Armada dobi kmalu še 500,000 mož.
Vojni tajnik Baker naznanil, da bo sklicanih še več izžrebancev k vojaškemu naboru.
SKRB ZA RANJENE VOJAKE.
Predloga o zavarovanju vojakov in mornarjev pravkar v razpravi.
Odgoditev kongresa .v oktobru.
Washington, D. C., 17. sept. — Po sedanjih načrtih je pričakovati odgo-ditve kongresa začetkom oktobra. V izvedbo tega sklepa je potrebna samo Pospešitev razprav v senatu, ker je Poslanska zbornica svoje delo skoro dokončala in se v konferenčnih odsekih kar najbolj trudijo, naglo rešiti načrte zakonov, ki so bili sprejeti v obojih zbornicah.
Za ranjence.
Washington, D. C., 17. sept. — Stav-bišča so bila izbrana v devetnajstih velikih mestih za napravo bolnišnic, v katerih se imajo ranjeni ameriški vojaki po povratku s fronte zdraviti, da se potem vrnejo v svoje civilne poklice.
Take bolnišnice se imajo zgraditi v sledečih mestih: Boston, New York, Philadelph ia, Baltimore, Washington, Buffalo, Cincinnati, Chicago, St. Paul, battle, San Francisco, Los Angeles, Denver, Kansas City, St. Louis, Mem-Phis, Richmond, Atlanta in New Orleans.
Vlada povišala mezde.
Washington, D. C., 17. sept. — Sestavo nove plačilne lestvice za vse pohorske ladjedelnice in orožnice je danes naznanil posebni odsek, ki mu je bila naročena zasnova plačilne lestvice. Nove plače zadobijo veljavo, brž ko bodp izpolnjeni plačilni imeniki. Lestvica pre4piyije povprečno povišljo 10 odstotkov.
Za
neizučene delavcev pa je povišba
v Plačah znatno večja.
Sedem milijard.
Washington, D. C., 18. sept.—Zbor-
nica je danes enoglasno sprejela vojno dopolnilno predlogo, ki odmerja skupaj okrog sedem milijard dolarjev ($7,144,000,000) in obsega ogromne dovolitve za armado, utrdbe in brodar-stveno oblastvo.
Zavarovalna predloga.
Washington, D. C., 18. sept. — Javne razprave o zavarovalni predlogi za vojake in mornarje so bile danes pred pristojnim pododsekom senatskim dokončane. Strokovnjaki so predlagali več izprememb. Pododsek upa vporo-čati načrt še tekom tega tedna ugodno v senatu, kjer so že pred nekaj časom ukrenili vse potrebno za njegovo kar najhitrejšo rešitev.
Za onemogle vojake.
Dr. Charles W. Richardson, Washington, je predložil popravek (amendment), ki bi naročil generalnemu zdravniku zavezne armade, skrbeti za ranjence do njih popolnega okrevanja.
J. N. Hamper, New York, je predlagal, naj se izvedba naredbe poveri pokojninskemu uradu. Obenem naj se pokojninski urad iz varčnostnih ozirov podstavi zakladniškemu uradu. "Razredno zakonodajstvo". George E. Ide, predsednik newyor-ške Home Life Insurance Company, je najhuje napadal paragraf, ki nalaga vojakom in mornarjem kot dolžnost, da se puste zavarovati po vladi. G. Ide je trdil, da bi ta paragraf "odprl vrata nadaljnjemu pokojninskemu za-konodajstvu, da je mnogo prenedolo-čen, nezdrav v načelu, in da se mora zaznamovati kot razredno zakonodajstvo." '
Na željo sodnika Juliana Mačka, ki je predlogo zasnoval, je bilo sprejetih nekaj neznatnih izprememb."
300,000 mož druge kvote. Washington, D. ,C., 18. sept. — Več nego 300,000 mož narodne armade začne jutri odhajati v šestnajstem taborišč, da se izvežbajo za boj proti nemški avtokraciji (samovladarstvu). To odhajanje bo trajalo kakih pet dni. Po
izvežbanju odidejo na francoska bojišča.
Kmalu še 500,000 mož.
Washington, D. C., 19. sept. — Vojni tajnik Baker je danes prvikrat uradno naznanil načrte za sklicanje drugega nabora 500,000 mož iz izžrebancev, ko je predložil dopolnilni primanjkljaj, precenjen na $287,416,000.
Nadalje je vojni tajnik Baker uradno naznanil, da namerava vojni department po sedanjih dovolitvenili predlogah sklicati armado 2,300,000
Nova katoliška škofa.
Washington, D. C., 18 sept. — Tukajšnja apostolska delegacija je danes naznanila imenovanje sledečih dveh škofov rimo-katoliške Cerkve:
Preč. g. J. Henry Tihen, Lincoln, Neb., je imenovan za škofa v Denveru, Colo., in preč. g. John J. Cantwell, San Francisco, za škofa v Los Angelesu, Cal.
Ob frontah nobenih važnih dogodkov.
Rim poroča na višavju pri Banjšicah odbitje krajevnih napadov > sovražnikovih.
TOPNIŠKI BOJI NA ZAPADU.
Petrograd naznanja nekaj ruskih in rumunskih uspehov.
Višje plače.
Springfield, 111., 16. sept. — Premo garji in lastniki premogovnikov illi noiških se snidejo z rudniškimi posest niki iz Indiane, Ohia in Pennsylvanije [ v Washingtonu k posvetu o plačilnem vprašanju, je naznanil danes Frank Farrington, predsednik distrikta Illinois zveze "United Mine Workers of America''. Rudarji bodo zahtevali izboljšanje plač.
Svojo pravico znali varovati. Springfield, 111., 16. sept. — Iz svojega stališča v zavesti, da so obnovili pravico do mirnega zborovanja in svobodnega govora, je danes — natanko šteto — 2191 delavcev in žensk iz Springfielda prebilo vroč popoldan s parado in s svobodnimi govori v Lin-colnovem parku. Nihče se ni vmešaval. Celo osebni brzovlak je čakal 15 minut dolgo na kolodvoru, med tem ko se je parada pomikala prek tirov. Policije ni bilo na mestu, niti pomožnih šerifov, niti čet.
Zopet na delu. Springfield, 111., 17. sept. — Osem-tisoč štrajkarjev v premogovnikih in drugih obrtih se je vrnilo danes-na delo, ko je bil v soboto sočutni štrajk i proglašen končriiiim.	- ^
Konec štrajka je bil včeraj popoldne formalno sklenjen, ko se je dognalo, da ni niti vojaštvo, niti policija z neupravičenim vmešavanjem ovirala pocestne parade.

oblastva, s polj P. lloustonom
edelskim ta j -(št. 2 na sli-
ki) na čelu, pozivajo ameriške gospodinje, naj pomagajo pridobiti zmago v
vojni s tem, da varčujejo, kolikor je mogoče, predvsem v kuhinjah. Gotovo je, da bodo Amerika in njene zaveznice potrebovale prihodnjo zimo vse živilne zaloge, kar jih ima dežela na razpolaganje. Št. 1, 3 in 4 kažejo razne priprave za varčevanje v gospodinjstvu.
Laška fronta.
Rim, 17. sept. — Italijansko vrhovno. vojno vodstvo je objavilo danes sledeče dnevno poročilo:
'Avstro-ogrske čete so s četverimi zaporednimi protinapadi poskušale v soboto zvečer zopet pridobiti zemljo, ki so jo v petek osvojili Italijani na planoti pri Banjšicah. General Ca-dorna. poroča, da so bili vsi napadi odbiti.
"V Trentinu v dolini Giudicaria so poskušali sovražni oddelki, približati se našim prednjim stražiščem, a so bili razkropljeni s pušknim streljanjem.
"Na Koroškem ob Butu in Beli je sovražno topništvo razvijalo večjo delavnost nego doslej.
"Na planoti pri Banjšicah je sovražnik poskušal zopet zasesti zemljo, katero je izgubil dan prej. Bil je vsaki-krat odbit po braniteljih, ki so ujeli 73 mož, vštevši dva častnika."
Iz Dunaja.
London, 18. sept. — Po avstro-ogr-skem vojnem vodstvu zadnjo nedeljo objavljeno poročilo se glasi v semkaj iz Dtfnaja dospeli obliki takole:
"Južno od Selouna (?) so bili italijanski sunki obrezuspešeni. Na južnem delu višavja pri Banjšicah je sovražnik ponovil svoj poskus, predreti naše postojanke. V obupnih bojih iz prev
pogrnite'Italijane nžfeaj.
"Blizu Gorice in na Kraški planoti so bili topniški dvoboji."
Iz Rima.
Rim, 18. sept. — V jugovzhodnem okolišu planote pri Banjšicah so bili nadaljnji sovražni protinapadi takoj odbiti.
Na Krasu so bili ostri topniški dvoboji in pogostno nadlegujoče streljanje.
Nobenih važnih bojev.
Rim, 19. sept. — Italijanski vojni urad je danes naznanil:
"Včeraj smo povzročili sovražniku v več odsekih trentinske fronte nemir, mu prizadeli izgub in poškodovali njegove obrambne utrdbe po delovanju naših poizvedovalnih oddelkov in o-sredotočenju našega topniškega streljanja. V smeri Carzana v Suganski dolini se je enemu naših oddelkov posrečilo, prodreti prek sovražnih linij in ujeti kakih 200 mož.
"Na planoti pri Banjšicah so bili kra jevni sovražni napadi krepko odbiti. V nedeljo je sovražnik razstrelil veliko mino pred našimi postojankami ob liniji Monte Congio-Martini-Piccolo-Lagazuol. Pazljivost in hitrost brani-teljev je preprečila sovražne načrte."
Makedonska fronta.
Berlin, 17. sept. — Nobenih bistvenih dogodkov ni bilo na vzhodnem bojnem torišču. Ob makedonski fronti je bil položaj neizpremenjen.
Berlin, 18. sept. — Nobenih vojaških podjetij večje važnosti ni bilo.
Pariz, 18. sept. — Topništvo je bilo delavno v Vardarski dolini in v ovinku Črne reke.
Rusko-rumunska fronta.
Petrograd, 18. sept.—Zapadna fronta: Položaj v odseku Rige je neizpremenjen. Severovzhodno od Fried-richstadta so naši oddelki po spopadu zasedli gozd južno od vasi Biddag. Uplenili smo eno strojno puško. Ob ostali fronti je bilo streljanje in poizvedovanje.
Rumunska fronta: V dolini reke Sličice so Rumuni včeraj po topniški pripravi napadli in zasedli odsek sovražnikovih utrjenih postojank v bližini Varnice. V nedeljo zvečer je sovražnik po močnem topniškem streljanju s kemičnimi izstrelki poskušal napasti rumunske postojanke v okrožju Panciu-Merašesti, a je bil odbit po streljanju s puškami in topovi.
Naš pilot Komarovskij je bil na poizvedovanju napaden po sovražnem
zrakoplovu, katerega je zbil v smeri Vladimirja Volynskega.
Dnevno poročilo.
V smeri Rige se nadaljuje bojevanje med prednjimi stražami. Naši prednji življi se povsod upirajo in na gotovih točkah napredujejo.
Zasedli smo farmo Sadzen južno od mesteca Sisseral in tudi zavzeli pokopališče jugozapadno od Hapsala na severnem bregu reke Aa. Zapadno Sabelkov, v smeri Line, je eden naših oddelkov uspešno naskočil sovražne zakope. Ob ostali tej fronti je bilo streljanje s puškami in poizvedovanje po skautih.
Nemško naznanilo.
Berlin, 18. sept. — V ovinku okrog Lutska, ob dolnjem teku reke Zbroč in v gorah vzhodno od krnice Kedzi-Vasarhely je bil sovražnik mirnejši, nego pred kratkim.
Fronta feldmaršala von Mackense-na: Zapadno od Sereta so Rumuni po močni topniški pripravi podjeli več krajevnih napadov blizu Varnice in Muncelula, ki so se izjalovili s težkimi izgubami. Ob stočišču Rimnike smo ujeli nekaj mož vsled nekega našega podjetja.
BODOČNOST RUSIJE.
Govorice o posebnem miru in ustanovitvi socialne republike.
Francoska fronta.
Pariz, 17. sept. — Francoske čete so odbile nemški napad v Apremontskem gozdu po živahnem boju. Nemci so se nekoliko ustanovili v prednjih za-kopih, a so bili prepodeni, nakar je bila francoska linija obnovljena.
London, 17. sept. — Britanski pomorski zrakoplovi so uspešno napadli sovražne ladje blizu Ostenda ter po-greznili enega rušivca in štiri ribiške brode.
Berlin, 17. sept. — Nemci poročajo odbitje britanskih pehotnih napadov
severovzhodno od Arrasa in blizu St. Quentina. Dva sovražna zrakoplova so Nemci zbili pri Colmaru.
Pariz, 18. sept. — Francozi so odbili nemške napade ob cesti v Neufehatel.
Lažnivo poročilo.
Berlin, 18. sept. — Nemški urad za zunanje stvari zanika nasproti Associated Press, da je nemška vlada imenovala Washingtonu po ovinkih svoje mirovne zahteve, ali da izkuša Nemčija preiskati mišljenje v Ameriki. Nasprotno, za Nemčijo da ni razloga, stopiti z Združenimi Državami v mirovna pogajanja.
Pravtako da je iz trte izvita govorica, da se nemški odgovor na papežev mirovni predlog nahaja na poti v Rim.
Avstrijci proti prusaštvu.
Rim, 17. >ept. — Avstro-Ogrski je baje vedno težje, vzdržati pogodbo z Nemčijo. Diplomatska poročila, prejeta tukaj danes, govorijo o epidemič-nih izgredih po vsej dvojni monarhiji in političnih sporih glede prusijanizma, ki kažejo rastočo razprtijo med tev-tonskima državama.
Avstrijski odgovor.
Amsterdam, 19. sept. — Avstrijski odgovor na papežev mirovni predlog bo izročen papeškemu nunciju na Dunaju v četrtek in objavljen v soboto.
Uradno obžalovanje.
Stockholm, 18. sept. — Nemški poslanec na Švedskem je izrazil švedski vladi svoje obžalovanje nad argentinskim vmesnim dogodkom.
Belgijsko vprašanje.
Amsterdam, 18. sept. — V zvezi s poročilom, objavljenem v "Tages Zei-tung-i", da je Nemčija sklenila, opustiti vse zahteve na Belgijo, piše "Koelnische Volkszeitung":
"Prejeli smo slično obvestilo, iz katerega je sklepati, da se zadnji teden glede Belgije storjeni sklep ujema z angleškim mnenjem."
Župan osvobojen.
London, 18. sept. — Nemčija je na prošnjo španskega kralja Alfonza o-svobodila Adolfa Maxa, bruseljskega župana, tako poročajo na Exchange Telegraph Co.
Washington, D. C., 18. sept. — Semkaj je včeraj dospelo poročilo, po katerem je mogoče, da hoče Rusija skleniti poseben mir z Nemčijo ter preskrbeti deželo s sirovimi tvarinami, živili in vojnimi zalogami.
To poročilo je dospelo, ko so si v Washingtonu čestitali k zatoru Korni-lovove protirevolucije in so upali na ostrejše nadaljevanje vojne ob-- ruski fronti.
London, 18. sept. — Akoravno obstaja čut, da je nova republika izšla iz krize zedinjena, in dasi na mnogih straneh mislijo, da se začno sedaj vojna podjetja zopet v večjem obsegu, je vendar občuten gotov dvom o pomenu novostvorjenega položaja.
Proglas republike po vladi Keren-skega je bil prejkone od delegatov delavcev, vojakov in kmetov v tajni seji izsiljen. Delegati dajajo prednost naglemu miru brez osvojitev in odškodnin in s poroštvom za narodno neodvisnost vseh ljudstev.
Kak učinek bo imela njihova zmaga na vojno, je stvar resnega pomena, ker idijo nekateri v zahtevi delegatov, preosnovati vlado s sestavo kabineta, ki je njim zaupljiv, da niso voljni odlašati svojega programa, kateri zahteva mir in ustanovitev socialne republike. Prvi minister Kerenskij je poskušal, odložiti preosnovo do po vojni. Mogoče je, da je privolil, sprejeti so-ciališki program, da se obdrži kot prvi minister. Je pa tudi mogoče, da stvori kongres delegatov dne 25. septembra vlado brez Kerenskega.
Kozaški hetman odstopil.
Petrograd, 18. sept. — General Ka-ledines, hetman donskih kozakov, je iz te službe odstopil.
General Kaledines bi imel biti prijet po ukazu zavezne vlade zaradi svoje zveze s Kornilovovim uporom, kar pa je veliki sovet donskih kozakov, ki se je zbral v Novočerkasku, odklonil pod utemeljitvijo, da se mora general Kaledines v svoji uradni lastnosti kot hetman udeleževati vojaških posvetovanj ^kozaških.
20 generalov prijetih.
Petrograd, 18. sept. — Dvajset generalov in drugih častnikov je bilo pri-v petek skupaj z generalom Kor-Zastraženi so strogo.
Kornilov je interniran v nekem hotelu v Mohilevu in sestavlja opis protirevolucije.
Ob fronti.
Petrograd, 18. sept. — Prvi minister Kerenskij se je podal snoči v glavni stan v spremstvu generala Verhovske-ga, vojnega ministra, in pomorskega ministra Verdverskega.
Preradikalni.
Petrograd, 19. sept. — Ker je petro-grajski odbcJr vojakov in delavcev v svoji polni seji odobril resolucijo mak-simalistov, ki določa, da se prenese odboru vrhovna oblast, je načelnik odbora odstopil.
(Delegatje petrograjskega odbora vojakov in delavcev so se zbrali k seji v soboto z namenom, potrditi resolucijo radikalnih maksimalistov, z ozi-rora na dejstvo, da zahtevajo tragične razmere v deželi odločno vlado. Resolucija izključuje posedujoče sloje iz kongresa, ki se ima vršiti ne pozneje nego dne 25. septembra v glavnem mestu, zahteva odpravo zasebne lastnine in takojšnjo proglasitev republike.)
- i
Argentinija proti Nemčiji. j
Buenos Aires, 19. sept. — Argentinski senat se je danes s 23 proti 1 glasu izrekel za prekinjenje diplomatskih od-nošajev z Nemčijo.
Resolucija gre sedaj v poslansko zbornico. Močno javno mišljenje je v prid njenemu končnemu sprejetju.
Stavke v Argentini.
Buenos Aires, 17. sept. — Nemiri v zvezi z železniško stavko naraščajo. Neki most je bil razdejan in promet na dveh progah je vsled tega prekinjen, kakor tudi pošiljanje čet. V Rosario so odposlali vojakov.
Sovražen podanik.
Kansas City, Kans., 18. sept. — John Sterl je bil danes prepeljan iz Lyonsa, Kas., v Fort Leavenworth, da bo tam interniran za dobo vojne kot podanik sovražne države. Zakrivil je baje ne-patrijotične izraze. Priznava, da so ga zaradi izrazov v prid Nemčiji tudi prisilili, zapustiti Italijo, kjer je bil prej naseljen.
Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 86
JOLIET, ILLINOIS*, $1. SEPTEMBRA 191?.
LETNIK XXYI,
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 19. sept. — Žalostno je bilo slovo od fantov in mladih mož, ki so odšli danes v Camp Dodge pri Des Moines v Iowi, da se tam izvežbajo za novo narodno armado. Jokalo je žen-stvo, in tužna tihota je vladala ob cestah notranjega mesta in pred kolodvorom, kjer se je zbralo zjutraj pred osmo uro na tisoče ljudi, da prisostvujejo odhodu mladih junakov, od katerih se ta ali oni morebiti nikdar več ne vrne v Joliet. Toda nikarte preveč žalovati, saj je z vami upanje na pre-veselo svidenje, ko se vaš sin, brat, ali mož povrne zdrav in ovenčan z glorijo junaške slave. Nova domovina ga je klicala na bojno polje, da brani ameriško čast in pribori svobodo zatiranim malim narodom. Nova domovina bo skrbela zanj in za Vas, če njega več ne bo. Potolažite se in upajte na zdravo svidenje, ki ni predaleč, kajti bliža se mir, ki mora priti, kakor solnčni sij za dežjem in viharjem. In bodite ponosni, da je vaš sin, braj, ali mož med tistimi, ki jih je Stric Sam izbral in "muštrati dal — ta lepe, ta luštne, ta zavberske vse"!
Odpeljali so se naši vojaški novinci ob 8. uri dopoldne po Rock Island že leznici. Danes jih je odšlo iz mesta Jo-lieta 89 in iz prvega distrikta okraja Will 107, skupaj 196; jutri (četrtek) jih odide še 88 iz drugega distrikta. Skupaj je to 40 odstotkov kvote za Joliet in okraj Will.
Slovenski fantje, ki so odšli danes ali odidejo jutri v Fort Dodge, so sledeči: Frank Čeme, 713 Nicholson street; Frank Flajnik, 905 N. Scott st.; Steve G. Vertin, 111 Indiana St.; Frank Poldan, 1005 N. Broadway; Jacob Benedik, 1820 N. Broadway; Joseph Kocjančič, 569 Moen ave., Rockdale; Nicholas Perše, 1311 N. Broadway; John Težak, 1611 N. Broadway; Victor Silič, 1224 Cora st.;"John Leo Kostelc, 1402 N. Broadway; Rudolph Silič, 1224 Cora st.; Jos. W. Jurjevič, 1201 N. Broadway; Joseph Šuklje, 309 Smith st.; Matej Prebeš, 208 Moen ave., Rockdale, in dr.
Hrvatski in srbski fantje: Mike Di-dec, Mike Krstič, Steve Kopič, John Juračič, F. Dulevič, Jos. Vičič, Louis Novak, Matthew Romac, John Gojsi-tič, Simo Starčevič, Michael Pleše, Ili-ja Novič, Steve Klarič, Steve Zajac, Pavao Dinjakovič in dr.
Potem so še poljski in slovaški fantje. Med 89 rekruti iz mesta Jolieta, ki so odšli danes, je najmanj 35 ali skoro polovica slovanskih fantov. Slovani so pač korenjaki.
Vsem kličemo: Z Bogom in na zdravo svidenje!
—V slovo in počast g. Steve G. Ver-tina, ki je danes odšel v vojaško vež-bališče Fort Dodge, je priredila gdčna. Anna Stukel v svojem domu, 1309 Kel-ley Ave., v ponedeljek zvečer domačo zabavo z večerjo, godbo, plesom in igrami. Navzočih je bilo lepo število slovenskih fantov, a slovenskih deklet ni bilo, ker niso bile povabljene.
—	Svarilo. Serif Scholl je prejel v zadnjem času več poročil, da žive v Jolietu in okraju Will gotovi ljudje, ki se še vedno navdušujejo za kajzerja ali nemškega cesarja in izražajo o raznih prilikah grožnje proti predsedniku Združenih Držav. Upamo, da nied našimi rojaki ni in ne bo nobenega, ki bi se tako daleč spozabil, da bi ustme-no ali pismeno grozil predsedniku Wil-sonu. Vendar svarimo rojake še enkrat: Bodite pametni! Globa do $1,000 ali zapor v kaznilnici čaka tiste, ki zakrivijo kak tak prestopek, kakor izno va naznanja šerif Scholl. Don't bite the hand that feeds you: Ne grizite roke, ki vas hrani!
—	V novi deželi so nove navade tn nov jezik. Učite se angleščine, jezika nove dežele in domovine, da boste razumeli nove navade in običaje ter nova pota do napredka in sreče. Naj-laglje se naučite angleškega jezika, če pohajate večerno šolo, ki se prične začetkom prihodnjega meseca. Da je ne zamudite, čitajte A. S., ki vam naznani o pravem času, kje in kdaj se začne večerna šola v Jolietu.
—	G. Fred Kurovec je prebil dva tedna na obisku pri svojih znancih na Calumetu, Mich.
—	Petdeset judovskih kaznjencev v državni kaznilnici v Jolietu je včeraj (torek) obhajalo židovski dan Novega leta. Warden Murphy jim je dovolil, da so ta dan praznovali.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
Cleveland, O., 10. sept—Čakal sem, da Vam bo Vaš redni dopisnik iz našega mesta k?j poročal o dneh, ki smo jih doživeli 1., 2. in 3. t. m., toda ker molči, Vam napišem jaz par vrstic.
Mislim, da Cleveland, to središče slovenskega življa v Ameriki, še ni
praznoval tacega dne, kakor je bil prvo nedeljo t. m., ko so se tu zbrali slavčki, škrjančki in kanarčki in raznih imen pevci in pevke na popoldanskem koncertu, ki ga je priredila Zveza jugoslov. pevskih društev sredi mesta v obširnem Colonial gledališču.
Res, nekaj impozantnega in srce o-Življajočega duševnega užitka nam je ponudila zavest slovenskih rodoljubnih članov te zveze. Niso se bali ne daljnih potov, ne raznih stroškov. Čast njenim vodjem, pevovodjem in članom!
Slovenec pač ljubi svojo narodno pesem, svoje domače vince in družabno življenje; spoštuje umetnost in z radostjo goji kulturni napredek, — poleg pridnosti pri zvrševanju vsakdanjih teženj svojega poklica. — Dasi je lokalni slov. list Clev. Amerika le zadnji trenotek v svojih predalih omenil čas, kraj in pomen tako velikega koncerta, ki je pač pomenljiv za vso slov. javnost, ki se količkaj pobriga za lastno kulturno življenje v novi domovini pod pokroviteljstvom nas vedno branečega ameriškega orla, je vendar prihitelo mnogo občinstva iz srednjega zapada in vzhoda poslušat naše slavčke. Opaziti je bilo dokaj gostov iz bližnjega Loraina, iz daljnega New Yorka, iz Detroita, Chicaga, Jolieta in drugod. Naravno, da bi jih prišlo še več, ko bi lokalni list že par tednov prej kaj pisal o tem velevažnem koncertu in pomenu zveze slov. pevskih društev.
O koncertu samem ne bodem mnogo pisal; v to so pač poklicani petja in glasbe bolj vešči dopisniki in ocenjevalci. :— Omenim naj le površno, da si je pridobil prvenstvo New York, s svojimi slavčki in slavkami in ni čuda, da je dobil njih vodja g. Ig. Hude veliko srebrno kupo kot darilo, v znak priznanja njegove zmožnosti in ne-utrudljivosti. Je pač imel med svojimi pevci izvrstne moči, kakor Remso-ve, Ribičeve, Burgarjeve itd. S takim zborom se pač lahko nastopi v najboij elitnih družbah in gosposkih dvoranah. — Velik šop rudečih vrtnic (rož) je bil podarjen v priznanje g. Primož Kogoju, ki je pač z dušo in srcem vnet za umetno petje in za podučevanje domačih moči pevcev in pevk. Njegov samospev "Mornar"' je vsakega očaral. — Višek ploskanja in navdušenja je pa povzročilo društvo iz Detroita, ki si je izbralo nam v razvedrilo narodne, popularne in priljubljene, na slovensko uho tako milo doneče domače pesmi; društvo je moralo zopet in zopet zapeti, tako si je znalo pridobiti občinstvo na svojo stran. Gosp. V. Keničev tenor pa je bil vseh lepih glasov najlepši.
Program je bil dolg, a vsako točko je občinstvo z veseljem poslušalo; vendar je z nestrpnostjo pričakovalo zadnjo pesem, glasovito in jugoslovanska srca pretresujočo "Jadransko morje", ki se je zapelo iz do 200 grl. Čula se je kakor v istini bobneče, sumeče, pljuskajoče valovje, ki se zaletava peneče razburkano v pečine adrijanske obali. .. Tacega zbora in petja nisem še čul, odkar sem zapustil Ljubljano pred 22. leti. Premalo imam besed na raz polago, da bi izrazil čustva, ki so vsakogar navdajala, ko je poslušal to grmečo skupino moških glasov.
Ne smem in tudi ne bom nikoli pozabil dvospevov, pesmi "Oblačku" in pa g. J. Zormana lastne skladbe "Iz-prehod", ki sta jih ubrano zapela gg. folin Zorman in Primož Kogoj. Kar vedno bi ju poslušal. Hvala jima za izvanredni užitek! —
Splošno se sodi, da je bila vsa prireditev velik moralni uspeh in važnega pomena za slov. življenje na polju pevske umetnosti, in le želeti je, da bi se taki koncerti bolj pogosto prirejali saj ravno to kulturno življenje nas združuje in nam utrjuje zavest slovenskega bratstva. Želeti je tudi, da pristopi k tej pevski zvezi še kaj več društev n. pr. ona iz Chicage, Jolieta, Mil waukee, VVaukegana, Sheboygana in drugih slovenskih naselbin, kjer je naj ti tudi več dobrih, znanih mi pevcev. Torej vsem: Na svidenje prihodnje leto v New Yorku! —
Po koncertu je bil zvečer v Jos. Bir kovi dvorani banket za vse pevce in nekatere povabljence. Dvorana je bi la napolnjena; mize obložene z doma čim vincem, pivom, pečenko in potico; postrežba izborila; govori pohvale vredni; zabava zdrava pozno v noč. Naravno, saj smo bili tudi svoji med svojimi! —
V ponedeljek dopoldne je bilo v ravno isti očiščeni dvorani zborovanje in volitev. Izbrano je mesto New York za'prTh. tretji koncert te zveze. V odbor so bili izvoljeni: Preds. Primož Kogoj, tajnik Pet. Srnovršnik, blag. St. Hrvatic; pevovodja in arhivar Ig. llude; nadzorniki, ga. Nežka Zalokar ter gg. J. Rems, Iv. Noršič in Juri Bra-šič.
Popoldne zopet banket na okrašenem vrtu čitalničnih prostorov. Zabavno!
Prepričan sem, da je bil te dni vsakdo zadovoljen, ki je prišel v Cleve-
land, kjer je pač jugoslovenska gostoljubnost doma. — Mnogo gostov si je ogledalo pri tej priliki mesto Cleveland in romantično okolico.
Tretji dan pa je poletelo več rojakov in rojakinj v do 30 milj oddaljeni Lorain, na obisk tamošnjih rodolju bov. Kedor je kedaj bil v Lorainu, o-ziroma slovenski naselbini South Lo rain, pozna gostoljubnost družin Vi rant, Svete in Justin. Kegljanje, gostija mojsterske kuhinje ge. Virantove, glasba in umetno petje nas je zopet razveseljevalo. Gospod Rud. Trošt nam je nudil pravi užitek. Pri družini Jos. Svete smo pa še marsikatero za peli pri žlahtnih kapljicah njegovega poznanega rujnega vinca. — Med iz letniki so bili: Gospa J. Rems s sino ma iz N. Y.; g. Ivan Zupan s soprogo in otrokom, g. Tone Terhovec in Ch. Gorup iz Chicage; gospa J. Zalar in gdčna. Grayhack iz Jolieta; g. P. Schneller s soprogo in hčerjo, g. Tony Kavšek s sop-rogo, g. J. Zulich s soprogo, g. Jernej Knaus, Rev. J. J. Novak in drugi. — Proti večeru, ko smo odhajali v avtomobilih po gladkih cestah proti Clevelandu, nas je spremljal g. Louis Virant s svojo dražestno hčer ko in z vrlim sinom do Elyria. Slovo nam je bilo povsod in vsem težko — nam je pač "tako luštno b'lo"!
Bi Vam več pisal, g. urednik, a če bi hoteli več izvedeti, pa bi se sami tudi udeležili slavlja, saj ste bili povabljeni, ali ne?
S pozdravom Vaš K. Andrejev.
Ottawa, 111., 17. sept. — G. Nik Ko zarič, predsednik društva sv. Družine št. 5 D. S. D., se je te dni oženil, nakar sta se novoporočenca podala na ženit-no potovanje v San Francisco, Cal., odkoder se vrneta črez dva tedna. Bilo srečno!
Iz Ottavve v Chicago se je preselil za nedoločen čas dne 6. septembra g. Josip Medic, ki pošilja tem potom pozdrav na vse člane dr. sv. Družine št. 5 v Ottawi in okolici.
Prihodnjič kaj več. Z Bogom!
Poročevalec.
St. Joseph-Valley, Wash., 14. sept — Uredništvo Amer. Slov.: — Vreme imamo tako pusto in dolgočasno, da Bog pomagaj. Dima je toliko, da kateri dan ne more solnce sijati skozi dim. Menda so velika pogorišča tukaj okrog, morebiti kje v Oregonu ter Idahu.
Suša je neznosna, še vedno nič dežja.
Mlatev je letos tako slaba, da stari, prvi naseljenci ne pomnijo tako slabe. Bog se nas usmili v tem času draginje. Prosimo, da nam vsaj drugo leto da Višji, ki je nad nami, boljšo letino.
Mr. Joseph Skok ter Mr. And. Stflo-kar Co. sta kupila^ novo mlatilnito.
Pozdravim vse Slovence in Slovenke pod Stric Samovo zvezdo.
Marie Torker, zastopnica.
Drobiž iz slovenskih listov.
Calumet, Mich. — Za dan 21. sept. je vpoklicanih nadaljnjih 72 mož iz Calumetskega distrikta. Med temi se nahajajo sledeči slovenski fantje in možje: Peter Bahor, Louis Blažič, John Staricha, Frank Verderber, Joseph Agnich, Anton Kukman, Joseph Grahek, Mathias VVertin, Stephen I.ackner, John Urich, Nicholas Ro-gina.
—	Cerkveni pevski zbor je napravil dne 12. t. m. zvečer "surprise party' v čast naši cenj. organistiuji, miss filsie McCormick, ki se je te dni poročila s tukajšnjim zobozdravnikom drjeui. E. Chaput. V priznanje priljubljenosti, katero je gdčna. organistinja užjvala med pevci tekom štiriletnega njenega delovanja med nami, so se je pevci spomnili z lepim darom. Tudi Slov. Mlad. Kat. Klub Phoenix ji je naklonil trial dar v priznanje njenega sodelovanja pri vseh klubovih prireditvah. Poroko je izvršil naš domači župnik dne 18. t. m. ob desetih v slovenski cerkvi.
—	Eden najstarejših slovenskih naseljencev na Calumetu, g. Stefan Ag-nič iz sedme ceste, se je s svojo hčerko Zofijo preselil v Detroit, Mich., k svojemu sinu Josipu, ki je uposlen v eni tamošnjih avtomobilnih tovarn.
Cleveland, O. — Na shodu dne 10. t. m. zvečer v Grdinovi dvorani je prvič nastopil javno naš rojak mr. John Zulich ter javno razglasil svojo kandidaturo za councilmans v 23. wardi. Bilo je črez 300 ljudi na shodu. Govorilo je več govornikov. Sodnik Keeehow je omenil, da elevelandski Slovenci zaslužijo, da jih zastopa v mestni zbornici lasten rojak, ki jih razume in so 11111 poznane njih potrebe. — Umrl je Jožef Mavec, star 35 let, doma i* Lokve, Primorsko. — V šoli sv. Vitla je letos 1510 slovenskih otrok. ~ ^Ehie 19. in 21. sept. je bilo poklicanih pod orožje 3650 Clevelandčanov, med njimi 121 Slovencev.
V	Collinwoodu so bili poročeni: Alois Wolf in Jožefa Grmovšek; Mirko Petek in Mary Zupančič. — Collin-woodska slovenska župnijska šola šteje letos okrog 250 učencev, katere poučujejo 4 čč. sestre uršulinke. — Dne 12. t. ni. je bila četrta obletnica smrti Rev. A. Smrekarja. (Ali res ne misli nihče zbrati in izdati njegovih pesni? Vpr. ur.)
V	Newburgu je velika nesreča obi
iskala družino Legan na 81. cesti. Rodil se je otrok dne 10. t. m. zvečer na tako težaven način, da sta dva zdravnika morala priti na pomoč. Deček bode najbrže živel, a za njegovo življenje je morala mati žrtvovati svoje. Mati je kmalu po porodu umrla ter zapustila devet otrok in moža. — Velik piknik je imela družba S. N. D. (Slo* venski Narodni Dom) dne 9. t. ni. na yrtu F. Grajvumde na Union ave. Ljudstva je bilo od vseh delov mesta, posebno pa iz domače naselbine. — Dekliško društvo priredi v bližnji prihodnosti igro in veselico v prid sirotam. Igra se imenuje "Sv. Elizabeta Turingijska". — Cerkveni fair bodemo imeli tudi pri nas letos.
Barberton, O. — Poročena sta bila dne 10. t. m. Mihael Kopač iz Črnega Vrha pri Polhovem Gradcu in Jožefa Slatnar iz Moravč. — Slovenska naselbina v Barbertonu napreduje. Ko se je začela župnija dne 21. marca t. 1., še ni bilo nobene slovenske trgovine. Zdaj imamo že trgovino z grocerijo in drygoods, ki je last Albina Poljan-ca; dne 1. okt. otvori trgovino z obleko za moške trgovec Žokalj, dozdaj v Clevelandu, in v kratkem se nam obeta tudi slovenska mesarija. Vsak teden se priseli kaka družina iz drugih krajev. Prihodnjo pomlad, ako Bog da, bomo gradili svojo cerkev, ki bo ponosen kažipot vsem rojakom v Barberton.
Ely, Minn. — Dne 28. avg. je tukaj umrla, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mlada slovenska žena Angela Kokalj, soproga Johna Kokalja in hčerka družine Zgonc, stara šele 17 let. Pred nekaj meseci je povila otroka, ki je kmalu po porodu umrl. Mlade matere se je lotila vročinska bolezen, kateri je podlegla.
— V mesecu avgustu so se v naši naselbini poročili: Jernej Zeleznikar in Marija Flek; Mihael Klopič, rodom Poljak, in Jožefina Plut; Frank Dejak in Marija Gorše.
Jesen prihaja.
Unca previdnosti stane mnogo manj, nego funt zdravljenja. Jesen prinaša vsako leto iste neprilike. Začenjajo se s slabo slastjo, zapeko, slabostjo in trudnostjo, in dostikrat bi zboleli, če ne bi uživali Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. To zdravilo vam pomore prek izpremembe letnega časa. Odpravi vam zapeko, prežene vso pusto tvarino iz želodca, povrne slast in pospeši prebavo, razprši čut nepokoja in obnovi dobro razpolo-ženost vašega duha. Cena $1.00. V lekarnah. — In ako se bojite, da se s prihodom hladne letne dobe zopet pojavijo mučne bolečine revmatizma ali nevralgije, pomnite, da Triner's Liniment gotovo olajša take bolečine. Izvrsten je tudi za okorele mišice, izvine, izpahe, otekline, trudne noge itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111-—Ad
Umeten dež.
Vse predloge, katere so se stavile tekom stoletij, kako bi se dalo na umeten način dobiti dež v poljubni množini, je treba prištevati neplodnim fantazijam. Resnejše pa je treba vzeti iznajdbo Avstralca Balsilie, ker so njegove poskuse, s katerimi se je pečal celo vrsto let, prevzela vlada New South Wales ter jih tudi financirala. — V privezanem zrakoplovu, ki je opremljen z električnimi pripravami, se vzbuja v višini 1800 do 2000 metrov električne eksplozije. Vsled teh električnih valov se vzbudi zadostno joni-zacijo zračnih plasti, ki služi v to, da se združi v zraku nahajajoča mokrota v obliki deževnih kapljic, ki padajo na to zemljo. Zanimanje avstralske vlade za to iznajdbo je razumljivo vsled tega ker pomeni vsako sredstvo, s katerim bi se dvignilo povprečno množino dežja v Avstraliji, velikanski dobiček za deželo. Iznajditelj gre še dalje ter pravi, da bi bile te "dežne postaje" v stanu preprečiti velikanske viharje, ki opustošajo deželo.
t
ZAHVALA.
Povodom prerane smrti naše nepozabne hčerke oziroma sestrice
BARBIKE ŽUGEL
nam je došlo tolikanj sožalja, da nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zategadelj izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo predvsem g. in gospe Mihael Žugel iz Chicagc, cenj. družini Gaspič iz Jolieta ter vsem drugim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so se udeležili pogreba, ali ki so nam izkazali svoje sočutje ob bolezni in smrti naše ljubljene rajnice, ki se je po Božji volji preselila iz solzne doline v ilebcški raj.
Vsem tem šc enkrat tisočera hvala!
V Jolietu, III., 18. septembra 1917.
Nicholas in Barbara Žugel, starši.
George in John, brata.
Annie, Frances, Mamie in Josephine, sestre.

SEVERA'S WAFERS FOR HEADACHE AND NEURALGIA
(Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo) dajo hitro olajšbo. Cena 25 centov za zavojček s 12 praški.
S rs
H
is
i! JS
Es 5 E E
iS
rr.
r= iS
E S
rr
iS
S
E g
E
r= iS r= t! rr iS
5
iS r= iS
H
s
IS
iS tu
Domač liniment.
V vsaki hiši bi morali imeti steklenico dobrega linimenta vedno pri rokah za slučaj nesreče, poškodb, zvinjenj in odrge in pri takih prilikah ne vemo za boljega kot je
SEVERA'S
ItaJr CHTHARn Oil.
(Severovo Gothardsko olje). Isto umiri bolečine, bolesti, krče in je precej priročno in dobro za zdravljenje ravno takih slučajev kot so: revmatizem, nevralgija, zvinjenja, odrge, otekline, otekle žleze, okorelost in bolečine v mišicah.
Cena 25 in 50 centov. V lekarnah vsepovsod.
DOBRO ZA ZVINJENJA. Mr. Frank Veverka, Bloomfleld, Mont., nam j« pisal dne 16. febr. 1917 sledeče: Zvinil sem si koleno in ko sem si ea parkrat nadrgnil Severovim Gothardskim oljem, so prenehale vse bolečine in sedaj se zopet dobro počutim."
B H E E E E E E E E E E E E E
Kupite Severova zdravila v domači lekarni. Zahtevajte samo "Severova" jih ne morete dobiti, naročite jih naravnost od nas.
Če
E E
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA |j
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Son
B-AJSTEC
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock«. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, koa-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
	
22 Karat zlate kron« in Bridgework r*ak zob	Plates najboljie vrita A f* AA is gumija in kovine An, M U in višja
Zobe izdereino brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo janičeno.
I BURROWS
ZO B OZDRAVN IK
r
^	D'Arcy Bldg. 2 nadstropje |
| Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, III. |
Odprto vtaki dan lftitf in ob nadaljah do poldna. k\YV\Y\\VY\\V\\\\W^
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Illlrija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino
llSb
ZGODOVINSKE POVESTI.
& Sestavil profesor Ivan Vrhovec. ^
0 31=] 17

POVESTI IZ ZGODOVINE NOVEGA VEKA.
(Dalje.)
Zapuščino zadnjega Habsburžana na Španjskem so precej razdrobili. Največ je dobil Filip Burbonski; Španijo in Ameriko, le nekaj malega je odstopil Angležem, n. pr. imenitni Gibraltar v Španiji. Karol VI. je dobil Belgijo pa italijanske dežele: Napolitan-sko, Sardinijo in Lombardijo: to deželo smo Avstrijani obdržali od vseh naj dalj, izgubili smo jo še le 1. 1859. Na-politansko in Sardinijo pa je izgubil že Karol VI. sam. Nekaj malega so dobile tudi druge, v nasledstvene vojske zapletene države. — Jedno leto po ti vojski je umrl Ludovik XIV.
Z umnimi gospodarskimi napravami ie želel Karol VI. zaceliti rane, ki so jih bile njegovim deželam zasekale vojske. Takrat je v Avstriji obrtnost pognala prve kali. Prve trgovinske naprave spadajo v ta čas. Trst in Reko je Karol VI. razglasil za svobodni pristanišči, narediti je dal prve ladije, speljal je mnogo cest, na Kranjskem n. pr. ono čez Ljubelj itd. Trudil se je, pridobiti avstrijskemu blagu celo trge po drugih delih sveta, po Aziji in Ameriki.
Karol VI. je imel samo dve hčeri. Svoje dežele je želel zapustiti starejši izmed njiju, Mariji Tereziji. Da pa ne bi se zavoljo njih vnela taka vojska, kakeršna se je za špansko dedšči-no, izdal je pragmatično sankcijo. Ta kon je določil, da je Marija1 Terezija dedičina vseh avstrijskih dežel.
Pritrdile so temu zakonu vse evrop-;-ske države ter obljubile, braniti Marijo Terezijo proti vsakemu kdor bi segal po njenih deželah.
28. Marija Terezija I. (1740—1780).
A. Splošni pregled. Cesar Karol VI. je umrl 1. 1740. Zapustil je le dve hčeri. Ž njim je iz-mrl moški rod Habsburžanov. Iz lastne skušnje je Karol VI. vedel, da se bo za njegove avstrijske dežele vnela huda vojska. Da bi jih obvaroval take nesreče, je izdal novo dedinsko postavo, ki ji pravimo pragmatična sankcija. V njej je določil: da se prvič av-strijske dežele ije smejo deliti, drugič da jih podedujejo po prvenstvu moški, ko bi pa teh ne bilo, pa v isti vrsti tudi ženske. Po tej postavi so pripadale starejši hčeri Mariji Tereziji. Cesar Karol VI. se je zelo potrudil, da so pritrdile tej postavi evropske oblasti. Stalo ga je mnogo denarja, dežel in vojakov, predno jih je pridobil za to. . Pač bi bil storil bolje, če bi bil poslušal svojega izvrstnega vojskovodjo : princa Evgena, ki mu je djal, da je najboljši porok za pragmatično sankcijo polna blagajnica in izvežbana vojska.
Kako prav je trdil, se je pokazalo precej, ko je zatisnil Karol VI. oči. Takoj so se oglasili za avstrijsko ded-ščino Španci, Francozi in Bavarci. Prvi pa je udaril na mlado še ne 24 let staro Marijo Terezijo pruski kralj Friderik II. Veliki. Od te strani se je nadjala Marija Terezija vojske najmanj. Friderik II. ji vojske celo napovedal ni, ampak kar planil nad Šle-zijo ter jo vzel. V kratkem je stala vsa Evropa v orožji proti Mariji Tereziji, ki ni bila kar nič pripravljena za
vojsko.
V teh velikih zadregah pa se je po kazala pravo junakinjo. Ko so se pokazali bavarski konjiki že okoli dunajskega mesta, odpotila se je na Oger-»ko, se dala kronati za ogersko kraljica ter je zbrala v Požunu ogerske ve-1'kaše okoli sebe. Črno opravljena, z °Sersko krono sv. Štefana na glavi in 7' mečem opasana je opisovala svoje zadrege ter opozarjal^ Ogre njihovih dolžnostij. Ko jih je opomnila še svojih otrok in se je zjokala ter zakrila solzne oči z robcem, je užgalo zbrane v«likaše to tako, da so potegnili svoje meče iz nožnic ter iz jednega grla zabičali: "Kri in življenje damo za svojo kraljico!" Obljubili so ji 100,000 mož. Tudi od drugod so drli vojaki od vseh s,1'anij skupaj in v kratkem času sc st*le obile navdušene vojske na no 8al> Kljub temu, da jc zgrabila proti Mariji Tereziji orožje skoro vsa Evro-Pa in ji nakopala na glavo tri dolge vojske, ki so trajale vse skupaj 14 let, ,?Kubila je junaška cesarica vendar le sanio Šlezijo in par majhnih posestev "a italijanskem. — Marija Terezija se * bila poročila z lotarinškim vojvodo rancem, zato se imenuje sedanja naša ®e«arska rodovina habsburško-lotarin ska.
barija Terezija je bila visoke in častitljive postave, pa lepega in prikupnega obraza. Njen oče jo je jako s*ibno odgojil. Francosko, špansko Julijansko je govorila popolnoma glad K° Po s i ebno veselje ji je delalo uče* zgodovine. Bila je rada dobre vo ter je rada prepevala in svirala. Tu-1 1'roti ljudem nizkega stanu se jc iVi 'iuhej:"j'vo. zato jo je imelo vse nr • *lnc'a je čudovito dober spo 111 'n s svojim nenavadno bistrim '"°m je vselej pravo zadela. Za dr
žavna opravila si je izbrala najpriprav-nejše može. Pri vsem, česar se je lotila, je imela veliko sreče: lotila pa se tudi ni nobene količkaj važne stvari, da ne bi bila prosila Boga popreje pomoči. Za čast svoje rodovine je bila ravno tako vneta, kakor za blagor svojih podložnikov. Odpravila je nečloveško natezalnico, podpirala na vso moč obrtnost in trgovino ter dala v ta namen napraviti mnogo cest in prekopov. Tudi ubogim kmetom se je skazala veliko dobrotnico, odpravila je mnogo tlake ter zboljšala njih skoro sužniški stan. Posebno veliko zaslug pa ima slavna cesarica za šole. Prestvarila je ljudske in glavne šole ter ustanovila veliko novih; zato se primerno imenuje "mati avstrijskih šol."
2.	Pragmatična sankcija.
Marija Terezija je bila hči cesarja Karola VI., zadnjega moškega iz rodovine habsburške. Karol VI. je želel zapustiti vso avstrijsko-ogrsko monarhijo svoji najstarejši hčeri Mariji Tereziji. Ker pak se je bal, da bi se po njegovi smrti utegnila za avstrijske dežele razuneti taka vojska, kakor se je unela za španske, izdal je zakon, ki mu pravimo pragmatična sankcija. Ta je velevala: 1.) Avtrijsko-ogrske dežele se nikoli več ne smejo razdeliti mej več dedičev; 2) po Karolovi smrti naj jih dobi njegova hči Marija Terezija, za njo pa njeni dediči.
Avstrijske dežele so sprejele ta zakon vse ter prisegle, braniti Marijo Terezijo pred katerimi koli sovražniki. A to je bilo premalo; cesar je moral pridobiti zanj tudi evropske države. In res jih je pridobil skoro vse; seveda pa je moral za to storiti mnogo. Zaplesti se je moral zdaj ti zdaj oni državi na ljubo v vojske, v katerih je izgubil mnogo lepih in velicih dežel. Bil je prepričan, da je svoji hčeri zagotovil Avstrijo in ž njo združene dežele do dobra. Seveda bi bil poslušal rajši princa Evgena. Ta mu je djal, da se na obljube sosedov pa na kos popisanega papirja ni zanašati; pozabili jih bodo takoj, ko cesarja več ne bo. Najboljši porok za Marijo Terezijo bi bila polna denarnica pa velika in dobro izurjena vojska. A cesar mu tega ni verjel. Ker je bil sam blag mož in plemenitega srca, imel je tudi druge za take. Komaj pa je zatisnil oči, pokazalo se je precej, kako prav je govoril princ Evgen.
3.	Bitka pri Molvicah. Oglasila sta se precej dva vladarja
s svojimi zahtevami. Jeden je bil bavarski volilni knez Karol Albert, drugi pa pruski kralj Friderik II., tisti, kateremu je bil oče Marije Terezije izprosil življenje. Karol Albert je zahteval zase vse avstrijske dežele ter se kliceval na to, da je bil s Habsburžani v sorodu. Sporočil je avstrijskim najvišjim gosposkam na Dunaji, da smejo storiti le. to, kar jim bo ukazal on ki je jedini pravi dedič vseh avstrijskih dežel. Pruski kralj Friderik II. je za hteval manj, samo silesko deželo, o kateri je trdil, da so jo Habsburžani vzeli jednemu njegovih prednikov po krivici. Ker so mu na Dunaji to zahtevo odbili, zgrabil je za orožje ter že dva meseca po smrti Karola VI. prišel z veliko in dobro izvežbano vojsko na Silesko, ne da bi bil Mariji Tereziji napovedal vojsko. Marija Terezija je bila v največjih skrbeh, kajti na Sile-skem je bilo le nekoliko tisoč njenih vojakov; toda srce ji ni upadlo. K sreči je imela na Sileskem izvrstnega generala Brauna, sicer bi ji bil Friderik II. vzel že precej s prvim napadom vso Silesko. Tudi Silezi so se upirali kot zvesti Avstrijanci Prusom. Nekje so poslali n. pr. Frideriku II., ko se je bližal mestu, poslance nasproti ter mu prepovedali stopiti na avstrijska tla. Nekje drugje so zahtevali Prusi ključe od mestnih vrat. Meščani so ji mdjali: "Mi Vam jih ne moremo dati, tam le leže, pa si jih vzemite!"
Le počasi so se zbirale in prihajale avstrijske čete na Silesko. Že to je bila škoda. Vrhu tega pa se je še oddalo poveljstvo nekemu sicer res prebrisanemu, toda neodločnemu in pre boječemu generalu. Prusi so ga zagrabili pri Molvicah spomladi leta 1741. Avstrijski huzarji so že komaj čakali tega trenutka. Zakadili so se s tako togoto v pruske konjike, da so se ti spustili po kratkem boji v beg Vzeli so jim veliko kanonov ter jeli streljati ž njimi na Pruse. Ves zbegan je jezdil Friderik II. po bojišči sem tertja. Tu mu je svetoval stari njegov general Schwerin, naj beži, on sam bo pa gledal, da reši, če je še kaj rešiti Friderik II. je izpodbodel konja ter dirjal sedem milj daleč do mesta Opo Ija. Bila je že pozna noč, ko jc prija hal tjakaj. Ko je potrkal na mestna vrata, zaklicala je straža: "Kdo je?' Odgovoril jc: "Prusi". Če bi mu bil odiwli, bili bi ga ujeli, mesto tega pa so jeli streljati nanj. Friderik je zasu kal konja ter odjahal.
A drugo jutro je izvedel, da niso zmagali Avstrijci, ampak Prusi. Ko jc namreč odbežal, zasukala se je sreča
na prusko stran. Avstrijci so pač razkropili konjenike na obeh krilih, a pešcev niso mogli pregnati.
Po sila krvavem boji so Prusi zmagali.
4.	Marija Terezija na Ogrskem. Ta riderikova zmaga je imela nepričakovane nasledke. Sovražniki Mari-
e Terezije so kar čez noč pozabili, kaj so obljubili njenemu očetu, kajti prilika za razkosanje Avstrije je bila jako ugodna. Vsak je mislil odtrgati kaj od nje zase. Zato so se zavezale skoro vse evropske države s Friderikom ter si že na papirji razdelile avstrijsko-ogrsko monarhijo. Mariji Tereziji so' mislili pustiti le dve ali tri dežele.
Ta velika zveza je Avstrijance zelo poparila, kajti sovražniki so se začeli vsipati od vseh strani v avstrijske dežele. Friderik je bil prvi; pričel je zopet vojsko na Sileskem; bavarski volilni knez Karol Albert se je pomikal z jedno vojsko proti Dunaju, z drugo proti Pragi, in tudi Francozi so bili že z dvema vojskama na poti.
V tej veliki sili se je Marija Terezija obrnila do Ogrov. Napotila se je v Požun ter povabila velikaše k sebi v svoj grad. Ko so bili zbrani, se odpro rata in Marija Terezija stopi mej nje v črni obleki, z malim svojim sinčkom Jožefom, poznejšim cesarjem, v naročji. Na glavi je nosila krono sv. Štefana in imela opasan meč. Podala se je na prestol ter z ganljivimi besedami opisovala nevarnosti, ki prete nji in vsi njeni rodovini. Ko so lepi in neustrašeni ženi mej govorjenjem zaigrale še solze v očeh, se velikaši niso mogli več zdrževati; potegnili so meče iz nožnic ter navdušeni klicali: "Kri in življenje za našo kraljico Marijo Terezijo!"
Jeli so se oboroževali po vsi deželi; prostovoljci so drli od vseh strani skupaj, da še orožja za nje ni bilo dobiti dosti. ,Že v nekaterih mescih se je pomikala proti sovražnikom z Ogrskega velika vojska. Tudi Angleži so se u-neli sedaj za pogumno vladarico ter ji poslali denarja in vojakov. Na Angleškem se je posebno smilila gospem; v kratkem času so nabrale med seboj več milijonov goldinarjev zanjo.
Mej tem je bil Karol Albert izvoljen za nemškega cesarja; imenoval se je Karol VII. Bavarci so praznovali v stolnem svojem mestu Monakovem ta veseli dogodek več dni in so bili od veselja še vsi omoteni, kar pripeketajo ogrski huzarji, med tem ko so druge čete podile Bavarce s Češkega in Gorenje Avstrije. Karol Albertove mogočnosti je bilo konec, kakor bi bil pihnil. A rešil ga je Friderik II. Pri-drl je na Češko ter užugal Avstrijance. Marija Terezija je sedaj spoznala, da Sileskega nikakor ni rešiti. Zato je sklenila mir ž njim ter mu pustila to deželo, da bi tem lože ugnala vse druge svoje sovražnike. Sicer je trajala vojska še celih šest let in je Friderik II. segel še jedenkrat po orožji, toda Marija Terezija je srečno ubranila vse druge dežele; v osem let dolgi vojski je izgubila le Silesko.
5.	Še nekaj podrobnosti. Karol VI. je umrl 1. 1740. v srečni
zavesti, da je zapustil Mariji Tereziji Avstrijo popolnoma zagotovljeno. Komaj pa je zatisnil oči, zgrabila je proti nji skoraj vsa Evropa za orožje. A Marija Terezija se je branila tako srečno, da je izgubila v osem let dolgi vojski samo Parmo in Silezijo; Silezijo je morala prepustiti pruskemu kralju Frideriku II.
1. Bitka pri Kolinu 1. 1757. Pozabiti pa bogate dežele ni mogla. Sklenila je privojskovati si jo zopet, naj velja kar hoče. Pridobila si je na tihem več zaveznikov, n. pr. rusko carico Elizabeto; posebno pa se je trudila za Francozi, ki so v prvi vojski vlekli Friderikom II. Pridobil jih je Mariji Tereziji sloveči njen minister Kou-nic. Friderik II. pa je izvedel o teh nakanah ter 1. 1756. pričel vojsko, še predno je bila Marija Terezija dobro pripravljena zanjo.
Ta vojska je trajala sedem let, zato se ji pravi tudi sedemletna vojska. — Iz početka se je Mariji Tereziji godila slaba. Prusi so pridrli na Češko, zmogli tam glavno avstrijsko ter oblegali Prago, kamor so se umaknili ostanki pobite avstrijske vojske. Kar Friderik izve, da gre general Daun nadenj Friderik II. je sklenil, ne počakati ga ampak mu iti nasproti. Srečala sta se pri Kolinu; Daun se je tu utaboril ta ko dobro, da mu Friderik kar ni mogel do živega. S palico v roki je gonil Friderik II. svoje vojake V boj ter kričal nad njimi: "Strahopetneži, ali hočete večno živeti!" — Nikoli se ne po zabi, kako hrabro so se držali' Avstri janci. Jeden naših polkov je bil že vse streljivo postrelil. A reklo se mu je, naj se ne gane z mesta in — ni se ganil, če prav se je vsipala nanj toča pruskih krogelj. Ko so pak prišli Pru si dosti blizo, stisnili so naši bajonete trdneje v pest, se zagnali v Pruse ter jih vrgli nazaj. Zmago pri Kolinu je odločil naposled nek dragonski polk. Ta je štel skoro same mlade, na pol dorasle fante, a njih polkovnik je vedel da so junaki, kakeršnih nima noben drug polk. Želel je skazati se ž njimi zato je vprašal generala Dauna, če se sme ob ugodni priliki zakaditi v Pruse Daun mu je neki odgovoril: "Kaj pa li hočete opraviti s takimi otroci?" Dovolil mu pa je vender. Ko se je ponudila ugodna prilika, treščili so mladi dragonci s tako silo na sovražnika, da
se od tistega trenutka ni mogel več oddahniti; jel se je umikati ter se je spustil naposled v beg. Za to junaštvo se je temu polku izkazalo posebno odlikovanje in sicer s tem, da smejo njegovi dragonci služiti obriti. — Dalje pa je Marija Terezija v spomin na to slavno zmago ustanovila še najvišji ojaški red, "red Marije Terezije". Prusi kar misliti niso mogli, da so ljudje na svetu, ki morejo užugati njih slovečega kralja. Odjenjali so od obleganja Prage ter se umaknili s Češkega. Avstrijanci so jo udarili za njimi ter jim vzeli Silezijo.
(Dalje prih.)
g @ is ® @ @ li ® m m
t ni s s is a ® a iniii
IZ STARE DOMOVINE.
Duhovniške vesti.
Dne 12. julija je bil kanonično umeščen na župnijo Vreme Mirko Rodič, ekspozit v Nadanjem selu.
Podeljena je župnija Krašnja Adol-fu Knol, župnemu upravitelju istotam.
Matija Karba je te dni dopolnil 25 let, odkar je bil nastopil službo župnika v Zrečah.
Samomor radi vojaške službe. V Gradcu se je ustrelil restavratar Mat. Buchmaier. Bil je predsednik graške gostilniške zadruge. 16. julija bi imel iti kot korporal v vojaško pisarniško službo, kar je 501etnega moža ilno potrlo.
Zrelostni izpiti.
Na realki v Ljubljani so maturo napravili: Mihael Bostele iz Ljubljane, Miloš Hercog iz Egga na Predarl-skem, Zran Hribar iz Celja, Rudolf Kumar iz Sp. Šiške, Kristijan Pichler iz Domžal, Fr. Rendla iz Ljubljane, Bogoljub Roth iz Ljubljane, Karol Rozman iz Ljubljane, Edvard Senica iz Žalca, Karol Fatur iz Divače in Friderik Schmiedt iz Kriefkohla na Pruskem.
Zrelostni izpit na zaposlovalnih tečajih goriških učiteljišč v Trstu so napravile sledeče abiturijentinje, in sicer: za slovenske šole s slovenskim učnim jezikom: Marija Bunc, Antonija Čok, Rozalija Luxa, Marica Martine in Stanislava Šiškovič; za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Gabriela Čok in Hermina Slekovec (z odliko za slovenski učni jezik). Dodatni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom je napravila gospodična učiteljica Olga Goljevšček.
Slovenska gimnazija v Trstu.
Graška "Tagespost" poroča iz Trsta: Kakor se za gotovo čuje, se bo v Trstu v kratkem času ustanovila samo stojna slovenska gimnazija. Podlaga novega zavoda bodo tečaji goriške slovenske gimnazije, ki so bili radi vojne premeščeni v Trst.
Na posetu v Ljubljani.
9. julija popoldne je nadvojvoda Leopold Salvator v spremstvu raznih dostojanstvenikov posetil bolnike in ranjence v uršulinskem samostanu. V bolnišnici je izpraševal bolnike in ranjence, koliko časa služijo v vojski, kje so se bojevali, odkod so, pri katerem polku služijo. Ves vesel je vz-Uiknil, ko je našel med bolniki mladega fanta 18. polka: "To je moj regiment!" Slovanske vojake je nagovoril v hrvaščini.
"Železni zbor.
Višji slovenski častnik piše: Nemški štajerski listi se kaj radi pobahajo s čudovito hrabrostjo takozvanega "železnega zbora", skrbno se pa ugibljejo pripoznati, da obstoji moštvo 3. zbora skoraj iz dveh tretjin teh preklicanih Slovencev. Po uradni statistiki pride namreč na 1800 vojakov 3. kora 1075 Slovencev in Hrvatov ter 725 Nemcev in Italijanov.
Od vojaške straže smrtno ranjen
Pod Tivoli v Ljubljani je ponoči na julija šel infanterist 17. pp. Maks Po točnik ter ni opazil straže, ki je nasto pila proti njemu. Potočnik je bil vi njen. Straža je rabila orožje in Po točnika sunila z bajonetom v stegno Potočnik je še isti dan umrl.
Skrivnostna smrt.
Pred Binkoštmi je nenadoma brez vsakega sledu izginil Jakob Zadravec podomače Lovrek, milijonar na drav skem mlinu v Petrijancih, oče petero otrok. Sumilo se je, da ga je kdo oro pal, ker je imel zadnjič, ko so ga vide li, precejšnjo svoto denarja pri sebi Šele po dveh mesecih so ga v Varaž dinu potegnili mrtvega iz Drave. Bil je zaboden v glavo in prsi ter oropan suknje z denarjem. Varaždinsko sodi šče pridno zasleduje zločince.
Pohvala Kranjcev.
O velikem uspehu tedna Rdečega kriza na Kranjskem pravi na Dunaj izišlo skupno poročilo: V kronovini katere prebivalstvo je povečini manj premožno, doma ostalo kranjsko pre bivalstvo, ki ni v strelskih jarkih, sijaj nejše svojega patrijotičnega mišljenja
požrtvovalnosti skoro ne bi moglo izpričati.
Spominska plošča.
Spominsko ploščo na rojstni hiši generalnega polkovnika plem. Boroe-viča je sklenilo vzidati zagrebško društvo "Bratov hrvatskega Zmaja". Slav-poveljnik soške armade generalni polkovnik Svetozar pl. Boroevič je potomec stare hrvatske graničarske družine. Njegov oče Adam je bil grani-čarski nadporočnik in se je posebno odlikoval v italijanskih vojnah. V vasi Mesečani, ki šteje približno 400 prebivalcev in leži med Petrinjo in Kosta-njico, mu je bil leta 1856. rojen sin, kateremu so dali ime Svetozar. Hiše, kateri se je rodil vojskovodja, ni več kajti na njenem mestu so pred nekaj leti zgradili novo hišo, ki je po šegi tamkajšnjih krajih močna lesena stavba. Na to hišo postavijo spominsko ploščo. Plošča je delo hrvatskega kiparja profesorja Roberta Frangeša, ki je napravil zanjo osnutek o priliki svojega obiska v glavnem stanu pl. Boroeviča. Vojskovodjo predstavlja v profilu. Pod podobo je hrvatski napis: "Rojstna hiša nepremagljivega ojskovodje dr. Svetozarja Boroeviča de Bojna, generalnega polkovnika. Bratje hrvatskega Zmaja 1917." Relief bodo vlili iz italijanskih izstrelkov. Odkritje spomenika se vrši v kratkem. V Mecečanih živi še mnogo vojsko-vodjevih sorodnikov, med njimi tudi učiteljica Milena Boroevič. Vojsko-vodjeva sestra Ljubica poročena B^bič živi v Prijedoru v Bosni. Boroeviči so doma iz bližnje vasi Boroevič, kjer še danes žive najčistejši tipi starih gra-ničarjev.
Zaplemba imetja.
Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja Frana Jelena, rojenega leta-1896 v Veliki Pirešici pri Celju, ki je železniški delavec, zadnji čas čr-novojnik-pešec 87. pešpolka, ker je o-sumljen, da je zakrivil zločin ubega k sovražniku.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
Barve
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET.
(nasproti Court House), Joliet. Ills.
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
STENSKI PAPIR
Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85.
t
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj.
Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu.
Blago pripeljemo na vaš dom.
FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorjL
1100 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R.
Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih.
Podpisani sem tehnično izučen stavbe-nik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane.
Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi.	F5ANK GRUM.
I0S1P 1/1 EP EC
Javni Notar IVz lOlet. zkužnjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne
za vse slučaje. Če vam kdo plačo garnilira;!
.......za delo; "~' ||
_______________ al ali v
obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111
potTebuJe otrok certifikat za < drugo stvt
__________________________________. Je imate kak
runo stvar za urediti tukaj ali v stari domovin
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarna ter poiiija denar ma vie del«
Kapital in preostanek 4300,OGMt
C E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredMfeK HENRY WEBER, kaiir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, iti bom* lej postregli z najnižjimi tržnimi mm nami. Mi imamo v zalogi vsakovrei* nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki !■ trdi les, lath, cederne stebre, desk IR šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines «M blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogtai M pri nas in oglej si našo zalogo! lil «| bomo zadovoljili in ti prihranili i
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na t« DES PLAINES IN CLINTON STfc
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET, ILL,
Prodajem v«e vrste URE in ZLATNINO.
Primani dobite vsako reč 20 odzto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam ▼te vrste amerikanike ztarokraj-zke ur« in zlatnino za ▼■ako delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vzaka reč vaz koita 20 od zto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St.
JOLIET, ILL.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate ^aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET. ILL
Chicago teL 3399. N. W. teL 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1891.
frvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1-00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
23.	sept.	Nedelja	Tekla, dev. muč.
24.	"	Pondeljek Gerard, škof, m.	
25.	tt	Torek	Kleofa, spozn.
26.	a	Sreda	Justina, dev. m.
27.	n	Četrtek	Kozma i Dam.
28.	u	Petek	Večeslav, kralj.
29.	n	Sobota	Mihael, arhangel.
SEDEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
"Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje pameti. Ta je največja in prva zapoved."
Ljubezen je neobhodno potrebna za zveličanje. Nikdo ne more doječi večnega zveličanja in odpuščanja grehov brez ljubezni do Boga. Kakor hitro nam Bog greh odpusti, nam da tudi milost in ljubezen Božjo. Ljubezen je sicer nekaj drugega, kakor milost, vendar se ne daste ločiti. Posvečujoča milost Božja nas stori Bogu podobne, sodeležnike Božje narave, sinove Božje, prijatelje in dediče Božje, da nam pravico do najvišje blaženosti. Da pa vse to postanemo, moramo imeti ljubezen do Boga.
Kdor ljubi, je pravičen. Brez posvečujoče milosti Božje ni nikdo pravičen pred Bogom. Kadar človek izgubi milost, izgubi tudi ljubezen. V srcu grešnikovem ni ljubezni do Boga, naj bo še tako dober do drugih ljudi. Sveto pismo nam pove, da se otroci Božji razlikujejo od grešnikov po ljubezni. Kdor ima moje zapovedi in jih izpolnjuje, ta me ljubi. Kdor ljubi mene, tega bo tudi Oče ljubil. Ljubezen je prijateljska vez med Bogom in človekom. Kdor se smrtno pregreši, zavrže prijateljstvo Božje. Toraj ne more nihče v stanu smrtnega greha obdržati ljubezni Božje.
Ljubezen do Boga je dvojna: popolna in nepopolna. Popolno ljubezen •do Boga imamo, če Ga ljubimo, ker je Bog sama neskončna dobrota. Lahko pa ljubimo Boga še iz drugih vzrokov, na primer, ker prejmemo od Njega toliko dobrot. Taka ljubezen se Imenuje hvaležnost. Ljubimo Boga tudi lahko, ker pričakujemo od Njega blagoslova. To je ljubezen upanja. Taka ljubezen je nepopolna, ker ljubimo Boga zavoljo svojega dobička. Taka ljubezen je dobra in hvalevredna, a ni zadostna, ker Boga moramo ljubiti zavoljo Njega samega. Ljubezen , do Boga je prijateljska in medsebojna. Kdor ljubi Boga, tega ljubi tudi Bog. Naš Božji Zveličar sam je rekel: "Kdor ljubi mene, tega ljubi tudi Oče in Jaz ga ljubim."
Stvari, katere ljubimo, so mnogotere, namen pa je eden. Ljubimo tudi
sami sebe in svojega bližnjega. Da moramo ljubiti sami sebe ni nikjer zapovedano. Naj človek še tako globoko pade, sebe bo vedno ljubil. Zapoved pa je, da ljubimo svojega bližnjega. Ljubezen do bližnjega pa je nemogoča, če ne ljubimo Boga. Ljubezen je ena, četudi ljubimo veliko stvari, a namen je samo eden. Prava lju-> bežen do bližnjega, katera je zapovedana je tista, je ljubezen do bližnjega v Bogu in za Boga.
Nikdo ne more biti pravičen brez ljubezni, kakor ne more nihče biti pravičen brez posvečujoče milosti. Ljubezen pa pripelje s seboj v našo dušo tudi druge čednosti, katerih se poslužuje. Ljubezen urejuje vse druge čednosti, da služijo svojemu pravemu namenu in da postanejo zaslužne. O vsakomur, kdor živi v stanu posvečujoče milosti, se lahko reši, da izpolni postavo ljubezni in da ljubi Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in svoje pameti, ker tak človek lahko reče s svetim Pavlom: "Ne življenje, ne smrt, ne angelji ne oblastvu... in nobeno stvarstvo nas ne more odločiti od ljubezni Božje, ki je Kristus Jezus, nas Gospod."
Ne samo, da smo vsi vezani pod postavo ljubezni, ampak vsak odraščen človek mora vzbuditi dejanje ljubezni, kakor tudi dejanje vere in upanja, kakor hitro se zaveda pameti, večkrat v življenju in zlasti ob smrtni uri. Kdor stoji pri smrtni postelji, tudi ta naj bolniku svetuje, da obudi tri Božje čednosti.
Smo pa tudi dolžni večkrat obuditi dejanje ljubezni, posebno še, kadar hoče kdo zadobiti posvečujočo milost in ne more priti k spovedi. Kdor je v hudih skušnjavah, temu je edina po moč, da obudi dejanje ljubezni. Kadar zadobimo od Boga kako posebno mi lost, se spodobi, da se mu zahvalimo, s tem, da obudimo dejanje ljubezni. Po svetem obhajilu moramo Zveličarju vr niti nekaj ljubezni za brezkončno ljubezen, ker se je ponižal in prišel k nam v presvetem Rešnjem Telesu. Kadar molimo Oče naš, pazimo na besede: "Pridi k nam Tvoje kraljestvo, zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji," ker te besede vsebujejo dejanje ljubezni. Dejanje ljubezni Božje vzbuja v naših srcih ljubezen in z njo milost Božjo.
Ljubezen do Boga se vedno lahko pomnoži v naših srcih, ker bo dopolnjena šele v nebesih. Tri stopnje v njeni popolnosti razločujemo. Prva stopnja popolnosti je ona, da se Boga ljubi, kakor ljubljen biti zasluži. Ta ljubezen je lastna samo Bogu. Druga stopnja ljubezni do Boga obstoji v tem, da so volja in občutki obrnjeni k Bogu in da kdo porabi vso moč, da v dejanju pokaže to ljubezen. Ta ljubezen je lastna samo svetnikom v nebesih. Tretja stopnja ljubezni pa je lastna ljudem na zemlji in obstoji v tem, da skušamo vse odstraniti, kar je nasprotno ljubezni in milosti. Ta ljubezen je zopet dvojna. Ena vrsta te ljubezni obstoji v tem, da se otre-semo vsega, kar nasprotuje ljubezni, namreč smrten greh. V drugo vrsto pa spada tista ljubezen do Boga, katera ne samo odstrani vse, kar je nasprotnega ljubezni, ampak tudi nagne voljo, da daruje Bogu vse svoje delo. Da, že na tem svetu je trojna ljubezen Božja. Tisti, kateri žive že dalje časa v posvečujoči milosti, imajo večjo ljubezen do Boga, kakor začetniki. Je pa tudi ljubezen že na tem svetu, katero doseže stopnjo, katero imenujemo popolno. Hrepenimo po popolni ljubezni in ne zadovoljimo se s tem, kar je sredno v naši službi do Boga. Ponovimo vsak dan dejanje ljubezni, ker, čimvečkrat obudimo dejanje ljubezni, večkrat se naš duh dvigne k Bogu in Bog nas posvečuje bolj in bolj.
REV. J. PLAZNIK.
TELESEN, DUŠEVEN IN MORALEN RAZVOJ ŠOLSKEGA OTROKA.
Piše Rev. J. Plaznik.
(Dalje.)
Kaj je vzrok, da cerkev želi kaj takega? Ali so cerkveni očetje in papež Pij X. povedali kak vzrok? Cerkveni zbor govori o sv. obhajilu kot "moč, katera nas brani vsakdanjih napak in varuje smrtnega greha". Gotovo so otroci med tistimi verniki, katerih se tiče želja, da prejmejo sv. obhajilo vselej, kadar so pričujoči pri najsvetejši daritvi. Kdor je sprejema, se brani duševne smrti. Je zdravilo pred manjšimi napakami, katere so tako navadne v otroški naravi, njegove vsakdanje napake. "Zgodi se," piše Pij X., "da ne dobiva otroška nedolžnost, katera je iztrgana iz Kristusovega objema nikake hrane za duševno življenje. Iz tega sledi, da mladina, oropana močne obrambe in obdana z zankami na vseh straneh, zgubi svojo lepoto in hiti v pregrehe, predno okusi svete skrivnosti."
V tej blaženi dobi mladosti, ko je otroška narava sprejemljiva za najmanjši vpliv, ko je njegov značaj mehek, tedaj kliče sveta cerkev otročiče k pogostnemu svetemu obhajilu. Moralna vzgoja otrokova je velikega pomena, ne samo pri katoličanih, ampak ravno tako pri nekatoličanih. To vpra-
šanje razmotrivajo sedaj veliko bolj, kakor pred desetimi leti.
Dejstvo je, da je katoliški način vz-gojevanja otrok najboljši. Kakšen pa je katoliški način? Ali kažemo samo na delo v šolski sobi? Mi učimo otroka, da je Bog in mu razložimo dolžnosti, katere imamo do Boga. Lepota čednosti, grdob zla, neubogljivost, nepoštenost i. t. d., vse to se pokaže o-troku v pravi luči. Gotovo pa so naše šole tudi učilnice, ker se zavedamo Kristusove zapovedi: "Pojditein učite vse narode. To pa še ni vsqi Svoje delo pokažemo najlažje s psalmistom: "Če Gospod ne zida hiše, zastonj delajo, kateri jo zidajo. Če Gospod ne čuva mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje." Naš Božji Učenik je rekel: "Brez mene ne morete ničesar storiti."
Milost je podlaga nadnaravnega značaja. Mlada duša je sprejemljiva za vse. Podobna je tekočemu železu, katero se lahko vlije v karsibodi. Sveto obhajilo drži otroka v Zveličarjevi bližini in gorkota Njegove ljubezni se razliva po njegovem celem bistvu. Zato najdete preproste, čiste, zaupljive in nedolžne otroke, s katerimi se človek rad snide.
Rodovitna so tla otroškega srca. Njegovo naravno priprostost je obogatela krstna voda s posvečujočo milostjo Božjo, Božjimi čednostmi in darovi sv. Duha. Otrok okusi del nebeške blaženosti, katera blaženost postaja Bogu podobna, ko pride v (Jotiko s Sinom Božjim. Otroške duševne zmožnosti še niso oslabljene po grehu. Zato je lažje gojiti pobožnost in nedolžnih dušah. Otroška vera je trdna, upanje nerazrušljivo.
Podobnost med sveto evharistijo in zdravilom je podobna. Telesce vedno potrebuje hrane, včasih tudi zdravila, da vstane trdno. Veliko bolj pa potrebuje duhovne hrane in zdravila, da vtrdi duševno življenje in popravi slabost, katera je prišla vsled greha.
"Želja po preveliki moči je bila yzrok, da so padli angelji; želja po prevelikem znanju je vzrok, da pade človek; ljubezen pa ni nikoli prevelika, ne postavlja v nevarnost niti angeljev, niti ljudi," je pisal Bacon. Ves naš blagor je odvisen od tega, kako velika je naša krščanska ljubezen. Ker nas najsvetejši zakrament ogreva z Božjo ljubeznijo bolj in bolj, mora ohladiti vročino hudega poželjenja. "Povišanje ljubezni je zmanjšanje poželjenja/' je zapisal sv. Avguštin.
Že sama misel, kakor jo more zapo-pasti otroški razum, da jih je Kristus ljubil od začetka sveta, da se zanima za nje, ker hoče priti v njihova srca, bo imela velik vpliv na otroka, veliko večjega, kakor si odraščeni mislijo. Povečanje ljubezni do Kristusa bo povečalo tudi ljubezen do cerkve. * Cerkev jih uči spoznavati njihovega ljubitelja. Otrok pozna po naravi svojega prijatelja, kakor tudi sovražnika.
'Prositi moramo za zdrav duh v zdravem telesu," tako se je glasila poganska prošnja; to je tudi naša prošnja. "Zdrav duh v zdravem telesu, je kratek, a popoln opis veselega življenja na tem svetu," je pisal Locke. Tudi mi se strinjamo z njim s tem, da pristavimo, da to ni samo opis veselja tega sveta, ampak tudi priprava za prihodnje življe.
(Več prihodnjič.)
SPREMEMBE NAŠE ZEMLJE.
Naša zemlja ni imela vedno take ob-ike, kakoršno kaže dandanes. Po plu-toničnem in neptuničnem vplivu se je spreminjala in razvijala v tisočletnih, ali celo milijonletnih dobah, ki so pa imele svoje krajše podobe. Skoraj vse glavne dobe se dele po svojih vremenskih premenjavah in manjših geologič-nih prevratih v vroče, deževne, ledene poddobe. In glavne razvojne dobe so po vrsti od prvotnosti do sedanjosti sledeče: kambriška, devonska, premogovna, trias, jura in tercijarna doba.
Od kod ta imena in kako se dciloča starost in zapovrstnost raznih dob? Ta imena so od dežel in krajev, kjer so se t-.ašle geologične tvorbe iste dobe najprej ter so obdržale imena svojih prvih najdenišč. Njihova starost se določa po trdosti, sestavini in zlasti po legi, katero zavzemajo v neniaknjeni zemeljski skorji. Čim globočje leži taka geologična tvorba, tem starejša je.
Ako greš od Kamnika proti Kamniški koči, že lahko vidiš, kako globoko se je Bistrica zajedla tuintam v zemeljsko skorjo. Ti stojiš n^ brvi in strmiš v ozko zarezo, na katere dnu šumi in se peni brhka hči planin. Stene te razpoke se vidijo, kakor zem^llska rebra, plast na plasti. Ali so vsi te plasti istega značaja? Če so istega značaja, iste kakovosti, tedaj so iz iste dobe.
Še globočje — do 2000 metrov — se pa je zagrizla v zemsko lupino reka Colorado v Arizoni v Severni Ameriki. Ker leže skladi v tej 60 milj dolgi iz-dolbini vodoravno, tedaj jih gotovo še ni premaknil noben potres, nobena po-plavina. Tedaj je pa tukaj tudi založeno geologično blago od najstarše do najnovejše dobe, ako računimo od spodaj navzgor. Ta prirodni čudež nam kaže plasti od pradavnosti do zadnje razvojne dobe, od kambriške do ter-cijarne dobe. Ta prirodni čudež je tedaj merilo za starost kakega geologi-škega predmeta. Ako na primer geo-
log primerja kamen iz Evrope s ka-menom iz kambriške plasti ob reki Colorado ter se oba vjemata v kakovosti, tedaj je najdenišče v Evropi tudi iz kambriške dobe. Ker je suha zemlja skoraj vsa in morje po večini že geološko preiskano, so se po tej primerjalni metodi sestavili zemljevidi za glavne razvojne dobe naše zemlje.
Čudni so ti zemljevidi. Seveda je v vseh teh dobah prevladovalo morje, kakor v današnjih dneh. Toda suha zemlja je imela veliko večjo obsežnost. Celine so se vezale v tako ogromne in masivne svetovne dele, da ni bilo nič otokov. V kambriški dobi bi na pri mer dober globe-trotter prišel peš iz Severne Amerike v Avstralijo. V de-vonski dobi bi celo iz Groenlanda, tam od blizu severnega tečaja, lahko še prišel po ovinku skozi Severno in Južno Ameriko neprestano po suhem še na onkraj Avstralije. Nasprotno bi v premogovni dobi kak predzgodovinski Odisej lahko plul od Tihega oceana v mehikanski zaliv; od tod po zdaj širšem, zdaj ožjem morskem rokavu v sedanje Srednjezemsko morje; od tod nad Palestino približno do Samarkan-da. Tukaj bi lahko naprej brodaril po krajih današnjega Himalaja, ki se je v poznejši dobi rodil iz morja, naprej, naprej proti vshodu zopet v Tihi ocean. Ali pa bi tam nekje pri Samar-kandu obrnil svoj splav proti severu, ter brodaril po Obskem prelivu nad Novajo zemljo, ki je takrat še globoko spala v morju, naprej, naprej v Belo morje, proti severnemu tečaju.
Ako se celine iz starejših dob opazujejo natančneje, se takoj spozna, da tedanja suha zemlja izraža določno dva kontinenta, severnega in južnega. Severni obsega severno Ameriko, Evropo in Azijo, a med Evropo in Ameriko leži prostrana dežela Atlantida. Južni del obsega južno Ameriko, Afriko in Avstralijo, a med južno Ameriko in Afriko na eni strani in med Afriko in Avstralijo na drugi strani leži velikanska dežela, Gondvana-dežela. Atlantide in Gondvana-dežele ni več. Ob strani katastrofi sta izginile. Le otoki Azori, Angleško, Irsko, Islandsko, Madagaskar, Cejlon nas spominjajo na pogreznjene ali drugače izginile svetovne dežele. Stare egjpčanske pravljice še pripovedujejo o rajsko lepi deželi v Atlontskem oceanu in grške pravljice nas vabijo na onkraj Herku-lejevih stebrov, v deželo bajnih Hespe-rid.
Kaj je povzročilo strašen sodni dan za Atlantido na severnem kontinentu in kaj za Gondvana-deželo na južnem! Gotovo Pluton in Neptun, ta dva vladarja ognja in vode. In kaj, ko bi si si bila razdelila delo, da bi Neptun bil porušil Atlantido, Pluton (Vulkan) pa Gondvana-deželo? Kako bi se to prilegalo strastnim, pokončajočiin mali-kom!
Na zemljevidih starejših dob se še zapazijo razvojne črte. Naše Srednjezemsko morje sega od Tihega oceana zopet do Tihega oceana, kakor je povedala zgoraj opisana plovba predzgo-dovinskega Odiseja. To Sredozemsko morje z imenom Tetida je prava za-gozda med severnim in južnim kontinentom, in gre sporedno z ravnikom. Ta zagozda je zdaj ožja, zdaj širša; zdaj se veže s Črnini in Hvalinskim morjem, zdaj zopet se poriva skozi Rdeče morje, zdaj skozi sprednjo Indijo. Navpično na to zagozdo se delajo tri morske razpoke: pri reki Ob v Sibiriji, Atlantska ožina in Baffinski zaliv. Te tvorne sile ločijo in združujejo severni kontinent, kakor se jim poljubi. Pri tem igranju največ trpi Evropa. Enkrat jc Švedska, Norveška in severna Nemška pod vodo, druge dežele Evrope so polotok Azije, Zopet drugikrat je Evropa prikloplje-na celotno in masivno Atlantidi, da tam za Uralom divja od Tetidc do Baj-kalskega jezera odprto morje. Zopet je Evropa izraziti polotok Atlantide, zopet jc Evropa na sredi precepljena, da od Hamburga do Carigrada tečejo morski valovi, tako, da je en del Evrope pri Atlantidi, a drugi del pri Aziji. V jura-dobi je Evropa otok zase, ločen od kopnine, razcepljen na jugu v otočje. V starejši tercijarni dobi je severni del Evrope združen z Atlantido, južni del je za otočje. Neptun s svojim trikljunskim cepinom hoče tukaj pri Evropi nekaj narediti. Naredil je, razbil je Atlantido in prizanesel še Evropi ter jo poročil z Azijo.
A še hujše je gospodaril Pluton na južnem kontinentu. Pognal je v zrak Gondvana-deželo med Afriko in južno Ameriko ter med Afriko in Avstralijo. Kos te Gondvana-dežele najbrž kroži zdaj kot luna okoli naše zemlje, drugi kos je razpršen v meteore, v svetovne vagabunde. Seveda je to bolj domneva, kakor znanstveni rezultat. Opira se na to okolnost, da je mesečna pokrajina s svojimi kraterji najbolj podobna vulkanični deželi ob rtu dobre nade, odkoder se je moral zemeljski bledolični spremljevalec — mesec — odtrgati. Opira se tudi na dejstvo, da je največ ognjenikov na južni poluti, tam okoli pradavne Gondvana-dežele. Opira se tudi na stereotipne trikote, ki jih delajo južna Amerika, Afrika in sprednja Indija, ker vse končajo v trikotni obliki. Samo morje jih ni moglo tako ošpičiti, ampak bi jih bilo razdrobilo v otočje. Zlasti pa se opira ta podmena, da je mesec vsled strahovitega vulkaničnega sunka odletel od
desnega ali levega rebra Afrike na to, ker se na ta način lažje razume, zakaj je Atlantida utonila v morju. Ker se je teža na jugu znižala, se je na drugi strani zemlja vgreznila. Ni bilo več ravnotežja; zato se je nasprotna skodelica z Atlantido vdrla globoko, ko je prva skodelica na zemeljski tehtitfci
bila oproščena Gondvana-dežele. In res izgine na zemljevidih prej Gondvana-dežela, potem še le Atlantida. Gond vana v zrak, Atlantida v morje.
Ta simetrija med severnim in južnim pradavnim kontinentom se pa ka-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom žalostno vest, da je dne 23. avgusta za vedno zaspala v Gospodu v Chicago, 111., naša nepozabljena ljuba sestra in blaga mati
ga. Ana Slander
rojena Kambič v Černomlju na Dolenjskem. Ranjka je bolehala samo pet dni. Bila je blaga in dobra naprednjakinja na narodnem polju, ter dobrega in tihega značaja.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so nas tolažili ob času te prebridke izgube in za podarjene vence, ter za spre-mitev zadnjemu in večnemu počitku.
Posebna hvala pa sestrični gi. Legan iz Jolieta in vsim onim, ki so pokojnico spremili iz Chicaga v Pittsburgh. Iskrena hvala tudi si. podp. dr. sv. Terezije v Pittšburghu, Pa. Bog vam povrni stotero vsako pomoč in dar!
Draga nepozabljena sestra in mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo žemljica!
Žalujoči ostali:	Marija Žura, sestra,
Mary Prus in Rosie A. Biri, hčeri. John Kambič, brat,
ZAHVALA.
Povodom prerane smrti svojega nepozabnega soproga g.
Leo. Milkovich,
ki je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal v 35. 14etu svoje starosti, dne 25. avgusta, se najiskrenejše zahvaljujem vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za premnoge izraze globokega sočutja ob tej prebridki izgubi.
Posebno se zahvaljujem svojim starišem, Jakobu in Mariji Konte in teti Mrs. Mary Vranichar, istotako ostalim sorodnikom, ki so mi priskočili na pomoč ob njegovi prerani smrti.
Zahvaljujem se tudi odboru in članom si. dr. sv. Družine št. 1, ki so ga obiskovali in podpirali v bolezni in ob smrti in so mu oskrbeli sprevod ter so ga tako lepo spremili k večnemu počitku.
Zahvaljujem se tudi odboru si. D. S. D., ki mi je tako hitro izplačal vsoto zavarovalnine v znesku $500.00.
Priporočam to si. društvo in organizacijo vsem rojakom in rojakinjam, ki tako lepo skrbi za svoje člane in članice v bolezni in smrti, a po smrti pa za njihove vdove in sirote.
Pokojnika priporočam v molitev in blag spomin!
Joliet, 111., 19. septembra 1917.
Žalujoča,	ANA MILKOVICH, vdova.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojik slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y.
m\umv
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
^.i\V\^////////A\\\\\\\T//////i
National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY. pr.d.,
CHA3. C. FEARCE, kalif
KHI1

T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERTKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. t drž. 111., 14. maja 1915 Inlcorp. y dtž. Pa„ 5. apr. 1918
k
ORU2BINO GESLO: "V3E ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
It podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
11
t*i
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, I1L
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika.
končano, kakor bi vrgel mlinski kamen v morje.
Ako bi vse te in enake kazni najbolj zadele zopet Evropo, ali to ne bi bil konec hinavske zapadne kulture, konec laži-krščanskih držav v Evropi, pravi sodni dan v Evropi?—"Straža'
La Salle, 111., 18. sept. — Članom društva sv. Družine štev. 3 D. S. D. se tem potom uradno naznanja, da se bode vršila dne 23. septembra, to je, prihodnjo nedeljo, izvanredna seja tega društva, in sicer točno ob 1. uri Popoldne v navadnih Kompovih prostorih.
Ker je seja velike važnosti, je nujno Potrebno, da se iste vsi člani gotovo ^deleže!
Z bratskim pozdravom Vam vedno "dani
John Jerich, tajnik.
Illilll
RAZNOTEROSTI.
I
HSSfflEHHSSESHHHffl
SPREMEMBE NAŠE ZEMLJE.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
*e tudi v stalnosti. Najstanovitnejša e'a sta na severu severna Amerika, jugu srednja Afrika. Najbolj nemirna svetovna dela sta Evropa in juž-na Amerika. Črta največje stalnosti severne Amerike do srednje Afrike t najve^je nestalnosti od severne 5.Vrope do južne Amerike dela križ ne-Je tam, kjer je zdaj Atlantida pokojna, da tudi ona počiva pod križem.
Seveda sedanje obličje naše zemlje . "i še ni tvorba za večnost. Čakajo silne spremembe. Tihi ocean, 1 Je geološko najmanj preiskan, ker Med prevelikega vodnega pritiska ne ^°rejo iz strašnih globočin dobiti niti ata. še manj pa trdih geoloških 0ro, ta Tihi ocean hrani v sebi mno-," skrivnosti in bi mu po domače re-J,da je prikrita "rihta". Ne vemo, Jj£ai bomo od njega še dobili za večer-
Izgube konj v vojni.
Koliko konj pade v vojni, to je jako težko dognati, vendar pa se zamore sklepati približno po izgubah v prejšnji vojni. Zadnje leto amerikanske državljanske vojne je imela armada Unije okoli 200.000 konj. Od teh jih jih je padlo dnevno okoli 600. Skupna izguba znaša tdrej preko 20.000 konj. V burski vojni je zgubila Anglija nad 15.000 konj in mezgov. "Animal World" piše: Važen faktor za izgube konj so rane, ki jih povzročajo šrapneli. Nobena žival ne pogine pač tako naglo kakor ravno konj. Tako inticirani konji zgube mnogo moči in se jih mora ubiti. Slabo vreme in neredna hrana povzročata razne bolezni pri konjih. Ceni se, da ni preveč ako se računa, da postane vsak dan v sedanji vojni okoli 5000 konj nesposobnih za vojne namene.

II
a
i®
a s d ii ii
da
Saj je šla te dni po časnikih vest,
so po njem tulili veliki viharji, ki
Zdivjali v severne ledene pokrajine
• .|°d tam pritisnili k nam ter povzro-
j ^ P°Kubonosen mraz po celi Evropi.
zopet trpi Evropa od Tihega oce-
. • »i je tudi v pradobah vabil Sred-
I c ®°tsko morje pri repu in pri gob-
S] . sebi. Če ni hotelo priti, pa je po-
Sv°je valovje čez Kitajsko in Sibi-
, a|. v Obski preliv, v atlantsko ožino,
skozi Panama-ožino in Baffinslci Prej;,. .
p0 ° » Je zbudil spečo pošast, ki je Po eill-S sv°jin1' kremplji trgala Evro-0(lT.Kaj hudega še čaka našo Evropo ^ . "'ega oceana, njenega antipoda?!?
Se kje vzdigne njegovo dno in \ °l>a bo padla kakor stara Atlanti-l * "eptun je že v starih dobah ved-' i(]e8reČ'(al in žrebal med usodo Atlan-l|p 111 Evrope. Privoščil si je naj-- ^tlantido in »daj...? $	no so list' Poročali, da je neki
Pod- računal, da je Evropa iz-v 7^na od morskih valov, da se bo-ti fa- " letih pogreznila. Pa naj bodo roU 1,1 resnični ali ne, mi imamo pre-
Petrolej iz vode.
Na Nemškem so našli, da je mogoče iz vode napraviti petrolej. To se pravi nekaj petroleja je že treba, a ne dosti. Recept za izdelovanje petroleja se gla si: Vzemi liter vode, skuhaj jo in deni vanj pol funta sode; ko se ta raztopi, pusti vodo, da se ohladi in ji potem prilij četrt litra petroleja. Tak "petrolej" gori kakor pravi in sveti menda še nekoliko bolj. Iz enega litra petroleja se dado na ta način napraviti štirje litri. V Reininghausovi pivovarni so to že poskusili in se je dobro obneslo. Paziti pa je, da je za prime-šanje vodi porabljeni petrolej popolnoma čist in da mu ni že prodajalec kaj vode prilil.
Potf^jV^® Gospodovo, da bodo hudi 4p0 1 P° mnogih krajih. Sv. Janez tiu . Pa govori v Skrivnem rnzode-°dpre Jvečkrat o šibi potresa. Ko se hebo V "'besih šesti pečat, tedaj bo popilo, gore in otoki bodo po-dj(. (j*0' I* svojih mest, da bodo lju-fytr v j®me in gorske dupline, j 0 'skali bivališča. In ko bo 'io, Sesta trobenta iz nebes na zem-
Pada'0?61 veli,c P°tres- tla bodo tur" s'la. j^j. 1 ,'n mesta narodov se bodo ru-, ^o se ^^yecji potres pa napoveduje, ) ^žje r*lz'''a na zemljo 7. kupa jeze n. , Poten to !Lbo več
^esto Babylon v eni uri po-
Jezdec brez glave.
Neki ulanec, ki se je udeležil bitke pri Krasniku pripoveduje, (kakor poroča "Prager Tagblatt") nasljedno grozno epizodo iz vojne: "V vojni doživi, človek razne reči, ki mu ostanejo v spominu do smrti. Bil sem priča prizora — in zdi se mi, da ga vidim še zdaj pred očmi: skokoma se mi je bližal kozak. Segel sem po sablji in sem ga z vso silo mahnil preko tilnika. Sablja je padla s tako močjo kozaku na šinjek, da mu je pri tej priči glava odletela. To bi ne bilo še nič posebnega. Ali pomisliti si: Jezdec brez glave je dirjal še kakih 20 korakov. Se zdaj ga vidim, kako dirja na svojem majhnem konju — vidim ga kakor dirja brez glave. Zdelo se mi je, da traja ta prizor celo večnost. Naposled skoči konj v jarek in brezglavi jezdec telebne na tla..
Električna razsvetljava na Danskem,
Danska država se lahko ponaša, da je med vsemi sovrstnicami na prvem mestu glede električne razsvetljave. Vsak okraj, ki šteje nad 300 stanovni-kov, ima svojo lastno elektrarno. V Kodanju so tri velike elektrarne 27,000 konjskih sil močnimi stroji, stroje manjših elektrarn pa kurijo z oljem.
a E a a
a
ADLER-JEVAršrHi
RAZPRODAJA!
Odstranitev preostankom v petek in soboto
v
Se v petek in soboto bo razprodaja preostankov od velike ADLER-JEVE RAZPRODAJE. Imeli smo povsem veliko razprodajo in ker je to zadnji teden razprodaje, hočemo storiti da bo konec BOLJŠI KOT ZAČETEK.
Da se prodaja prospeši, smo vso zalago pregledali in cene vse nekoliko znižali, kakor so bile doslej. Mi se zdaj več ne oziramo na to, da dobimo za blago denar, temveč je glavna stvar, da se.blago odstrani iz prodajalne do sobote, če ikak mogoče. — Imamo še večje število prodajalcev in klerkov za ta teden, da nam bo mogoče služiti še večjemu številu kupcev ta teden.
a a a a a
a a a
a a a
a a a a a a a a a a a a a a a a a
a a a a a
a a a a a a a a a a
1*1
a a a a a a a
M
a a a a a
M
a a a a a a a a a a a a a a a
Ostanki svile.
Preostanke od Georgette Crepe. Ostanki volnenega platna. Preostanki spod. platna. Ostanki od Percales.
Preostanki oljnatega platna. Ostanki od Aoile du Nord Ginghams. Preostanki Outings platna. Ostanki platna za oterače bodisi laneno ali bombaževo. Preostanki Laces in Embroideries. Preostanki Ribbons.
Preostanki Summer Dress Goods.
—TI PREOSTANKI SO LEPO ZVITI V —ZAVOJČKE NA KATERIH JE ZAZNA-—MOVANO KOLIKO YARDOV GA IMA —ZAVOJ IN CENA JE RAZLOČNO ZA-—ZNAMOVANA NA VRHU ZAVOJA. TU —IMATE ZADNJO PRILIKO, DA SI NA-—KUPITE POTREBŠČINE IZREDNO CE-—NO NA BLAGU, KI GA RABITE PRI —DRUŽINI VSAK DAN.
Glejte spodaj navedene nizke cene blagu. Vi
veste ceno tega blaga; veste koliko drugod računajo. Ne zaboravite te prilike, ker čas in blago kmalu poide.
ŽENSKI JOPIČI
Ženski jopiči,
vsak po ..........................
ŽENSKE NOGAVICE
fine črne, rujave ali bele, pri tej prodaji ....................
PERCALES.
plave in sive, najboljša roba, vredna "f La 20c, zdaj samo.........................Atr\»
CHEESE CLOTH
36 in. lepo blago, prodaja se povsod po 10c, a zdaj tu le, yard...........
OLJNATO PLATNO
posebno lepo, vredno povsod 25c, "l Qa a pri nas zdaj yard.....................
OUTINGS
navadno 20c vredno, pri tej prodaji po.................
LANENO PLATNO
za otročiče, vredno 20c, 11 A zdaj samo ............................J.lv
PREOSTANKI Ostanki v Petek in Soboto
69c 19c
9c lic
6e
lic
TRAKOVI—RIBBONS
vseh barv, širokosti vseh vrst, vredni 30c in 40c yard, zdaj........
RIPPLETTE
fino blago, vredno 18c, a sedaj yard po ...................
SVILA IN GEORGETTE CREPES,
Messalines, Crepe de Chines, Poplins — Vse gre v 2 zalogi.
Zaloga No. 1,
yard po .............................
Zaloga No. 2,
yard po .............................
ŽENSKE UNION-OBLEKE
Ženske poletne Union-obleke, vredne 65c, zdaj kos..................
VOLNENO BLAGO V DVE ZALOGI
9e 9c
39c 98c
29c
Zaloga No. 1 po...........................29c
Zaloga No. 2 po...........................69c
KIMONA CREPE
Dobro široko in lepo prikupljivo blago, posebnost, yard po........
WINDSOR OVRATNICE
vseh barv, 25c in 50c vredne, zdaj po 39c in ......................
19c 19c
MOŠKI ODDELEK.
$1.00 in $1.25 vredni Jackets, pri tej prodaji po.................
$1.00 B. V. D. Union obleke, zdaj samo ........................
Husker's rokavice s in brez prstov, Qa par po ..................................
Spodnje obleke,
kos po ...........................
79c 77c
$1.25 vredne Union-obleke, zdaj samo .................
Ovratnice za pranje, lepo blago, zdaj samo....................
Laneni ovratniki, zdaj po .........
Moške, nogavice, vredne 35c, zdaj par po..................
MOŠKE BALBRIGGAN SPODNJE OBLEKE.
39c 79e 7c 9c 21c
TABLE PADDING
ard i pol široko, vredno $1.50, zdaj samo ........................
GALATEA PLATNO
temnih in bledih barv za deco, da se ga znebimo zdaj po........
VSE SUMMER DRESS TISSUES V DVEH ZALOGAH, DA SE PREJ ODSTRANI
Zaloga No. 1, yard po.......................9c
Zaloga No. 2, yard po.....................29c
CORSET COVERS.
Lace and embroidery trimmed, sold regular at 75c, now..........
Toilet Articles, Tooth Paste, Face Creams, Toilet Waters, Face Powder, Fancy Soaps, and hundreds of other items all bunched in a large bin, and offered at 8c per article.
INDIA LINENS, NAINSOOKS, BATISTE IN LONG CLOTH.
Vrednosti do 35c, da se hitro razprodajo, posebnost, yard po...........
BELO SERGES
52 inch široko, extra fino blago, :>1.50 vredno, pri tej prodaji, yard...
60c in 65c vredne, zdaj kos po .....
SVILNATE NOGAVICE
65c Silk Boot, pri tej prodaji par samo......................
39c 39c
ŽENSKE ZIMSKE SPODNJE OBLEKE
visok ovratnik, dolgi rokavi, $1.50 vredne, zdaj samo...........
COTTON BATTS
15c vredni, zdaj po
20c vredni, zdaj po
25c vredni, zdaj po 30c vredni, zdaj samo .
97c
8k lic 19 23 c
PREOSTANKI Ostanki v Petek in Soboto
29c
19c 69c
LINENS.
Belo in drugobarvno fino Linens, vredno po 65c $1.25 v dveh zalogah:
Zaloga No. 1.............................39c
Zaloga No. 2.................2............69c
FANCY TICKING.
Feather proof, vredno 40c, pri tej prodaji samo, yard...........
CURTAIN MADRAS.
Za Over-drapes, zeleno, rujavo, Old Rose, vredno 65c yard, ta teden po..
COAT'S THREAD—3 spools.............10c
FERRIS WAISTS.
$0.75 vredne po...........................59c
$1.00 vredne po ...........................79c
SATEEN LININGS
črno, belo in drugobarvno, 35c OQa vredno in 40c, pri tej razprodaji.........»ItPV
25c vredno Brassiers, zdaj samo ........................
23c 37c
50c vredno Brassiers, zdaj samo...........
17e 37e lic
a a a a a a a a a a
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
a a a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
65c vredne ženske svilnate rokavice, zdaj par samo .....................
HUGHES WATER-PROOF ŠČETKE
vredne $1.50, a pri tej prodaji
po ................................
WARNER KORZETI
$3.00 vredni, nova moda.................$2.29
$2.00 front lace..........................$1.39
98c
DOEKE SVILNATE ROKAVICE
črne in bele, 16 gumbov, $1.25 vredne po ........................
GINGHAM KRILA
65c vredna se bodo prodajale pri tej razprodaji po..................
SPICE IN ROČNO DELO
razprodamo vso zalogo za polovico vrednosti.
TOILET-PREDMETI
Face Powders, Face Creams in drugo, 20 odsto ceneje.
89c 41c
Tu imate priliko, da se ognete visokih cen za življenje.
J. C. ADLER CO.
J. C. PIRATH & CO., RAZPRODAJALCI,
116-118 W. JEFFERSON ST.	JOLIET, ILLINOIS
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
a a a a a a a a a
a a a
a a a
a a a a


Prisega kronskega glavarja.
Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.

Po augleščiui priredil Ant. Huonder S. J. Iz nemščine poslovenil A. Kr.
<*
(Konec.)
"Volk" je zaslišal, kako je glavar s svojim nožem tiho odstranil mah in kose lesa, s katerimi je bila razpoklina zadelana. Gotovo je hotel ostrino tako daleč spraviti skozi vrzel, da bi mogel ujetnik prerezati svoje vezi. Toda kmalu je nekaj glavarja spravilo od dela. Stražniki so se namreč mož za možem skrivaj pobrali od jetnišnice, ker jih je silno mikala pijača. Tropa plešočih Mohavkov, ki jih je bilo žganje navdalo s krviželjnostjo, je zapazila, da je pot do ujetnikov prost, in se z divjim krikom zadrvila navzgor. Že so bili nekateri dospeli do jetnišnice, kjer so mikastili z vrvmi privezana vrata, ko se je nenadoma visoka postava vmešala med pijance. Udarec s pestjo je podrl prvega nasilnika na tla, krepak sunek je prevrnil dva druga, in več drugih je dobilo take po glavi, da so obenem videli kar tri solnca. Nato je postava zopet izginila.
Mohavki so mislili v temi, da je to storil kdo izmed njih. Zato so se začeli grdo pretepavati dokler ni prihitela straža in pognala pijance v dolino. Ahazistari, ki je bil s svojim drznim početjem ravnokar obvaroval ujetnike, je izprevidel, da mu ne bo mogoče svoj načrt uresničiti še v tej noči in ujetnike osvoboditi, ker bi bil sicer vse skupaj spravil v preveliko nevarnost. Poslušal je pogovor stražnikov in izvedel, da se bo zvečer prihodnjega dne odločila usoda njegovih tovarišev. Bilo je torej treba hitro delati. Samo z drzno silo je bilo še mogoče ujetnike rešiti. Ko bi le aVtuk še pravočasno pripeljal pomoč! Drugače bi bilo vse izgubljeno, in vendar je huron-ski glavar prisegel, da bo ujetnike rešil!
Počasi je postalo v vasi mirno. Ognji so ugasnili, in le zadnje iskre so še švigale v nočno temo. Mohavški voj-niki so ležali vsi pijani na svojih medvedjih kožah. Visoko nad vasjo pa so v neki skalnati votlini sedeli Ahazistari in njegova dva spremljevalca ter se tiho posvetovali, kako bi osvobodili svoje drage.
11. Vojni svet.
Bilo je zvečer drugega dne po piro-vanju. Okoli 50 mohavških vojnikov je bilo zbranih v vaški posvetovavnici. Vsi so čepeli okoli "posvetovavnega ognja", ki je gorel sredi koče. Svoje krepke postave so si poslikali z živimi barvami; roke so si okrasili z bronastimi zapestnicami, lase pa s pisanim ptičjim perjem; v nosovih so jim viseli majhni obročki in drugo lepotičje. Glave so jim bile sklonjene naprej, pogled vprt v tla. Vsi so močno vlekli vase dim iz svojih pip ter ga čez nekaj časa počasi pihali skozi obe nosnici, tako kajenje imenujejo Indijanci "dim piti", in to je pri njih znamenje, da premišljujejo važne stvari. Ko so že dosti dolgo tako «edeli vtopljcni v svoje misli, povabi Kiodcgo, ki ga je dičila krasna glavarska oprava, goste iz sosednje vasi, da naj povedo svoje mnenje. Gostje so kratko zahtevali, da naj jim izročijo nekaj ujetnikov, da bi jih mučili v svoji vasi. Tej želji so pritrdili \si in odločili zanje tri IIu-ronce.
Potem so obravnavali glede drugih ujetnikov. Nihče ni hotel nikogar vzeti namesto mrtvega očeta, brata ali sorodnika ali ga posinoviti, kakor se ji sicer večkrat zgodilo. S tem je bila usoda ujetnikov zapečačena, in vsakemu so na čelo napravili rdečo progo, znamenje smrti.
Ko so prišli do očeta Brebeufa, dvigne se "Veliki pajek", Outiturakov brat in ugleden.vojnik, ter začne govoriti. Bivolova koža je mahljala po njegovih širokih pječih; okoli vratu je imel trikrat ovit iz medvedjih krempljev narejen okrasek, katerega konec mu je visel na prsa; njegovo krepko, mišičasto roko je dičilo troje zapestnic iz bliščeče kože kače klopotače.
"Veliki duh," tako prične, "je vstva-ril belega in rdečega moža, dal vsakemu svojo deželo in ju ločil po Jveliki vodi'. Zakaj niso torej bledoličniki •ostali v svojem kraju, pri grobeh svojih očetov in bratov? Ali je rdečemu možu kdaj prišlo na misel, da bi vdrl v lovišča bledoličnikov onstran solna-tega morja in belemu možu dejal: 'Tvoja dežela mi je všeč; pojdi od tukaj, zakaj tukaj hočem prebivati jaz?' Beli možje pa so storili tako. V svojih velikih čolnih so prišli čez vodo in rekli: 'Rdeči mož, tvoja dežela nam je všeč; pojdi od tukaj, zakaj tukaj hočemo prebivati mi.' In ogoljufali so rdečega moža najprej z lažnjivimi besedami, in potem ga prepodili s silo; zakaj njihove gromovite puške so jačje neg? pšice rdečih mož. Pojdite k 'veliki reki'. Tam, kjer so naši bratje lovili urne jelene in bivole, si je sezidal belokožec kamenite hiše in s plugom rije po zemlji, v kateri počivajo kosti velikih glavarjev. 'Veliki pajek' sovraži bele ljudi, ker ima hrabro srce.
Njegov svčt je kratek: Beli čarodej mora umreti. 'Veliki pajek' je govoril."
Zborovavci so odobravali njegove besede in mu pritrjevali. S svojim govorom je hotel še bolj razpaliti srd Indijancev do belih ljudi. Da je bil to dosegel, kazali so temni pogledi, s katerimi so skoro vsi merili "črno suknjo". Vendar tudi ni manjkalo prijateljev. Panima je bil prvi, ki <se je potegnil za Kiskepilovega rešitelja.
"Mohavek sovraži belokožce," je dejal, "toda njegov srd ni kakor slepa razjarjenost bivolova. Mohavek pogleda, kam in koga udari. Zakaj bi beli čarodej moral umreti? Ni li rešil Kiskepilo, mladega orla našega rodu? Hraber vojnik sovraži svojega nasprot nika in ga ubije, in prav je tako; ne ubije pa prijatelja, ki mu je storil dobro. Vzemimo raje belega čarovnika kakor brata v svoj rod; naredimo zanj kočo in delimo z njim žito in tolsta jelenja stegnja. Njegovo zdravilo je močnejše nego naših čarovnikov; zdravil bo naše bolnike, odganjal od naših vasi kugo ter nas učil 'velikega Duha', ki biva nad oblaki. Beli čarovnik naj ostane živ! Panima je govoril."
Tudi ta govor ni ostal brez vsakega vtisa. Indijanec je hvaležen za izkazane mu dobrote. Tudi se je raznesel glas o spretnosti očeta Brebeufa in o njegovem krepkem, plemenitem značaju, in to je misijonarju pridobilo marsikatero srce. Kioba je to videl in srdit škripal z zobmi. Skočil je na noge, jeznih pogledov hodil gori in doli in potem začel s pihajočim zasmehovanjem:
"Moj brat trdi, da je zdravilo 'črne suknje, izdatno. Potrebuje li morda zdravila, da si okrepi pogum? Kioba zaupa svoji močni roki in ne potrebuje nobenega čarovnika. Kako so se iz-premenili Huronci, odkar prebiva pri njih beli čarovnik! Postali so ženske in izdajavci, ki se v zvezi z belim možem borijo proti sinovom istega ljudstva. Proklet bodi beli čarodej! Smrt mu!"
"Smrt mu!" ponovi kakor odmev več glasov.
Toda zopet se nekaj divjakov potegne za misijonarja. Zborovavci se počasi razgrejejo, govorniki pozabijo na svoj prejšnji hladni mir. Zato veli glavar mirovati in reče: "Moji bratje se prepirajo, s kakšnim namenom je črnosuknjež' prišel v to deželo in kaj bi rad pri sinovih pustinje. Bledolič-nik naj odgovori na to sam! Odveži-te ga in pripeljite sem!"
Tako se tudi zgodi. Miren in resen stopi duhovnik v zbor.
"Govori," deje mu Kiodego, "zakaj si prišel semkaj in kaj iščeš tukaj."
Oče Brebcuf sklone glavo, natiho-ma zmoli kratko molitvico in potem začne s krepkim glasom razlagati svoje poslanstvo ter v širokih potezah naslika temeljne resnice krščanstva, kakor je to storil v Kiodegovi koči. Zopet se s posebno ljubeznijo ustavi pri podobi Odrešcnikovi. Navdušeno pripovedovanje* o njegovem čudodelnem življenju in smrti gane za nekaj časa celo misijonarjeve nasprotnike. Toda komaj neha, že poskoči Kioba in kriči:
"Ne poslušajte bledoličnikovih besedi; čarodej je, ki mami srca!"
Panima pa jezno zavpije:
"Kioba je klepetulja, katere jezik nikdar ne miruje. Ali ne more pustiti, da bi govorili drugi, katerih lasje so že bolj sivi."
Zdaj se dvigne čarovnik Outitorak, ki je dotlej molčal. "Bratje moji," prične hladno in mirno, "Outitorakov govor bo kratek. 'Črnosuknjež' trdi, da jc prišel semkaj, da bi nam pokazal pravi pot. Ali so pa bledoličniki na pravem potu? So li boljši nego otroci divjine? Ne, še slabši So. Zakaj ni torej bledoličnik ostal pri njih, da bi svoje rojake najprej spravil na boljši pot. Zakaj napolnjuje naša ušesa z govori, katerih nihče ne razume? Beli čarovnik pravi, da nas hoče učiti 'velikega Duha', ki ga časte bledoličniki. Toda mi ne potrebujemo nobenega drugega 'velikega Duha' nego Airesko-ja, duha irokeških rodov, katerega glas nam govori v šumenju gozda in buča-nju nevihte. Zakaj naj bi ga zamenjali za Boga belokožcev? Ali je Bog belokožcev storil Huronce hrabrejše? Ne, postali so kakor ženske, in Mohavek jih je uničil z močjo svoje roke. 'Črna suknja' hoče srca Mohavkov o-mamiti s sladkimi govori. Zato naj umre! Outitorak je govoril."
Zviti, potuhnjeni čarodej je dobrjp poznal svoje ljudi. Njegovo slepilno besedičenje je doseglo popolen uspeh. Misijonarjeva usoda je bila odločena kakor se je zdelo. V tem hipu nastane ob vhodu velika gnječa. Pred po-svetovavnico zbrana množica se je razmaknila, in v zbor stopi Kiskepila. Vzkliki začudenja prihajajo iz vrste voj: likov. Opirajoč se ob svojega mlaj-ega brata stopi mladi glavar v krog n položi očetu Brebeufu svojo roko
na ramo kakor da bi ga hotel varovati. Vse utihne. Sočutno se upirajo mnoge oči v mledega, plemenitega junaka. Kiskepila se ozre po zboru in deje s tihim, vendar razločnim glasom:
"Naj bi Kiskepila, mladi orel, ne imel nobene veljave v zboru vojnikov? Ali naj molči, ko poslušajo blebetača? Menil je Kiobo. "Bledoličnik naj u-mre, ker je lepo in plemenito ravnal s Kiskepilo? Odkdaj je pri Mohavkih navada, da bi glavarjevega prijatelja imeli za sovražnika? Kiskepilov govor je kratek: On prosi hrabre junake svojega rodu, da puste pri življenju njegovega prijatelja, katerega duh je moder in 'srce krotko in pohlevno kakor golobovo."
Predno kdo more odgovoriti, vstane Outitorak. Moral je krepko stopiti na noge, če ne, bi mu bil morda plen nazadnje vendar le ušel. "Mladi glavar," reče mirno, "je bolan in govori zmedeno. Bledoličnik ni njegov prijatelj. Kako more biti golob prijatelj ponosnemu orlu? Ali je pa morda čarovni-ško govorjenje črne suknje predruga-čilo njegovo naravo in kri izpremenilo v vodo? Srce neizkušene mladine je kmalu omamljeno, starčkov razum pa ima bistre oči. In razum pravi: Ubij te črnosuknježa, ki je zapeljevavec."
Rdečica jeze se razlije po bledem obrazu mladega glavarja: "Outitora-kova usta se penijo srda. Zavist mu razjeda srce, ker je črnosuknježevo zdravilo boljše nego njegov ples."
"Outitorakova glava je siva," zavrne ga čarovnik z ledeno mirnostjo, "ne ■spodobi se zanj, da bi se prepiral z mladino. Modri glavar Kiodego naj govori. Bo li prizanesel bledoličniku in ga sprejel v svojo kočo, njega, ki s sladkimi besedami slepi Kiskepilo?"
Vseh oči se upro v starega glavarja, ki je nato vstal. Čelo mu je bilo mračno, kar ni pomenilo nič dobrega. "Kiskepila je bil cvet svojega rodu. Bledoličnik mu je pripovedoval čudovite stvari, in on ga je poslušal. Orel je postal golob; njegov oče ga ne pozna več! Črnosuknjež naj umre! Kiodego je govoril."
Žalostno mladi vojnik po tem govoru povesi glavo. Vedel je, da je s tem izpregovorjena zadnja beseda, in da ni več misliti na rešitev njegovega dobrotnika. Nemo poda očetu Brebeufu roko. Potem pa, opiraje se na svojega spremljevavca, ponosno zapusti po-svetovavnico. Zunaj je nastala črna noč.
Oče Brebeuf je moral poklekniti, da so mu znamenje smrti narisali na čelo. Outitorak in Kioba pa sta se ve-selila svoje zmage. Zborovanje so sklenili in ujetnike odvedli na varno. Če ne pride rešitev, ležala bodo prihodnjega dne njihova telesa grozovito ožgana ob mučilnih kolih.
12. V sponah krščena.
Napočil je dan odločitve. Solnce se je blestelo iznad teonontoških hribov. Nekaj žarkov je bilo že doseglo posve-tovavnico, radovedno tuintam pogledalo skozi špranje in nekoliko razsvetlilo temne prostore. Eden izmed teh žarkov je bil zadel ob nekega ujetnika in mu posvetil v obraz. Bil je Alojzij, mali Francoz. Sicer taT<o živahni deček je bil bled in medel. Spanec je imel usmiljenje z ubogim otrokom in ga zazibal v sladke sanje. Solnčni žarek pa je švignil dalje in obsvetil visoko, črno opravljeno osebo,iki je klečala v kotu. Zdaj je migljal v redkih sivih kodrih, zdaj zopet obsaval visoko čelo in zarjavel obraz. Bil je oče Brebeuf, ki je poslednjo noč pred svojo smrtjo prebil v molitvi. Kako častitljiva jc bila ta postava, živo zamaknjena v svojo pobožnost! Njegov o-braz je bil resen, vendar veder. "Sprejmi, o Gospod!" jc molil šepetaje.
Prejšnjega večera ga je doletelo veliko veselje. Dva nekrščena Huronca, ki sta bila dozdaj posebej zaprta, so prignali Mohavki k drugim ujetnikom. Dolgo v noč ju je oče Brebcuf ljubeznivo poučeval in pripravljal za sv. krst. Toda manjkalo mu je — vode! Ujetnikom je niso od prejšnjega dne privoščili niti kapljice. In vendar, kako dragocena je bila v tem času vsaka kapljica! Oče Brebeuf je bil trdno prepričan, da mu bo pomagal Bog in ga ne bo zapustil v tej stiski. Dalic je odmigljal žarek, kakor da bi se bal motiti misijonarja v molitvi. V kotu so drug poleg drugega ležali Huronci in vkljub okovam trdno spali.
Uro kasneje je bilo v ječi že vse po-koncu. Pritajeni glasovi so se čuli ven, straža je odprla vrata in pogledala, kaj se godi v tesnem zaporu. Krščanski Huronci so ravno opravljali svojo jutranjo molitev. Zaničljiv po smeh je zaigral Mohavkom po hladnih obrazih. V tem hipu je prišla "brzo-noga srna" navzgor iz vasi. Deklica je imela v rokah več ravnokar utrganih koruznih storžev. Zašepetala je straži nekaj potihem na uho in zopet urno odhitela. Stražnik je Vstopil v ječo, rekel ujetnikom kratko: "Tukaj le 1" in jim vrgel storže k nogam. Potem se je zopet srdit vsedel na prag. Niti dozdevalo se mu ni, kakor neprecenljivo uslugo je bil ravnokar izkazal ujetnikom.
Oče Brebeuf je bil veselo presenečen, ko je v polumraku videl, kaj je vrgel stražnik proč. Poželjivo je pobral na tleh ležeči storž in ga držal proti luči. Nekaj se je svetilo na svilnatih lascih med širokimi listi. Niso bile ve-
like, svetle rosne kaplje? Ni li bila voda, čista podnebna voda? Roka se je tresla razburjenemu misijonarju in iskrena molitev se je dvignila iz njegovega hvaležnega srca.
"Otroci moji," vzklikne veselo, "glej te dobroto "velikega Duha!" Kako čudovito je uslišal naše prošnje! Pokleknite, pokleknite, to je milosti poln trenutek!" In skrbno zbere dragocene kapljice, .poškropi z njimi rjava lica svojih otrok in govori krstilne besede, ki po volji Odrešenikovi nevidno in skrivnostno prerode človeško dušo.
Tako je postala samota, zapuščena koča svetišče božje. Toda niso doneli zvonovj, orgije niso bučale v mračnem prostoru, gorele niso druge luči kakor zlati solnčni žarki, blestelo se ni nobeno belo oblačilo razun bele odeje krstne nedolžnosti, in dvigalo se ni kvišku drugo kadilo kakor priprosta molitev ubogih, izpreobrnjenih ujetnikov.
"Pridi, smrt!" zakliče misijonar navdušeno, "pripravljeni smo. Pokliči nas, o Jezus, in prišli bomo!
13. Ob mučilnem kolu.
Medtem so se divjaki pripravljali za krvavo svečanost, ki se je imela vršiti na prostoru spodaj med vasjo in po-svetovavnico. Nekoliko vsaksebi so zabili v tla šest močnih, širokih kolov. Dečki in deklice so prinašali iz bližnjega gozda suhih drv in jih metali na kupe poleg kolov. Porabiti so jih hoteli zvečer za strašno razsvetljavo in mučenje. Potem so privedli iz ječe šest ujetnikov in jih izročili ženskam in mladini v "zabavo".
Tako so Irokezi zasmehljivo imenovali grozovito igro, ki so jo z ujetniki uganjali pred pravim mučenjem. Pri takih priložnostih se je učila indijanska mladina one nečloveške grozovito-sti, ki je tako lastna naravi rdečih ljudi. Ta predigra je dostikrat trpela po cele dneve, dokler niso strašne smrtne muke rešile nesrečnikov. Napol gole ujetnike so privezali na kole in jih najprej grdo zasramovali. Najhuje se je seveda godilo očetu Brebeufu in "Volku".
"Glejte belega čarovnika," je vpila neka ženska, "nima li zajčjega obraza?
"In brado kakor kozel," je dostavila druga.
"Njegova plešasta glava se blišči kakor mlada buča."
"Alo, dajmo jih nekoliko pobožati!"
"Čakaj, sladki moj prijatelj," je so-pihala grda ženska z oteklimi ustnicami, "daj, da te malo pošegetam!" in zadrla mu je dolg trn v stegno. Druge so praskale ujetnike s šivankami, jih teple z gibčnimi palicami in tenkimi (Nadaljevanje na 7. strani.)
Stenski Paper |
vseh vrst, barv in cen j obesam ceneje in bolje, § Dela garanttram.
Tony Alberico |
608 N. Chicago Street Chicago Tel. 4034
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna i osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2.— Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flage postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma natumi.kakoršneste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75.—WahCif, Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje aH kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh: flaša 2 dol.50c. -— Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 ce!#'ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa75o. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega
Eomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe i mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. ©e želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismupošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kal moške ali ženske obleke ali perila J> očistiti in gladiti, ne pozabite K našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut tt Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avto1 mobil odpelje in pripelje obleko vt vaš dom. Naše cene so zmerne 1< delo garantiramo.
Joliet Steam Dre Ho«
Profesional Cleaners and Dyer*
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa
Chicago Phone 4444, N. W. 4S3.

Oscar J. Stephen
Sobe £01 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI ! NOTAR
ft
Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
R
J. C. Adler & Co
priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101.	JOLIET.
V časih sedajne draginje
naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■
je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih sc zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v 6lučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rudečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah.

TRINERJEV	prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Neprekosljivo je v slučajih
_ I ... _ —	protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utru-
I I ni I /VI H Rj I	jenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 in
—->——————	SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c.

Trinerjevo zdravilo zoper kašelj
je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment
Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič n»-gradeni z: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
1ZDEL0VATELJ===*===
1333-1339 South Ashland Ave
CHICAGO, ILL.
li
Naša velika in najmoder-neje urejena tiskarna

-izdeluje najhitreje in najličneje —
VSE VRSTE TISKOVINE ZA
slavna društva, cerkve in šole,
trgovce in obrtnike, ter zasebnike.
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno.
Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pravila in poročila, ali tiskovine za prirejanje veselic in razne druge take stvari. Pišite nam za cene, da si prihranite denar.
c*lN
tAl
c*tj
Amerikanski Slovenec
Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
imrnammmmmMMmmmmMmmmmMmMmmmmmmmmma^mmmmammmmmmmmamMmmmmmmmmammmmmmmmmjiMamf
!
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko
v Jolietu
Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
Nad 12,000 najboljših Ijndi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00

'""ammmmmmmmmammmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmaammmammmammMmmmarmmmmmmmmmmmmt

slavnoznani
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Neg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
q13 N. Scott St.	Joliet, 111
testna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Preiernova ulica it. 3.
največja slovenska hranilnica i
^°ncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4«,500,000.—
e*ervnega zaklada.....*.........»..................K 1,330,000.—

Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
bre« odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
p
t*y	na zemljiiča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov,
j Kranj»ke pa proti Syi odstotkov obrestim ia proti najmanj tri-•*tt«tkov odplačevanju na dolg.
šibami, jim rvale lase iz glave in se kakor krviželjni obadi podile po cele ure okoli njih.
Počasi so ženske odšle, in na vrsto so prišli mladeniči, ki so hoteli grozovito zabavo narediti zanimivejšo. Postavili so se 30 do 50 korakov od mučilnih kolov in z loki in pšicami streljali na svoje žive cilje. Morali so zadevati kolikor mogoče blizu, toda varovati so se morali, da niso nikogar hudo ranili. '"Volk" je brez strahu mirno zrl proti njjmu švigajoče pšice in ni niti trenil z očesom; oče Brebeuf je pohlevno in dano gledal svpje rnuči-telje in včasih svoje oči dvignil proti nebu. Nevarnejša je postala igra, ko so mladi Mohavki zgrabili metalne sekire; kajti izurjeno roko mora imeti, kdor se hoče poizkusiti s tem orožjem. Največ sekir je odletelo precej daleč od cilja, ker so se mladeniči bali, da ne bi smrtno zadeli svojih žrtev, kar bi bilo sramotno. Nedaleč od tega mesta je ležal odpadnik Kioba leno iztegnjen na trati, veselo opazoval strašno igro in od časa do časa hrabril mladeniče s svojimi klici ali jim pripovedoval nove vrste muk.
Pri opazovanju te nevarne igre v metanju sekir se mu je vzbudila želja, da bi se tudi sam poizkusil. Bil je v tej reči zelo izurjen in je hotel, da bi tudi drugi občudovali njego\o umetnost. "Vidite kodre za desnim očesom bledoličnikovim? In zdaj pazite!" Prijel je orožje in ga po bliskovo par-krat zavihtel v krogu. Zvižgaje se je težka sekira zavrtela v zraku, začul se je zamolkel udarec, in sekira je obtičala v lesu. Zapičila se je bila tiko-ma zraven glave v kol, tako da je zadela nekaj v zraku plapolajočih las in jih potegnila zaseboj v špranjo. Gle-davci so veselo in glasno pozdravljali ta spretni lučaj. Kioba pa je zlobno se smehljaje zgrabil drugo sekiro, in je ravno tako sfrčala proti misijonarju in se na drugi strani glave ravno tako zadrla v kol kakor prvič. Misijonar je bil zdaj z lastnimi lasmi pritrjen na kol. Zopet je zahrumela glasna pohvala iz vrst divjakov. Vsakdo je zdaj poizkušal, da bi tudi tako spretno vrgel sekiro, in kmalu je tekla ubogim žrtvam kri po obrazu in po plečih. Te muke so divjaki nadaljevali do večera.
Zadnji žarki zahajajočega solnca so poljubljali zapadne hribe, in visoke jelke so delale strašilne sence po dolini. Zgoraj na griču pa je nepremično gledal huronski glavar s svojega skalnatega skrivališča, če bodo kmalu prišli njegovi zvesti tovariši... Iz doline se je tuintam dvigala lahna meglica, na zapadu so s-e zarili oblaki, in počasi se je vlegel mrak na mohavško ravnico. Že je videl Ahazistari, da so spodaj otroci gromadili suho dračje ob koleh, toda o Vatuku in njegovi četi še vedno ni bilo ne duha ne sluha.
"Huronci se morajo požuriti, sicer pridejo prekasno," je šepetal glavar v skrbeh sam pri sebi in vstal, da bi šel v dolino. Ko je dospel do posekanega mesta, videl je že plapolati rdeči plamen velikega posvetovalnega ognja in temne postave Mohavkov, ki so hitele semintje. Ko je kdo vrgel nanovo dračja v ogenj, je švignil plamen visoko in posvetil celo do onega kraja, kjer so moleli kvišku mučilni koli. Kdo je bila neki ona visoka postava, katere obraz se je ravnokar pokazal v odsevu ognja?
Ahazistari je dobro poznal ta obraz. Bil je misijonar, oče njegovi duši, za katerega je bil skoraj strastno odušev-ljen. "Prepozno pridejo," je izprego-voril komaj z glasom polnim tuge. "Dobro, potem umrjem skupaj z njim.'
Krepkeje je stisnil orožje in sklenil, da bo planil v sredo sovražnikov. Toda čuj! Kaj je bilo to? Pridrževal je sapo in poslušal. Ni li z višave sem začul glas oddaljenega sokola? Da, tako je bilo. "Kli, lcli, kli!" se je ponovilo zopet v tiho noč.
"To so naši, to morajo biti naši!" si je mislil Ahazistari. Srce je glavarju glasno bilo v prsih. Urno je od-hitel nazaj in izginil v grmovju. Takoj nato se je vnovič oglasilo: "Kli, kli, kli!"
Ali je bil morda vendar le sokol, ki je krožil okoli svojega gnezda?
14. Rešitev.
V dolini, zaviti v črno noč, je svetilo kakih deset ognjev kakor v kakšnem roparskem taborišču. Tudi grmade so bile prižgane in so gorele z visokim plamenom. Toda skraja so gorele v toliki oddaljenosti od ujetnikov, da so se jim komaj pripalili lasje. Otrogi in grde ženske so rajale kričeč in rjoveč okrog mučilnih kolov. Mučili so grozovito uboge žrtve, prižigali smolnate smrekove veje in jim opaljene konce zadirali v meso, da je osniojeno mesto kar cvrčalo.
"O Jezus, Marija!" je kričal pretresljivo mali Alojzij, kadar ga je kdo spe-kel. Odločni oče Brebeuf in bolečin navajeni Huronci pa so nemo prenašali svoje muke.
"Ne boš stokal in tarnal, ti bledi ple-šec?" je vpila grda babura in mahala z gorečim polenom okoli častitljive glave duhovnikove, da so se žive iskre vsipale nanjo. Toda nič ni moglo motiti sladkega miru na obrazu mučeni-kovem, ki je mislil na trnjevo krono
svojega Učenika ter se veselil, da more zanj nekoliko trpeti.
Medtem, ko so ženske in otroci nekako pričenjali krvavo žaloigro, so sedeli vojniki nedaleč proč v pražnji o-bleki okoli ognjev in poželjivo srkali zadnje ostanke "ognjene vode", ki so jo bili še nekaj prihranili za to priliko. Jeziki so se jim že zapletali, oči so se jim blisketale in počasi so se razvneli tako, da so bili sposobni za svoje nečloveško početje. Z groznim krikom, ki je pretresal mozeg in kosti, so poskočili vsi naenkrat kvišku in pričeli najbolj divji indijanski ples, skalpski ples, "ki je bil nekak uvod smrtnega mučenja. V plesu so predstavljali strašni prizor boja z noži. V divjih skokih in grozečih obrazov 'so vrteč se v krogu posnemali smrtni sunek ter svoje gole roke z bliščečimi noži vihteli nad svojimi glavami in se pri tem drli na vso moč.
Ravno so plesali najbolj divje, ko se je v bližnjem gozdu naenkrat posvetilo na mnogih krajih in zagrmel strel iz več nego dvajset pušek. Nekaj kro-gelj je .bilo udarilo v gorečo grmado, da so iskre švignile na vse strani. Druge kroglje pa so si poiskale vsaka svojo žrtev med Mohavki, ki so vijoč se v smrtnem trepetu zadeti padali na tla. Nastala je velikanska zmešnjava, ki se je še povečala, ko se je v naslednjem hipu iz gozda sem zaslišal strahovit bojni krik, in se prikazale temne, grozeče postave. Bil je Ahazistari s četico svojih junakov, ki so nenadoma z visoko zavzdignjenimi bojnimi sekirami pridrvili na razsvetljeno ravnino in kakor levi planili nad Mohavke. V nepopisnem strahu se je razkropila tolpa na vse strani, Huronci pa so podili begunce nekatere proti vasi, druge proti gozdu.
Napad se je izvršil tako naglo in s toliko silo, da se ni nihče postavil v bran. Samo eden je bil med begunci, ki je tudi v tej zmešnjavi koval maščevalne naklepe, odpadnik Kioba. Hitro se je skril v temi in počakal, da je minil prvi naval Huroncev. Potem pa je razdražen kakor tiger v velikih skokih hitel do mesta, kjer šo mučeniki z upom in s strahom pričakovali, kako se bo vse to izšlo. V tem hipu se je mlademu Huroncu na kolu izvil iz prs strašen krik. Grozno se režeč je stal namreč pred njim Kioba. Nož se je zablisnil in se zadri ubogi žrtvi do ročaja v prša, slišal se je zamolkel klic: "O Jezus!" in potem smrtno hropenje —in smrt je rešila novokrščenega mladeniča vseh muk.
Vse to je videl "Volk", toda revež ni mogel pomagati. Jasno je bilo, da bo podla roka morilčeva pokončala vse dasi so bili prijatelji tako blizu. Z obupno silo je hotel "yolk" pretrgati svoje vezi, pa ni šlo. Že je videl, ka ko se je Kioba obrnil, da bi planil nad očeta Brebeufa. Zmagoslavno je vili tel morilec svoj nož. "Volk" je poizkusil še enkrat, nečloveško napel vse moči, — in vezi so res počile! Kakor lev je bil "Volk" v enem skoku pri Kiobi, katerega je zgrabil s svojimi močnimi rokami in ga podal na tla. Razvil se je boj na življenje in smrt Srdito sopihajoč se je hotel Kioba izviti železni pesti. Nož mu je bil pri padcu odletel in je zdaj ležal pri zadnji goreči grmadi. Oba nasprotnika sta ga videla, oba sta ga hotela doseči. V strašni borbi sta se valila po tleh. Volk" je bil sicer močnejši, ali njegova leva roka je bila zelo oslabljena, in tudi mu je pošlo mnogo moči vsled pomanjkanja in muk. Njegov nasprotnik pa je bil gibčen kakor jegulja. Bliskoma j'e Kioba iztegnil roko, da bi zagrabib nož, pa v tem hipu ga je Volk" privzdignil in pahnil na gorečo grmado. Presketajoč se je strnil plamen nad nesrečnikom. Krik groze se je izvil iz ust misijonarju, ki je s strahom opazoval ta prizor. Obupno je Kioba poizkušal, da bi vstal, pa vselej se je zvrnil nazaj, in rdeči plamen je pohlepno lizal svojo žrtev. Še en krčevit vztrepet — in odpadnika je doletela sodba. Ogenj, ki je bil namenjen misijonarju, je bil njegov lastni grob.
"Volk" je segel po nož, prerezal hi tro očetu Brebeufu vezi in potem urno osvobodil malega Alojzija, ki je bil že omedlel. Huronec ga je vzel v. svoje naročje, potegnil misijonarja s seboj v bližnje grmovje in dejal: "Ostani tukaj, oče, dokler se ne povrnem."
To izpregovorivši je skočil proti jetnišnici, kjer so bili zaprti trije ujetniki, ki bi bili drugega dne morali u-mreti v sosednji vasi na mučilnem kolu. Ob vhodu je dobil stražnfke, ležeče na tleh z razbitimi glavami, gnezdo pa je bilo že prazno. Ahazistari je bil namreč že poprej naročil Vatuku, da naj tiho osvobodi te ujetnike. Zato je "Volk" pohitel nazaj in rešil ostala dva tovariša, ki sta bila še privezana na kolih. V naslednjem hipu so že vsi trije Huronci z orožjem, ki so ga bili pobrali Mohavkom iz mrzlih rok, hrti meli proti vasi, kjer sta dve koči že goreli s svetlim plamenom.
Nedaleč od Kiodegove koče se je bil med tem vnel srdit boj. Nekateri be-žoči Mohavki so bili v svojih kočah dobili v naglici nekaj orožja, potem se zbrali in pogumno planili na drzno pro dirajočo huronsko četo. Ahazistari Vatuk, "Volk" in drugi so se borili ka kor levi. Vendar je boj prihajal čim dalje bolj opasen; kajti krdelo Mohav kov je bilo vsak trenotek večje, in nji
hova premoč je grozila streti Huron-ce. Toda že je bila pomoč blizu.
Nenadoma so Mohavkom za hrbtom zadoneli zategnjeni glasovi dolgega bojnega roga, da je odmevalo v bližnjih hribih kakor glas strahov. Prestrašeni so se praznoverni Mohavki o-zirali v temni. les. Čuj! Bližje in bližje se je glasil grozni "tu-tu-tu!" z rebri. Kar naenkrat so se vsule v svetel krog gorečih koč divje postave, ki so se v nemirno semintje švigajočem odsvitu videle, kakor bi bili sami silni orjaki. Pred vsemi je hitela visoka koščena postava, ki je glasno vpila svoj bojni klic: "Tu Šamplen!" in potem zopet trobila v skrivnostni rog. Že se je približala bojujočim se nasprotnikom in s kopitom svoje puške udarila Mohavka po glavi in potem še enega, vsak udarec spremljajoč s svojim bojnim klicem.
Strah se je polotil sovražnika. Da, ta grozni beli vojnik ni mogel po njihovih mislih biti nihče drugi nego duh mrtvega Šamplena, ki je Huroncem prišel na pomoč. Hipoma se je bojišče izpremenilo. Kar ni bilo sovražnikov pobitih, so bežali pred strašnim klicem: "Šamplen, Šamplen!" v bližnje gozde. Ves boj je trajal komaj pol ure. Zmago je bilo pripisati v prvi vrsti zvijači hrabrega kanadskega sle-dovnika, ki je bil po prvem skupnem strelu s polovico Huroncev obšel sovražnika in ga napadel za hrbtom. Do hitre zmage je seveda tudi pripomogel praznoverni strah, ki ga je Mohavkom prizadel bojni rog in grozilni klic: 'Šamplen!" Sovražnikom se je deloma tudi zato godilo slabo, ker so jih na-protniki spretno prevarili glede malega svojega števila.
Zmago je bilo treba hitro izkoristiti, še predno bi se Mohavki zavedli od strahu. Radostno je privedel "Volk" ljubljenega misijonarja in malega ble-doličnika iz njihovega skrivališča. Plemenitemu duhovniku pa je žalost napolnjevala srce, da mu je še v zadnjem hipu odšla mučeniška krona, in da je bilo zavoljo njega prelite toliko krvi. Vendar ga je silno ganila zvesta udanost njegovih otrok, ki so tako pogumno tvegali življenje, da le njega rešijo. Kako se je Ahazistariju lesketalo oko, ko je videl rešenega svojega učitelja in mu poljubljal roko, polno ožganih ran!
Huronski glavar je bil izpolnil svojo prisego!
Tudi Peter Hardi je pristopil, stisnil roko očetu Brebeufu in ga pozdravil po francosko. Muhasti sledovnik je od časa do časa zatrobil v svoj rog, da bi vsakdo vedel, da je Šamplenov namestnik še v vasi." Nato je Ahazistari hitro razdelil svoja povelja. Vsled misijonarjeve prošnje so zmagovalci opustili svojo namero, da bi zažgali vas. Dveh gorečih koč seveda ni bilo mogoče več rešiti. Kar so našli orožja in streliva, so vzeli deloma s seboj kot plen, deloma pometali v ogenj, da bi zadrževali Mohavke, da jih ne bi tako hitro preganjali. Iz bogatih zalog so vzeli s seboj nekaj živeža za pot. V neki koči so tudi našli talar očeta Brebeufa in Alojzijevo haljico skoro vso raztrgano, dalje mašnih kelih in nekaj drugih svojih stvari.
Ravno je hotel oče Brebeuf z nekaterimi možmi hiteti na oni prostor, kjer so jih mučili, da bi poskrbel za padle mrliče, ko se je nenadoma domislil mladega glavarja mohavškega. Kaj se je bilo zgodilo z njim? Stopil je v njegovo kočo. Bila je prazna, in ostanki pojemajočega ognja so jo le slabo razsvetljevali. Žalosten je zapustil dobro mu znani kraj. V tem hipu je začutil, da ga je nekdo potegnil za obleko. Ozrši se je videl, da stoji pred njim boječe in plašno "brzonoga srna". Pokazala mu je proti izhodu iz doline in izpregovorila samo eno besedo: "Kiskepila!" Sočutno je zrl oče Brebeuf tega otroka divjine in dejal: "Povej mlademu glavarju, da ga 'črnosuknjež' ljubi in da ga ne bo nikoli pozabil."
Indijanska deklica je prijela duhovnika za roko in mu jo stisnila; potem pa se je ravno tako hitro izgubila v temi kakor je bila prišla.
Huronci so se med tem zbrali. Ahazistari je priganjal k naglici. Na mu-čilišču so se vstavili. "Volk" je spoštljivo položil truplo umorjenega Hu-ronca na plahto. Po mrličevem obrazu je bil razlit jasen mir. Krščanski Huronci so molče pokleknili in tiho molili. Čutili so, da prebiva v nebesih mla-deničeva duša, ki je bil prošlo jutro prejel sveti krst. Potem so plahto zagrnili in dva krepka Huronca sta drago breme vzdignila na rame. V samotnem kraju, kjer bi se ne bilo bati onečaščenja, so hoteli mrliča položiti k večnemu počitku. Predno so odšli, je dal Ahazistari vreči na ogenj dračja, da bi varal sovražnika, sledovnik pa je zopet trobil v svoj rog na vse strani. Potem so nastopili pot nazaj proti severnim goram. Visoko na nebu pa je nad njimi migljalo nebrojno zvezdic.
Ko je napočil dan, so bili že daleč od mohavške vasi. Srečno so zopet pri šli do reke sv. Lovrenca. Majhno bro-dovje kanadskih trgovcev, ki so nakupovali kožuhovino, je plulo po reki navzgor. Radi so sprejeli v svoje čolne sledovnika, Alojzija in "Volka" ki je imel nalogo spremljati dečka in ga izročiti njegovi materi.
Mali mučenik Alojzij je kmalu zopet videl svojo mater. Toda več mesecev je vise! ubogi otrok med življenjem in
smrtjo, ker se ga je bila lotila huda vročica in večkrat se mu je bledlo. Dostikrat je v sanjah planil kvišku, njegove roke so odganjale neko strašilo, in njegove ustnice so izgovarjale strašno ime: "Kioba, Kioba!"
Oče Brebeuf se je z drugimi Huronci v mohavški čolnih, katerih skrivališče je bil našel Vatuk, odpeljal navzdol po reki v Quebec, da bi se tukaj brez obotavljanja kljub svojim ranam pripravljal za drugo potovanje v huronski misijon. Mesec kasneje je dospel vneti duhovijik v Sault de Ste Marie, in od vasi do vasi je šla vesela vtst: "Oče, oče je zopet tukaj!"
Čez sedem let je veliki misijonar ob nekem napadu vnovič prišel v roke svojim smrtnim sovražnikom Iroke-zom in po strašnih mukah umrl junaške smrti 16. sušca 1649.
Dvajset let je bilo utonilo v reki sv. "Lovrenca, odkar so se vršili opisani dogodki.
Veselo stoji Teonontoga, mohavška vasica, v okrilju svojih hribov.'Še stoji na gričku zborovavnica, toda z lesene. strehe te pozdravlja priprost krož in majhen zvon doni po dolini. Iz-premenili so jo v kapelico, ki je dostikrat polna rdečih molivcev. Spredaj na častnem mestu zapazimo med zbranimi verniki postavnega vojnika. V njem izpoznamo Kiskepilo, prvega krščanskega poglavarja iz mohavškega rodu. In kdo je postavna ženska sredi trume krščanskih otrok? To "brzonoga srna", ki se je prva med irokeškimi deklicami dala krstiti. In mladi, krepki duhovnik pri oltarju? Alojzij je, nekdanji mali in živahni francoski deček.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AF-NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter, vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so nase "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
10S Jefferson Street, JOLIET, ILL.

Zavarovanj?
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A.SCHOEHSTEDT&GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
*
V So. Chicago, 111«.:
Soba 218—9206 Commercial A v«.
Telefon: South Chicago 579.
ANTON ZABUKOVEG
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, 111».
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
IZ AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA.
("Slovenski Svet", Cleveland, O.)
Proti principu samoodločevanja.
(Slovenski Narod, 30. junija.) Izjava ministrskega predsednika je gotovo presenetila parlament. Zakaj? Ali nismo slišali, da je grof Czernin med prvimi pozdravil principe svobode in samoodločevanja narodov, katere je po-' stavil Wilson, ali nismo čitali, da je naše zunanje ministrstvo glasno ploskalo ruski revoluciji, ki je proglasila ista načela, ali ne vemo, da so poslali naši državniki socijaliste v Stockholm, kjer se proglašuje svoboda, samostojnost samoodločevanje in enakopravnost narodov za začetek in konec celega delovanja za zopetno upostavitev miru? Ali nismo mi, kakor tudi celi svet prepričani, da je narodna emancipacija eden glavnih predpogojev kompromisnega miru, najtrdnejši temelj trajnega miru?
Izjava ministrskega predsednika je morala toraj učinkovati kot bomba, kajti z njo se je postavila vlada naenkrat v nasprotstvo z ogromno večino narodov v monarhiji, s temi pravimi prijatelji miru in dala s tem, kar je še posebno obžalovati, sovražnikom novo močno orožje v roke, orožje, s katerim nam bodo zadali ljute rane.
V Jugoslovanskem klubu je izzval Seidlerjev govor jako mučen utis. Splošno mnenje je, da je vlada daleč prekoračila s tem svojo provizorično prekoračila s tem svojo provizorično politično kompetenco. Jugoslovanski klub je včeraj glasoval za proračun, toda pri tem je popolnoma ohranil svojo neodvisnost od vlade in politike.
Avstrijski parlament je imel danes
svoj dies ater, svoj črni dan." *
"Danes je govoril v debati o miru v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Rybar. Z zadovoljstvom konstatujemo, da je bil njegov govor popolnoma jasen in oster izraz globokega razočaranja in ostrega odpora jugoslovanske delegacije proti včerajšnji izjavi ministrskega predsednika. Ves naš narod bo sprejel z odobravanjem Rybareve besede, ki bodo pomirile tudi one, ki so se bali, da dela glasovanje Jugoslovanskega kluba za budgetni provizorij greh proti principu naše narodne politike. Z vso ostrostjo svojega političnega talenta je o-značil dr. Rybar nemško politiko v parlamentu, politiko policijskega duha."
(Slovenec, 30. junija.) "Danes je bil parlament soglasno ene mfSli: vlada je napravila s svojo včerajšnjo nespretno izjavo strahovito napako. Celo zelo trezni in vedno mirni lojalni poslanci so izjavili, da kaj takega niso pričakovali in da jih je vladina izjava pogodila, kakor udarec v lice." Ako bi ne bil ministrski predsednik izrecno povdaril, da govori v imenu ministra za zunanje zadeve, bi človek mislil, da je sestavil ono izjavo kak pisarček, ki je dovršil komaj en razred ljudske šole. Vsej Jjavno'sti je naravnost nerazumljivo, kako je prišlo gotovim ljudem na misel, podajati take izjave. Zelo dobro je osvetlil to protislovje dr. Rybar v svojem današnjem govoru v imenu Jugoslovanskega kluba."
Parlamentarci pri cesarju.
(Slovenski Narod, 30. junija.) Cesar je poslušal zastopnike posameznih narodnih delegacij, da bi se od njih samih osebno informiral o njihovem stališču glede tega, na kak način bi se moglo najlažje in najboljše rešiti narodno vprašanje. S sloven-kimi parlamentarci se je vladar razgovarjal o izvedljivosti načrtov, katere vsebujejo znane deklaracije. V zvezi s tem se je govorilo istotako o avtonomij ter se razpravljalo o razmerju med avto-nomističnim in deklaracijskim reše-»ljeni nacionalnega problema.
Koalicijsko ministrstvo, ki bi moralo vzeti v roke narodnostni problem, bi se moralo čim prej obrazovati, vsekakor pa pred jesenskim zasedanjem državnega zbora. Slovenski politiki so z ozirom na sestavo takega kabineta zastopali stališče, da mora odgovarjati ministrstvo po svoji sestavi narodnemu značaju države. Vsled tega ne gre, da bi se dali slovanskim narodom rojaki ministri kot nekaki nacionalni konzuli v kabinetu. Slovanski narodi morajo biti vzporedno z nemškim narodom deležni vlade, morajo toraj zavzemati tudi sami razne portfelje, kajti celokupni kabinet mora biti prava slika mnogonarodne države.
Vitez Pogačnik je govoril cesarju zlasti o jugoslovanskih težnjah. Vladar je poslušal z veliko pazljivostjo govor zastopnika Jugoslovanskega klu ba, ki je, naravno, zastopal popolnoma duh klubovih načel."
(Slovenec, 30. junija.) "Vitez Pogačnik je obvestil cesarja o političnem , stališču Jugoslovanskega kluba in o njegovih zahtevah po narodni avtonomiji. Kar se tiče rekonstrukcije vlade, je izjavil, da bi Jugoslovani ne bili zadovoljni z ministrom brez portfelja, temveč da zahtevajo resornega ministra, vsled česar bi bilo mogoče potrebno, povečati po vzgledu Ogrske število resornih ministrov.
Danes je bil pri cesarju drug član Jugoslovanskega kluba, profesor Spin-
čič. Kakor smo izvedeli, je izrazil vladar željo, informirati se pri njem o jugoslovanskih razmerah, kakor tudi o Bosni in o Hercegovini."
Jugoslovani v parlamentu.
V	obširnem poročilu iz Dunaja o "slovenski politiki v Avstriji" pravi Koelnische Zeitung (6. julija) o vedenju Jugoslovanov v parlamentu:
.. .Niti Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi, niso prav nič bolj povdarja-li skupno državno misel, kakor Čehi. Tudi njihovi govorniki so molče prešli brezštevilne podle izdajalske čine, katere so zagrešili zlasti Srbi, akoprav so ti izdajalski čini povzročili pogostokrat ogromno škodo vojskam avstro ogrske monarhije, ki so imele prestati težke in mučne borbe. Zato pa so se tem bolj pritoževali nad odredbami civilnih in vojnih oblasti, katere so bile izdane večkrat šele naknadno, ko so se pokazale umazane posledice vsakega blagonaklonjenega zaupanja in ko so se vsi oziri tolerance izkazali škodljivim — ki so bile izdane z namenom, da se prepreči nadaljnja škoda vsled takega dvostranega, deloma odprto sovražnega obnašanja celih občin
Poleg teh pritožb proti strogemu postopanju, kakoršno so zaslužili, so poznali jugoslovanski poslanci samo eno temo: osnovanje jugoslovanske države, katero naj bi tvorile dežele monarhije, v katerih so naseljeni Slovenci, Hrvati in Srbi: Južno Koro ško, Južno Štajersko, Kranjsko, Gorico in Gradiška, istrsko Primorje, Dalmacija in ogrske vlasti: Hrvatska Slavonija, srbske pokrajine na južnem Ogrskem in Bosna ter Hercegovina. Kakor se vidi, trga tudi ta program vse vezi, ki so nastale na podlagi poravnave z Ogrsko, in uničuje ves dosedanji sestav Avstrije.
V	ostalem ni ta jugoslovanski program novega datuma. Kakor je znano, je vodila Srbija s Črnogoro že več desetletij, včasih tajno, včasih odprto politiko, ki je imela za cilj odcepitev od avstroogrske monarhije. Ta odcepitev je služila na bojni klic, s kate rim je Srbija, za njo pa Rusija in za tem vsa sovražna zveza razvila svojo zastavo proti Avstro-Ogrski._ Tudi prej že se je glasila tako.parola naci-jonalističnih sanjačev teh jugoslovanskih narodnih skupin. Novo v stvari je bilo samo to, da je bila ta parola izrečena sedaj tudi pri javni seji v parlamentu od priznanih načelnikov strank, in poleg tega še od Slovenca, katerega klerikalna stranka je kupičila dosedaj samo izjave lojalnosti napram Habsburžanom in napram Avstriji..
Kakor je iz tega razvidno, Nemci besne radi upravičenih zahtev Jugoslovanov, ki so se predrznih zagovarjati svoje pravice in zahtevati pravič nost tudi za naš narod. Vsled tega veljajo pri Nemcih za izdajalce, za katere so stroge odredbe in strašna preganjanja Jugoslovanov od strani vlade in raznih oblasti še vse premalo. Ali ta besnost kaže le njih onemoglost, kajti tudi za nje se bliža čas sodbe in obračuna. Pravica bo zmagala in se daj gorje našim dosedanjim zatiralcem.
Pet rudarjev usmrčenih.
Benton, 111., 19. sept. — Pet rudar jev je bilo usmrčenih in šest drugih resno poškodovanih, ko je dvotonska protipeza spolznila iz trabja in padla skozi streho prostora, v katerem je delalo štirinajst rudarjev v rudniku Orient blizu tukaj. Mrtvi so James Boyle, Andrew Polo, John Petcas, Joe Hribar in Alfred Kurz, vsi ino>tranci.
Zoper kašelj.
Nekdo priporoča kot zanesljivo učinkujoče sredstvo zoper kašelj nasljedni recept: Takoj, ko se pojavi kašelj deni zvečer predno greš h počitku, stekleničico pravega žganja na peč. Ko se nekoliko ogreje, ga vlij v skodelico, vrzi noter košček sladkorja ter zažgi. Pusti naj gori toliko časa, da je vroče, zlij v drugo posodico ter pij po možnosti vroče. Večinoma se kašelj takoj olajša; tako naredi zdravilo še enkrat ali dvakrat.
Pri naboru.
(Iz "Slovenije".)
V Milwaukee je prišel k naboru mož, ki je bil po poklicu šofer. Zdravnik ga je spoznal sposobnega za vojaško službo. Mož je bil s tem sicer zadovoljen, toda je izrazil željo, da bi se ga ne poslalo na bojno črto, ampak, da bi se mu določil kak drug posel. Zdravnik je pogledal njegove papirje in videl, da je šofer. Zato ga je potolažil z besedami: "Vi ste šofer in zato je gotovo, da vas bodo potrebovali za bojno črto, da bodete vozili vojne potrebščine." Mož pa tudi s tem ni bil zadovoljen in ko ga je zdravnik vprašal, kaj pravzaprav želi delati v vojni, mu je ta odgovoril: "Edini posel, kateri me veseli, bi bil, da bi vozil bežeče generale iz bojišča."
—ČE POTREBUJETE DENARJA
na posojilo za kratek ali daljši čas po
dogovoru in brez "komišna"; če iščete
rent, ali če imate kaj za rentati ali dati
v najem, oglasite se pri Antonu Pas-dertz, 1013 N. Broadway, Joliet, 111.
m
s:
ZA KRATEK ČAS.
iK
iS
Iz otroškega sveta.
Anica: "Mama, iz česa pa so ljudje?"
Mama: "Iz kosti, kože, mesa." Anica: "Povej, kje pa dobi Bog toliko mesa?"
RABIMO TAKOJ ZANESLJIVEGA in zdravega moža, ki govori angleški za voditi elevator. Stalno delo za pravo osebo. Vprašaj v Stern's Big Store, Joliet.	2t
Dobra glava.
Kmet: "Kaj pravite, gospod župnik, bi li bil moj sin dober za duhovnika ali ne?"
Župnik: "Če ima le dobro glavo."
Kmet: "To pa že, to! Glavo ima res dobro. Včeraj je tako grozno padel raz stopnic na glavo, pač si jo ni razbil."
Čudno veselje.
A: "Čemu tako biješ ubogega psa?" B: "Da mu napravim nekoliko vese-Ija."
A: "Radoveden sem, kako veselje napraviš ubogi živali z bičanjem?"
B:: "Kako? Boš že videl, kako bo vesel ko ga izpustim."
V krvi.
"Vaš pes, katerega ste mi prodali, vendar ni pes, ampak psica!"
"Nič ne de, veste, to leži že v krvi, kajti njena mati je bila tudi psica!"
Razumljivo.
Gospodična: "Ali ste bili vi kot mlada deklica tudi tako rejeni kakor ste zdaj?"
Kmetica: "Kaj še! Ne verjamete, kako sem bila suha in medla; ravno taka griža sem bila kakor ste vi!"
Petleten Francek se je s svojim očetom prvikrat v koncertu. Nekemu pevcu sploska občinstvo tako, da mora pevec svojo pesem ponoviti. "Papa," vpraša Francek — "ali je ta mož tako slabo pel, da mora ponavljati?"
Mati opominja svojo šestletno hčerko Lilico: "Sedaj pa takoj spat! Ali veš, kaj se pravi ubogati?" — Lilica: "O, da, ubogati se pravi zmeraj storiti ravno nasprotno od tega, kar bi človek rad storil."
Izpred sodišča.
Sodnik: Koliko ste stari, gospa?
Priča: Oh, prosim — naj zapišejo kakor sami mislijo.
Sodnik (zapisnikarju): Pa zapišite 55 let.
Priča: O, prosim gospod sodnik, zmotili ste se — vsaj za deset let.
Sodnik (zapisnikarju): Pa zapišite 65 let.
Podedovani greh.
Gospodar: Kje je zopet vajenec? To je že od sile — ravno kadar ga je najbolj treba, ga ni nikdar na mestu.
Pomočnik: To ima že od rojstva; njegov oče je namreč občinski stražnik.
Reklama.
Gost: Slišite, natakar! Kako je pa to, da je porcija danes tako majhna. Včeraj je bila še enkrat tako velika.
Natakar: Včeraj ste sedeli pri oknu, tako da je vsak, kdor je šel mimo, videl, kakšna je porcija.
Vjel se je.
Sluga: Saj sem vam že rekel, da gospoda šefa ni doma. Če mu imate kaj povedati —
Tujec: Povedati nič — nekaj mu imam dati. Sluga: Dajte meni — Tujec: Prav! Prišel sem, da založim gospodu šefu dve zaušnici — torej.. .
Rekord.
Prvi gostilničar: Pri nas je letovišče prve vrste. Zrak je tako izvrsten, da bi morali tujci trumoma k nam hoditi.
Drugi gostilničar: V našem letovišču je zrak že veliko boljši, tako izvrsten je naš zrak, da so v naši fari celo leto samo tri osebe umrle.
Prvi gostilničar: Kaj to! Pri nas je zrak še dosti boljši! Tako je dober da je v naši fari celo leto en sam človek umrl — namreč naš zdravnik in še ta od lakote.
Ljubezniva ženica.
Mož: Oh, kadar se spotrtintri, da bom moral do smrti s teboj živeti, bi kar iz kože skočil!
Žena: Skoči — saj ravno rabim kožo da jo položim pred posteljo.
Razočaranje.
Hčerka: Oh, mama, poslušaj! Dala eni v časopis inserat, da se želim sc-znati z interesantnim gosjiodom. Mati: Ali si dobila kak odgovor? Hčerka: Da, eno pismo. Mati: Kdo ti je pisal? Hčerka: Pomisli — naš papa!
NA PRODAJ LEP PES, POSEBNO dobre pasme, ker se selimo. Kdor ga hoče kupiti naj se oglasi na 605 Meadow Ave., Rockdale.	72t5
REUMATIZEM.
Domače zdravilo daje oni, ki ga je sam rabil. — Spomladi 1893. sem bil nadlegovan po živčnem revmatizmu. Trpel sem tri leta in le oni, ki so trpeli imajo pojm o mojih bolečinah. Iskal sem lek za lekom in zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasen odmor. Konečno sem našel zdravilo, ki me je ozdravilo. Dal sem ga mnogim, ki so trpeli istotako in so bili ozdravljeni. Želim, da bi vsak trpin rabil to čudežno zdravilo. Ne pošljite denarja, le pošljite svoje ime in naslov in pošljem ga zastonj na poskus. Ko ste ga poskusili in ste prepričani, da pomaga, lahko pošljete en dolar, a jaz nočem denarja, če niste popolnoma zadovoljni. Ali ni to prav? Zakaj dalje trpeti, če se nudi lek zastonj? Ne odlašajte. Pišite danes. Mark Jack son No. 253 D., Gurney Bldg., Syra cuse, N. Y.
A24—S7-21—05-19—N2
Zakaj bi drago plačali novo orodje?
orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga.
Wetherell & Reid.
118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494.
DENAR V STARO DOMOVINO
to je: v Avstrijo in Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati.
Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v
ITALIJO, RUSIJO IN FRANCIJO
istotako v one kraje na Primorskem, ki so zasedeni od Italije.
Kadar pošljete denar, priložite tudi naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet. 111.
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinoit.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik........^..George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik..........i.....John- Petric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
Kadar rabite obleko, se oglasite pri nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, či-' stimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509^ Cass St., Joliet, III.
Dobro sredstvo za vtrete ž
>
_I
— i.
ne sme manjkati pri nobenem dobro urej^nei®
, 9 domu. Dr. Richterjev	v
PAIN-EXPELLER
imai* nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem 4vetn.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra« I
85 in 65c t lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTER & CO.	v
Tt-80 Washington Street. New York, N. Y»
POZOR ROJAKINJE 1
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za j $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 2,968 dolarjev bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
STENSKI PAPIR,
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji
J*
in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander
l\chl Phone 376 1J N. W. 92?,
120 Jefferson St. JOLIET, ILL.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso t** vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam-Spoštovanjem
John IT. Pasdertz I
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet,!
o iz * r<
či g
vi P' P' vi d< H;
b,
V;
m tc g: Pi v< m tc l><
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson St».
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLlZl
REVMATIZMU HROHOST1 BOLESTI » KOLKU SOLE™ . 4ENWH NEVRALBJL PROTINU OTRPLOSTI M&C SLABOTNO! KRCO
oi <■* a «oe&e m> n»n> •»
slabostih t Členkih Pljučnih m prsnih mrazenju . ŽIVOTU vnetju ores
PREHLAJENJU BOLESTIH t LEDJU BOLESTIH » lOtOU
Joliet. iu.
HUDO! KASuu
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephone* 26..... JOLIET. ILL! NO*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imeuuje

6 •i*
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Ota telefon 405,	S. Miti St.. Met. m. HP