati omiateso v snope), mu bo postreženo, ne dn bi se lomilo bilje. Za kmete bo to res ime- ! nitna naprava, prava ugodnost. Koliko truda, vr >č:ne, trpljenja jim bo prihranjenega ! i «ioepodoma veleposestnikoma Emil. Ćernetu (po domače Fabian) ie Tomaja in Antonu Turku iz Sepulj treba le čestitati na tej zr-misli. Potrudila sta se, žrtvovala sta, pak pc Kazala, kaj znita in zmoreta. Opravičeno moremo pričakovati od njiju še mars katerega koristnega načrta in njega izvršitve ! ( a»t in hvala jima ! Železniška prosra Trst-Jesenice. — | »Eisenbabnblatt« poroča, dn se železniška proga Trst Jesenice, is v w nafti novi kolodvor pri sv. Andreju v Trstu, otvori v početku jeeeni. Goriški župan potrjen. |Ceear je po trd 1 izvolitev dra. Frmi M a r a n i - j a goriik m županom. Novi župan bo v kratkem zaprimAea. /idje v Ljubljani. Prad -iO leti je b i v Ljubljani en sam Ž d, sedaj jih ;e bi.to sto. Dva nemška Z da z Gradca na- j m*favat» otv< rti se laj veliko trgovino v j L; ubijat i. (jrožna nevihta je razsajala dne 24. ' t. m. v Cervin anu in okolici. Nevihta ja pr vzročila mncgo škode. Strela je tudi ubila nezega 6 letnega de e v kr^mi sel k miei in st naro- * č 4 vrčeic pive. a ko ;e zprazn 1 isti vrček, car ~ . s je družeča. Take j, ko mu je na-'aztr prinesel druir: vrček pive, je mladenič «el t žepa dve mali steklen č ci, ju odmašii n n u Vftebino iziil v pivo, katero je po- 1 *em spi. 1*5:nek je b.l grozen: m'adenič Ee je zgrudil se atola na tla in se začel zvijati v groznih bolečinah. Ojobje krčme je priletelo k njemu in mu skušalo pomagati, a še le tedaj je natakar opazil na mizi oni dve et;kleniČici — ker prej ni b i nihče opazil mladeničevega p četja — in tedaj je bilo vaem jasno, da se je mladenič zastrupil. Natakar je šel hitro v lekarno Godina pri sv. Jakobu in od tam ja telefoniral za nujno zdravniško pomoč na zdravniško postajo. Se zdravniške postaje je šel zdravnik nemudoma k nesrečnemu mladeniču, a o njegovem prihodu je bil nesreč než že mrtev. Zastrupil s» je bil s karbolno kislino. Mej tem je bil prišsl v krčmo tudi nadzornik redarstvene stražnice v ulici del Moro, Bučar, ki je dal samomorilca najprej preiskati, v s vrbo, da bi aa zvedelo, kdo da je. A vsa preiskava je bila brezvapedna. Pri njem so našli mošnjiček, v katerem je bilo 84 vinarjav in druzega nič. Srajco ima zaznamovano se začetnicama G. R. ; na mizi, pri kateri je nesrečnež izvrši samom r, so pa našli rarglednico, brez naslova in brez podpisa, na ketero je bil pokojnik napisal, da prosi odpušČenja sa storjeni korak in pravi, da hoče umreti radi oeke neozdravljive bolezni. Samomorilčevo truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Koledar In vrta«. Danes : Svetomir. — Jutri: Mart , deTica. Temperatura: ob 2. uri popoludne -j- 30" CelaiuP. Vreme : lepo, vroče. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo »Zvonimire v Bo eoln priredi dne 3. septembra veselico, kakor ja bilo že objavljeno v >Eiinosti«. Druga bratska društva naj izvolijo nvaže-vati to, izlasti šj z c žirom na dejstvo, da 1o društvo ne more — radi pomanjkanja primarnih prostorov — prirejati veselic v zimskem času. Zato preai druga društva bratske obzirnoaki. Veliko slavje v Prvačini. Društva : 1 »Ćitaln ca«, »Sokol«, »Vinarsko in sadjarsko druš:vc« in »Ženeka podružnica sv. C rila in Metodija« v Prvačint, prireda v nedeljo dne 30. t. m. na planam veliko narodno veselico s sledečim vaporedom: 1 A. Hajdrih : »Hercegovska«, meš .i zbor. 2. Dr. G. Krek: »Vabilo«, mišiu zbor. 3. Pozdrav. 4 »Divji loteč«, F. S. Fitžgarjev naroden igrokaz s petjem v štirih dejanjih, ki ga uprizore domači in bližnji diletantje pod vodstvom g. Jake Šioka ie Trsta. — Začetek ob 4. uri popoludne. Po veselici ee bo vršil ja\en ples, h kateremu borta svirali Sokolska in čitaln ška godba. — Vstopnina na predstavo <»<> stot., sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrsta <30 stot., sedeži III. vrste 40 stot. Vsak komad k plesu 20 stotink. — Udeleženci sa bo io vsprejemali o prihodu vlakov z godbo. Vozil bo pcetben nečai vlak. — Na obilno udeležbo uljudno vabi Veselični odsek. Izlet na Tabor pri Sežani, ki ga priredi v nedeljo dna 30. jul.ja t. 1. »Trgovski izobraževalno društvo« v Trstu, se bo vršil kolikor možno po naslednjem vsporedu : Prvi cddelek odide ob 2 uri 25 min, popola ine 7. vlake m no južni železnici do Sežane. Drugi oddelek bo sestajal iz onih izletnikov, ki eo vlfck zamudil'. Ti ee popeljejo z električno železnico do Opčin ;n od tam po podplatih do Sežane. Mcrajo pa biti na Opčini vsaj ob 4. ur pop. Ker obeta biti vreme lepo, se cdbor nadeja obile udeležbe io ri-rgltea tem potem, da so vse govor Ve o cdlož-tvi zleta brez jodlfge. Tcrej: kdor; ima zdrave noge vzemi palico v roke in dubro naloženo torbo na hrbet. Na vrhu hriba bo namreč dovoljeno jesti in p'ti in tudi kad t', tistemu namreč, ki kaj seboj prine-*e. I. vojaško veteransko društvo za Trst in okolico ram javlja : V nedeljo, dne .>0. julija cb 4. uri pop. se bo vršilo v prosto r h restavrac je »Leoa d'orc«, ulica Stadion, i£reino društveno zborovanje z naslednjim dnevnim redom : 1. Dopolnilna volitev društvenega odbora in računskih preglednikov. 2 8popclnitev in preosnovitev društvenih pravi'. 3 Rarni predlogi. Ozirom na vežnost dnevnega reda so členi naprošeni, da se polnoštevilno in pravočasno zbtrč. Pogreba našega zveBtega tovariša Lovra Kerm lla. dne 20. julija t. 1. se je udeležilo častno spremstvo tovarišev z godbo. — Pokojnik je bil od I. 18*4. ud našega društva. Čast njegovemu spominu ! Razne vesti. 9 oseb zastrupljenih z osušenimi ribami. — V ponedeljek se je v Sniaivnu v Galiciji zastrupilo devet oseb, ki so takoj umrle. Zdravniška preiskava je dokazala, da so ee j ti ljudje aastrupili z osušenimi ribami. V ■ prodajalnici, kjer eo te riba kupili, je bila j zaplenjena vsa zaloga suhih rib. Propovodnika ubila strela. Iz Miskolca j na Ograkem javljajo : Triindvajsetletni protestantski bogoslovec Pavel Gombos je obi j skal protestantskega župnika v Emodu. Mi- | nolo soboto je prosil župnika, da bi smel v nedeljo popoludne v earkvi propovedovati. Župnik mu ja dovolil to. Ko ee ja v nedeljo Pavel Gombos nahajal na propovednici, je med nevihto atrela udarila v cerkev ter ubila mladega propovednika. Rumena mrzlica. Iz New-Orleansa j® trljaj o4 da se je tamkaj pojavila tu mena mrzlice; do sedaj je obolelo 50 o?eb, cd teh jih je osem umrlo. ! Povišanje v službi — po smrti. Vsa mornarja, ki so nedavno našli Žalostno smrt v potunoli podmorski ladiji »Farfadetc, je francczki minister mornarice po njihovi smrti pov šal v službi, to pa radi tega, da rodbine ponesrečencev dobe večo pokojnino. Kabel v simplonskem tunelu. Italijanska in švicarska vlada sta sklenili pogodbo, glasom katere se v dogotovljenem simplonskem tunelu položi kabel, ki bo imel ž co za brzojavni in telefonski promet med Švicarsko in Italijo. Švicarska je izplačala svoj dsl, svoto 230 000 frankov. Uporni vojak zaboden z bajonetom Iz Kološvara javljajo : Pijani topničar Molnar sa ni hotel pokoriti vojaški patrulji ter ja nastopil proti korporaiu. Korporal je capo-vedel patrulji, naj vojaka zabode. Od šest bajonetov predrt, se je vojak mrtev zgrudil. Požar v palači ogrskega primasa, o katerem emo včeraj poročali, je uničil mnogo, slik, starin in orožja. Šzodo cenijo na' 200.000 kron, še veča je seveda umetniška vrednoat zgorelih predmetov. Z rožami V smrt. Berolin>ka »Post« javlja o samoubojstvu posebne vrsta : Neki človek iz boljih slojev v Bero i *u ja od neke prodajalke cvetlio kupil za 50 vinarjev rož. Dobivši rože je rekel prodajalki, da jih je (Dalje na četrti strani.) TrfOTisft. Borana poročila 4ne 27. julija Tržaška -*orza. Napoleoni K 19 12 — 19/5 anglai*« lir- K — do—.—, Lond^ Krat*«1- vorm'- K T 40 10—240 45 Francija K 95 45 -95 65 Julija K 95 45—1*5 6h italijanski bankovci & —.— ---Neinčij* a- 117-25—117.50, nemški bankoTc — - --- avstrijska eanotna rent« P" 100 50 100.80 ograk kronska renta K i 6 50 : 6*85 iu». •»»»« rent —.— —.— kreditne akcije F • 62— — »64.— državne železnice K 67.'!— — '75.-- onmf>r - - 1 66.— 88.—, Llojdovf •»zcij«' 735 — - 7*0 -Srečke: Tisa K 338 50-342 50 K *82 50 do 492.50, Bodenkredit 1**0 K *)6.— 313.— b -denkrediv 1889 K 306 75 313 75 1 urAk* K 141.— do 143. — Srbska —do — jjunajska borza ot> 2. url pop. včeraj danes Državni dc g v papirju 101.25 l».l 10 „ srebru 101-ln 101.15 Avstrijaka re- ta v zlatu 119.35 119.45 . „ kronah 4°/0 100.5:1 10 > 55 Avst. investic %ka renta 3'/,°/, *>2.95 92 i*0 Ogrnka renta v zlatu 4•/, 116-— lltf.1'5 „ „ „ kronah 40;„ . 96.«»5 96 80 ,, „ 3l/f 87.6 * 87.30 Akcije nacijonalae banke 163».— 1632.— Kreditne akcije 661.— 6t»l 25 London, 10 l^str. 240.15 240.15 100 državnih murk 117.271/, 117 32*', 20 mark 23.48 23 48 20 frankov 19.10 lb.10 100 i tal. lir 95.50 9.-.50 Cesarski cekini 11.30 11.30 PariŽka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 9)40, italijanska renta 105.—, Španski ezterieur t»127, i akcije oloinanske banke 5M7*—. Menjice na Loadon j 251.35. Pariz. (Sklep.) Avstrljsks država* iel^n fij - -.— Lombardl —unificirana turi ka renta 00 10 avstrijska zlata renti* 101.—, ogrska 4'/. rent« 9720, Lflnderbar * 480— turSke sredi e 132.50 parižks bank« 11.30, italb'anske m «r;d -ionalne akcija —.—. akci e Rio Tinte 16.58 Mlačna London. (Skleni KonaolKUru* do*. 90 Lombardi 3'/, srebro 27J/tB. Španska renta f0.'/4 ib» lijanska renta 104.1/«. tržni diskont. l3/4 meujicđ a* Dunaju 24.23 Trdna Tržna, poročila 27. julija. Bndimpelta. Pšenica za okt. K 16 06 do K 16 0*; rž za okt. K 12.90 do K 12.92 ; oven z. okt. od K 11.58 do 11 60; koruza za julij K 15 50 do K 15.60. PSeiiica: ponudbe precej dobre, povpraševanja srednje, tendenca trd a. Prodaja 2» 000 met. stotov, za 10 st. višje, rž za 10 st. višje. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepr. H a v r e. (Mkiepj Kava Hantos good a v -race za tok. mesec po r.O kg 47.'/« frk, aa sept 47. V, New-York. - jp.) IV«. M -Miiiua (JO..« average za september ?8l/, ** dec. 383/4, za marec 39//, za .i a j 4C— — Staluo. — Kava itio oi.tt.iii) »ocn 3Š —39 navadna ruMu* 40—42 uavano* do' 43 -44. Hamburg. (Sklep.> Sladkor za julij 22.30, za avgu3t 22 40. za september21.20. za oktober 19*05, za november 18 70, za december l'i.60. Stalno. — Vreme : lepo. Pari«.. Ki sa tekoči me**-« 1550 r i avgust 15 25. za sept.-oktober 15.25, za sepf. de-cember 15.25 '.miruo.j — ženica tek<»c mn sec 24.81, za avgust 2110. za september-oktober 22.60 za sept.-december 22 65 ,mir iW Moka za te koči mesec 31.10, za avgus HU.7.». sept.-oktober 30.20, za s'pt. - december 30.15 (miru o. Kemftuc olje za tekoči mee««* 50 k« avgust 51.— sa september-decerober 5^^ t za januvar - april 50.3/4 i mirno . Špirit sa tesoči m— i bil/4. za avgust 49.3/< s • september - december 42.0 4 ra januv-april H91,', mlačno1. — Sladkor surov tt»° uto uov 25--25*/4 (mirno) beJ za tekoči mesec 29l/'» za avgust 2i3/u. aa oktooer-januvar 29—, za januvar-april 2'rf3,,, (mirnoj rafiniim fc4'/,—65. Vreme: vroče. Loterijske številke, izžrebane dne julija : Praga 44 84 87 84 52 Lvov 16 88 84 5 81 Listnioa uredništva. SI. odseku vseslovenskega lista: Vsled Vašega eenj. dopisa od dne julija si dovoljujemo Vas opozoriti, da smo Vaš poziv slov. društvom priobčili v izdanju našega lista dne 15. t. m., v prvi koloni na tretji strani. PlVlH^l CA ma^a prodajalna za sadje, ze-' ■ Utld OU lenjavo in drugo. — Pozicija sredi mesta z dobrimi pogoji. Naslov uprava »Edinosti«. St. <.'61. Razpis službe. Podpisano županstvo občine .Jelšane okraj Volosko Istra razpisuje s tem službo občinskega tajnika. Zahteva se popolnoma znanje slovenskega in nemškega jezika in po zmožnosti vsaj nekoliko laščine. Letna plača stalnih 800 kron, prosto stanovanje in drugi stranski dohodki. Prošnje s spričevali sposobnosti naj se j>odpisanemu dopošljejo do l.r>. avgusta t. 1. Županstvo občine Jelsaue dne julija 1!H)5. Zupan: Valendič. v . -lOi O' O " O • i O i < O I' O I' O »> O • I OIIOI o---s o ecr Tovarna pohištva ~wm o Aleksander £evi jtfiitzi ulica lesa 5tv. 52. J\ (lastna hiSa). ' ZALOGA: I pmzzn ROSRRIO (šolsko poslopje). R o I Cene, da se ni bati nobene konkurence. - H o 8 Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi P° " n Uub t rovan cenik brezplačno in franko ? I Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. tSP* Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačnje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh s! j a]iht kadar je treba se po bolezni ojaeiti. 0wt.ao» i zi svoj gr<.h. Prodajalka je p ;!em videla, kako je cetraaor šel k reki t?yrevi, vrgei r« žs v vodo ii* takoj z* tem skočil tudi sem v reke. Prodaja k* je klecala na pomoS. Nemudoma «o skuhali, da bi r<šili n srečneža, toda zaman, ker ni 1 ->ti bolel vsprej« ti nikake pomoči. Itgnil je keneča » v \a lovih. Bivši poslanec se zastrupil- Z Dana a poročajo, da se je na p V v Marijine vare zastrupil bivši romuoiki {»oelaoec dr. Jurj Popov ci. Nemško in avstrijsko planinsko društvo ima tedaj 05 582 členov. B agajn;*ovo poro čilo izkazuje prebitka 62 426 mark. Prora čou za leto li»0»i izkazuje 476 600 merk dohodkov. strela ubila Šest otrok h Gradca poročajo, da je mino e nedelje p »poludoe med aevih'o strela udar la v Arzbergu v neko črešsjo, na kateri je b lo 16 dečfov. ttirh 12 do 16 let. Strela je takoj ubila š ?st deč kov; dru^i šlirje »e nahajaj) v sm tai nevarnost. Zlati rudniki na Madagaskarju — Na otoku Madagaskar so odkrili nove zlate ( rudn ke. V svrbo kopanja zlata sta se že i sestavili dve d-nštvi. Srbske finance. Pr.hodzi srbskih mooo-polov v prvi polov:ci tskoČee* leta so zna šali 16 039.071 dinarjev, 123.721 d narjev manje, nego v isti dobi Ii ti 11*04. Rumena mrzlica le Ntw Orlenma javljajo, da je cd lo t. m. sem zbolelo rs rumeni mizici 154 oseb. Oi t*h jih je 34 umrlo. Zadnje brzojavne vesli. Rusko-japonska vojna. Poročilo generali Lineviča PETROGRAD 27. Genersl L nevič je dne 25. t. m. brzojavi!: Dne 24. t. m. je neka ;aponaka torpedovka iskrca's v Cistrietu batalijou rojakov, zasedla svetilnik ter rezvila japonsko za tavo. Dogodki na Ruskem. Witte odpotoval v Ameriko. CHERBOURG 27. — Painik »Kaistr NVilhelm«, na katerem odpotuje v Ameriko predsednik ruskega mioi t »rskega zbora, je odplnl te le ob 1. uri 30 mUut popo udnr. Španski kralj. MADRID 27. Kralj At n« odpotuje v Nemč.o baje dne 11. septembra. Cesar Viljem pojde v Rodan j. PARIZ 27. Cdsar Viljem pr.de koncem lega tedoa, najbrž v soboto, v Kidanj t r obišče star» g* o?« 11 carje ega, dinskega kralja Krist jane. V polit'čo'h zrogih pripisujejo temu sestanku « l»eh vladarjev vel ko vižiost, ker je mano, Ha ima danski dvor velik upliv na carja Nikolaj". Pekarna in sladćičarna z lastno tovarno biškotov fran Campe TRST - ulica Malin G runde št. 3 a - TRST % krat 111 dan svci kruh. raznovrstne moke prvih •Mrnkfh mlinov, flne vina t buteljkah, sladčice itd. Sprejema narofbe za sladčiee. i A F. Fertot urar TRST - ul. Poste nuove St. 9 ■ IV f^k priporoča veliki izbor ur: Ornega. H E^t^l Schaffhause. Longines. Tavanes itd. ■ ^^^ %j kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ^Kf »J ure za gospe. Izbor ur za birmo ^^gr Sprejema popravljanja po nizkih cenah. ImmTm^ naznanjata cenjenemu občinstvu. da sta prevzela [La lasten ra.un trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste t ■!. Tarrente -t. 40 4nasproti gledišču <;. Tam -e vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve rr-*,e kakor tudi blago vseh vrst in najpo-dednejše —- ---------- novosti. - -—■ ■ — _ f Najvg-odnejši pognoji ? p? %© 1 * za zavarovanje. == * •rKIH^A tS^k zavarcama ^^^Kf^tm^ slomskeia ^^žjM- * Zavaruje na življenje in * ^^ Ena dohodke — na vse načine ŠgP ft ^^ po zelo nizkih postankih ^^^ ^^ ^ Natančneja pojasnila daja glavno zastopstvo za slovenske dežel v Trstu, ulica Torre Bianca Št. 21 I. nd. f S innjegova otrajiia zastopstva ? mi meslil in y večjili trajili. JCarodni kolek je vdobiti pri »pravi 1 „gdteost" — TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TnST, ULICA CASSA 01 RlSPARMtO 5 ■ EBLOVlN JE PO MAJ10DERNEIS1B ZABTEUB AATAL06I BREZPLAČNO. Utemeljen 1899, Pod državnim nadzorom. Prvi zagrebački Vojno-pripraviii zavod ===== Škola i internat: Berialaviće va ulica itav. 12, I. kat. = Ovaj prokušani zavod za. naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca aspiranta VT otvara 1. rajna t. f. S mjesečni zimski glavni tečaj "VI Doba 16—20 godina. Tom institucijom, koja je za mladež od osobite vrijednosti, mogu mladići, koji ma s kop razloga svoje nauke dovršili nisu, bez obzira na predznanje ne samo steći pravo jedno godišnjih dobrovoljac, nego si i u gradjanskom staležu osigurati društveni položaj, kao sto polučiti i častnic k i čin. — Sve ove stečevine postale su u naobraženijim krugovima upravo prijekom potrebom, da čovjek u socijalnom životu nešto zastupati može. — l>o-sadanji sjajni uspjesi savjestne obuke pružaju svakome najsigurnije jamstvo. U internatu za oda: podpuna obskrba uz vojničko strogo uredjenje i zapt. — V svršenom školskom tečaju polučili su vsposobljenje za jednogodišnje dobrovoljce: Klor Vilim iz Beča; Paulotič 1 van iz Pulja ; Pavlović Ante — Križpolja ; Murecker Ivan — Luttenberga: Stephan Friedrich — Volkendorfa: BarkovnS Nikola — Friga; Dobrila Marijan — Drago ; Broz Mijo — Radobo a: Nitsoh Vilim — Beča ; Krkljuš Rudolf — Zagreba; Holzmann Theodor — Beča : Schick Maks — Zagreba : Sentinclla Antun — Trogira; l>anac Ivan — Dubrovnika; Ilaag Adolf i \Vohl Antun — Beča. — Pobliže upute, kao što i program sa popisom učenika, koji su ispite položili, daje na zahtjev bezplatuo Upis dnevao. ravnateljstvo zavoda. iZa hol i7e eia žeMctt. Vsakemu, kateri fi nakopljt- /> !i«l<'ne boler.ni - prelilaieujein ali s pre lapolnetijeai želodca, vž vanje (.oinankljivih, težko prel avnih. prevročih ali premrzlih jedil, /. uerednim življenjem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krc. ;elodćne bolečine, težko prebavljanje ali zaslizenje pri poro rs se dol>ro domače zdiavilo, katerega izvrs-tno zdravilno delovanje je že izza već 1 t-t pre-■kuVno. To zdravilo je Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino. To zeiično vino je sestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, Jači in oiivlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjaje vse neređnusti v krvnih ceveh in denje vspešno novo napravo zdrave krvi. -- S pravočasno poral»o zeliščnega vina zamore se odpraviti želodOne slabosti že v kali. Ne >nunio tedaj pozabiti, d;.ti preriJetne posledice kakor: stiskanje, ^djjircllljc LlUVOOlvC [JUII dUC ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi stnnc-lije krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistiloni človeka vse ničvredne ivarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, '^IZ^ slabe preba\e. pf manjklji\tga naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožcoitjc kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeli-< no\ino daje oslabeli telesni moči sveža vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja moćno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvsrjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v stekleni« ah po h 3.— in 4.— v lekarnah v Trsiu. >tedn:u Miljah. Kopru. Sežani, Tržiču, Konkah. Fiuraičelu, Ogleju, Ciiadežu, Izoli. Piranu. Pnzmi. P.-i- J zetu, 1'ostojni. Vipavi. Ajdovšč.ni, Goric'. Liradisču ob išoči. Koraiinu, Rcmansu, Camt lu-igu, j C'ervinjanu, l'magu. Bujah. Vižinadi. Mon oni, Lovranu, Op: tiji Voloskeai, lieki, Iiukaru; : Sušaku. < a barju. Ribnici, Vrhniki, Idriji, Kanalu, (.'edadu, Vidmu, Mor eljauu, Palmanou, tijani, l'ortogruar<», Vodnjanu. Puiju, Laidnju, (Jresu 1 einomblju, Metliki. Novemesiu, Trebijem, Litiji. Ljubljani. Kamniku. Žkotjiloki, Kranju. Tolmiu, larcentu, stanje'u Uodroipo, >t V alniacije, ceie Avstro-(Jgrske in sosedutih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu o ali več »Leklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vae kraje Avs.ro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zfhteva naj se izrečno Hubert Ullrich-ovo Zel i.no vino. mnnn hektolitrov vinskih si.. -UUU velikosti 1 5—70 . prodaja p*> jako zmernih cenah t v: : Atex. Breyer i sinovi, Križevac. |r' m obdelanega zemljišča -p \J\J tak<»j proda. Isto je na lepem ; kraju v bližini rumene hiše v l>.i» kovljah. Xaslcv pove uprava »Edinosti«. Pod Repentabrom La^i I tek. m. velik ljudski ples na dvorišču gos p. ! Široa. Sv.rala bo sv. kriška godba, komad I 20 st. Točilo se bo : teran in I. vrsre pivo. Na obiln«> udeležbo vabi Fran Guštin, krčmar. Lepa meblovana soba : mase odda takoj. Kje, pove uprava »Edinosti« Fantje pozor! Odda se takoj v najem meblovana sobica v. lepim razgledom na mesto in morje. Na mesec samo 5 goldinarjev. Ulica Tigor št. 17.. III. desno. MlCO na |>ri novem so- IIIO0 škem mostu ]>ri Gorici (na 1'evmo) /. I š prostori, malim vrtom jc na prodaj po nizki ceni. Hiša jc pripravna za vsako obrt. Več 'se izve pri lastniku Ivanu Kianjcf i*evma št. j 24 pri Gorici. l/icnl#nčnlar* maturant z odi ko stud. VldUKUdUlDU phil. med. (frane.) išče poučevanja v kaki boljši rodbini ali sploh i primernega opravila za počitnice Blagohotna naznanila na >X. S. 10« poste rest. Poljane Gorenjsko Štedilno ognjišče ™r ^ ' stilno ali tudi za večo družino na deželi ali ! v mestu se proda po primerni ceni Oglasiti se je pri gospodarju gostilne Fr. Mnrinšek >Ai due Pompei« uhod v ul. Torrente na | irgu Goldoni ali pa j»ri lastniku H . Andreju ! Li a ž e m, sodnemu poverjeniku trgovcu in organistu v Bazovici. Najlepša ljudska zabava je vsako nedeljo in praznik v »Gostilni T ros t« nad rojansko cerkvijo, kar dokazuje vsako nedeljo ogromna množina ljudstva. Ples traja od 5. do 10. uro zvečer ter stane vsak plesni komad le 5 nč. (10 st.). Pri plesu svira 14 mož močna domača godba na pihala. Zvečer i se plesišče in veliki vrtovi razsvetlijo s 700 sveč močno, elektriki podobno svetilko. Toči se: I. vrste črno in belo domače vino, istran, I bel rizling in teran ter »Gossovo< pivo I. vrste a kuh nja je bogato preskrbljen:! ž g<>r-kimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim rojakom udani voditelj. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg it. - Trst. Zastopnik tovarne koles in mototoles „Pncr i Napeljava in zaloga električnih zvopčkov Izključna ! prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga j priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za ' popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika, zaloga pripadkov po tovarniških oenah. TELEFON štev. 1734. I^S™1™ SVOJI K SVOJIM! I Prva klet dalmatinskih vin l B Biliškov & Aram baši n. S S v TRSTU ulica Saiiita 22. J mm- TRANSITNA ZALOGA « ■ ■ Lastni vinogradi in nasadi oljk v I Kaštelu v Dalmaciji. ^ Na zahtev ae poAilja na dom v steklenicah ali B«xliekib. | Covarna s zalogo pohištva ■ ■■ ; svetlega in temnega - kakor rudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu |>o konkurenčnih cenah pripon -a V. Doplicher = ulica Chiozza št. ugoduirni p<>eoj», »o t»4. = — »•- •«''jnfc ra vari > v»!jiicm. /.IK.-TJ uf>-ltM. taTan>rwijC ua Onživet f T -»u. ri i ruiHtijiujoiimJ -»e vplačili. Vaak flan ima po pmeku petib let xprane-. ao omaenae. ^ccua. , Zavaruje poslopja in premičnine prou požarnim ftkodarn po najnižjih cenah, ^kode cenjiije takoj in nHjnkutnfie. Uživa najboljši alovea, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne "»oduore v narodne in občnok:>riatne ^c^^i^c^L ukHjenE. 'Sjzccz^a^^-