s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Uvalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 28. JULIJA 1934 štev. 43 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH NACIJEVCI UMORILI KANCELARJA DOLLFUSSA Skupina hitlerjevcev, preoblečenih v vojake in heimwehrovce, zajela več ministrov - Žalosten konec avstrijskega kancelarja - Spopadi na Dunaju in na Štajerskem - Vlog a Nemčije - Nevarnost mednarodnih zapletljajev Avstrijska republika je bila že več mesecev pozorišče težkega notranjega nereda, ki je imel svoj hrupni odmev v nepregledni vrsti terotističnih atentatov. Nastop Dollfussove vlade proti socialistom ter krvavo zatretje vstaje, ki jo je bil ta nastop izzval. nista prinesla Avstriji notranjega miru. Z Dollfussovim režimom nezadovoljnim nacionalnim socialistom so se priklju čili mnogi najbolj goreči pristaši zatrtih levičarskih strank, in nezakoniti boj proti državnim oblastem je vzplamtel z obnovljeno silo. Položaj je postajal sčasoma nevzdren, ker so atentati jemali vladi ueled ter so tudi v gospodarskem oziru povzročali Avstriji veliko škodo. Dollfuss se je tedaj odločil, da terorizem s silo zatre. Vlada je proglasila zakon, s katerim se je uvedla smrtna kazen ne samo za atentatorje, marveč tudi za one, pri katerih bi oblasti našle eksplozivne snovi. V kratkem času je Starhemberg bilo aretiranih mnogo nacijevcev, socialistov in komunistov, ki so bili obdolženi, da so prišli v navzkrižje z novim zakonom. i'1 v torek je vojno sodišče izreklo prvi dve smrtni obsodbi proti dvema socialistoma. Iz komunističnih in socialističnih krogov je vlada dobila Vs<" polno groženj, da se bo iz-vrsilo maščevanje, ako se bodo smrtne obsodbe tudi v resnici i i vrsile. Prav posebno odločni pa S() bili v svojih grožnjah nacionalni socialisti. Izjavili so, da bo za vsakega obsojenca' umrl vsaj po en pristaš Dollfussove Sa režima. _ To gronžjo so tudi izvršili in s'ccr na nepredvidevan način. \ torek, torej še iste'va dne, ko |V l)j|;i izrečena obsodba, j^' bil na Dunaju obešen 22-letni socialist Josip Gerl, češkoslovaš ki državljan, ki je bil 21. t. m. izvršil dinamitni atentat ter pri tem težko ranil nekega policaja. Naslednjega dne je bil Dollfuss umorjen. V sredo, nekaj pred eno uro pop., je skupina v heimwehrovce preoblečenih nacijevcev zasedla iznenada dunajsko uradno radio-oddajno postajo, ubila tamošnjega ravnatelja ter sporočila po radiu, da je Dollfuss podal ostavko in da bo novo vla do sestavil dr. Rintelen, avstrijski poslanik pri rimski vladi. To naznanilo je imelo biti najbrž samo znamenje za splošni upor, ki so ga bili pripravili nacijevci misleč, da bodo z njimi potegnili tudi socialisti in komunisti, ki jih je bila izvršitev zgoraj omenjene smrtne obsodbe močno razburila. Skoro v istem času, ko se ie izvršila zasedba oddajne posta-ie, je večja eta nacijevcev, kakšnih 140 mož, ki so se bili preo-blekli v heimwehrovce (to je Dollfussovemu režimu naklonjene fašiste) in v vojake, vdrla v palačo na trgu Ballhaus, kjer ima svoj sedež predsedniš-tvo vlade. Napadalci so tam takoj zabarikadirali vrata od znotraj, postreljali nekaj straž, ter nato vdrli v dvorano, kjer je bilo več ministrov zbranih na posvetovanju pri kancelar ju. Na Dollfussa so naleteli, ko je bežal proti prostorom, kjer se nahaja habsburški arhiv; streljali so nanj in kragle so ga zadele v glavo in vrat. Vsega kr-vačega so spravili v neko dvorano na divan, na katerem je po dobrih dveh urah izkrvavel. Ni- so dovolili, da bi kdo šel iskat zdravnika, in celo njegovi želji, da bi se izpovedal, niso hoteli u-goditi. Ostale navzočne ministre so bili medtem zaprli v drugo sobo ter jih tam strahovali z revolverji in puškami. Ministra Feya in Karwiskega so prišli črez nekaj časa iskat ter so ju vedli k umirajočemu Dollfussu. Feyu so dovolili le, da je kancelarju za silo obvezal rane iz Dollfuss katerih je možno krvavel. Nato so oba ministra spet odpeljali. V poslopju je bilo kakšnih 150 civilnih uradnikov, ki so jih nacijevci gnali na dvorišče, jih tam preiskali, da bi kdo ne bil oborožen, ter jim nato sporočili, da bodo vse postreljali, ako le kdo zgane. Zunaj pa se dogodki niso raz vijali tako, kakor so uporniki po vsej priliki pričakovali. Zasedeno radio-oddajno postajo je obkolila policija, kateri je prišlo na pomoč še vojaštvo, oboroženo s strojnicami in z dušljivimi plini. Začel se je boj, ki je trajal več ur. Ob 17.15 je policija končno premagala odpor naci-jevskih vstašev. Bilanca tega boja je bila: štirje mrtvi in mnogo ranjenih. Medtem so oddelki redne voj ske obkolili tudi palačo na trgu Ballhausplatz. Tu je bilo treba postopati previdno, ker so uporniki imeli v svojih rokah lepo število ministrov. Ostali člani vlade, ki niso bili zajeti, so se sestali z državnim predsednikom Miklasom. Ta je vodstvo državnih poslov poveril začasno ministru Schuschniggu, nakar je bilo sklenjeno, da se vstašem odpošlje ultimátum. Na grožnje pa nacijevci niso prav nič odgovorili, marveč so šele proti večeru začeli poganja, pri katerih je moral po sili posredovati mi-nistr Fev raz balkona kancelar-ske palače. Fašisti so obljubili, da se ministrom ne bo nič hudega zgodilo, ako jim vlada dovoli, da se nemoteno odpeljejo v Nemčijo. Telefonirali so obenem nemškemu poslaniku, naj v tem oziru posreduje ter naj jim da dovoljenje, da smejo na Nemško. 'Nemški poslanik je res tako storil in zastopnik avstrijske vlade je končno sprejel nacijevske zahteve. Okrog osme ure zvečer so na cijevci zapustili poslopje ter se z vsem orožjem odpeljali proti nemški meji. Dollfuss je bil takrat že mrtev. Brž se je sestala vlada in je državni predsednik razglasil, da nimajo izsiljene o-bljube nobene veljave. Z ozirom na kancelarjevo smrt je vlada preklicala dovoljenje, da se sme jo uporniki nemoteno umakniti v Nemčijo. Glasom poslednjih Ob zaključku poslednje konference Male antante je prispel v Bukarešto tudi zunanji minister Francije, ki se je s svojim kolegi razgovarjal o važnih političnih vprašanjih. — Pri mizi sedijo, od leve proti desni: Jevtič, Beneš, Barthou in Titulescu Fey vesti so bili nacijevci razorože-ni ter vrženi v zapore. V Nemčiji so listi javili takoj po izbruhu nacijevskega upora, da se je v Avstriji dvignil narod ter da je Dollfussovemu režimu odklenkalo. Šele pozneje so morali ugotoviti, da se je u-por izjalovil. Zato je berlinska vlada hitela izjavljat, da nima nič skupnega z vstaši; da je poslanik na Dunaju slabo postopal, ker je zanje posredoval ter jim izdal dovoljenje, da smejo na Nemško; da jih bodo nemške oblasti vkljub temu dovoljenju aretirale, ko stopijo na nemška tla, itd. Obenem je berlinska vlada odredila, da se mora zapreti meja z Avstrijo ter je dunajskega poslanika odpo-klicala. V Avstriji pa dolžijo Nemčijo, da je bil upor tam pripravljen in da je Dollfuss padel kot žrtev nemških naklepov. Kancelarjeva tragična smrt je napravila globok vtis v inozemstvu, posebno v Italiji, kjer se je imel Dollfuss sestati te dn>" z Mussolinijem. Italija je zbrala baje ob meji močne čete, ki so pripravljene, da vsak hip intervenirajo, ako bi se prilike v Avstriji zaokrenile na način, ki ni v skladu z italijanskimi interesi. Že več krat smo povedali, zakaj Italija ne mara, da bi \r Avstriji prišli nacijevci do oblasti : ker bi bil s tem praktično izveden "Anschluss" in bi Italija dobila kot neposrednega soseda. na mesto male Avstrije, Veliko Nemčijo. Intervencija Italije bi pa gotovo izzvala tudi vojaško posredovanje Jugoslavije in Češkoslovaške ter najbrž tudi Nem čije, pa bi s tem nastopila nevarnost dalekosežnih medna -rodnih zapletljajev. Stran 2 N O V«I LIST kk Prensa" in revizionizem Tukajšnji velednevnik "La Prensa" upravičeno slovi ne samo radi svojega velikega vpliva, marveč tudi radi svoje treznosti, umerjenosti in vsega priznanja vredne nepristranosti, s katero obravnava v svojih član kih najrazličnejša domača in tuja vprašanja. Ni nobenega dvoma, da je treba pred vsem v zvestem spoštovanju teh smernic iskati vzroke, da se je ugledni list iz Avde. de Mayo povzpel tekom let do pravega orjaka, ki si je zagotovil odlično mesta v vrsti najbolj uvaževa-nih svetovnih glasil. Vprav radi tega smo se zelo začudili, ko smo prejšnji teden čitali v "Prensi" članek pod naslovom "Madžarska vpričo tri-anonske pogodbe", članek, ki je v odkritem nasprotju z zgoraj navedenimi smernicami velikega dnevnika, ker se odlikuje po veliki pristranosti, s katero je pisan. In prav tako, kakor mi, so se gotovo začudili tudi vsi oni številni člani naše tukajšnje močne jugoslovanske, pa tudi bratske češkoslovaške skupnosti, ki so zvesti čitatelji "Pren-se . "Prensa" si je v omenjenem članku usvojila tezo onih madžarskih krogov, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s pravic no usodo, katera jih je doletela, in ki še vedno upajo, da sc povrnejo oni časi, ko so po svoji mili volji mogli politično tlačiti in gospodarsko izkoriščati nemadžarske narode, ki so proti svoji volji morali živeti pod krono sv. Štefana. Zato govore in pišejo o "hudi krivici", ki so jo morali pretrpeti s trianonsko poeodbo, ter zahtevajo, da se te oretvezne krivice popravijo ta ko, da bi mogli spet raztegniti svojo oblast na slovaške, jugo slovenske in romunske zemlje. Res je, da ne spadajo vsi Ma džari pod Budimpešto. Kdor pozna jezikovno pomešanost v obmejnih krajih med Madžar sko in njenimi sosedami — po mešanost, ki so jo v veliki meri povzročili Madžari sami s svojo od državne oblasti podpirano penetracijo v sosedne narode Ji pa tudi z madžarizaciio, ki so je zlepa in zgrda vršili v velikem slogu v predvojnem času — ve. da novih meja, ki so imele ločiti samostojne narode bivši avstro-osjrske monarhije, ni bilo mogoče začrtati drugače nego tako, da so toliko na eni ko likor na drugi strani ostale vključene v nenarodno državo drugorodne, narodnostne skupine. Tako imajo države Male antante in Avstrija v svojih mejah madžarske narodne manjšine, Madžari pa imajo v svoji državi Nemce, Slovake, Romu ne in Tu^oslovane. Ni je države v Podonavju. ki bi ne imela narodnih manjšin. In tudi vprašanja narodnih man jšin se je "Prensa" dotaknila v omejenem članku na način, ki upravčuje mnenje.da izvira njen revizionizem v korist Madžarske ne iz podrobnejšega poznavanja dejanskega stanja, marveč iz propagandi etične malhe kakšnega zastopnika tukajšnje ogrske kolektivitete, katera izkazuje v zadniem času res zavihan ie vredno delavnost. Ni pravično, da se državam Male antante očita zatiran ie n;-. rodnih manjšin, ko ie vprav v teh državah zarotovlien manjšinam nemoten kulturni in gospodarski razvoj in ko se baš Madžarska ne more ponašati ; ravno liberalnim postopanjem napram Slovanom, Nemcem in Romunom, vključenim v njene meje. Ali ni v tem pogledu dovolj zgovorno na pr. naslednje dejstvo: Koncem pr. m. se je vršil v Brašovu velik protirevizioni-stičen shod, katerega se je udeležilo preko 30.000 oseb. Zlasti velika je bila udeležba sedmo-graških Nemcev, katerih zastopniki so na shodu izrazili svojo vdanost romunski državi ter poudarjali prijateljske stike, ki vladajo med nemško manjšino in romunskim prebivalstvom; nafdasili so tudi, da romunski Nemci nikokor nočejo deliti u-sode nemške manjšine na Madžarskem ! Kar se pa specielno Jugoslavije tiče ter njenega in madžarskega postopanja napram narodnim manjšinam, oglejmo si, kako je bilo v Vojvodini — narodnostno zelo mešani krajini — pod Madžarsko in kako je seda i. pod Jugoslavijo. V šolskem letu 1913114, torej neposredno pred svetovno vojno, ko so Vojvodino še upravlja li Madžari, je bilo tam 645 madžarskih šol, 179 srbskih in 79 drugih, dočim je bilo razmerje prebivalstva sledeče: Srbov 35 od sto, Madžarov 32 od sto, Nemcev 28 od sto, drugih narodnosti pa 5 od sto. V šolskem letu 1929I30, torej pod Jugoslavijo, pa je bilo v istih krajih 682 madžarskih šol in oddelkov, nemških 526, šol drugih narod nih manjin pa 203! Ali niso te številke zgovoren dokaz pravičnega postopanja Jugoslavije napram manjšinam, obenem pa tudi dokaz madžarizacije, ki so jo vodili vprav tisti Ogri, ki danes tarnajo o krivicah! ? In ker smo že pri vprašanju narodnih manjšin, naj še omenimo, da je prav posebno nedopustno, da se Madžari — in z njimi v omenjenem članku tudi "Prensa" — sklicujejo pri svojih zahtevah po večji pravici na g. Mussolinija, predstavnika c-nega režima, ki je 600.000 duš broječo, avtohtono in kompaktno naseljeno jugoslovensko narodno manjšino v Italiji oropal vseh pravic, tudi najbolj elementarnih: uničil preko 500 kulturnih društev, zaprl 550 šol, prepovedal vse slovenske in hrvatske liste, menjal slovanska imena krajem in ljudem, prepovedal celo nagrobne napise v slovanskem jeziku ter prepoveduje ljudstvu, da v cerkvi moii Boea v svojem jeziku! Sicer pa se imamo za takšne IZ BERISSA članke, kot je bil oni v 'Pren- SMRTNA KOSA Na posledicah težke operaci ja na jetrih je preminul dne 14. julija naš mili rojak Franc Mleč nik, doma iz Dornberga pri Gorici. star 34 let. V Argentinijo je bil prišel pred osmimi leti z istim name nom kot tisoči in tisoči drugih naših rojakov: da si tu poišče košček kruha. V najlepši dobi mu je neizprosna smrt pretrgala nit življenja ter ga nam u grabila. Radi svojega kremeni-tega značaja so ga tu vsi imeli radi, o čemer je tudi zgovorno pričala velika udeležba pri po Na njegovi zadnji poti grebu. si", zahvaliti predvsem naši stari slovanski zanikrnosti. Kdo pa se pri nas briga za propagando in za obveščanje tuie javnosti o naših zadevah? Nihče. Edine novice iz Jugoslavije, ki jih tu pa tam izsledimo v svetovnem tisku med brzojavnimi vestmi, se nanašajo skoro izključno na vremenske in druge katastrofe.. RAZNE VESTI Umrl je Francois Coty, znani industrijalec, ki je imel veliko tovarno dišav in je tudi v javnem življenju imel vidno vlogo. Silna vročina je pritisnila tudi v Jugoslaviji in po drugih balkanskih državah ter je solnčarici pod-narodnim leglo že mnogo oseb. proti pokopališču v La Plati so spremili pokojnika številni prijatelji, znanci in sodrugi od ívornice "Swift", kjer je bil ra-njki zaposlen. Ob odprtem grobu se je od pokojnega Franceta poslovil z ginljivim govorom g. Jožko Ja-kus, čigar globoko občutene be sede so izvabile marsikatero solzo iz očes navzočnih. Ob od- Boji na Štajerskem in drugod Takoj po izbruhu upora na Dunaju so se začeli v raznih krajih notranjosti boji med nacionalnim socialisti ter policijo, heimwehrov-ci in vojaštvom. Posebno hudi so bili ti boji na Štajerskem, na Koroškem in v Lincu. V spopadih je padlo, glasom dosedanjih poročil, kakšnih 150 mož. Dasi se boji ponekod še nadaljujejo, pa je že sedaj gotovo, da se je nacijevska vstaja, iajalovila in da vlada kontrolira položaj. Po vsej Avstriji so se izvršile številne aretacije in so v mnogih krajih morali improvizirati ječe v šolah in drugod. Podkancelar Starhemberg, ki je v Benetkah čakal na Dollfussov prihod, se je v letalu vrnil na Dunaj ter ;je prevzel vodstvo vlade. Pogreb umorjenega kancelarja se bo izvršil danes, v soboto. VON PAPEN POJDE NA DUNAJ Postopanje nemškega poslanika na Dunaju von Rietha je spravilo Nemčijo v zelo kočljiv položaj, ker je izzvalo reakcijo po vsem svetu. Anglija, Francija in Italija so se že posvetovale zaradi skupne diplo-matične demarše v Berlinu, ki bi pomenila za Nemčijo nov in hud u-darec na polju zunanje politike. Kakor že rečeno, je bil von Rieth odpoklican in se v Berlinu delajo, kakor da so zelo hudi nanj. Za novega izrednega odposlanca in pol nomočnega ministra pri avstrijski vladi je bil imenovan von Papen, ki je radi tega podal ostavko na svo je Dodkancelarsko mesto v vladi. Tudi v Ženevi gledajo s skrbjo na nadaljnji razvoj dogodkov ter na __________________glašajo da od leta 1914 dalje ni bi Hiša v Sarajevu, pred katero je padel leta 1914 avstrijski prestolo- ]o y Evropj nobenega za mir tako naslednik Ferdinand, cigar smrt je Avstriji služila kot povod, da je a dogodka, kakor je se- Srbiji napovedala vojn«, ki se^pnčela pred dvajsetim, let, na da- jeva ^ ^^ Clínica Médica "SLAVIS" ~ Ravnatelj: Dr. D. CALDARELL1 Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. spolne bolezni (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem "» sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanske Jezike In «prej« mamo M- — «n ter od 3. — 7. popoldne zmerne cene OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Pok. Franc Mlečnik prtem grobu rojaka, ki so ga v tujo zemljo polagali k večnemu počitku, je govornik pozival k slogi in k medsebojni pomoči: ''Bratje, bodimo složni in pomagajmo drug drugemu v tem življenju, ki je za nas vse tako kratko!" Pokojnemu rojaku Francetu naj bo lahka tuja žemljica, na katero je bil stopil pred osmimi leti poln upa, da si bo tu mogel ustvariti dom in, četudi skrom no, pa vsaj sigurno bodočnost! Ni mu bilo dano Prerana smrt ga je položila v hladni erob. Izražamo ob tei priliki tudi naše iskreno sožalje vsem njegovim sorodnikom, pred vsem tukajšnjim, sestri ^ poročeni T.uin, globoko už-iloščeni zaro čenki Valeriji Erzetičevi, v Evropi nahaja jočim se staršem, bratom in sestram. Da se oddolžijo spominu po kojnega tovariša, so rojaki pri spevavali za olepšanie sprevoda z zneskom od $ 27t.50. ' U dele Senc c. ZAHVALA Podpisani se iskreno zahvaljujejo vsem rojakom, ki so z dobrovoljnimi prispevki pripomogli da se je na dostojen način izvršil pogreb našega rojaka Franceta Mlačnika, ki je ro mučni bolezni preminul v Beri ssu. Darovali so: Po S 10: Jožef Bitežnik, Rudolf Erzetič. Marko Belič. Ivan Roje, L*i-opoH Velišček, Ludovik Krali, Jožef Vfllišček, Aloiz Kavčič in Franc Bratu/.; Anton Boltav $ 6; po $ 5: Henrik Markič, Rudolf Moden, Anton Markič, Franc Vodopivec, Fr. Marc, Ivan Miklavec, Alc'z Baša. Anton Furlan, Jožef Jakus, Jožef M revije. Rudolf Fabjan. Ivan Ve-lišček, Franc Peršolja,, B. Martino-vič, Franc Zluban, Jakob Trebeč. Andrej Kralj, Franc Lekeš in Ivan Kocjančič; po $ 4: Franc Franko vič, Bernard Skapin; po $ 3 Matija Trebeč, Karel Vovk, Angel Peršilj». To/ef Ivetič. Viktor Menza; po $ 2: Ivan Draščič, Anton Cerovac, Pedro Suran, Jožef Peršolja, Karlo Kocjan čič Jožef Dzenič, Matija Meglica. Stanislav Cerovac, Anton Vendra-min, Jorge Goliot, Peter Nabrej, Franc Vouk, Anton Jareča, AloU Pintar, Alojz Vodopivec Nicolás I.ponnngeli, Leopold Eončina in Anton Cerovac; po $ 1: Jožef Sav, I-vnn Berlota, Ivan Pahor, Valentin Simunit, Viktor Paulovič, Vaško Bi-lič, Ivnn Jakus, Anton Nedok, Karlo Vedramin, Mateo Skore, Franc potič, .Tn-pf PožiK>av. Viktor Trebeč, Marcelin Kristjančič, Ivun Strgar, i loiz Prelec. Fran Modere. Andrei Vodonivec, Alfred Uršič; * 0.50: Jožef Rihtar. Gabrijel Luin in družina. ARGENTINSKE VESTI Volitve v San Juanu in San Luísu Preteklo nedeljo so se vršile v San Juanu volitve za v pokrajinski parlament. Proti pričakovanju, so potekle v najlepšem redu, dasi je bil volilni boj v zadnjih tednih prav hud. Volitev se je udeležilo skoro 90 od sto vseh upravičencev in posebno velika je bila udeležba volilk. Mnogo manj zanimanja pa je bilo v pokr. San Luís za guvernerske volitve, ki so se vršile istega dne. Udeležba je bila prav pičla, saj ni dosegla niti 50 od sto vseh upravičencev. Nezgoda notranjega ministra Notranji minister dr. Melo se je nahajal zadnje čase na dopustu v pokr. Santiago del Estero, obiskal pa je tudi Tucuman in se tam raz-govarjal z zveznim interventorjem gen. Solajem. Prejšnji petek se je bil odpravil v letalu proti Riu de las Piedras; spremljali so ga na tej vožnji predsednik Drž. Hipotekar-ne banke dr. Pérez, poslanec Rojas in policijski inšpektor Francinetti. Tekom poleta, ko se je letalo nahajalo v precejšnji višini, je pilot zapazil, da pri motorju nekaj ni v redu. Javil je potnikom, da bo treba pristati. Začel si je ogledovati, da bi našel primeren prostor, ter se je končno odločil, da spravi letalo v posušeno strugo neke reke. Pri pristanku pa je letalo s precejšnjo silo butnilo ob zemljo in se hudo poškodovalo. Tudi potniki so odnesli nekaj za spomin: notranji minister je zadobil razne praske na čelu; dr. Pérez si je zlomil nogo, poslanec Rojas pa nogo. Poslednja dva bosta morala pač čuvati nekaj časa posteljo. Velik požar Na posestvu S. O. Basualda pri Las Armas, v Pokr. Maipú, je izbruhnil v nedeljo velik požar, ki je povzročil za 400.000 pesov škode. Ognjegasci so se morali boriti proti plamenom celih 12 ur, preden so jim je posrečilo obvladati požar. Stavka prodajalcev krompirja Oblasti so v začetku t. 1. objavile nove predpise o prodajanju krompirja, ki so obremenjali prodajalce z novimi pristojbinami. Prizadeti so odločno, protestirali, končno so pa le plačali prvi obrok. Preden pa je zapadel obrok, ki ga je bilo treba plačati do konca junija, so vložili na poljedesko ministrstvo prošnjo za znižanje pristojbin. Stvar se je zavlekla, ker ministrstvo ni dalo nobenega odgovora, dokler ni uprava nacionalne tržnice krompirja začela terjati tudi drugega obroka. Prodajalci niso hoteli plačati in je zato uprava prepovedala uporabo vozil in drugih priprav na tržnici, nakar so prodajalci v ponedeljek proglasili stavko in je 90.000 vreč krompirja ostalo nedotaknjenih. tine" je znašalo v letu 1933 približno 365 milijonov oseb, dočim jih je družba provozila v letu 1932 preko 420 milijonov. Ravnateljstvo je godrnjavim delničarjem obrazložilo, da se bo položaj gotovo izboljšal, ako argentinski kongres o-dobri zakonski osnutek o monopoli-ziranju prometnih sredstev. Argentinska trgovinska bilanca V prvi polovici t. 1. je znašala vrednost izvoza iz Argentinije 717.180.258 pesov, vrednost uvoza pa 505.120.498 pesov in je bila torej bilanca zunanje trgovine aktivna za 212.059.760 pesov, dočim je aktivni saldo znašal v prvi polovici pret. leta 149.983.000. Dasi izkazuje uvoz letos večjo vrednost, se pa kiličinsko ni prav nič povišal. Že več krat smo povedali, da je to v zvezi s padcem arg. valute, ki je povzročil, da so cene vseh uvoženih produktov, izražene v pesih, znatno poskočile. Novi časnikarski dom V ul. Rodr. Pena se je v soboto o tvoril na svečan način novi sedež tukajšnjega Novinarskega krožka. Predsednik organizacije je ob tej priliki imel govor, v katerem j3 povdarjal, kako važno civilizacijsko sredstvo predstavlja moderni tisk tudi za Argentinijo. Svojo veliko kulturno nalogo pa bo tisk nemoteno in uspešno mogel vršiti le, ako ohrani svojo svobodo in svojo neodvisnost. Zato se bodo novinarji uprli vsakemu poskusu, ki gre za tem, da se časnikarska svoboda o-krne. Slovesnosti so se udeležili mnogi zastopniki oblastev in pa pevci iz "Colóna", ki so zapeli rai-ne komade iz nekaterih oper. Nova učna ladja Vlada je parlamentu predložila načrt za zgradnjo nove šolske ladje za vojno mornarico, ker "Presidente Sarmiento", na kateri se sedaj pripravljajo novi pomorski oficirji, ne odgovarja več modernim potrebam. Nova ladja bo stala šest milijonov zlatih pesov. Boljše cene za kobilice Komisija, ki vodi boj proti kobilicam, je sklenila povišati ceno za vrečo pobitih kobilic od 8 na 10 centavov, ker upa, da se bo radi tega poviška z večjo vnemo vodil boj proti škodljivim živalicam. Razne tvrdke, ki izvažajo žito, in pa žitna borza so dale brezplačno na razpolago preko 200.000 vreč za pobiranje kobilic. "Anglo" in njeni posli V Londonu se je vršil pretekle dni občni zbor delničarjev tramvajske. dru'žbe "Anglo-Argentina". Iz bilance, ki jo je predložila direkcija, izhaja, da se dohodki družbe stalno krčijo in da znašajo dosedanje zgube 1,172.813 funtov šter-lingov. Ravnateljstvo je izjavilo, da družba možno občuti konkurenco "eoleetivov", ki prevažajo baie eno petino vseh potnikov. Število potnikov na progah "Anglo-Argen- Kongres južnoameriške de-mokracie V Buenos Airesu se je osnoval poseben odbor, ki ima pripraviti vse potrebno za sklicanje velikega demoktskega kongresa, ki se ga bodo udeležili zastopniki iz vseh držav Latinske Amerike. Za predsed nika pripravljalnega odbora je bil izvoljen socialistični poslanec *r. Nicolás Repetto. Beg iz zapora Argentinske joltnišnice niso baš na najboljšem glasu, kar se solid nosti njihovih zidov tiče. Vse preveč krat se slišijo vesti, ki obveščajo, da so Ptički zapustili kletko brez vednosti in privoljenja svojih paznikov. Tako se je zgodilo ta teden tudi v Esquelu, Chubut, kjer so štirje jetniki, obsojeni radi hudih zločinov na težke kazni, prevrtali zid v jetnišnici in zapustili svoje prisilni bivališče, ki služi sedaj kot zapor, a je bilo svoj čas hotel. Dva ubežnika je policija naslednjega dne izsledila ter ju spet privedla v kletko, o njunih dveh tovariših pa ni nobenega sledu. Najbrž sta pobegnila proti chilski meji. Spopad s tihotapci Pri Santo Tomé v pokr. Corrientes je prišlo pretekli torek do spopada med mornarji tamošnje pod-prefekture in tihotapci. Kri ni tekla. Tihotapcem se je posrečilo pobegniti; oblasti pa so zaplenile tri čolne, v katerih je bilo natovorje-nega precej kontrabanda: riža, sladkorja, tobaka in žganja. Stara pesem Tudi v pokrajini La Rioja so u-čitelji veliki reveži. Od decembra lanskega leta niso več dobili plače. Krajevne oblasti se izgovarja jo, da še ni prispela podpora za vzdrževanje šol, ki jo mora plačati osrednja državna oblast. DIPLOMIRANA Krojactiica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA štev 4973 DRUŠTVENIVESTNIK IZSELJENSKO DRUŠTVO "TABOR" se že pripravlja z veliko vnemo, da se predstavi naši tukajšnji javnosti s svojo prvo prireditvijo, ki se bo vršila 19. avgusta v znani dvorani "XX Settem-bre", v ulici Alsina 2832. Nekaj posebnega obeta biti uprizoritev lepe Schoenherrje-ve igre — življenjske komedije — "Zemlja", ki jo dramatični odsek že marljivo študira pod vodstvom režiserja, ki ni "improviziran", marveč se je bil "naredil" že v Evropi, v Trstu, kjer je vodil dram. odsek, ki je z uspehom gostoval tudi po raznih drugih krajih Julijske krajine. V "Zemlji" nastopi nekaj za naše tukajšnje občinstvo še popolnoma novih obrazov in radi tega ne bo nič čudnega,ako bodo te vrstice že sedaj izzvale med našimi rojaki, ki ljubijo le po igro, mnogo zanimanja in napetega pričakovanja za prvo prireditev "Tabora". PRIJATELJI NASE PESMI so vabljeni tem potom, naj se vpišejo v Izseljensko društvo "Tabor", kjer bodo imeli priliko gojiti našo lepo slovensko pesem v zboru, ki ga sedaj snuje znani izseljenski pevo-vodja g. Ciril Jekše. Prijave pevcev in članov se sprejemajo v društvenih prostorih ul. Luis Viale 1746. Braraisraiaiaraiaiaiaiaiaiajaiaiaraiajaiaiafaiaraisiag ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles ¿[SJEigjn!^^ )0CxX>000000ora; Zentrich Mirko, 20 letni dijak gimnazije v Ptuju, na 15 mesecev strogega zapora; Potrč Ivan, 21 letni dijak ptujske gimnazije, na 10 mosecev strogega zapora; Kveder Dušan, 19 letni študent tehnike, iz Ptuja, na 5 mesecev strogega ?apora: Znidarič Anton. 19 letni dijak iz Borovnice, 10 mesecev strogeea zapora; lic Rudolf. 20 letni dijak iz Krčevine pri Vurbeigu, na 5 mesecev strogega zapora; Spolenak Ivan, 33 letni kovaški mojster na Bregu pri Ptuju, na 3 leta in 6 mesecev robije (njega je zadela ptrožja kazen, ker je bil že dva krat kaznovan zaradi komunistične propagande); Kogej Jožef, strojnik iz Ptuja, na 15 mesecev strogega zapora; Dostal Samo, 19 letni jurist iz Ljubljane, na pol leta strogera zapora; Kureš Petei', 19 letni dijak iz Moškanjcev, na pol leta strogega zapora; Kuhar Marko, 22 letni dijak iz Borovcev pri Ptuju, na 6 mesecev strogega zapora; Vnuk Jože, trgov, pomočnik iz Ftuja, na dva meseca zapora; Žni-tíar Ivan, študent tehnike iz Ljubljane, na štiri 'eta robije (njemu je rcdišče odmeirilo v. tem procesu najvišjo kazen); Jamnikar Franc, knjigovez iz Rožne doline, na 14 mesecev robije; Jamnikar Jože iz Rožne doline, na 3 mesece strogs-íía zapora. Šest obtožencev je bilo oproščenih, med njimi 29 letni profesor Mirko Košir iz Kranja. Obtoženci so mirno poslušali sodbo. Nekateri so vložili priziv revi'ijo pa je prijavil tudi državni tožilec. Med zagovorniki, ki so branili obtožence, je bil tudi dr. Boris ^urlan. ki je imel svoj čas odvetniško pisarno v Trstu. Delovna četa zagrebških akademikov V Zagrebu se je organizirala "A-kademska delovna četa"; tvori jo 60 slušateljev univerze, ki hočejo svoje počitnice izrabiti za socialno in kulturno pomoč hrvatskemu na-íodu. V vasi Rit v virovitiškem o-kraju so že postavili svoje šotore in uredi tabor, ki ima ambulanco, v kateri docerti in asistenti zagrebške univerze brezplačno zdravijo in pregledujejo ljudi. Uredili so tudi čitalnico in knjižnico za ljudstvo. Ker so tamošnji kraji močvirnati, bodo študentje vršili tam tudi asa-nacijska dela; belili bodo kmečke domove, urejevali dvorišča in ognjišča, kopali straniščne jame, hi-gijenične vodnjake itd. S petrolejem bodo uničevali legla komarjev v močvirjih. Za svoje delo so si akademiki izgovorili samo brezplačno hrano in stanovanje pod šotori v taboru. Črez en mesec bodo krenili v Sre-mske Karlovce. kjer bodo, med drugim, zgradili tudi pot od vznožja do vrha Brankovega Visa, kjer je pokopan pesnik Branko Radičevič. Nekaj podobnega pripravljajo menda tudi ljubljanski visokošolci. Deset oseb zastrupljenih V Stari Pavijani pri Belovarju je bilo zastrupljenih deset oseb, od katerih so štiri že umrle, stanje o-stalih pa je čedalje hujše. Jedli so ajdove žgance, ko so jih napadle hu de bolečine in so jih morali vseh deset brž prepeljati v bolnišnico. Oblasti so uvedle preiskavo. Izgleda, da gre za grozen zločin in da je brezvestna morilčeva roka zastrupila sol, ki so jo rabili v hiši. Priprave za velik polet Iz Zemuna javljajo, da se neki ju-gaslovanski letalec ki sedaj še noče biti imenovan, pripravlja na 20.000 km dolg polet s samo dvema pristankoma, ki se bo pričel in končal na zemunskem letališču. Sedaj se pogaja z neko veliko inozemsko tovarno letal, ki bo za ta polet zgradila poseben avion. Težave, s katerimi se mora letalec boriti in ki so doslej vselej že v kali zatrle vsak tak načrt v Jugoslaviji, so gmotne narave; stroški poleta bodo znašali približno dva milijona dinarjev, a izgleda, da se bodo sedaj te težave t-remostile. Vihar nad Sarajevem Dne 21. pr. m. so imeli v Sarajevem hudo nevihto; utrgal se je oblak in to je povzročilo, da so se v kratkem času vse ulice spremenile v deroče potoke. Voda je naredila za dva milijona dinarjev škode. Velik požar V Brdinjah je požar uničil gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo posestnika Pavla Svetine. Ogenj so menda povzročile iskre iz dimnika. škodo cenijo na 100.000 dinarjev. VESTI S PRIMORSKEGA Neurje Nad Ptujem in okolico je divjala močna nevihta s točo, ki je povzročila mnogo škode. Žito je po tleh in toča je sklestila tudi grozdje in sadje. Najbolj so prizadete fare Sv. Bolfenk, Sv. Andraž, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Urban in Polenšak. Prepovedani zbori Oblasti so prepovedale vse zbore, ki jih je bilo sklicalo za 24. junija na prostem bojevniško združenje "Boj", o čigar delovanju smo pred nedavnim poročali. 20 let vladanja kralja Aleksandra V nedeljo, 24. junija opoldne je preteklo ravno dvajset let, odkar is kralj Peter prenesel vse kraljevske oblasti na svojega sina in poznejšega prvega kralja Jugoslavije Alo-ksandra. Listi so posvetili temu dnevu posebne^, pažnjo, dasi ni vštet med u-radne državne praznike'. Mnogo aretacij v Idriji V petek dne 22. pr. m. se je že zjutraj razširila vest da je policija aretirala več Idrijčanov. Z aretacijami so pričeli že ob 4. uri zjutraj tako, da niso vzbujali pozornost in üa se ni prebivalstvo preveč razburjalo. Kljub temu pa se je vest o tem dogodku ".elo hitro razširila. Aretirali so odv. dr. Franca Vidmarja, Josipa, Franca in Ivana Di-aiča, lastnike znanega idrijskega hotela, fotografa in trgovca Srečka Bajta, mesarja Kavčiča in lesnega trgovca Ivana Fortiča, ki je jugoslovanski državljan. Vseh sedem aretirancev so takoj odpeljali dalje, kam ni znano. Vest o tem dogodku je ljudstvo zelo razburila, • zlasti ker nihče ne ve pravega vzroka. Širijo pa se govorice, da so istočasno aretirali več oseb tudi v Aj-ciovščini in nekega župnika na Tolminskem. — Podrobnosti teh aro-tacij pa niso :;nane. Iz raznih poročil razvidimo, da se je fašistična policija zadnje čase vrgla spet na delo, toda s povečano agilnostjo. Trn v peti so jim pred vsem še vsi oni Slovenci, ki so gospodarsko trdni in jim v tem pogledu oblastva ne morejo do živega. Predsednik francoske vlade Doumergue jo govoril na zborovanju francoskega Rdečega križa ^iiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiH .....iinunnniiiHimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitmmg Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO 2ATEČETE [ ZASEBNO KLINIKO ¡ Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU ( KO ČUTITL, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V § NASI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- § NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE j UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ j 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO g | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE g 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ¡ Sprejemamo od 14. do 20. ure. wiiiaiuiiuiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiii' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiitiiiiiHiiiuitiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit*iiuaiiiiiniiiiiiuiimi»w^ Atentat v Rihembergu Na posta jenačelnika v Rihem bergu Gioovannija Cavallieri ja je bil dne 28. juni ia predpoldne. izvršen atentat Ko se je Cavallieri nahajal v svojem uradu, so počili štirje re vol verski streli. Krogle so ga zadele, za vpil je in se zgrudil ves v krvi. Železničarji, ki so bili na peronu, niso nikogar videli. Oblasti so takui uvedle preiskavo. Karabinerii in policijski agenti so prišli v to svrho tudi iz Gorice. Tekom naslednje noči so bili aretirani štirje mlade niči. V Rihemberg je prispela tudi posebna komisija OVRE, tajne fašistične policije, ki s svo ie strani vodi preiskavo, a doslej ni mogla najti še nobenega sledu po atentatorjih. Težko ranjenega Cavallierija so nezavestnega prepeljali v goriško bolnišnico. TUDI PO ČIČARJI PLENIJO NARODNE NOŠE Slučaj, ki se je dogodil v Sv. Križu pri Trstu, kjer so fašisti začeli pleniti narodne noše, ni ostal osamljen. Sedaj poročajo iz Vodic v Ci-Čariji. da sta tam zaplenile mnogo starinskih narodnih noš podeštat Marenzi in občinski tajnik. Neki do mačin, trgovec Hrvatin, ki se je prodal Italijanom, ju je vodü od hiše do hiše, kjer je vedel, da še imajo narodno odelo. Podeštat je izjavil, da pride zaplenjeno bla?o v mi-zej in da bodo lastnik: dobili primerno odškodnino. ITALIJANI IN CERKEV V POD GORI Znano je, da je ioleg Furlanov priseljenih v Podgoro tudi nekaj I-talijanov. Ti so zahtevali zase posebno mašo s pridigo v italijanščini. Pozabili so namreč. se je cerkev popravljala in so pobirali okoli vaščanov prispevke za to poprav'lo so ti priselienici bre? iz.ieme zapirali vrata. Nihče ni hotel slišati o potrebah v cerkvi. Prispevke za popravilo so dajali le Slovenci. Na zahtevo Italijanov imajo zdaj poleg slovenske maše ob 6 zjutraj in ob 10 tudi ob 9 uri z italijansko pridigo. Da bi pa zahtevo za to mašo •zadostno dokazali za upravičeno, mora vsako nedeljo prisostvovati maši vse vojaštvo kajti priseljenih Italijanov je malo ali jih pride vsaj zelo malo v cerkev OSEM LET JEfiE Aloiz Rešeta, star 35 let, ki je bil «retiran pred približno devetimi meseci na Slanu pri Vmavi, odkoder ie doma, ker j* bil obdolžen protifašistične propagande, je bil v Rimu obsojen na osem let ječe. ARETACIJA V SV. LUCIJI Dne 17. pr. m. so agenti taine fašistične policije aretirali v Sv. Luciji pri Tolminu Grahlia Valentín* od pok. Martina. Ko fo pVišli poni. so domačim izdavili, da ga ženejo radi politike. Nič se ne ve česa n miselno. Množica-zbor naj živi, upa, kriči, obupuje in znova upa. Delak je dramatiziral "Hlapca Jerneja'' v simbolični zasnovi, kakor je tudi povest sama zasnovana. Hlapec Jernej je glasnik milijonov, ki so se izdelali za druga, da izčrpani poginejo. Ker Jernej išče in zahteva pravico pri "gosposki", ponavlja z zborom povsod povest, ki je skupna usoda delovnega ljudstva: "Štirideset let sem delal in robotal...". Prav ta govor v zboru močno učinkuje na gledalca in mu seže globoko v dušo. V zboru nastopijo tudi ženske, ki se razlikujejo od moških le po glasu in po obrazu, oblečene pa so v moško delavsko obleko. Tudi to ima svoj pomen: mož in žena — usoda obeh je enaka, ko sta del onih, ki hodijo hlapca Jerneja pot za pravico. Režiser. » »-»j^..! nú.,miji luiii.bitr f leiacki ki je postal žrtev atentata, na mrtvaškem odru SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultacije brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5.— Gran Instituto Médico Abasto 3284 - corrientes - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. Stran 6. NOVI LIST lahko spremeni v energijo. To se v vesoljstvu dogaja na dan, ko vroče zvezde, med njimi sol-nce, izžarevajo materijo in svojo snov izpreminjajo v svetlobne in toplotne energije. Doslej se še ni posrečilo, umetno povzročiti takšen proces. Atomska fizika je danes na poti, ki vzbuja vsaj upanje. V fiziki so že izračunali, da bi zdrobitev a -tomov, ki jih vsebuje četrt kilograma kovine sprostila energijo, s pomočjo katere bi lahko gnali vse tovarne na Francoskem, in sicer v času enega leta... Ako bi zdrobili materijo, ki jo lahko stlačimo v naprstnik, bi s pridobljenimi energijami lahko gnali oceanski parnik iz Hamburga v Ameriko in nazaj. To celo dvakrat. Res deveta dežela! Toda kdaj pride? Pred nedavnim so listi poročali, da je italijanskemu profesorju Fermiju, ki poučuje na rimski univerzi, uspelo razbiti jedro težkih prvin pri 45 Pry¡~ nah izmed 65, na katerih je izvršil svoje poskuse. Izvedenci pa sedaj trdijo, da Fermijevi poskusi nimajo praktičnega pomena. Po vsem svetu pa je na stotine učenjakov, ki se bavijo s temi problemi. Ali jim bo kdaj uspelo sprožiti ogromne e-nergije, ki spe v jedrih atomov? ČLOVEK PREHITRO ŽIVI Zdravnik dr. G. W. Crile je spisal knjigo, v kateri opozarja, da j 2 človeški rod na tem, da se bo s svojo visoko civilizacijo samega seme uničil. Napeto in hitro moderno življenje namreč v tako pretirani meri pospešuje delovanje mo-žgan in ščitnih žlez v vratu, da se bodo ti organi prehitro preveč razvili, in to bo usodno za celo telo. Zdravniki poznajo že zdaj dosti bo-iezni, ki so nastale vsled pospeše-r.o hitrega življenja in za katere je *>dini pripomoček in zdravilo dosti počitka. RUSI SE PRIPRAVLJAVO Iz Londona poročajo, da se Rusija naglo pripravljala na vojno na Daljnem vzhodu. V prvi vrsti u-trjUje Vladivostok. Iz njega hoče napraviti prav/ ruski Gibraltar, ki ga Japonci ne bodo mogli tako zlepa osvojiti. Utrdbeni pas se razteza na kilometre in kilometre daleč. Na tisoče ruskih mornarjev je prispelo v Vladivostok in pomaga pri delu. V Vladivostoku je zdaj zasidranih 15 podmornic povsem novega tipa. Zgrajene so bili na Fran coskem. Oborožene so z najmodernejšimi topovi. Poleg tega so v zadnjem času pričeli graditi 60 tor-pednih čolnov. Material so pripeljali iz Evrope. Nadalje so priredili več pristanišč za pomorska letala. V Vladivostoku je okoli sto hi-troplanov v stalni pripravljenosti. KAJ POVZROČA SANJE? Profesor Klein, vodja državnega psihološkega zavoda v Texasu, je točno ugotovil čas ,sanj. Raziskovalci že davno vedo, da so navezani sanjski prividi zgolj na sekunde. Človek, ki ga zbudi ponoči nepričakovan ropot, še utegne imeti poprej privid, katerega izhodišče tvori vprav omenjeni šum. Toda natančni časovni podatki so bili ugotovljeni zdaj prvič. Profesor Klein je rabil hipnozo. Visokošolci, ki jih je uspaval, so si morali dobro zapomniti svoje sanje. Rezlične motnje, kakor ropot, kričanje, dišave so povzročale sanje. Ultratočni kronometer je beležil čas, ki je potekel od signa-la-povzročitelja sanj in do trenotka prebujenja. To štetje je ugotovilo, da zadostuje za sanje povprečno 20 sekund časa. V tem času doživlja speči dokaj zapletene pustolovščine, ki bi zahtevale v resničnem življe- Rrata Adamowicz, Poljaka, ki sta srečno preletela Ocean nju neprimerno več časa. Najkrajše sanje, ki jih je ugotovil prof Klei.i so trajale pet, in najdaljše 90 sekund. Najmanj časa zahtevajo sanj ski prividi v zvezi z neprijetnim občutkom padca v prepad. Zdravniki so nekoč mislili, da je to posledica notranjih sprememb ,v zvezi z rastjo. Stari antropologi so zopet domnevali, da je prenočeval pračlo-vek na drevesih in se hudo bal, da bi padel na tla, kjer bi postal žrtev divjih živali. Ustvarili so nauk o "podedovanih refleksih". Ustvarili so nauk o "podedovanih refleksih". Zdaj je dokazal prof. Klein, da je občutek padca samo posledica nenadne spremembe lege v spanju, ker izgubi speči v zvezi s tem rav- notežje slišala (ki pa je podrejeno sistemu tako zvanih krožnih kanalov v strednjem ušesu). Prof Klein se je ponovno prepričal, da je speči takoj sanjal o skoku v brezno, čim so za spoznanje nagnili vznožje, oziroma dvignili vzglavje njegove postelje. ZAKLAD NA RAZSTAVI Zastražen od močno oboroženih čuivajev, je bil prepeljan na svetovno razstavo v Chicagu dijamant, vredeln milijon dolarjev. Razstavljen je v General Exhi'bits poslopju. Dijamant tehta 50.28 karatov in je bil v posesti neke pariške banke, ki je dovolila, da se ga prepelje na razstavo. ZDRAVIMO NEKAJ O ATOMIH Včasih so nas v šolah učili, da je atom najmanjši in nedeljiv drobec snovi, torej celota, ki je ni mogoče več deliti. To nazira nje je moderna fizika zavrgla. Zanjo atom ni nedeljiv, marveč je zelo komplicirana tvorba. Atom so upravičeno primerjali planetnemu sistemu. Solnce tega planetnega sistema, tega ma lega svetovja, je atomovo jedro, okrog katerega krožijo po določenih potih in v različnih razdaljah najmanji delci, nasičeni z elektriko-elektroni. Elektroni so negativno nasičeni, jedro samo pa pozitivno. Navaden atom je na zunaj e-lektrično nevtralen, to se pravi, ni ne pozitivno ne negativno nasičen. Iz tega sledi, da je število električnih delcev, ki so v jedru pozitivno nasičeni, enaki številu negativnih elektronov, ki obkrožajo jedro. Jedro je to rej oddano z delci, ki so poz! -! tivno nasičeni in stisneni skupaj s strahovito silo, s takozvanimi protoni. Zdaj gre za to, da bi prišli do živega tem protonom, da bi zdrobili okovje, ki jih tišči skupaj. Vsa masa atoma je osredotočena v jedru. Kar pri materiji v resnici lahko označimo za snov, ni nič drugega, kakor jedro atomov. Ta jedra so nosilci snovi, a ob istem času tudi nosilci izrednih sil. Ako bi te sile oprostili, bi pridobili energije v neizmerni količini. Za tehniko bi nastopila deveta dežela. To bi nam uspelo, ako bi jedra atomov v resnici popolnoma zdrobili in s tem njihovo materijo izpremenili v energi-jo. Ta dolžnost obstoji teoretično. Na stotine poskusov je po kazalo, da sta materija in c-nergija dve različni obliki iste reči. Materija se po vsem tem # * # ¥ # * (de«no). Piedsednik Columbije dr. López sti»ka roko Cordtlll Hullu drž. tajniku za zunanje zadeve v Washingtonu SIFILIS 606-014 — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po pro fesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica.. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. n*>» O NOS UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek1) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za. vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /AR MIENTO 1017 ORDINIRAodIO»p 12 i 1W0 SATI ccws ŽENSKI KOTIČEK Dobra gospodinja V vseh krogih premožnih in revnih, preprostih in vsestransko izobraženih ima "dobra gospodinja" svoje posebno lice. Naj se sama muči z delom ali naj ji pomagajo dobro izšolane moči, vedno je isto, kar ji da pomen in dostojanstvo: gospodinja mora biti duša in blagoslov svoje hiše. Vtisniti mora svojemu gospodinjstvu pečat pravega materinstva, zvestega izpolnjevanja dolžnosti ter ljubezni do dela; zavedati se mora svoje odgovornosti. Vse, kar se tiče hiše. mora iti skozi njeno glavo in srce, četudi ji pomagajo pri izvrševanju druge roko. Vse člane družine naj veže vesela delovna skupnost in zaupanje, četudi vsako izvršuje drugačen posel. Vez, ki druži različne elemente v plodonosnem skupnem delu je tisti dobri duh doma, ki ga mora gospodinja znati obuditi in vzdržati. Le če se socijalno vprašanje v tem smislu rešuje v malem, to je v družini in v domu, se bo dalo srečno rešiti tudi v velikem, v državi, ker država s svojimi vrlinami in s svojimi hibami je le v nedoglednost povečano človeško srce. Temeljne čednosti dobre gospodinje so: red, točnost, čistota, ki pa ne sme preiti v godrnjavo pedanterijo in v nadležno čistilno manijo; temeljita izobrazba za zelo težki in toli-krat — posebno od strani mož — omalovaževani gospodinjski in materinski poklic; marljiva pridnost, ki popušča poleg sebe tudi drugim delovnim močem, da se samostojno uveljavljajo pri delu, prava mera v vsem, pravilna razdelitev časa, moči in denarja; štedljivost in odprte roke na pravem mestu; razsodna .skrb za duševen in telesen blagor vseh družinskih članov, brez razva janja in mehkuženja. s čimer si vedno vzgajamo tirane; razumevanje in zanimanje za moževo delo in za učenje ter igre otrok zanimanje ia duševna, umetniška in socialna vpra šanja ter za zahteve časa; smisal za lepoto in za umetnost ter za lepa in primerna oblačila, brez ba-haštva in prekomernih izdatkov; fina razumnost privesiti moža na dom in ustvariti tak dom, da je vsem članom družine najljubši krai ★ lir * ti * ti Veliki kipar Real del Sarte je da-r°val parižanom lep kip sv. Geno-vefe, zaščitnice njihovega .mesta ! lh svetu, dokler mladi naraščaj ne j doraste ter začne misliti na lastni dom; zna si vzgojiti zvesto, zanes-! Ijivo hišno osobje, ga privezati za dolga leta na hišo ter znati vedno < si ustvariti pravo razmerje do i-sobja, pravilno izenačenje med avtoriteto in prostostjo, ki vzdržuje I zadovoljstvo, ki zna olepšati vsak-i danjost z mirno veselostjo ter iz ' praznikov napraviti nepozabne točke. Dobra gospodinja mora nesebič-1.0 in požrtvovalno služiti celoti, mora pa vedno ostati gospodinja doma. Ne sme "vihteti copate", ne sme se pa tudi ponižati do hišnice svojega plačujočega moža, brez lastne volje, marveč mora nastojati na to, da postane njegova ravno-I ravna družica, ki ž njim prijateljsko razpravlja o vseh važnih vprašanjih. če jo mož razočara s svojimi preveč človeškimi slabostmi, naj prenaša z ljubeznijo, potrpežljivis-tjo in molče. Če si zna s svojim velikodušnim in ljubezni polnim sa-mozatajevanjem v težkih nevihtah ohraniti moževo zaupanje, njegovo spoštovanje in njegovo ljubezen, obdrži skoro vedno v svojih rokah ključ do trajne, vedno obnavljajoče se zakonske in družinske sreče. Migljafi xa hišne gospodinje Kuvert ne slini z jezikom. Jezik je Jako občutljiv; lahko dobi pri tem ranico, sicer neznatno ranico, toda dovolj veliko, da se prične gnojiti n so lahko težka vnetja posledica male ranice. Ne jej neopranega sadja! Rog ve, koliko nesnažnih, z bolezenskimi kalmi obloženih rok se ga je že dotikalo. ZA NAŠE KUHARICE TELEČJE MESO NA HOLANDSKI NAČIN Zrezi na debele kose 00 d kg mesa in kuhaj ga s še precej peteršilja, soli in zu oreh velikim kosom masla ter 1 1 vode 1 uro. Napravi nekoliko prežganke in zamešaj s prejšnjim ter kuhaj tako dolgo, da postane še precej gosta omaka, v kateri kuhaš tudi kos karfiola. Preden serviraš, primešaj omaki 1 do 2 rumenjaka. KROMPIR Z MLEKOM Skuhaj 1 kg krompirja (pazi, aa ne poči, raje naj nekoliko zaostane!), o-lupi in jih zreži za pol prsta na debelo. Položi v namazan pekač, polij s kozarcem mleka, potrosi z ribanim parmezanom. Ko je mleko gorko, servirá j 1 Buenosaireška kronika Ne igrajte se z orožjem! Marija González, stara 26 let ia njen brat sta šla preteklo sredo obiskat sestrično Corino Gómez, staro 18 let, v ul. Mebrillar 1275. Marijin brat je imel pri sebi revolver, ki ga je pri sestrični vzel iz žepa ter ga odložil. Corina se je namerila je za šalo proti Mariji in začela igrati z nevarnim orožjem, pritisnila na petelina. Preden je brat utegnil preprečiti težko nesrečo, se je šala spremenila v tragedijo: samokres je bil nabit in Corina je nehote sprožila strel, ki je Marijo zadel v prsa; vsa v krvi se je zdrudila pred prestrašeno sestrično. Klicali so takoj na pomoč in ranjenka je bila nemudoma pre-peljena v bolnišnico Pirovano, a življenja ji niso mogli več rešiti. Po težkih mukah je v soboto preminu-nula. Corino in Marijinega brata so aretirali. Krvav spor radi dela Delavec Angel Serrini je prišel v petek zvečer v družbi dveh prijateljev v kamnoseško delevnica v ul. Lascano 2240 k 29 letnemu Salva-dorju Olariju, ki je bil tam zaposlen kot čuvaj. Serrini je bil pred nedavnim odpuščen ter je 0-larija dolžil, da ga je on spravil ob delo in kruh. — Začela sta se prepirati in Serrini je potegnil nož ter začel groziti. Olaria je tedaj vzel v roko svoj revolver ter sprožil strel proti nasprotniku, katerega je imel na piki tudi zato, ker se je baje nekaj mešal okrog njegove žene. Serrini se je zgrudil težko ranien. Prihiteli so policaji, ki so slišali strel, ter so takoj videli, kai se je zgodilo. Ranjenca so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico, Olarija pa so zaprli. Ustrelil jo je Manuela Conzalez, stara 16 le;, je šla v soboto popoldne k svojemu bratu, ki stanuje v ul. Humboldt 1191. Zvečer se je poslovila, da se vrne domov. Ko je pa stopila na u-lico, je začel streljati nanjo 22 letni Tripoli Bergamo, ki je bil vanjo zaljubljen, a Manuelini starši niso dekletu dovolili, da bi govorilo z njim. Manuelo so krogle smrtno zadele. Ko je napadalec videl, da ni zgrešil cilja, si je še sam IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. De. luje že 25 let, bivfta babica v bolnlSnlcI J. Fernftndez t Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Piara Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 V.. POZOR! KROJAČNICA NA PATERNALU (nasproti postaje) ŠAURIN in NANUT KROJAŠKA MOJSTRA se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti. WARNES 2191 BUENOS AIRES U. T. 59 (Paternal) 4271 DARUJEM •joveiano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Nai atelje je odprt tudi ob nedsljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires Jean du Plessis je dobila v Chicagu prvo nagrado za pvojo frizuro + ti + ti + ft*ti + ti + ti pognal kroglo v glavo. Pobrali :>o ga težko ranjenega in izgleda, da*1 si je sam odmeril najhujšo kazen za svoje dejanje, ker nimajo v bolnišnici Fernandez prav nobenega upanja, da bi mu rešili življenje. Roparski napad na ulici Trgovec Johan Bosch, star 40 let, nemški državljan, stanujoč v ul. Echeverría 2101, se je peljal v ponedeljek ob'8. zvečer s svojim avtom po Avdi. Centenario. V bližini mosta pacifiške železnice je vozilo ustavil ter izstopil in se peš napotil dalje. Mož gotovo ni vedel, kaj ga čaka. Komaj je bil naredil nekaj korakov, ko mu zastavijo pot trije neznanci ter ga prisilijo, da se skupno z njimi vrne v svoje vozilo. Možakarji so bili oboroženi in Bo-schu ni kazalo, da bi se jim upiral. V avtu so neznanci skočili nanj, mu zavezali oči, mu pobrali denar in zlatenino, ki jo je imel pri sebi, nakar je eden izmed napadalcev spravil vozilo spet v tek. Ko se je avto spet ustavil in si je prestrašeni trgovec odvezal oči, je ugotovil, da se nahaja blizu dirkališča. Roparji so mu bili odnesli 800 pesov, zlato uro in prstane. O neljubem doživljaju je šel poročat na komisarijo 23, ki sedaj išče sled za napadalci. Zločin ali samomor? V bližini Avda. San Martin med ulicama Tinogasta in Venecia so našli v petek popoldne mrtveca, ki je imel prerezan vrat z brivno britvijo, katera je ležala poleg njega. V obleki so našli izkaznico na ime Emilio Martínez, star 41 let. Policija poizveduje ali gre za zločin ali pa je mož izvršil samomor. Radi opeklin je umrla Asunción Tomelli, stara 30 let, je umrla v torek na posledicah opek lin, ki jih je dobila 9. tm. pri prižiganju "calentador ja." III KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Rueños Aires, Rillinghurst 271 dpt 2 (višina ulice Cangallo 3500) **************************** * * * H: * * 4 * * * * i * * * je **************************** Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovích de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista TreIIes 2538 - Donato Alvarez 2181 £ I 1 * * * J i U. T. 59 La Paternal 1723 * i Centro Médico de Especialistas Ravnatelj: Dr. A. STIGOL Zdravijo specializirani zdravniki, brez bolniških strežnikov in praktikantov SPOLNE BOLEZNI KAPAVICA: se zdravi v našem zavodu po najboljših in zajamčenih načinih, s katerimi se Popusti za doseže popolno in hitro ozdravljenje. SIFILIS: ta najbolj nevarna bolezen zahteva popolno zdravljenje po res specializiranem in v vsakem oziru odgovornem zdravniku, ki ga boste našli zdravljenje v našem zavodu. Zdravimo komplikacije kapavice ter kožne in krvne bolezni BOLEZNI NOSA, GRLA IN UŠES Ekonomična zdravljenja in operacije. Zdravi specializirani zdravnik dr. B. Ruvinsky. NOTRANJE BOLEZNI: Jetika, pljučne, srčne, črevesne in želodčne bolezni. ŽENSKE BOLEZNI: Bolezni jajčnika, bolečine in nerednosti pri čiščenju. Laboratorij za analize. Elektriško zdravljenje. X-žarkL Ultravioličasti žarki. Krvne analize. Zelo ekonomični pregledi. Urnik: od 9. do 12. in od 14. do 21. Stran 8. NOVI LIST GOSPODARSKE VESTI Prihod nemške trgovinske delegacije Prejšnjo soboto se je pripeljala na "Cap Arconi" v Buenos Aires posebna nemška trgovinska delegacija. Prišla je sem z namenom, da poživi oslabljeno trgovino med Nemčijo in Argentinijo in se bo pogajala tudi zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe. Argentinska vlada je že določila svoje zastopnike in sedaj se vršijo razgovori. Nemški delegaciji predseduje dr. Kiep, bivši generalni konzul v New Yorku. Vinska produkcija v San Juanu Zvezni interventor v San Juanu je te dni izročil tisku poročilo, v katerem pravi, da se je intervenciji posrečilo rešiti letošnjo produkcijo grozdja z znižanjem vinskega davka in z regulacijo trgatve. Pridelek grozdja je znašal povprečno 70 do 75 q na hektar, dočim znaša v normalnih letih okrog 120 q. Znižanje produkcije treba pripisovati suši in slabemu vremenu sploh. Na podlagi poročil, ki so jih predložili 405 "bodegueros", se je letos porabilo za vino 1,783.535 q grozdja in je bilo pridelanega 660.492 sodov vina. Industrija paradižnika V okolici Generala Alvearja, v Mendozi, se v zadnjem času močno razvijajo nasadi paradižnika, od katerih si kmetovalci obetajo novih dohodkov. Ustanovile so se že razne tovarne za konserviranje tega sadeža, katere napovedujejo, da bodo pokupile vso produkcijo. To je privabilo v tiste kraje tudi kmetovalce od drugod. Uprava zapad-ne železnice in ministrstvo za poljedelstvo sta poslala v Gral. Al-vear več izvedencev, ki bodo predavali o umnem pridelovanju paradižnika. ZAHTEVE JUGOSLOVANSKIH IZVOZNIKOV Dne 24. junija so zborovali v Beogradu jugoslovanski izvozniki. Iz govora predsednika Milutina Sta-nojeviča posnemamo, da se je nekdaj prakticiralo, da so bili o poteku pogajanj za sklenitev trgovinskih pogodh obveščeni oni, ki so v tem najbolj prizadeti, namreč izvozniki. Danes pa so pogodbe posta le prava tajnost in izvoznikov nihče ne vpraša za njihovo mnenje. Zborovalci so ostro kritizirali tudi delovanje privilegirane izvozne družbe, zlasti njen oddelek, ki prodaja kože. Zahtevali so, naj se ta oddelek peča v bodoče samo s komisijskimi posli. Govorili so tudi o tarifni politiki in je neki zborovalec dokazoval, da je v Dubrovniku japonski fižol cenejši ko oni iz čačka! RUSKA PROIZVODNJA ZLATA Rusija je lani producirala več zlata kot Sev. Ameriške Združene države in Kanada skupaj. To je veliko, če pomislimo, da je lani zna-čala produkcija zlata v Kanadi 84.000 kg, v USA pa 78.000 kg. Ce bo šlo tako dalje, bo Rusija prekosila tudi transvalske rudnike zlata in tako postala največiji producent zlata. Na eni strani je produkcija narasla radi tehničnega izboljšanja, na drugi strani pa se odkrivajo novi viri in rudniki za produkcijo zlata. Leta 1928. ni obstojala v Rusiji niti ena tovarna za predelavo zlata, dočim jih je danes že šest. Nejveč zlata se dobiva iz rek Lena, Amur in Jenisej. Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. . . . 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez. ..........1.60 Jug: Izseljenec,.......1-50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Pol janee: Sisto e Šesto, po- vest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki:......1.20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- venik ........I-50 Marija kraljica src, molitve- nik...............2.- OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. Izvoz vina iz Mendoze Od 1. do 16. julija je prov. Mendoza izvozila, 57.100 sodov vina. — Letos v juniju je bilo odpremljenih z raznih železniških postaj men-doške pokrajine 143.953 sodov vina, lani v istem besecu pa le 87.193. Izvoz vina iz Mendoze torej močno narašča. Vi se morate zdraviti! Nikar ne dovolite, da bolezen razjeda Vaš organizem; če čakate, utegne biti prepozno---- "CLINICA CANALE", LAVALLE 410, zdravi z najbolj modernimi pripravami. Bolnike sprejemajo specializirani zdravniki in zdravnice. C SPOLNE BOLEZNI: Hitro in zajamčeno zdravljenje brez bolečin, naj bo bolezen nova ali zastarela, po sistemu prof Zanderja. REVMATIZEM: Bolečine v mišicah, kila. Črevesne in želodčne bolezni. Kronično zapretje. Sladkorna bolezen. Debelušnost. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevralgija. Mrtvoud. Otroška paraliza. KOŽNE BOLEZNI: Izpuščaji, pege in druge kožne bolezni NADUHA: Zdravimo jo popolnoma z našim sistemom. Jetika. ŽENSKE BOLEZNI: Maternica, jajčnik, beli tok, šibkost, neredno čiščenja. Hitro zdravljenje. Na zahtevo sprejme, bolnico specializirana zdravnica. Bolniki Í2 notranjosti dežele se morejo obrniti na nas s pismom, v katerem nam opišejo svojo bolezen. S povratno pošto jim pošljemo svoje nasvete PREGLED $ 3.—; Ugodni popusti za daljše zdravljenje. Sprejemajo zdravniki specialisti. Od 9. de 12. ter od 13. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. GOVORIMO SLOVENSKO CLINICA CANALE M LAVALLE 410 BUENOS AIRES MALI OGLASI POZOR! Kdor želi kupiti hišo ali zemljišče, naj se v svojem interesu obrne na naslov: Luis Podgornik, Calle Nogoya 6072 (Liniers). KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SASTRERIA "DANTE'* Corte Moderno Rivadavia 3556 Buenos Aires U. T. 62, Mitre 4230 ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke p« najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V juliju: 28. Highl. Brigade 30. Neptunia in Kerguelen V avgustu: 3. Almanzora, Alm. Star in Vigo 7. Gral. Artigas 10. Flandria, Augustus in High. Patriot. Proti Evropi odplovejo V juliju: 30. Gral. Osorio V avgustu: 1. Mendoza 2. Cabo Sto. Tome 3. Neptunia in Madrid 6. Kerguelen 8. Almanzora in Alm. Star 9. Vigo in High. Brigade 10. Cap Arcona. VREDNOST DENARJA Zadnji uradni tečaji za nakazila do 100 dinarjev 9.00 100 lir 32.56 100 šilingov 71.07 100 mark 146.52 1. funt št. 19.14 100 fr. frankov 25.04 100 čsl. kron 15.75, 100 dolarjev 380.08 M ULJ A VSKI: Višnjegorski janičar Zgodovinska povest. 1. poglavje. Poveljnika Janičarjev prineso v grad Teklo je leto 1528. Po letje je bilo v deželi. Žito je zorelo in čakalo srpa, a do žetve ni prišlo. Zagorele so grmade po gorah, znamenje, da je krvoločni Turčin zopet prihrumel v slovenske kraje. Ljudstvo si je bilo komaj opomoglo od prejšnjega turškega vpada in žc so zopet gorele vasi, oeikve in gradovi, gradovi in rumeno žito po njivah. Začul se je jok in stok in kri je tekla v potokih. Kakor blisk so prihrumeli Turki ter strašno opusto šili vse, na kar so naleteli, llundžar je zagoepodaril. Kdor je imel hišo, mu je bila upepeljena. Kdor je imel male otroke, so mu bili poklani. Kdor jf imel odrastle hčerke in sinove, so mu bili odpeljani. Strašne reči so počenjali krvolačni Osmani z ujetimi kristjani. Vsepovsod so ležala razmesarjena človeška trupla. Srečen oni, ki se je pravočasno rešil v mesto, goro, grad uli šumo. l)va dni .so krvoloki z ognjem in mečem divjali po Kranjskem. Tretji dan so vdrli i rez mejo na Štajersko. A tu jih je pričakovala vojska vitezov in kmetov. Turki si niso upali napasti kristjanskih čet. Hitro so so umaknili nazaj na Kranjsko ter skozi Dolenjsko drli proti Hrvatski. Ves dan so dirjale turške čete mimo Višnje gore. Stari lev Zigismund Višnjegorski je iz svojega nepremagljivega grada z žalostnim srcem gledal nepregledne vrste mladcev in mla denk, ki so jih divji vojaki gnali s seboj, uklenjene kakor živino, da jih postavijo na trg sužnjev v Stambulu. Srdito si je pulil glavo stari junak. Klel je Alaha in Mohameda ter dal ljuto streljati iz topov in pušk na vsako skupino Turkov, ki so hiteli mimo, obloženi s plenom. S svojim sinom Friderikom je tudi več krat vdrl iz gradu, na čelu hlapcev, ter na prostem napadel Turke. Na ta način jih je mnogo pobil in rešil precoj ujetnikov. A tudi sam je pri teh izpadih izgubil dokaj ljudi. Enkrat so Turki zajeli celo njega samega. Le s skrajnim junaštvom se je Frideriku posrečilo iztrgati ga spet Turkom. Bil je tudi ranjen v roko in se radi tega, na prošnjo svojega sina, ni več udeleževal izpadov. Turki so ljuto naska-kovali mesto in grad, a bili so odbiti s krvavimi glavami. Vsakikrat so pustili po par desetin mrtvih pod obzidjem. Počasi je lezlo »olnce navzdol. Slednjič je vendar nastala noč, a bila je svetla ko dan; saj so vsenaokrog gorele hiše v visokih plamenih, l'si so žalostno tulili. Grozen smrad se je Siril vsepovsod. Ognjeni zublji so švigali do nebu in oblaki dima so se valili po deželi, težki in dušeči. Ponoči divji govragi niso vznemirjali mesta in gradu. Stari Višnjegorski je bil radi tega prepričan, da se vražjih rdečehlačarjev ni treba več bati Zjutraj je dal odpreti grajska vrata ter je s Friderikom šel ven, da pogleda, koliko Turkov je našlo smrt pod gradom. Z njima je zapustilo grad tudi trideset hlapcev, ki so imeli nalog pokopati mrtvece in poginule konje, a ranjence odnesli na zdravljenje v mesto. Vsakdo je vzel s sabo tudi orožje in ta previdnost jim je rešila življenje. Prišlo je tudi nekaj meščanov in skupno so začeli premetavati prijatelje in neprijatelje, ki so ležali kupoma v krvavih mlakah. Ranjencev so našli le tnalo, turškega nobenega, a tudi izmed ljudi viteza Zigismunda le dva nista bila še prejela poljuba siniti. Mrtve Turke so zvlekli skupaj in zazvenele so lopate. Zdajci se zasliši divje rjovenje. Števitna konjska kopita zabobn^p Neoborožene meščane prevzameta strah in groza. Popustijo lopate ter planejo proti mestnim vratom. "Turki!" zarjove mladi Višnjegorski. Proti gradu drvi turška konjenica, dvesto janičarjev z golimi sabljami v rokah. Kakor bi trenil šo bežeči meščani poteptani on njihovih konj. Niti eden se ni rešil. Mestna vrata se gromko zaloputnejo. Tudi viteza Višnjegorska se s hlap ci vred spustita v dir proti gradu, a hrzi janičarski konji jih bliskoma dobite. Zadnji hlapci so ,ukoi poteptani; sprednji se obrnejo, izdero moče ter začno udrihati po Turkih. "Pogum, fantje'" zagrmi vitez Zigismund, ki je prvi potegnil meč n nožnice. "Dokažite, da ste jnaki! Le krepko po opankarjih! Udri! Bij!" "Smrt nevernikoni!" krikne Friderik, se požene naprej in udari z mečem najbližjega konja, ki se hipoma zgrudi in pokoplje jezdeca pod seboj Hlapce prevzameta divji pogum in bojaželjnost. Kmalu leži na tleh pur Turkov s konji vred. Zdajci pridero iz gradu ostali hlapci ter se kot risi vržejo na janičarje. Pred odprtimi grajskimi vrati se začne divji boj med krščanskimi pešci in Janičarskimi konjeniki in se že črez hip spremeni v pravcato mesarsko klanje. Grozno u-darijo meči ob sablje. Turki divjo rjovejo in kličejo svojega preroka. — Čioveška in konjska kri brizga na vse strani. Pretresljivo rezgetajo ranjeni konji in hropejo umirajoči. Zdaj so zgrudi na tla kristjan, zdaj pogan, e-den se zvrne s konja, drugi pade s konjem vred. Po pobočju hriba ležijo že številna konjska in človeška truplu. A med padlimi se preriva krvav vozel živih. Stari Višnjegorski se je bojevul v najhujšem metežu. Z nečloveškimi u-durci je pobijal Turke in konje. Poleg njega je silni Friderik klestil janičarje« Minulo je deset minut odkar se je bil pričel boj. 2e blizu sto janičarjev s svojimi konji je ležalo v krvi. Tudi hlapcev je mnogo padlo. Samo štirideset jih še suka meče, n vsi so že izmučeni, janičarji vedno silnejše pritiskajo nanje, lznenada hlapci /.norijo od veselja in se s podvojeno močjo vržejo na janičarje, med Turki pa nastane zmeda. Od zada jih je napadla in jela sekati četa meščanov, ki je vprav ob pravem času pridrla iz mesta hlapcem na pomaganje. Turkom ni več rešitve. Silna Višnjegorčana brez prenehanju sekata okrog sebe ter upihu-jeta luč življenja janičarju za jani-čarjem. Njuna ogromna meče neutru-dljivo kol jeta turške glave. Janičarji se strahoma umikajo pred to silno dvojico, katere se ne p»ime nobenu sablja. Friderik plane k nositelju konjskega repa ter mu razkoljc glavo. Stari Višnjegorski se vrže proti konju, nu katerem sedi poveljnik, janičarjev, mlad temnopolti uga. Turek se vzpne v stremenih in zamahne s sabljo proti starčevi glavi, u vitez mu jo izbijc kakor bi trenil ter rani poveljnika v roko. Hoče ga usmrtiti, a tedaj agu. vzpodbode svojega konju. Žival se divje vzpne in bi gotovo podrla starca, du ni tedaj priskočil Friderik. Z močno roko zgrabi mladenič za povodci ter zadrži konju. Nato bliskoma dvigne svoj dolgi meč ter sune z njim ago v prsa. Janičar omahne in pude raz konja, katerega obvlada mladi vitez s svojo železno desnico. "Oče, tu konj bo moji" znkliče Friderik in miri besneči) žival. "-Na njem boni hodil lovit in sekat Turčine!" "Imej «n!" odvrne stari Višnjegorski ter .se vrže še nu onih par janičft-rjev, ki so se še borili, obkoljeni od hlapcev in meščanov. Zaman so Turki zaganjali konje v ta krog, zaman so .skušali prodreti ga ter se rešili ' brzini begom. Njihovo število kopni bolj in bolj. (Dalje.) IZDAJA: Konsorcij "Novena lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.