Ob Prazniku dela -1. maju vsem članom kolektiva, poslovnim sodelavcem in občanom iskreno čestitamo. llUj -% ___________ VODJA DELOVNE ORGANIZACIJE. DELAVSKI SVET DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE DO ..LIKO” VRHNIKA ' '•*» * • »Oootfoc Ob Prazniku dela Kmalu bo minilo 100 let, odkar je 1. maj za delavce po vsem svetu postal dan, ki simbolizira več-desetletno bojevanje delavskega razreda za svoje pravice in solidarnost vseh delavcev sveta. Tudi pri nas smo se že leta 1890 vključili v to delavsko manifestacijo in bomo tudi letos skušali slavnostno obeležiti ta dan. Letošnje leto pomeni nadaljevanje bitke za stabiliziranje gospodarstva. Nenehna rast cen, visoka inflacija, gibanje osebnih dohodkov, to so področja, ki žulijo delovnega človeka, ki neposredno vplivajo na njegov osebni standard, ki ga razburjajo. Danes vse preradi pozabljamo na zgodovinsko vlogo delavskega gibanja in revolucionarne spremembe, ki smo jih v vseh teh letih, zlasti pa v povojnem času dosegli. Prepočasi uveljavljamo tisto, za kar smo se že dogovorili tudi v sindikatih in sedaj, ni pravih rezultatov npr. skrajševanje delovnega časa, štipendijska politika, ukinjanje nočnega dela žensk in podobno. Smo v letu kongresov. Za nami sta kongresa ZSS in ZSMS, prav v teh dneh je zaključil delo kongres ZKS. Vsak, ki tekoče spremlja potek teh zasedanj, lahko takoj opazi, da nezadovoljstvo med delavci raste, konfliktne situacije in prekinitve dela so vse pogostejši vsakdanji sopotnik našega dela. Le ta so večja ob nerazumljivih podražitvah in ob slabšanju splošnih družbenih in političnih razmer. Izpostavlja se položaj delavcev v družbenih dejavnostih, novi predpisi pa vsakodnevno postavljajo pred težko preizkušnjo celotno gospodarstvo. Tudi v naši panogi so se razmere tako rekoč čez noč občutno poslabšale in v premnogih organizacijah združenega dela so se že pokazale rdeče številke. Kaj to pomeni za zaposlenega človeka, ni težko ugotoviti. In vendar ni pričakovati hitrih in učinkovitih sprememb. Vse to pa nas obvezuje, da tekoče, objektivno in celovito obveščamo slehernega delavca o polo, žaju delovne organizacije, o ukrepih za izboljšanje razmer, predvsem pa mora biti za vse edina in pravilna rešitev: več in bolje narediti. Tako smo zapisali tudi v resoluciji o letošnjih gospodarskih gibanjih in prvi podatki za letošnje leto kažejo, da bi jih v glavnem lahko tudi dosegli. Za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavca v združenem delu pa je nujno urediti in Šele nedavno smo sprejeli drugi del (finančni) plana za letošnje leto. Zelo pozno torej, če vemo, da že delamo obračun za prvo tro mesečje. Vzrok takšne kasnitve so neznani pogoji gospodarjenja za letošnje leto oz. iskanja rešitev za bistveno poslabšanje teh pogojev v primerjavi z lanskimi. To pa posebej velja za področje konvertibilnega, posebno dolarskega izvoza. Slabim prodajnim in dohodkovnim pogojem stavbnega pohištva v lanskem letu se je sredi leta pridružilo poslabšanje donosnosti dolarskega izvoza masivnega pohištva. Kljub tolikokrat napisani in izrečeni podpori konvertibilnemu izvozu pa tekoči ukrepi ekonomske politike delajo veliko bolj dohodkovno zanimiv klirinški izvoz ter prodaja na domačem tržišču. Rast tečaja dolarja dosega slabo polovico rasti domačih cen, povečanje obrestne mere za izvozne kredite in ukinitev skoraj vseh izvoznih stimulacij, ter nezmanjšana rast cen na domačem trgu se je v začetku letošnjega leta izražala v številnih naših kalkulacijah tako, da dosežena prodajna cena ne pokrije niti materialnih stroškov. To smo ugotavljali v času, ko smo bili dobro zasedeni z naročili za izvoz in smo izvajali številne napore za povečanje iz- še bolje razvijati delegatske ravni na vseh nivojih našega odločanja. Tako bo delavec lahko v sleherni organizaciji uveljavljal svoje interese im potrebe pri oblikovanju posameznih odločitev. Ne glede na vso črnogledost, ki nas prevzema, moramo ostati zvesti začrtanim ciljem in trdno odločeni, da jih bomo uresničili. Naj zaključim z iskreno željo, da bi prvomajske praznike lepo preživeli, se primerno odpočili in z okrepljenimi močmi spet prišli na delo. Urednica vozne proizvodnje. Razmere so odpirale številne dileme, kaj lahko storimo sami za izboljšanje položaja, ali je naša dolgoročna izvozna usmeritev sploh prava, sprijazniti se s sivo povprečnostjo .. . Po temeljitem premisleku in ob začetih aktivnostih za izboljšanje položaja izvoznikov smo pripravili predlog plana, ki zahteva od kolektiva dodatne napore, pa hkrati ne predvideva skoraj nobene akumulacije. Tekoče kalkulacije namreč kažejo, da bi v primeru trenutnih pogojev letos »prigospodarili« preko 2 milijarde (nove) din izgube. V planu je nismo predvideli, ker vejamemo, da bomo v kolektivu uspeli izboljšati gospodarjenje in verjamemo, da se morajo izboljšati pogoji za izvoznike. Takšen predlog je dobil polno podporo na zborih delavcev. Doseženi poslovni rezultati leta 1985 nas zadržujejo na vrhu naše panoge. Izhodišče za letošnji plan je torej zahtevno. V proizvodnji smo se obvezali za povečanje produktivnosti za 3 %, ter za izboljšanje kvalitete naših izdelkov. Poleg tega morajo tudi novi stroji povečati našo produktivnost. V lanskem letu nismo v celoti izvedli naloge na področju planiranja in organizacije dela, ki bi Plan 1986-preizkušnja in isziv dvignile preseganje norm na raven preseganja prvega polletja 1984. Področje planiranja in organizacije dela daje poleg hitrejšega uvajanja tehnoloških izboljšav največ možnosti za planirano povečanje produktivnosti. V letošnjem letu nadaljujemo z izvajanjem nalog na številnih področjih s ciljem povečati prilagodljivost proizvodnje zahtevam trga, posebno še zahtevam manjših proizvodnih serij. Posebej je potrebno omeniti naloge na področju naložb in tehnologije, ki morajo zagotoviti povečanje usposob- ljenosti za površinsko obdelavo masivnega pohištva. Čeprav izkušnje kažejo, da lahko državni ukrep več da ali vzame kot nevem kakšni proizvodni napori, smo večino planskih nalog usmerili v delo na področju proizvodnih programov, tehnologije, organizacijo in planiranje proizvodnje. Posebno skrb bomo posvetili razvoju proizvodnje lesnoobdeloval-nih strojev in periferne računalniške opreme. Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem bomo letos izvedli zahteven program naložb, večino v opremo, ki bo presegel štirikratno višino amortizacije. Za financiranje manjšega dela vlaganj načrtujemo tudi bančna sredstva. Oskrba s surovinami in materiali se je že lani izboljšala. Cene gredo navzgor neodvisno od možnosti finalistov, da vse naše slabo gospodarjenje »prodamo« v tujino. Skrbneje kot lani, bomo morali načrtovati zaloge posameznih materialov glede na tržne pogoje dobave. Zaostriti moramo kvalitetne kriterije. V lanskem letu smo nadpovprečno glede na sorodne organizacije povečali zaloge, in to včasih celo nekvalitetnih surovin, za katere skladiščenje tudi ne skrbimo tako, kot terjajo sredstva, ki jih lahko izgubimo. Ravnanje z materiali, od pravilno oblikovane višine zalog, skrbnega skladiščenja, maksimalnega izkoristka za kvaliteten izdelek, do skrajšanega proizvodnega časa je področje, kjer lahko z najmanj znoja, pa z več znanja, skrbnosti in odgovornosti, prigospodarimo največji dohodek. Na področju nabave je potrebno omeniti tudi realizacijo zahteve po zmanjšanju obsega nabav preko posrednikov in širjenju kroga dobaviteljev. Znaten del naše oskrbe je vezan na uvoz. Na tem področju prve mesece veljave nove devizne zakonodaje de luje izredno malo od tistega, kar je predlagatelj nove zakonodaje obljubljal aktivnim iazvoznilcom. Stanje se mora izboljšati, saj sicer grozijo tudi motnje v proizvodnji zaradi pomanjkanja posameznih materialov. Pri uvozu je letos postavljena vrsta dodatnih administrativnih preprek. Birokracija se ne odreče oblasti, to je delitvi pravic iz našega dela. Že v prvih letošnjih mesecih se je potrdila pravilna naravnanost naše prodaje v izvozu. Imeli smo nadpovprečna naročila. Na domačem trgu je pričakovati nadaljnjo zaostrovanje pogojev prodaje. Zato je toliko pomembnejše obvladovanje prodaje franko montirano. Delež te prodaje smo lani povečali. Proizvodnja za takšno prodajo je zahtevnejša, vendar glede na naše izkušnje na tem področju predstavlja tudi določeno prednost. Na področju trženja je zahtevana naloga delo na pripravi takšnih proizvodnih programov, ki bodo zagotavljali dohodkovno zanimivo proizvodnjo. Če že nastanejo zaloge gotovih izdelkov, pa bomo morali hitro izvesti ukrepe za preprečevanje njihovega nadaljnjega nastajanja ter za njihovo zmanjšanje, sicer se same sebe pojedo. Vrsto ukrepov smo sprejeli na področju kadrovanja, organizacije, nagrajevanja. Fluktuacijo moramo zadržati vsaj na povprečju zadnjih dveh let. Vrsta vzrokov je za odhajanje delavcev in ne le osebni dohodki, kot radi včasih poenostavljamo. Torej tudi ustvarjanje dobrega na delu temelječega tovarištva v organizacijski enoti, enakopravnost ob enakopravnem izvajanju odgovornosti itd. so pogosto pomembnejši kot nekaj tisočakov višji osebni dohodek v drugi organizaciji. S pridobivanjem novih delavcev bomo povečali našo strokovnost. Odločili smo se za znatno število štipendistov. V družbeni standard bomo vložili znatna sredstva. Naš prispevek k ceni malice bomo povečali v odvisnosti od rasti osebnega dohodka v delovni organizaciji. Za uspešno delo v pogojih spremenjene organizacije moramo pripraviti in izvesti vrsto organizacijskih rešitev v posameznih delih poslovnih procesov. V sklop teh nalog spada tudi prilagoditev naših samoupravnih splošnih aktov. Izvesti moramo preveritev razvidov del oz. nalog z njihovim vrednotenjem. To je zahtevna strokovna naloga, pa še zadeva vsakega od nas. Ker ni stoodstotnih meril, ki bi izmerila zahtevnost vsakega dela, pride še bolj do izraza tudi naše subjektivno prepričanje. V letošnjem letu bi morali rešiti tudi vprašanje z delom pridobljene usposobljenosti za delo. Tako naj bi delavcem, ki dalj časa uspešno opravljajo določena dela priznali po posebnem postopku interno kvalifikacijo. Mlajše pa bi morali usmeriti na šolanje, če želijo obdržati sedanje delo. Kot je bilo že rečeno, finančni plan za letošnje leto ne predvideva, da bomo ustvarili tolikšen čisti dohodek, da bi lahko povečali poslovni sklad. Pri tem smo računali, da bo tečaj dolarja bolj kot v preteklih mesecih spremljal rast domačih cen in da bodo ponovno navedene izvozne vspod-bude. Planirani slab finančni rezultat lahko izboljša normalna prozvodnja diskovnih enot, če bomo uspeli zagotoviti potreben uvoz. Finančni rezultati bodo tudi boljši, če bomo gospodarno obvladovali zaloge. Ker velik del zalog financiramo iz lastnih sredstev, lahko zmanjšanje zalog omogoči, da s sredstvi, namesto da so mrtva v zalogah, ustvarimo dodatni prihodek. Tudi najbolj optimistična pričakovanja pa ne morejo napovedati tako dobre rezultate, kot smo jih dosegli preteklo leto. Doseganje lanskih razmerij v delitvi čistega dohodka bi dopuščala povečevanje osebnih dohodkov, kot bo rastel dohodek. V planu pa smo predvideli bistveno večje povečanje osebnih dohodkov in sicer ohranjanje realne višine lanskega leta. Takšna deli- le že tako, da se datum in številke radi pozabijo — če le nimamo nekje zapisane. Prav na kratko bi rad seznanil ne samo Borovničane, temveč vse zaposlene v LIKU, o pomembnih datumih razvoja kraja in DO LIKO. Pa začnimo! Ob prehodu iz 19. v 20. stoletje se ustanavljajo prve žage na vodni in parni pogon. Parne žage so se imenovale »industrijske žage«. Tik ob lokaciji današnje tovarne (LIKO) je bila locirana Kobijeva žaga (1. 1912). Rezala je les, izdelovala stole in gugalnike. Za stole, ki so imeli pleteno dno, so iste pletli po hišah. Značilen stol, ki se nahaja danes še v marsikateri hiši pa je bil »ajnzar«. Izdelke so s konjsko vprego vozili v Trst in naprej v Italijo. Majaronova žaga je bila ustanovljena 1923 leta. Prerastla je v pravo tovarno pet za žensko obutev. Ta žaga je predelovala v glavnem bukovino, katero je dobavljala z lastnimi kamioni iz Hrvatske. tev je v nasprotju z družbenimi usmeritvami. Za njo pa smo se kljub temu odločili, ker bi se sicer odpovedali najpomembnejši osnovi za uspešno delo. Menili smo, da smo upravičeni do takšne delitve pod pogojem, da izvedemo vse naloge, ki so v naši moči, predvsem pa da povečamo produktivnost, izvoz in izboljšamo ravnanje s sredstvi. Če te naloge izvedemo, smo upravičeni do trditve, da slabši finančni rezultati ne izhajajo iz našega slabega dela, ampak so posledice slabe ekonomske politike na področju konvertibilnega izvoza. Nalog pa je veliko in so zahtevne. Glede na zahtevnost časa smo v planu sprejeli tudi usmeritev, da je nujno zaostriti odgovornost za neiz-vršene naloge. Razmere so torej zelo skrajšale seznam možnih odpustkov. L. S. V bližini današnjega »Obrtnika« je po prvi svetovni vojni začela obratovati tovarna stolov (tudi »ajnzarjev«) in vrtnih garnitur »Luglio« (bil je Italijan, artikli te tovarne pa so v slikah prikazani v prostorih DO LIKO). Med 1885 do 1905 leta je bila osnovana še Švigljeva tovarna, ki je rezala les, izdelovala zaboje in stole. L. 1921 je začela obratovati Petričeva žaga, ki je v glavnem rezala les in vsega izvažala v Italijo. Manjša je bila še proizvodnja različnih letev za domače tržišče. Za vse omenjene žage je bilo (razen bukovega) dovolj lesa v okolici. Dnevno je dovažalo les 20—35 parov konj. Zanimivo je za ta čas to, da so se že zaposlovale ženske, predvsem v zabojar-ni in stolarnah. V okolici Borovnice je poleg lesne industrije obratovala klobu-čarska obrt, dve strojarni — predvsem za svinjske kože, več kovačev, tesarji, mizarji, čevljarji, krojači, kolarji, sedlarji, mlini in kar 12 gostiln. Borovnica nekoč in danes Posnetek mostu pred uničenjem leta 1941 Prvi vlak, ki je zapeljal na most po obnovitvi Most po dokončnem uničenju leta 1945 Mlini so bili: v Bistri, Peklu, Švigljev mlin in Petričev mlin. Danes melje le še mlin v Bistri. RAZVOJ INDUSTRIJE PO VOJNI Leta 1946 je bila na Petričevi žagi osnovana »Lesno produktivna zadruga.« Parni kotel pozneje pogorele Petričeve žage se je uporabil za začetno obratovanje »Bakelita«, ki je bil v sklopu LIP Ljubljana (pozneje se je osamosvojil v Fe-nolit in združil v SOZD »DONIT« Medvode). V istem času (1948) se je osnovala tudi takozvana »Klinc-fabri-ka« v prostorih današnje kinodvorane. Izdelovali so razne roče za orodje, zaboje iz odpadnega materiala pa manjše različne predmete. Leta 1948—1951 se je zgradil nov lesno predelovalni kombinat LIP Ljubljana. 1963 so se obrati osamosvojili v LIO Borovnica — Parketarna Verd in žaga Ljubljan ski vrh — v LIKO Vrhnika. Kakšna je organizacijska struktura LIKA danes pa vam je že znano. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinstvo v borovniškem kotu ni ravno v zavidljivem položaju. Pomembno gostišče je v Peklu, kjer so tudi tujske sobe. Mimo gostišča teče voda Borovniščica (do tu Otavščica), ki do ravnine tvori 5 slapov, turistom pa nudijo priljubljeno izletišče. (Zgornji del Pekla je vključen v planinsko transverzalo). V Bistri je bil leta 1255 zgrajen Kartuzijanski samostan, ki ga je ustanovil Koroški vojvoda Bernard Spanhein. Jožef II. je v času svojih reform 1. 1782 samostan razpustil in postal je državna last. Trgovec Franc Gale iz Kranja je leta 1936, samostan odkupil in je bil lastnik istega vse do 2. svetovne vojne. Danes je v njem tehnični, gozdarski lesni in lovski muzej, zelo obiskovan od domačih in tujih obiskovalcev. V samem kraju Borovnica ni pomembnih zgodovinskih znamenitosti. Od nekoč veličastnega železniškega viadukta je ostal le še steber, ki ga počasi načenja zob časa. Most je bil dograjen 1. 1857, ko je bil sestavni del takozvane »Južne železnice«, glavna komunikacijska žila Dunaj—Trst. Most je bil visok 38 m, dolg pa 561 m in s tem dimenzijami naj večji v Srednji Evropi. Med 2. svetovno vojno je mogočni gigant večkrat klonil. Prvič ga je 10. aprila 1941. razstrelila propadajoča bivša jugoslovanska vojska (na sredini 7 obokov). Od 26. avgusta 1944 je bil večkrat bombardiran s strani zaveznikov, dokončno pa so ga porušili bombniki 23. 3. 1945. Leta 1947 je stekla nova proga, Problematika oskrbe s surovinami je v LIKO Vrhnika v prvem tromesečju letošnjega leta manjša kot v preteklih letih razen oskrbe s hlodovino. Finalna proizvodnja ni trpela pomanjkanja suhega lesa, ker imamo normalne zaloge zračno suhega lesa in dovolj velike kapacitete sušilnic, kar je ugodno vplivalo na doseganje plana v finalni proizvodnji. Večja problematika je pri oskrbi s hlodovino. Manjše dobave hlodovine smo imeli v januarju, medtem ko dobav hlodovine v februarju in marcu praktično ni bilo zaradi visoko zapadlega snega. Problematika pri hlodovini so tudi nenormalno velike podražitve hlodovine. Gozdno gospodarstvo Ljubljana je s L januarjem 1986 povečalo krožila dolino in se od Ohonice v počasnem vspenjanju — na stari železniški postaji zopet vključila v prvotno traso. Izgled mostu prikazujem s fotografijami. Tako sem na kratko prikazal nekaj pomembnih datumov razvoja našega kraja, ki ga vsaj kar se tiče dogodkov v preteklosti pre malo poznamo. Franko Martinčič cene hlodovine za okrog 40 % na cene iz decembra leta 1985, kar nam glede na obstoječe prodajne cene finalnih izdelkov in jelovega žaganega lesa pomeni izgubo. Ponudbe za bukove hlode iz drugih republik pa so cenovno večje od 80—100 % glede na cene koncem 1985 leta. Oskrba z bukovim žaganim lesom je zadovoljiva. V glavnem smo v prvem tromesečju dobavljali bukov žagan les iz območja Slovenije, ker so cene bukovega žaganega lesa v drugih republikah večje in ker je velik strošek prevoza. Zaloge jelovega žaganega lesa za domačo proizvodnjo so nekoliko večje od normalnih zalog. Prodaja Jelovega žaganega lesa pa zadnje čase nekoliko stagnira. Dobava jesenovega žaganega lesa za izdelavo masivnega pohištva je dobra, tako da imamo trenutno zaloge večje od normalnih zalog. Tudi dobava in zaloge eksot za izdelavo vhodnih in garažnih vrat je zadovoljiva. Dobava bukovih in jesenovih decimiranih elementov poteka normalno, tako, da po več letih prvič ne dobavljamo svežih bukovih elementov. Oskrba je zadovoljiva razen pri dobavi hrastovega furnirja extra kvalitete, ki je namenjen za izdelavo sobnih vrat za izvoz v ZRN, Avstrijo in Italijo. V zadnjem času je tudi problem nabave bukovega rezanega furnirja, ki ga na trgu primanjkuje. Tušar Andrej, dipl. ing. Nagrada upokojencem PRIZNANJE ZA MINULO DELO Tudi v letošnjem letu je delavski svet delovne organizacije pri sprejemu zaključnega računa sklenil, da se vsem upokojenim članom kolektiva nameni nagrado v višini 7500,00 din. Nagrada naj bi pomenila vsem tistim delavcem, ki so s svojim vestnim in zavzetim delom v preteklosti pomagali delovni organizaciji pri realizaciji zastavljenih ciljev. Tudi z njihovo pomočjo se je delovna organizacija LIKO povzpela med zelo uspešne proizvajalce ter izvoznike v lesni industriji. Ker smo takoj po izplačilu teh nagrad prejeli številne zahvale posameznikov z željami, da bi naša delovna organizacija še naprej dosegala dobre rezultate, ter, da Di skrb za upokojene člane kolektiva ostala stalna, izkoriščamo to pot za to, da se vsem iskreno zahvalimo. Upamo, da jim bo v teh resnih in zaostrenih pogojih življenja in dela tudi ta prispevek polepšal vsak dan, predvsem pa, da bi čili in zdravi še dolgo živeli. D. K. 40 m nižje od stare, le da je ob- Še posnetek mostu s strani Oskrba s surovinami Samoupravni organi v Liku DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE (izvoljen 12. 12. 1985) Drobnič Janko — predsednik Kozjek Ciril — namestnik Kunc Dušan Trček Janez Kovač Janez Levstik Jože Gutnik Mojca Mamuza Mičo Šalamun Francka Železnik Vinko Blagojevič Jelica Broz Stane Pušnik ViMbald Lenarčič Anton Mušič Zoran Novak Srečko Muhič Vinko Žakelj Janez Novljan Meta Pečkaj Matija Celarc Vera Martinčič Franko ODBORI IN KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA imenovani na seji dne 2. 4. 1986 Uredniški odbor »Naše delo« Dragica Krašovec — glavna urednica Vodja teama za informativno dejavnost Martinčič Franko Gerdiina Ciril Novljan Meta Peček Brane Hanžel Miro Stanovanjska komisija Gabriel Peter — predsednik Ogrin Franc Berginc Alojz Boršič Josip Gregorka Jože Novak Marija Stare Franc Komisija za inovacijsko dejavnost Dobrovoljc Dušan — predsednik Ličer Leon Nagode Janez Dobrovoljc Anton Živec Damjan Petrovčič Ivan Mušič Darko Komisija za priznanja Turk Marcel — predsednik Celarc Vera Garafolj Ciril Mavec Anton Kovač Janez st. Stanko Ilij a Krašovec Dragica Komisija za ocenitev, aktiviranje in odpis osnovnih sredstev Petrovčič Ivan — predsednik Vodja DE (za vsak primer posebej) Drobnič Janko Dobrovoljc Štefan Lenaršič Franc Ogrin Rado Komisija za ocenitev drobnega inventarja, repromaterialov in drugega nekurantnega blaga Drobnič Janko -— predsednik Turk Marcel Janež Herman Peček Brane Stanko Ilija Brož Stane Vidovič Bojan Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost oba var. ing. oba gasilca ref. SLO in DSZ vodja DE vodje teh. prip. dela lesne proizvodnje Komisija za izvajanje ukrepov za izboljšanje reda in discipline vodja SKS vodja sl. varstva pri delu 3. vodja oper. pnipr. dela ref. za SLO po potrebi še pomočniki vodij DE stolarne im vratame KOMITE ZA SLO IN DS DO LIKO Kovač Friderik, vodja DO LIKO, Lašič Nada, sekretar 00 ZKS, Drašler Franc, sekretar 00 ZKS, Krašovec Dragica, predsednica 00 sindikata, Plestenjak Dušan, vodja obrambnih priprav lok. Verd, Istenič Marko, vodja obramb, 'priprav, lok. Borovnica, Turk Marcel, načelnik NZ, lok. Borovnica, Garafolj Ciril, načelnik NZ, lok. Verd, Turšič Matija, poveljnik CZ, lok. Verd, Brož Stanislav, poveljnik CZ, lok. Borovnica, Drobnič Janko, predsed. del. sveta, Predsednik mladine Brataševec Boris, ref. za SLO in DS, IZVRŠILNI ODBOR DS Hanžel Miro — predsednik Fortuna Danilo — namestnik Horvat Majda Hribar Matjaž Žust Anton Bizjan Janez Dinič Alija Pušnik ViMbald Zelko Marjan Dobrovoljc Štefan KOMISIJE IZVRŠILNEGA ODBORA DS Komisija za osebne dohodke Fortuna Danilo Urbančič Aleksej Tomažič Alojz Čepon Anton Korošec Alojz Gabrovšek Milan Jakopič Vanja Komisija za družbeni standard Pečar Anton Miloševič Miloš Lončar Milena Kržič Anton Voljč Marko Soklič Jelka Vrhovec Štefan SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA LIKO Kenk Srečko — predsednik Ogrin Rado — namestnik Bratič Tomo Jager Janez Petrič Janez Turšič Marjetka Blagojevič Milenko DISCIPLINSKA KOMISIJA LIKO Pečar Anton — predsednik Tomažič Lojze — namestnik Dobrovoljc Jože — namestnik Rožnik Franci Kržič Gabrijel Šporar Dušan Berglez Ivanka Dalič Zoran Drevenšek Antonija Radovanovič Mitra Petrič Stane Bukejlovič Stanka Šučur Vlado Petoš Ranko Mičič Slavko Mišič Štefka Turk Marcel Brezovšček Mitja Tomšič Anton Kavčič Janko Štirn Slavica Sajovic Anton ZUNANJI ČLANI DISCIPLINSKE KOMISIJE Kenk Lučka Makovec Danilo Maruzzi Srečo Pavlin Milan Skubic Boris DELAVSKI SVET SOZD UNILES Drobnič Janko Fortuna Danilo Grom Boža Pečar Anton Turk Marcel DELAVSKA KONTROLA SOZD UNILES Kenk Srečko SEKRETARIAT OOZK LIKO VERD — VRHNIKA Lašič Nada — sekretar Ličer Leon — namestnik Rijavec Miloš Bratič Tomo Stare Franc Spalevič Mile Sunajko Gorazd Tušar Andrej Zrnič Dragoljub SEKRETARIAT OOZK LIKO — BOROVNICA Drašler Franc — sekretar Turk Marcel — namestnik Muhič Vinko Mušič Zoran Boršič Josip Delegacije za ZZD in SIS Zbor združenega dela Bratič Tomo Dobrovoljc Štefan Garafolj Ciril Hanžel Miro Jazbec Rozi Lasič Nada Ogrin Franci Plestenjak Dušan Prebil Greta Stanko Ili j a Zdravstvo Čelešnik Darinka Erčulj Janez Istenič Angela Končan Olga Kržmainc Irena Logar Danica Mihevc Pavla Rožnik Alojzija Smrk Suzana Telban Jože Urh Ivan Stanovanjska kultura Berginc Lojze Dalič Andrija Gabriel Peter Gregorka Jože Kovačič Jože Oblak Joži Pušnik Veronika Turk Marcel Turšič Tone Urh Stane Živec Damjan Telesna kultura Buh Vika Grom Boža Kr Žič Janja Kržič Tone Ličer Leon Petkovšek Jakob Sajovic Anton Spalevič Milonja Susman Jakob Štirn Slavka Žakelj Janez Otroško varstvo — Socialno skrbstvo Čelešnik Bojan Jelovšek Franci Krašovec Dragica Lazanski Meta Mesarič Milena Petkovšek Jože Tegelj Mateja Velkavrh Majda Volk Sonja Zalar Jožica Žakelj Marija Zaposlovanje — Invalidsko-pokojninsko zavarovanje Berginc Cvetka Biber Ranko Celarc Vera Horvat Majda Ivanovič Deva Martinčič Franko Petrovčič Ivan Tomažič Lojze Turšič Matija Šučur Božo Zalar Jože ml. Izobraževanje — Raziskovanje Bizjan Marko Čepon Tone Jakopič Vanja Leben Janko Nagode Bernarda Novljan Meta Oven Tone Pelko Stane Peteh Jože Slabe Alenka Vidovič Bojan Proizvodnja strojev Le redki so delavci v DO LIKO, ki so že bili v novi hali za izdelavo strojev in strojne opreme v Borovnici. Hala je lepa, svetla in prostorna, čeprav bi bila zaradi izredne dolžine »linije za vzdolžno spajanje lesa«, ki se trenutno izdelujejo kmalu premajhna. Stroje stalno izpopolnjujemo in se tako vključujemo v modernejšo tehnologijo, oz. prilagajamo zahtevam tržišča. Uspeh ne bo izostal, v kolikor bomo izdelovali izdelke, katere bo tržišče absorbiralo. K temu nas lahko privede le solidna proizvodnja in seveda sistematičen pristop k raziskovanju domačega, kakor tudi inozemskega tržišča. Pokazatelji raziskav kažejo, da bomo lahko prodali letošnjo planirano proizvodnjo na domačem trgu in sicer: 7 kom. linij za vzdolžno spajanje lesa, v katere so vključene tudi avtomatske in 40 kom. ostalih raznih strojev za obdelavo lesnih elementov. V kolikor se bo sedanji trud nadaljeval — tako priprave dela, vodje DE, kakor tudi delavcev samih, bo tudi prodaji lažje poseči v raziskavo tujega tržišča. Seveda bomo o uspehu ali neuspehu lahko govorili ob zaključnem letnem obračunu. Naj omenim, da nam v tem momentu predstavljajo določene težave konkurent j e, delno domači, predvsem pa tuji, ki se preko svojih predstavništev v Jugoslaviji poslužujejo tudi nelojalnih pristopov. Kot sem že omenil — te težave lahko premagamo le s kvalitetnimi izdelki. Vsekakor je problem, s katerim se srečujemo tudi nelikvidnost delovnih organizacij, ki so sicer močno zainteresirane za nakup nekaterih naših izdelkov, niso pa sposobne zagotoviti finančnih sredstev npr. za »avtomatsko linijo za vzdolžno spajanje lesa«, ki predstavlja v sedanji ceni 50.000.000 din. Da je cena tako visoka pripomorejo k temu predvsem vgrajeni sodobni materiali in razna oprema, kot so: hidravlični agregati, pnevmatski elementi in elektrooprema. Zavzemamo se, da bodo stroji v najkrajšem času opremljeni z elektroniko, ki je nauvoženih strojih že povsem normalni pojav, za kar bodo poskrbeli poleg že angažiranih delavcev še delavci iz DE Proizvodnje računalniških podsklopov. Težave, ki nastopajo pri strojegradnji so predvsem materiali, ki se ne dobijo ob vsakem času v prodajnih trgovinah, tako, da jih moramo iskati preko vseh mogočih poznanstev tudi po raznih delovnih organizacijah, sicer ne bi bili stroji narejeni v predvidenem roku. Tako so po sklenjenih pogodbah takoj prisotni penali, ki nam manjšajo dohodek. Primanjkuje nam tudi usposobljenih strokovnih kadrov. Za plasiranje naših izdelkov na tržišču, je predvsem potrebna Naložbe v Na seji delavskega sveta v mesecu aprilu je bil potrjen tudi plan investicij za leto 1986. Pri pripravi plana so bile upoštevane potrebe posameznih delovnih enot z namenom- da se zamenja iztrošena oprema, opravi potrebne rekonstrukcije in tehnološke modernizacije. Vrednost vseh investicijskih vlaganj je določena na osnovi ponudb in ocenjenih vrednosti v prvem kvartalu letošnjega leta, delno pa so upoštevane tudi tekoče investicije z delom neplačanih stroškov. Upoštevane so tudi podražitve, in sicer so stroški določeni glede na roke posameznih dobav. Tako je skupna vrednost planiranih investicij brez podražitev 1.180.649.000 din, s podražitvami pa 1.750.126.000 din. Poleg teh investicij je možno, da bo letos potrebno pristopiti k izgradji prostorov za proizvodnjo računalniških podsklopov. Vlaganje je sicer predvideno v smernicah srednjeročnega plana, lahko pa bodo zahteve zahtevale premaknitev že v letošnje leto. če bo to potrebno, bomo najprej preverili možnost adaptacije prosto- predstavitev (reklama) na sejmih in revijah. Tako bomo v letošnjem letu sodelovali na ljubljanskem sejmu LESMA 86, ki bo v juniju. Prikazali bomo »Avtomatsko linijo za vzdolžno spajanje lesa, tip LDS-A-300-1,« ki naj bi predstavljala zadnji dosežek naše proizvodnje strojev. Točen datum te predstave bo objavljen v reviji »Drvna industrija«, kjer bo predstavljena naša spajalka pod zp. številko 3— 4, izšla pa bo v mesecu maju. Tako sem vam na kratko predstavil DE Proizvodnjo strojev in strojne opreme, ki se izdeluje na obeh lokacijah. V prihodnji številki vam bomo predstavili DE Vzdrževanje, njihovo zahtevno delo za pravočasno popravilo okvar in seveda njihove težave. Franko Martinčič letu 1986 rov na Verdu (nazidava sedanjega objekta na Verdu). Tako pridobljeno površino (cca 900 m2) ocenjujemo na 100.000.000 din dodatnih vlaganj. Določena je tudi politika investiranja in sicer: takoj se pristopi k realizaciji vseh tistih nabav, ki so možne takoj. To velja tako za domačo, kot tudi za uvoženo opremo. Plačuje se z lastnimi sredstvi. Tak pristop je potreben zaradi čimvečjega prihranka pri podražitvah. Nabavljeno opremo pa bomo tekoče vključevali v proizvodnjo. Večji del vlaganj v letošnjem letu bo vključen v investicijski program rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje masivnega pohištva; kolonialnega in modernega s tem, da se vanj vključi čimveč opreme ostalih delovnih enot, ki so reprodukcijsko povezane z delovnimi enotami proizvodnje kolonialnega pohištva in modernega masivnega pohištva. Investicijski program bo podvržen kriterijem družbenega preverjanja investicijskega vlaganja na nivoju republike in države. Ta ko bodo vzporedno potekale ust- rezne aktivnosti v tem smislu in pa možne nabave oz. gradnje. Cilj izdelave investicijskega programa je tudi pridobitev maksimalnega deleža bančnih kreditov. Namen vzporednosti pa prihranki na pod ražitvah. Izvajanje investicij bo potekalo preko razvojnega oddelka. Za vsako posamezno področje so določeni nosilci, po potrebi pa se določijo teami za nadaljnjo delitev dela. Za izvedbo posameznih del so roki točno določeni, potrdil pa jih je tudi delavski svet. Investicijski program naj bi bil izdelan v osnutku še ta mesec, določen pa do 10. maja. Izdelava poteka po zakonski metodologiji. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Plan je izdelan po delovnih enotah in vrednostno predstavlja 243.746.000 din. Izvaja ga delovna enota vzdrževanja, po potrebi tudi zunanji izvajalci. V tistih delih, kjer se organizacija izvajanja do- tika investicij, pa zanjo skrbi razvojni oddelek. V tem članku nismo natančneje predstavili vseh tehnoloških sprememb, ki bodo z realizacijo tega plana velike, kajti sprememb je veliko, predstavljene so ločeno po delovnih enotah, kjer je točno razviden tudi namen posameznega vlaganja. Prav gotovo pa je to nujnost, če hočemo slediti zahtevam svetovnega trga. Iz gradiva za DS Rekonstrukcija lakirnice v Borovnici Obstoječa lakirnica z dvema linij ima je bila zgrajena leta 1976. Ena je prirejena za pleskanje masivnih podbojev, druga pa za lakiranje in pleskanje vratnih kril. Linija za vratna krila je bila takrat višek obstoječe tehnologije lakiranja in pleskanja. Obenem pa je popolnoma mehanizirana in delno avtomatizirana. Razvoj tehnologije v površinski obdelavi v zadnjih letih je bil zelo hiter. Pojavili so se novi laki in postopki sušenja. Pred desetimi leti je bilo zelo malo luženih vratnih kril. Današnji trg, posebno izvozni zahteva vedno večji del luženih vratnih kril in furniranih podbojev. V obstoječi proizvodnji vratnih kril je površinska obdelava, še posebno luženje šibka točka, ker je zelo težko dobro lužiti po obstoječi liniji. Morda se kdo sprašuje zakaj v tem času, ko stanje na trgu ni ravno obetajoče, toliko vlagamo v rekonstrukcijo linije za lakiranje in luženje vratnih kril. Novi stroji in naprave bodo stali 745.000 DM poleg tega še montaža 73.450 DM; našo domačo montažo bo stalo še 15.000.000 din. Če bi namesto rekonstrukcije zgradili novo linijo, bi bili stroški še enkrat večji. Zavedati se moramo, da je vlaganje nujno. Brez dobre površinske obdelave bo vsak dan težje prodajati in dosegati solidne cene, predvsem na najbolj zahtevnih trgih, kjer je konkurenca največja. Z dobro površinsko obdelavo bodo naši izdelki lahko prešli v višji cenovni razred ter dobili kvalitetno znamko. Tehnološki postopek luženja in lakiranja na rekonstruirani liniji bo sledeč: Vratna krila se bodo transportirala po prevoznici in valjčnih progah do kabine za lakiranje, kjer se bodo obrizgale gornje brazde ročno s pištolo. Sedaj se je brizganje opravljalo na liniji, toda izkazalo se je, da to ni najboljše, ker je bila pištola često pokvarjena in niso bile gornje brazde polakirane. Po lakiranju se bodo palete transportirale prečno po prevoznici in po valjčni progi do obstoječe naprave za avtomatsko doziranje na linijo. Zamenjan bo prvi brusilni stroj kjer bo možno bolje obrusiti krilo neposredno pred nanašanjem temeljnega laka-obstoječi valjčni nanašalni stroj Sušilni kanal bo podaljšan, zatem bo takoj brušenje (sedanji brusilni stroj). Brušenju sledi prvo luženje na dvo-valjčnem stroju — eden valj za svetlo in eden za temna lužila. Takoj za tem strojem bodo štiri krtače za vtiranje lužila. Ravno pri vtiranju lužila je bilo sedaj največ težav, ker je bila samo ena krtača in še ta postavljena prečno. Po luženju bodo krila potovala po liniji po zavitem transporterju na drugo stran do stroja za valjčni nanos »UV laka«, po tem bo takoj sušenje tega laka z »UV žarnicami« (ultraviolična svetloba). Neposredno po sušenju bo ponovno brušenje in nato spet dvovaljčni stroj, za luženje z dve- ma krtačama. Po drugem luženju bo še en valjčni nanašalni stroj za nanos laka ter sušenje z UV svetlobo. Po tem sušenju je površinska obdelava zaključena (za lužena in lakirana krila). Pred vertikalnim sušilnikom bodo krila potovala prečno na drugo stran ter nazaj na linijo preko obstoječega obračalnika. Kadar se bodo pleskala bela krila bo postopek dela malo drugačen, s tem da bo trikratni valjčni nanos, polivanje na pohvalnem stroju ter sušenje v vertikalnem sušilniku. Bistvo boljše površinske obdelave je v tem, da je čim več nanosov laka z vmesnim brušenjem ali glajenjem. Poraba laka bo manjša, ker se uporablja lak, ki ima velik odstotek suhe snovi. Rekonstrukcija lakirnice se je pripravljala dolgo časa. Sedaj smo v trenutku, ko se izvaja. Projektantom, izvajalcem in delavcem na »novi liniji« pa zaželimo veliko sreče in delovnih uspehov. Čepon Anton OPOMIN »Povedati vam moram, da pitje alkohola krajša življenje ...« »Bo kar držalo, kajti sam opažam, da mi čas v gostilni hitro mine«. DARILO »Možu sem za rojstni dan kupila toliko daril, da vseh hkrati sploh ne more uporabljati.« »In kaj vse je dobil?« »Dve kravati«. Red in disciplina Enotno lahko ugotovimo, da sta red in disciplina na vseh področjih življenja, predvsem pa v delovnem okolju med odločujočimi dejavniki, ki vplivajo na dobre delovne in poslovne rezultate ter na dobre medsebojne odnose med delavci. Kljub temu, da je to za večino samo po sebi razumljivo, pa žal lahko prepogosto ugotavljamo, da se vedno ne ravnamo v skladu s tem. Število disciplinskih postopkov, število obravnavanih kršitev in kršilcev, ter število in teža izrečenih disciplinskih ukrepov nam ne predstavijo popolne slike stanja na tem področju. Vseh kršitev iz mnogih vzrokov ne obravnava disciplinska komisija, zato smo vsi skupaj prepričani, da jih je veliko več, kot pa jih je zajetih v poročilih. V zadnjih letih število kršitev v naši delovni organizaciji narašča, kljub temu, da je disciplinska komisija zaostrila kriterije pri določanju disciplinskih sankcij. Dejstvo, da je skupna disciplinska komisija v lanskem letu obravnavala skupaj 140 kršiteljev reda in discipline, kar predstavlja 12,7 % vseh zaposlenih pove marsikaj. Med izrečenimi disciplinskimi ukrepi je bilo 30 delavcem izrečen najhujši disciplinski ukrep, to je ukrep prenehanja delovnega razmerja. Od tega je bilo v 22 primerih izvršitev pogojno odložena za določeno dobo. Disciplinska komisija pri svojem delu ugotavlja, da se pojavlja vse več tako imenovanih povratnikov, to je delavcev, ki jih je disciplinska komisija že obravnavala zaradi kršitev in tudi takih, ki storijo hujše kršitve v času pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa. Podatki za letošnje leto kažejo, da je bilo v prvih dveh mesecih disciplinsko obravnavanih že 19 kršiteljev reda in discipline, izrečena pa sta bila dva ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Avgusta lanskega leta je delavski svet delovne organizacije sprejel še nekatere dodatne ukrepe za zagotovitev reda in discipline. Priznati moramo, da je večina izmed njih tako splošnih, da bi nam morali biti vsem znani in razumljivi. Ker je praksa pokazala nasprotno je moral delavski svet nanje ponovno opozoriti vse delavce. Za spremljanje izvajanja posameznih ukrepov, pa so bile določene tudi službe in posamezniki. Iz njihovih mesečnih poročil lahko kaj hitro ugotovimo, da nekaterih še vedno ne upoštevamo. Ti so predvsem naslednji: ukinitev neupravičenih odmorov med delovnim časom, zmanjšanje izhodov v zasebne namene, pravočasno sporočanje bolniške odsotnosti, planiranje dopustov ... Zavedamo se, da različni ukrepi in opozorila lahko tudi negativno vplivajo na področje, ki ga hočemo z njim urediti, vendar so bili nujni, da nas opozorijo na odstopanja, ki imajo lahko v določenih primerih tudi hujše negativne posledice. Še en posnetek z vaje IGD Liko Verd Za urejanje tako občutljivega področja kot sta red in disciplina je potrebno storiti tudi še kaj več, kot je sprejem določenih ukrepov in nato spremljanje njihovega izvajanja. Dolžnost vseh delavcev je, da se z njimi seznanimo in jih upoštevamo. Vodje dela in vodstveni delavci pa so dolžni, da s tovariško kritiko opozarjajo podrejene delavce potem, ko jih sami upoštevajo, na kršitve. Še vedno menimo, da je opozorilo in tovariška kritika primernejša kot disciplinska sankcija. Ker pa žal ugotavljamo, da ta vselej ne zaleže, eden izmed ukrepov predvideva tudi poenotenje in zaostritev kaznovalne politike v skladu in v okvirih zakona in samoupravnih splošnih aktov. Strožji disciplinski ukrepi se bo- do izrekali predvsem za naslednje kršitve: nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, povzročanje nereda in pretepa v delovni organizaciji, neizvajanje ukrepov in normativov iz varstva pri delu in požarnega varstva in prihajanje na delo v vinjenem stanju ter uživanje alko hola med delom. Zelo pereč problem, ki se tudi tesno navezuje na red in disciplino je naš odnos do družbenega premoženja in povzročanje škode na njem. Poškodbe objektov in naprav, ki so posledica zavestnega ali malomarnega odnosa vsakomur izmed nas kaj hitro predstavijo našo pravo sliko. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da največkrat sami nočemo pokazati povzročitelja škode. Verjetno se ne zavemo, da gre v primerih, ko povzročitelj ni odkrit in sam ne poravna škode, strošek posredno iz žepa vsakega izmed nas. Če bi se tega zavedli, bi verjetno bolj odločno pokazali na posameznika, ki s svojim ravnanjem ali opustitvijo povzroča vsem nam škodo in stroške ter terjali od njega povračilo. Kljub vsemu smatramo, da je zavest večine izmed nas na takem nivoju, da se lahko zavemo vseh posledic neupoštevanja določenih ukrepov in norm, še posebno če se nanašajo na red in disciplino kot odločujoči temelj vsake družbe in vsake organizacije. Uporaba sankcij oz. ukrepov pa naj bo izjema in znak, da nekdo izmed nas teh norm noče upoštevati. Š. A. Letošnje letovanje S toplejšimi dnevi se vse bolj približuje tudi obdobje večjega koriščenja dopustov. Marsikoga že zanima, kje bodo delavci LIKA v letošnjem letu lahko organizirano letovali, oziroma kakšne so novosti na tem področju. V planu sklada skupne porabe smo za širitev in obnovo počitniških kapacitet v letošnjem letu predvideli več kot 18.700.000 din. Glavni strošek predstavljajo podražitve in oprema dveh počitniških garsonjer v Bohinjski Bistrici in nakup ter postavitev dveh stabilnih počitniških enot v Čate-ških toplicah. Garsonjere v Bohinjski Bistrici v poletni sezoni najverjetneje še ne bodo vseljive, v jeseni pa upamo da bodo že lahko letovali v njih. Objekta za postavitev v Čateških toplicah sta že plačana in bosta s pričetkom letovanja sezone vključena v uporabo. Z njima bomo lahko znatno podaljšali sezono letovanja in s tem omogočili večjemu številu de lavcev obisk toplic. Povdariti moramo, da zanimanje za toplice iz leta v leto narašča, predvsem med delavci, ki jim letovanje ne pomeni samo počitek, ampak tudi zdravljenje. V garsonjerah v Kranjski gori bomo do pričetka glavne sezone izvršili več manjših vzdrževalnih del, da bo okolje in s tem dopust še prijetnejši. Na morju bomo letovali v Selcah, kjer bomo do pričetka sezone postavili še nov objekt-trojček ki bo nadomestil dva starejša objekta, v garsonjerah na Cresu, kjer bodo na vseh enotah montirani dodatni senčniki in v počitniških prikolicah. Kraj postavite še ni natanko definiran, možni lokaciji pa sta Novigrad in Poreč. Povdariti moramo, da je prostor v avtokampih zaradi pričakovanega navala tujcev praktično nemogoče dobiti, cene pa so v primerjavi z lanskim letom okoli 150 % višje. Razpis za letovanje bomo objavili v internih informacijah do konca aprila. Takrat bodo na izvršilnem odboru sprejete tudi cene za uporabo objektov. Te cene bodo v skladu z sprejetim planom določene tako, da bodo upoštevane lanske cene kot izhodišče in korigirane s faktorjem povečanja stroškov in regresa za letni dopust. O cenah prehrane v počitniškem naselju v Selcah pa vas bomo obvestili takoj, ko bo odbor udeleženk potrdil cenik. Na koncu naj dodamo samo željo, da bi se na dopustu imeli le- po se odpočili in nato srečno vrnili domov in na svoje delo. In še to, zavedajmo se, da so objekti in oprema naša skupna last, ki smo jo dolžni čuvati in skrbeti, da jo bomo mi in ostali delavci še dolgo s pridom in koristjo uporabljali. A. Š. Kultura in mi Tudi letos se je naš pevski zbor udeležil tekmovanja pevskih zborov Slovenije v Mariboru pod naslovom »Naša pesem« in dobil bronasto priznanje. Letos se je v finalu tega tekmovanja pomerilo 14 pevskih zborov od okoli 800 kolikor jih obstoja v Sloveniji. Glede na letošnji cilj našega zbora, to je tekmovanje »Naša pesem«, je bilo naravnano tudi letošnje delovanje zbora saj so priprave po malem potekale vso sezono. No poleg tega smo izvajali tudi svoj redni letni program. V jeseni smo izvedli skupni koncert z dekliškim pevskim zborom Vrhnika na kulturni prireditvi »Bistra 85«. Kot vsako leto smo tudi letos sodelovali na komemoraciji na Drči. V novembru 85 je bilo letos prvo srečanje pevskih zborov v Unilesu in sicer v Novem mestu, ki-, smo se ga udeležili tudi mi. Poleg nas so nastopili še zbori oziroma okteti šestih članic Unilesa. V počastitev dneva republike pa smo izvedli že tradicionalni celovečerni koncert v Verdu. V novembru smo bili tudi organizator prvega srečanja vrhniških pevskih zborov. Marca letos kmo povabili v goste Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine s katerim smo izvedli skupen celovečerni koncert, ki je bil zelo dobro obiskan in tudi odmeven. Ni potrebno posebej poudarjati, da je glasilo pomemben dejavnik v lesni industriji. V ta namen se poskušamo po najboljših močeh organizirati in usposobiti za preprečevanje in gašenje morebitnih začetnih in večjih požarov. Najprej naj omenim, da smo v letu 1985 organizirali tečaj za izprašane gasilce, ki ga je obiskovalo 23 članov in članic. Vodil ga je tov. Bizjan Pavel. Tečaj je bil zelo dobro pripravljen in obiskovan, vsi udeleženci pa so uspešno opravili izpite za izprašanega gasilca. Trajal je 60 ur. Kandidati so se usposobili za uporabo gasilskih sredstev, za osebno zaščito, dajanje prve pomoči, organizaciji in drugih potrebnih veščinah. Po končanem našem tečaju je Občinska gasilska zveza organizirala tečaj za nižje gasilske častnike (podčastnike). To je zahtevnejša oblika usposabljanja, ki zahteva veliko več znanj, tako praktičnih, kot teoretičnih. Pri izvedbi tega tečaja je sodelovalo tudi naše društvo, ki je pomagalo z orodjem ter nudilo prostorske možnosti za izvedbo praktičnih vaj. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da se je od vseh društev, prostovoljnih in industrijskih, naše društvo udeležilo z največ svojimi člani, saj je tečaj obiskovalo 16 udeležencev. Kot vsako leto, smo se tudi v letu 1985 udeležili prijateljskih tekmovanj z IGD IUV ter IGD Verd, kjer smo že tretjič zapored dosegli prvo mesto. Tu velja pripomniti, da smo od petih disciplin dobili vse tri gasilske, v osta- V tej sezoni nas čaka še nekaj nastopov na raznih proslavah oziroma prireditvah, kot so Revija vrhniških pevskih zborov. Srečanje pevskih zborov Slovenije v Šentvidu pri Stični ipd. Poleg tega pa bo zbor pripravil še svoj redni celovečerni koncert. S. J. lih dveh disciplinah, ki so bile sicer športne, pa smo se slabše odrezali. V septembru smo imeli občinsko srečanje ženskih desetin. Tega srečanja se je udeležilo 6 društev. Naša ženska desetina je osvojila I. mesto. To dokazuje dobro pripravljenost in veliko požrtvovalnost pri delu vseh posameznic. Mesec oktober je mesec požarne varnosti. V ta namen smo na lokaciji Verd organizirali večjo gasilsko vajo, na kateri je sodelovalo naše in še pet drugih društev. Kljub hladnemu in meglenemu vremenu je vaja zelo dobro uspela. Vsaka desetina je svojo nalogo uspešno opravila, kljub zelo nizkemu vodostaju. Menda je bil to najnižji vodostaj v zadnjih 100 letih. Prikazano je bilo gašenje lahko vnetljivih tekočin s peno, razni napadi, ohlajevanje in varovanje, zelo zanimivo pa je bilo reševanje iz silosa po vrvi, kar je tudi privabilo številne gledalce. Od zunanjih društev so sodelovali: IGD LIKO Borovnica, PGD Verd, PGD Vrhnika, PGD Zaplana, in IGD Vrhnika. Na ta način smo primerno obeležili mesec požarne varnosti. V mesecu decembru pa smo aktivnosti zaključili s skupno vajo društva, ki se je je udeležilo 30 članov in članic, kjer smo se seznanili s požarno nevarnostjo podjetja, uporabo rečnih gasilnih aparatov, aktiviranjem CO2 baterij. Imeli smo ogled tovarne, kjer se je sproti opozarjalo na požarno ogroženost. Navedel sem samo del naših aktivnosti, tiste, za katere sem menil, da so med vsemi najpomembnejše. Rad pa bi opozoril še na nekaj. Prav vsi, ne samo člani društva smo dolžni, da skrbimo za požarno varnost v podjetju, ne glede na to, katero dolžnost opravljamo. Le tako bomo ohranili dobrine. ki so nam zaupane. Bizjan Pavel HUMOR RIBIČEV SIN »Dragi, ah veš, da najin trimesečni sinko tehta že dvajset kil?« »Nemogoče! Na kateri tehtnici si ga pa tehtala?« »Na tisti tvoji, ki jo imaš za tehtanje rib, ki jih ujameš.« Franko Martinčič ZA ŽIVLJENJE GRE Nekje v Afriki so se po safariju sprehajali trije državniki in sicer: Amerikanec, Rus in Jugoslovan. Nenadoma zaslišijo grozne krike iz džungle in že pred njih padejo prva kopja in suhce. Kaj storiti? Najbolj siguren je beg in storili so tako. Ker so bili lovci na glave že tik za njihovimi petami, odvrže Rus šop rubljev da bi jih za čas zaustavil. Takoj so se vrgli na denar, ga pobrali in zopet nadaljevali lov za državniki. »Sedaj sem jaz na vrsti«, odgovori Amerikanec in vrže šop dolarskih bankovcev, ki so zopet zaustavili ljudožerce. Pri bežanju pa čez čas zavpije Rus: »Kje je Jugoslovan? Ah so ga že ujeli?« Ko sta se bežno ozrla nazaj, da bi videla usodo Jugoslovana, sta imela kaj videti. Jugoslovan je imel v roki že velik šop bankovcev — dolarjev, z drugo roko pa je neusmiljeno nabijal po ljudožercih in srdito branil zaplenjene dolarje. Franko Martinčič IGD Verd UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni uredni), Branko Peček, Sajovec Alojz, Novljan Meta, Ciril Gerdina, Miro Hanžel, Franko Martinčič — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Tržaška 90, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani Nagradna križanka