Naročnina idomCiio 0 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitve je v Kopitarjevi nL 6/111 SLOVENEC Telefoni aredulštvai dnevna siniba 2tW — nočna 299«. 2994 in MN ček račun: Ljubljana it I0.b50 ia 10.349 za mserate; Sarajevo itv 75M. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 lakaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Avstrijski vprašaj Splošno pričakovanje, da bo beneška se-Manek prinesel vsaj začasno rešitev avstrijskega vprašanja, se ni izpolnilo. Zmeda, ki je nastala v mednarodni politiki, odkar gre po polomu razorožitvene konference razvoj vseh diplomatskih akcij evropskih kabinetov v snovanje različnih nasprotnih blokov, se je s tem le ie povečala. Avstrija ostane slejkoprej odprta rana na telesu srednje Evrope. Uradno sporočilo italijanske vlade o rezultatih razgovorov med Mussolinijem in Hitlerjem je bilo sestavljeno tako, da so se v prvem hipu oddahnili tudi tisti, ki sedanji položaj na »vetu gledajo mogoče neupravičeno v najbolj črnih barvah in v kakšne resnične sporazume sploh več ne verjamejo, ako so sploh kdaj vanje verjeli. Popolnoma pomirjeni pa so bili eeveda oni, ki so iz zelo tehtnih razlogov dvomili, da bi Italija in Nemčija kljub vsemu prijateljstvu mogli najti kompromis v vprašanju, ki jn loči bistveno. Zakaj uradna rimska agencija je izjavila, da se oba državnika čisto vje-mata v tem, da mora Avstrija ostati neodvisna država in da se mora čimpreje vrniti k normalnemu stanju. Spričo skrajno nenormalnega etanja, ki se je ravno v času'beneškega sestanka javljalo v najskrajnejši teroristični akciji avstrijskih nacionalnih socialistov, ki iih vodi Berlin, ni bilo mogoče italijanskega komunikeja razumeti drugače, kakor da je Hitler sklenil revolucionarno akcijo svojih somišljenikov v Avstriji ustaviti. To pa se ni zgodilo. Bombni atentati narodnih socialistov so postali sicer nekoliko redkejši in menj siloviti, toda prenehali niso, pač z očividnim namenom, ki nam ga Hitlerjevo časopisje z zadostno jasnostjo razodeva. Nemški uradni krogi podajajo k sestanku v Spra komentar, ki nam pravi, da moramo komunike, kateri je bil sestavljen v Benetkah, brati čisto drugače nego smo ga prvotno. Da mora Avstrija ostati neodvisna država, o tem sploh ni bilo spora, tako skuša dopovedati evropska javnosti nemški tisk, povratek normal-nin razmer — tako izvajajo dalje — [>o pomeni, da se mora izpreineniti nenormalno politično stanje, ki ga je ustvaril po februarju mesecu tega leta kancler — Dollfuss... Nadaljevanje bombnih atentatov v nekoliko omiljeni obliki pomeni torej nekak opomin Hitlerja, naj se Dollfuss požuri, da izpremeni svoj kuirz v pravcu, kakor ga želi nemški ,fiihrer'. .. To tolmačenje je zelo zanimivo. Kaže namreč, da se Nemčija nikakor ne misli meni Bič tebi nič Italiji naliubo odpovedati Avstriji, ampak da je samo nekoliko izpremenila svojo taktiko, kako to državo podrediti ciljem svoje politike. Ni več govora o .Anschluseu', ne samo zato, ker je рк> sedanjih izkušnjah popolnoma neuetvarljiv, amj>ak tudi zato, ker je narodno-socialistična notranja politika v Nemčiji odbila od sebe pretežen del avstrijskega prebivalstva ,ki je bil preje za priključitev k Nemčiji preje ali pozneje. Nikakor pa hitlerizem ni opustil načrta, da doseže ta svoj cilj po ovinku, s čemer bi se izognil kršitvi mednarodnih pogodb, po katerih je avstrijska republika samostojna država. To naj bi se zgodilo tako, da pride v Avstriji narodni socializem do večine, nakar bi se seveda čisto legalno notranja in seveda tudi zunanja politika Avstrije usmerila po navodilih Berlina — torej tako-zvano izenačenje, po kateri bi Avstrijci brez vsake izpremembe mednarodnopravnega položaja postali organičen del nemškega naroda. Kam Di na ta način razvoj Avstrijo počasi pripeljal, je jasno. Nemčija zahteva, kakor izvemo iz teh komentarjev, da naj bi se Avstrija vrnila k parlamenta rnemu režimu, to se pravi, da bi morala razveljaviti ustavo, 6 katero je bil proglašen brezstrankarski avtoritarni režim, in razpisati nove volitve, ki bi mogle imeti za rezultat narodnosocialistično večino, ali pa fsuj ustvariti razpoloženje za takozvano črno-ru-javo večino. Tak kompromis je ponudil Hitler Dolifussu že januarja meseca tega leta in sicer naj bi bil znani Habicht postal podkancler, dva druga člana narodnosocialistične stranke pa naj bi zasedla ministrski mesti za notranje zadeve in za javno varnost. Pravijo, da je Dollfuss takrat resno ugibal, ali bi tak kompromis morda res ne bil najboljši izhod iz kritičnega položaja Avstriji, lakt pa je, da tega kompromisa končno ni sprejel in da ga po tehtnem preudarku tudi ni mogel sprejeti, ker bi ga bili gotovo speljali na led: kdor pozna Hitlerja, ne more dvomiti o tem, da bi bil tak kompromis samo izrabil za to, da Dollfussa odstrani in tako privede do narodnosocialistične diktature v Avstriji, ki bi se končala z izenačenjem avstrijske politike z rajhovo. Bili so sicer takrat nekateri politiki v taboru krščanskih socialce v, predvsem p>a v vrstah Heimvvehra, ki so biii v dobri veri, da bi se v takem slučaju avstrijski narodni socialisti od Hitlerjevega vodstva osvobodili, toda Dollfuss je imel čisto prav, če se taki iluziji končno ni uda! in tudi kompromisu že izpočetko prijazni avstrijski politiki «o izprevideli, da bi bili i takim sporazumom zaigrali samostojnost Avstrije. Danes pa Je tak sporazum sploh izključen, zakaj razmere so se razvile tako daleč, da nazaj ni več mogoče. Povratek k parlamentarnemu večstrankarskemu režimu, ki naj bi narodnim socialistom služil kot most k diktaturi, je nemogoč. Četudi bi se posrečilo v sporazumu z narodnimi socialisti držati stran od vlade oziroma od vsakega političnega udejstvovanja in vpliva marksiste, pa bi danes bilo čisto izključeno pomiriti s tako kombinacijo one brez dvoma široke ljudske kroge, ki so danes organizirani v takozvani domovinski fronti, ki imajo svoj Schutzcorj>s in svoje krajevne obrambne in napadalne čete ter so oboroženi v Ost-markisehe Sturmscharen ter predstavljajo vojaško moč, katera se nikakor ne bo odpovedala po diktaturi dosežene moči, tem manj, ker je ta opora Dollfussovega režima prepričana, in to d«iica po pravici, aa sc svoboda in neodvisnost avstrijske države ne da drugače uspešno braniti in vzdržati. Sprememba ustavo bi pri- Po sklepu konference Male zveze Bukarešta skozi nemška očala Samololažba naroda, ki se čut i popolnoma osamljenega Mflnchen, 20. junija. Bukarešta v nemški luči. Sestanek Male zvezo in stališče Nemčijel Kajti od letos naprej lahko govorimo o nemškem stališču h konferencam Male zveze. Nikoli preje, odkar Mala zveza obstoja, nemška uradna politika ni počastila zasedanja državnikov »pritlikavskih državic« (Zwergstaaten) s svojim zanimanjem. Topot pa čutimo, da je nemška javnost globoko vznemirjena in nemško časopisje je polno raznovrstnih, nekoliko zmedenih ugibanj, kaj bodo države Male zveze ukrenile. Ker živi časopisje večinoma od dnevnih injekcij, ki jih sprejema od propagandnega ministrstva, je ner-voznost, ka jo izraža, samo odmev nervoznoeti v odgovornih političnih krogih. Nemčija je osamljena Kajti največja resnica v evropski politiki je ta, da je Nemčija osamljena. Okrog in okrog Nemčije se stiska vedno tesneje obroč, ki ga tiho, a vztrajno kuje francoska diplomacija. Nemčija je dosegla, da je v svetu zopet sama. To je sicer dobro za razne romantične podvige, toda za njen napredek in obstoj je samota, v katero je zašla, strašno dejstvo. Nemške oči, ki so bile obrnjene proti Bukarešti, so torej iskale v prvi vrsti znakov za to, da države Male zveze v svojih sklepih obkroževalnega obroča ne bodo sklenile. S čudovitim optimizmom se torej trudi ves nemški tisk, da bi dokazal, kako ravno z bukareško konferenco francoska obkroževalna politika ni uspela in kako obstojajo še nadalje upi, da se bo Nemčija iz svoje osamljenosti mogla iztrgati. V tej zvezi je nemško časopisje odkrilo troje: 1. da se je bukareška konferenca pečala s predlogom francoske vlade, naj se omogoči zbližanje z Italijo; 2. da se je bavila z vprašanjem vzhodnega pakta, ki je tudi francoskega izvora, in 3. da se je pečala tudi z možnostjo, da si pridobi Madjare za svojo politiko — tudi to na pobudo pariške vlade. In v vseh treh točkah, tako je našlo nemško časopisje, je Franciji spodletelo. Francija Jtalija-Jugostavija V kolikor tiče približanja Italiji, je najbolj jasen »Volkiseher Boobachterc т nekem nepodpisanem članku iz Bolgrada. Glasilo nemške vlade se je namreč spravilo s čudovito odkritosrčnostjo nad Italijo, češ, da je napravila na Balkanu in v Podonavju neodpustljive grehe, ki so omogočili sedanjo ofenzivo francoske diplomacije in ki bi znali Italijo spraviti v položaj, da se bo morala ukloniti francoskim predlogom o trozvesi med Francijo Jugoslavijo in Italijo. »Volkiseher Beo-bachterc pa se tolaži, da do tega ne bo prišlo, ne po zaslugi Italije, marveč zaradi trdnega odklonilnega stališča Jugoslavije, ki noče ničesar slišati o pogajanjih z Italijo, dokler ne bo spremenila svoje nasilne politike v Julijski krajini. Bukareška konferenca da je to stališče tudi osvojila. Torej — tako se tolažijo listi po navodilih vlade — Italija le ni izgubljena za Nemčijo, ker je ne bo mogoče vključiti v zvezni sistem Francije. Vzhodni pakti Kar se tiče sklenitve »vzhodnega Lokama« (nenapadalne pogodbe med vzhodnimi državami Evrope po zgledu pogodbe, sklenjene v Lokarnu v Švici, ki je iomirila zapadne države — op. ur.), kii ga predlaga zoj»et Francija, se nemški tisk zopet tolaži, da je nevarnost že mimo. Prav za prav sili Francija na sklenitev dveh paktov na vzhodu: prvi bi bil obširen in bi obsegal Franrijo, Rusijo, Malo zvezo, države balkanskega sporazuma in Turčijo, drugi pa hi bil manjši in hi obsegal le Rusijo, Poljsko, Češkoslovaško in Nemčijo, medtem ko bi Francija njegov obstoj samo jamčila. Konferenca v Bukarešti jc obadva predloga preštudirala, а se za nobenega ni mogla navdušiti — tako vedla na ta način Avstrijo saino do popolne anarhije z nedogled ni m i posledicuini tudi na mednarodnem političnem polju, čemur se hoče večina avstrijskega prebivalstva na vsak način izogniti. Hitlerjev načrt pa ima danes svojega nasprotnika tudi v Mussoliniju. ki kljub temu, da slej ko prej računu z Nemčijo v svojih mednarodnih političnih zasnovah, nikoli ne bo dopustil takegu razvoja, ki bi Avstrijo pod videzom notranjepolitične spremembe odtegnil njegovemu vplivu in jo spremenil v politično orodje Nemčije. Naj lx> stališče Italije še tako dvoumno in dvolično, na neodvisnosti Avstrije je Italija tako zelo zainteresirana, ako noče, da bi Nemčija ogražaln njen položaj v Kvropi kot njena neposredna soseda na njenih najbolj občutljivih mejah, da se uiora ob njenem stališču ruzibiti vsak šc tako indirektni poskus Hitlerja, da avstrijske razmere spremeni v svoj prid. Četudi se morajo sicer od italijanske diplomacije pričakovati največje dvoumnosti, v avstrijskem vprašanju mora biti njena politika odkrita in logična in zato se nc sme dvomiti, da je italijanski komunike o avstrijskem vprašanju, kakor ga je Mussolini razložil v Benetkah Hitlerju, bil mišljen od Italije tako, kakor ga je razumela vsa fc,vropn. Vse to ie dokaz, da spričo nespremenjenega stališča Nemčije, ki se noče sprijazniti z italijansko hegemonijo v Avstriji, ostane položaj talco nejasen in poln vseh mogočih možnosti, kakor je IU do sedaj. In to gotovo ni razveseljivo. trdi nemški tisk —, ker paktiranje s Rusijo ni vsom simpatično in ker se nekatere države ne marajo zamoriti Nemčiji, ki francosko-ruske pakte odklanja. In Madjarska? Glede Madjarske pa je izvedelo nemško časopisje, da je obstojal namen tudi Madjarsko povabiti v vzhodni pakt in sicer bi morali poslaniki držav Male zveze v Budimpešti r tem pravcu napraviti korake v'Budimpešti, Francija bi jih pa po svojom poslaniku podpirala. Češkoslovaška bi predlagala po poljsko-nemškem vzorcu desetletno premirje med ČSR in Madjarsko, drugi dve zaveznici Male zveze pa bi predlagali sklenitev dvostranskih nenapadalnih paktov. Dogodki da so dokazali, meni »Berliner Tageblatt«, da tudi v lem oziru francoske želje niso bile izpolnjene, saj je Maia zveza v uradnem poročilu naglasila, da obžaluje, da se je Madjarska sama izključila iz sodelovanja v Podonavju. Torej tudi Madjarska, lik Italiji, ostane izven francoskega zveznega sistema, tovarišica Nemčije in njena predpostojanka v Po-I donavju. Tako gleda Nemčija na Bukarešto in ee tola-; ži, da je Mala »veza postala vse preveč samostojna t svojih odločitvah, da se ne pusti vpregati več v tujo vozove, da skrbi za svojo lastno bodočnost in da je zaradi tega francoska oleaiiva ravno v Bukarešti naletela na ovire, ki ji bodo odbili rogove. To stališče je treba pač beležiti, čeravno je precej naivno in je le dete strahu pred popolno osamljenostjo, v katero je Nemčijo spravil narodni socializem v razdobju samo enega leta, odkar je na vladi. Govorita o »neuspehu francoske ofenzive« spričo navdušenj«, s katerim sprejemajo pravkar francoskega zunanjega ministra v državah Male zveze, je podobno političnemu abderit-stvu. Kajti Francija ne vodi nobene »ofensivec proti Nemčiji ali proti komurkoli, ampak iš&e samo jamstev za rzdrievanje mirn. Pri tem bo pa smela vedno računati na brezpogojno sodelovanje vseh držav, ki so jim mirovne pogodbe rojstni listi njihovega narodnega in državnega preporoda. Kriza narodnega socializma Berlin, 21. jun. p. Državni kancler Adolf Hitler so je danes podal v avdljenoo k predsednik« republike maršalu Hindenburgu na njegovo poee-stvo Neudeck. Po uradnem poročilu DNB bo loročal predsedniku o rezultatih razgovorov s Mussolinijem. Ker so obiski vodilnih državnikom pri p»redeedniku republike imelri vedno velik pomen, je pričakovati, da se bo začelo razpravljati tudi o vprašanjih, ki so nastala v nemški vladi z nastopom podkanclerja Papena, rn da je mogoče računati s krizo in z izpremenvbami v vtadi. Barthou v Bukarešti Od Prage do Ankare •.. Dva za francosko vzajemnost z Malo zvezo pomembna govora Bukarešta, 21. junija. AA. Snoči je g. Titulescu priredil v zunanjem ministrstvu svečan banket, ki so se ga udeležili predsednik vlade Tatarescu z ostalimi člani vlade, jugoslovanski poslanik gosp. Antič z gospo, češkoslovaški poslanik dr. Šeba z gospo, člani diplomatskega zbora in vsi voditelji strank. Na banketu je imel zunanji minister Titulescu govor, v katerem je pozdravil g. Barthouja med drugim tudi s temile besedami: Govor Titulesca »Mi ljubimo Francijo, ker je postavila svobodo za svoje temeljno načelo in ker je svoje zunanje delovanje postavila na temelj strogega spoštovanja mednarodnih obveznosti, Francija je vedno razumela, da najboljša sredstva niso v tem, da se krati človeku svoboda. Ljubimo jo zato, ker je v temelj narodnih odnošajev postavila na čelo enakosti vseh narodov in poudarila načelo, da interesov kake države ni moči voditi zunaj njjniovanju vojna ne pomeni resnične katastrofe. Mala zveza je srečna, da vidi na ćelu tega pokreta Francijo, prvakinjo za svet rešilnega pojmovanja. — Mala zveza je bila zmeraj in bo zmeraj ob strani Francije pri njenem prizadevanju za zbližanje med narodi. Naša politika gre za tem, da našo državo zaščitimo s skupnim idealom ter da žrtvujoč svoje lastne interese delamo za splošne interese. Francija obseva svet in mu kaže pravo pot.« Odgovor Barthoua Nato je povzel besedo francoski zunanji mini sfer Barthou in v svojem govoru v glavnem dejal: Mala zveza vč, kaj hoče in kaj je njena dolžnost. Njeno delovanje se od dne do dne bolj krepi v korist konstruktivnega dela. Vlada Irancoske republike je vesela vloge, ki jo vaša skupina igra v zunanji politiki. Enakopravnost v solidarnosti, lo jc naš program. Mala zveza ni nikoli prenehala dajati Franciji svojo podporo. Z vso pravico, dragi minister, sinete zahtevati svoj delež pri izgradnji balkanskega sporazuma, kjer se nahajala naša draga zaveznica Jugoslavija in vaši zaveznici Grčija in Turčija. Atenski pakt je nagrada za vaše osebne napore in za prizadevanje ministrov tistih držav, ki so ga skupno z vami ustvarile. Ta pakt je pokazal Evropi, kako se ravno v državah, kjer je vojna najhuje besnela, ob neomajni volji njihovih vlad lahko razvijejo blagodejni plodovi miru. Tako je od Prage pa do Ankare zagotovljen mir na podlagi sklenjenih paktov. Ta mir še bolj utrjuje Društvu narodov predložen predlog, ki druži v varnosti vse bistvene pogoje razorožitve, Barthou pri šefih strank Bukarešt, 21. jun. b. Danes dopoldne je francoski zunanji minister Barthou konferiral več kot eno uro z romunskim zunanjim ministrom Titu-lescom, nato pa je obiskal Dino in Jurija Bratia-nuja ter voditelja kmečke stranke Mihalakeja. Ob 12 je obiskal ministrskega predsednika Tartaresca, ob % na 1 pa ga je sprejel kralj Karel, pri katerem je bil tudi na gala-večerji. Ob 5 popoldne je bila skupna seja zbornice in senata, ki je bila prirejena na čast francoskemu zunanjemu ministru. Za to sejo je vladalo velikansko zanimanje in je prosilo 5000 oseb za vstopnice, izdanih p>a je bilo ie 400 vstopnic. Pfsloill med Vatikanom in Španijo Sv. oče je ostro obsodil neiskrenost španske vlade do katoličanov Ziirich, 21. junija. Z. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Rima, da se je te dni predstavil španski zunanji minister Pita Roinero sv. očetu in državnemu tajniku kardinalu Pacelliju in jima sporočil, da prihaja z vsemi poblastili, da sklene konkordat med Španijo in med Vatikanom. Pita Romero je ob tej priliki imel običajen nagovor, v katerem je opisal namen svojega prihoda. Sv. oče pa je po popolnoma verodostojnih vesteh na Romerov govor odgovoril z zelo ostrim zahvalnim govorom, v katerem je označil politiko sedanje španske vlade do Vatikana kot »nejasno« in namene Romerovega poslanstva kot »ncpojolne«, Vatikan je glede Španije Rusija organizira vojsko Moskva. 21. jun. b. Izšel je dekret, ki sta ga podpisala Kaljikin in Stalin in po katerem se raz-pušča revolucijonarnl vojni svet. Istočasno se sedanji vojni komisarijat pretvori v komisarijat za državno obrambo. Na čelu novega komisarijata za državno obrambo je Vorošilov z diktatorskimi pooblastili, za namestnika pa sta imenovana Kamor-nik in Tuhačevski. Uradno se poroča, da jo bil razpust revolucionarnega vojnega sveta izvršen zaradi tega, da se preosnuje vojska in mornarica v bolj gibčne ediuica. iskren in ničesar ne želi bolj, kot iskrene pomiritve in iskrenega sporazuma, na podlagi priznanja pravic katoliške cerkve v Španiji. Toda na žalost se ne more isto trditi o španski vladi, španska vlada se trudi, da bi prepričala špansko javnost, da je Sveta stolica tista, ki sporazum ovira, ker da jr v svojih zahtevah pretirana, kar pa ne odgovarja dejstvom. In španska vlada ve, da to dejstvom ne odgovarja. Pap>ežev nagovor je bil tako oster, da ga katoliško časopisje ni ponatisnilo. Vsled tegs smatrajo v vatikanskih krogih za dognano, da je Pila Romero v svoji nalogi popolnoma ponesrečil. Nesreča na morju Oslo, 21. jun. p. Na norveški obnli v bližini Stavnngerjn je potniški parnik severonemškego Llojda »Dresdcn« naletel na pesek ter dobil velike poškodbe. Ladja se je kmalu potopila Na pomoč ji jc prihitelo več norveš. ladij, ki se rešile z rešilnimi čolni vse potnike in posadko. Zaradi vetra pa »e je prevrnil en čoln, v katerem so utonile tri ženske. Pri reševalnih dolih je bilo okoli 15 potnikov lažje ranjenih. Notranja kriza sovjetske Rusije Ukrajina proti Moskvi Framasoni in kulturni boj v Mehiki Ukrajinski kmet noče ničesar vedeti o komunizma. lo je dejstvo, s katerim Evropa lahko računa. ln ali Ukrajinci hočejo ali ne, vendar njihovo ponašanje odmeva tudi v Ženevi, pa čeprav tej 40-i nil i jonski »manjšini« ni dovoljeno, da bi se pred ZN čul njen glas. Dejstvo je, da je Ukrajina danes sredi pasivnega odpora proti komunističnemu gospodstvu Moskve. Kremi je mislil, da bo udušil kmeta s tem, da ga je stlačil v Kolboze. Toda Kolhozi na Ukra-ini so postali ognjišče odpora proti komunizmu. Го je celo boljše sredstvo, kakor pa izoliran odpor kulakov iz prejšnjega časa. Kolhozi se torej bore proti Moskvi. Ker so pobili živino in ker sabotirajo dek» s traktorji, so sovjeti prisiljeni, da skrbe za novo posetev ali z vojaško asistenco, ali pa z letali. Pri tem pa se z leta v leto ponavlja hujša lakota. Suša v letošnji pomladi je pokvarila letošnjo žetev. Sovjetska vlada to priznava. Ljubčcnko, predsednik sovjetske Ukrajini je zato na kongresu Kon-sotnolcev skušal bodriti mladino, da naj vseeno vztraja. Istočasno pa se nadaljujejo preganjanja na Ukrajini v velikem slogu. Pravkar se je končal nov proces proti »intelektualcem« s 6 smrtnimi obsodbami, 23 pa so jih poslab na prisilno delo. Proti ukrajinstvu se Moskva že vsa leta bori s smrtnimi obsodbami, z ječami in prisilnim delom. Pred kratkim pa so prišli na novo idejo: 350.000 Ukrajincev so premestili v Rusijo. 500.000 ruskih kmetov pa so mtselili v izpraznjene pokrajine in pa v vasi, kjer je prebivalstvo iztrebila ali lakota ali pa sovjetska policija. Poročita nemških časnikov I Moskva pošilja na Ukrajino neprestano nove propagandiste, ki jih na vasi imenujejo selkor, v tovarnah robkor in v šolah junkor. Toda ljudstvo iih sovraži kot agente in denuncijante in gorje mu, kdor na samem pade ljudem v roko. GPU ima vedno polne roke krvavega dela. Ukrajina je seveda za Rusijo življenjskega pomena, saj je njena žitnica. »Izvestja« so še nedavno pisala, da bo za žetev treba poslati na Ukrajino okupacijsko armado najmanj 800.000 mož. Seveda je to nepraktično in domala neizvedljivo. Toda Moskva si ne more pomagati drugače kakor s sila Zaenkrat jc bito odposlanih na Ukrajino 3000 agentov, da delajo razpoloženje. Toda ti plačanci, čeprav priklenjeni na Le-niuove teorije in vsi bratje v Marksu, so vendar predvsem le ljudje in sc zato vsak mnogo bolj briga za svoje lastne interese kakor pa za interese države. Večina teh propagandistov se mirno pusti plačati in potem je vse v redu. Rezultat je ta, da Moskvo Ukrajina, na kateri mora neprestano vzdrževati ogromen policijski aparat, zelo drago stane. Nasprotno seveda je pa Ukrajina do mozga izsesana in je boljševiški jarem za njo mnogo težji, kakor pa stane Moskvo ukrajinska zemlja. Nihče ne more prerokovati, kakšen bo izid tega dvoboja. Nobenega dvoma ni, da bi prva vojna zrušila komunistično gospodstvo v Rusiji. Toda zaenkrat inoreio boljševiki zatirali svoje narode z orožjem in krvjo. Toda če bodo zgledu Ukrajine sledila tudi druga ljudstva, potem se utegne ruski boljševizem že prej, in sicer od znotraj zrušiti. ' (Po Journal de Geneve.) V Avstriji pripravljajo novo vlado Rinteten kancler - Dollfuss poslanih pri Vatikanu - Fey v Pešto Berlin, 21. junija. Z. Današnji »Volkischer Be-obachter« objavlja na prvi strani uvodnik, ki ga je napisal njegov dunajski dopisnik. Nemški časnikar javlja, da je vsa avstrijska javnost polna različnih govoric o novi vladi, o prehodni vladi, ki naj bi na zahtevo Mussolinija izvedla nekatere reiorme, ki bi omogočile zopetni sporazum in so- j delovanje z Nemčijo, odkar je Hitler v Benetkah izjavil, da odstopi od svoje nemere, da krši avstrijsko neodvienost. Dopisnik predvsem javlja, da so se nekdanji krščansko - socialni in lieimvvehrovski zastopniki že zedinili. kakšne naj bodo vladne spremembe, in da je tudi že zvezni kancler dr. Dollfuss pristal. Treba jc samo še odobritve Mussolinija. O tem da se bodo razgovarjali pri prihodnjem sestanku med Mussolinijcm in Dollfussom. Po tem sporazumu bi postal novi avstrijski zvezni kancler sedanji poslanik v Rimu dr. Rintelcn. bivši deželni glavar Štajerske, o katerem je znano, da je bil vedno pristaš sporazuma z narodnimi socialisti in z Nemčijo. Dr. Dollfuss bi postal avstrijski poslanik pri Vatikanu. Major Fey bi dobil tolikanj za-željeno poslaniško mesto v Budimpešti, medtem ko bi dr. Schuschnigg postal poslanik v Berlinu. V vlado bi vstopilo nekaj »nacionalnih« članov. Dr. Ender, ki je oče nove avstrijske ustave, bi prišel na predsedniško mesto najvišjega računskega dvora, dr. Ramck pa bi bil imenovan za predsednika zveznega sodnega dvora, ki odgovarja prejšnjemu zveznemu državnemu ustavnemu in upravnemu sodišču. Nemški časnikar trdi tudi, da prehajajo Heitnvvehrovci v trumah k narodnemu socializmu. Hitler dal „navodila44 Hahichtu Monakovo. 21. jun. b. Dopisnik »United Presto« poroča, da je inšpektor za Avstrijo. Habicht, imel daljši razgovor z državnim kanclerjem Adol- fom Hitlerjem takoj po njegovem prihodu iz Italije. Pri tej prilika je dobil Habicht nova navodii-la od šefa nemške države. Kakšna so ta navodila, doelej Dri znano. Dunaj, 21. jun. AA. Zadnjih 24 ur je nacioival-nosocialistična teroristična akcija še bolj oživela. Tako na Dunaju kakor tudii na deželi je prišjo do novih atentatov z bombami in peklenskimi stroji, ki so napravili veliko stvarno škodo, človeških žrtev ni bik), lz raznih krajev poročajo o vseh mogočih sabotažah velikega sloga. Tudi v obmejnih krajih je prišlo do manjših incidentov. Na avstrij-sko-neniški meji so se spopadli avstrijski nacionalni socialisti z obmejnimi stražami. Straže so naciste prisilile, da se vdajo, nakar so jih jrretira-le. Tudi po drugih krajih sirom vse države so oblasti aretirale mnogo nacionalnih socialistov. Za obrambo letovišč Dunaj, 21. jun. p. Uradni organ avstrijske vlade objavlja zaliou o varstvu tujskega prometa. Po novem zakonu bodo kaznovani z denarno globo ali z zaporom vei oni, ki bi bistveno škodovali tujskemu prometu. Dosedanja zakonodaja je bila v toliko pomanjkljiva, da ni obsegaln kazni za dejanja gospodarskega značaja, s katerimi se je lahko jemal sloves avstrijskim letoviščem. Tako n. pr. določa zakon kazni za propagando v inozemstvu proti obisku avstrijskih letovišč. Nadalje vsebuje določila glede obnašanja proti tujcem, ki mora biti vljudno, možno pa je poseči po samoobrambi v primeru, če tujci delajo protiavstrijsko propagando. Ravno tako spada med kazniva dejanja, če se lastniki hotelov itd. ue drže pogojenih taks, cen za sobe, živila itd. Vera Cruz, junija 1934. Preganjanje katoficizma se v Mehiki s podvojeno' silo nadaljuje. Časopisi javljajo, da je guverner severno-mehikanske države Sonora, Rudolfo Calles zaukazal zapreti vse cerkve in vsem katoliškim duhovnikom zapovedal, da morajo v 12 urah zapustiti deželo. Mnogi verniki so že zbežali na ozemlje Združenih držav. S čim pa guverner utemeljuje barbarsko postopanje vlade proti katoliški cerkvi? Duhovščino dolži, da je povzročila skoraj kompleten štrajk po ljudskih šolah, ki ga je prebivalstvo države Sonora pred kratkim započelo kot protest proti novemu učnemu načrtu. Ta utemeljitev je pa zelo demagoška, ker zamenjuje vzrok z učinkom. Nikakor m resnica, da je duhovščina hujskala prebivalstvo, da odtegne otroke iz šol, ampak ljudstvo se je spontano uprlo proti popolnoma protikatoliskeimi kulturnobojnemu učnemu načrtu, ki ga je Calles uvedel v šole. Sicer pa ni težko uganiti, odkod piha veter, ako veste, da jc Rudolfo Calles siu Elija Callesa, bivšega predsednika Mehike, ki po znanem izreku, da jabolko ne J>ade daleč od drevesa, nadaljuje očetovo politiko. Gotovo je tudi v Evropi šc v spominu doba Callesovega vladanja in takratni krvavi teror proti katolicizmu. Ime in oseba predsednika Callesa sta bila v Mehiki najtesneje združena s iramasonstvom, čeprav listi iramasonskih lož vedno kategorično trdijo, da ni nikake zveze med iramasonstvom in pa kulturnim bojem v deželi. Framasoni so pač povsod enaki in skrivajo pred javnostjo svoje podzemsko rovarenje kakor kača noge. Najbolj zagrizeni framasoni so v javnosti vsak čas pripravljeni tajiti in prisegati, da sploh ne spadajo med Irama-sonske brate. Tako je tudi pri nas v Mehiki. No, in ker sin nastopa dediščino očeta, nam to daje posebno priliko, da pokažemo z nekoliko podrobnejšimi podatki delovanje lože v Mehiki. V Mehiki deluje nič manj kot 266 lož, ki so porazdelejne tned 14 velikih lož pod vodstvom Najvišjega sveta. Že iz teh švetilk mogoče razbrati, kako velik vpliv ima loža v državi. Veliko število velikih lož si samo deloma moremo razlagati iz okoliščine, da ima vsaka zvezna država pravico do lastne velike lože. Vzrok razcepljenosti je v prvi vrsti živahen političen spor med posameznimi vodilnimi framasoni, ki se vsi politično jako vneto udejstvujejo, in sicer v različnih političnih strankah. Edini pa so vsi framasoni kljub notranjim političnim sporom v eni stvari: v skupnem sovraštvu do katoliške cerkve. Mehiška zvezna republika je bila ustanovljena, kakor znano 1823. leta. Od tedaj do danes pa ni bilo nič manj kot 11 predsednikov republike, ki so bili člani lože. Poglejmo samo zadnja leta! Od 1924—1928 je vladal prosluli prostozidar Elija Calles, ki je član lože »Helios«; od leta 1928—1930 je bil predsednik Emilio Portes Oil, tudi član lože »Helios«. Od leta 1930 pa je predsednik Ortis Rubio, ki je prav tako član framasonske lože. Ravno pod vlado zadnjih treh državnih predsednikov, ki so vsi trije »bratje« in tudi člani najvišje 33. stopnje, mora katolicizem trpeti neprestano preganjanje. Ce bi loža ne imela nobene druge zveze s politiko kakor to, je nedvoumno dokazano, da je pod zadnjimi tremi Iramasonskimi državnimi predsedniki bila preganjana katoliška vera ne samo inaterijelno in z veri sovražno zakonodajo, ampak da je tudi tekla nedolžna mučenižka kri. Sicer pa je treba poznati program mehikanske masonerije, pa hitro vemo, kakšnega duha je. Njihov program je v vseh kulturnih vprašanjih naperjen proti Cerkvi. Že leta 1833 so izdali svoj *ritus«, kjer beremo: »Boj proti militarizmu in klerikalizmu, boj za civilni zakon in laično svodomiselno šolo«. Ma-sonerija, ki si postavlja takšen program, vendar ne more o sebi trditi, da je nepolitična, da ni kul-turno-bojna in protikatoliška! Ta framasonski duh se je posebno očitno izražal, ko je divjal proti Cerkvi Calles, m se izraža tudi sedaj pod vlado njegovega sina v državi Sonora. Bati se je le, da protikatoliški val ne bo ostal omejen na meje te pokrajine. Te dni so masonski režimski listi objavili izvleček iz tako zvane »modre knjige« svetovne fra-tnasonerije, ki je izšla letos na Dunaju in ki menda med drugim skuša politično delovanje mehikanske framasonerije spraviti iz sveta z naslednjim stavkom: »Vmešavanje v politiko ni le tudi tukaj (namreč v Mehiki) prepovedano masonskim bratom že po njihovih lastnih pravilih, airepak bi bilo tudi radi tega nemogoče, ker so v večina celicah včlanjeni tudi inozemski bratje, katerim ustava strogo prepoveduje vmešavanje v mehiško politiko.« Kadar se masonc napada radi njihovega sub-uzivnega in razkrojevalnega političnega delova-I n ja, potem se vodstvo lože navadno takole izgovarja: »Loža kot takšna, kot organizacija ni udeležena pri politiki. Ce n. pr. brat Calles kot predsednik zvezne države Mehike preganja katoliško cerkev, potem tega ne dela kot framason, ampak kot politik in državnik... To je naravnost sijajna sofistika. ki dela čast framasonstvu! Katoliška cerkev gotovo ne daje katoliškim politikom političnih direktiv. Toda kadar tak politik nekaj ukrene, kar mednarodnim masonskim bratom ni povšeči, potem nemudoma završi po veem masonskem časopisju napad na katoliško cerkev in se njo dolži in dela odgovorno za dela poedinega politika, ki se šteje med katoličane. To je pa seveda popolnoma logično! Sicer se pa tudi ne more vzdržati trditev, da mehikanska framasouerija kot taka ni zavzela stališča o priliki preganjanja katoličanov in požiganja. cerkva. Kajti kaj so storile vse velike lož« Mehike, ko je njihov brat predsednik Calles divjal v sovraštvu proti katolicizmu? Vee mehikanske velike lože so se tedaj združile m se izjavile eo lidarne s predsednikom, ne morda za mir v deželi ali za uveljavljenje čloVečanskih pravic katoličanov ampak v izrazu zaupanja in odobravanja njegov* protiverske politike. Mehikansko prostozidarstv« je takrat oiicielno pokazalo svoje kulturno nazira nje in pa svoje pravo mišljenje o človečanskil pravicah. Vse te stvari so še mnogo preveč sveži da bi jih ljudstvo pozabilo in moglo verjefi, đ se je duh masonerije v tako kratkem času kakor koli predrugačil. naO Komunistični nemiri v Franciji Domonstranti razbijajo iramovje - Poulične bithe - 200 aretacij Pariz. 21. jun. Snooi je priredila r Toulousn skupina komunistov demonstracije. Demonstranti so razbili nlične svetilk« in okna na več tramvajskih vozovih. Policiji in inohilni gardi se je naposled jMierečilo demonstrante razgrniti. Sest demonstrantov so aretirali. Od 200 ljudi, ki so jih v Tonlonsu aretirali i>ri nedavnih neredih, so jih obdržali т zaporu 43. Sodišče jih je obsodilo na zapor od 2 do 6 mesecev. Do »nor.njih neredov je Kišlo zaradi iborovanja organizacije »Solidaritč ancaise«. Levičarski demonstranti so bili pusta- Baltik se zbira Kovno, 21. jun. p. Se la meeee se seetanejo v Rtovskem glavnem mestu zunanji ministri Estonske, Latvije in Litve na daljšo konferenco. Ta konferenca je nastala na pobudo litovske vlade, ki ieH organizirati sodelovanje baltskih držav v političnem in gospodarskem pogledu. Kovno. 21. jun. p. V zvezi z uporom Voldemarasa sita bila dane* obsojena nn smrt dva sodelavca in glavna voditelja pri uporu. Pri ene.m, ki je bil visok policijski uradnik, ostane smrtna obsodba v veljavi, dočim je bil drugi pomiloščcn na dosmrtno ječo. Novi nemški poslanik v Moskvi Berlin, 21. jun. Hindenburg je imenoval nem-Skega poslanika v Bukarešti grofa Schulenburga za poslanika v Moskvi. Dosedanji moskovski poslanik Nadolny je na lastno pro«njo upokojon. Od-poklir Nado!nyja nikakor ne pomeni izpremembe nemške politik-e do Sov je tov. Bitka v južni Ameriki T/ondon, 21. jun. p. Kakor poroča Retiter i/. Santiaga de Chile, se vrši na ozemlju Chaoa sedaj velika bitka med Bolivijo in Paragvajem, pri kateri se bojuje nn obeh straneh skupaj nad 50.000 mož. Bitku je v |>olnem teku 'in bo odločilna za bodočo usodo vojne inod obema državama. Umori med Makedonci Sofija. 21. jun. m. Že tri dni se po Sofiji razširjajo vedli o velikih borbah, ki se vodijo med vojeko iu niakedoiLstvujuščimi v pctriškeiu okraju. V zvezi s lem se ie razširila ludi vest. da je bil v borbah ubit Oeorgije Na.-tev, desna roka Vanče itihajlova v organizaciji VMRO. Vanfa Mihajlov -e še. vedno skriva in bo po vsaj verjetnosti skušal pobegniti v inozemstvo. rili tudi barikado, ki jo je policija s pomočjo orož-ništva zavzela šele po tretjem naskok«. Is Lyona poročajo, da je po sestanku, ki so ga sooči priredili komunisti v neki kavarni, prišlo do novih rosnih spopadov med okstremistionimi elementi in zastopniki oblasti. Streljali so na obeh straneh in jr več ljudi ranjenih, eden med njimi, član mobilne garde, je dohil celo smrtonosen rc-volverski strel т glavo. Policiji se je s pomočjo mobilne garde napo« I od posrečilo napraviti red. CSR uvaja cenzuro tiska Praga. 21. jun. e. Celkoslovajka vlada je izdala nov zakon o časopisju in cenzuri. Notranji minister je izjavil, da je moralo priti do tega zakon." zaradi tega, kor je časopisje preveč lahkomiselno raznašalo alarmantne in senzacionalne vesti. Te vesti jo seveda raznašalo hote ali nehote. Zato je morala vlada sedaj uroditi način časnikarskega poročanja. Minisier je izjavil, da seveda ne bo ubijal kritike. Toda vsa poročila morajo biti ločna. Slednjič je izjavil, da nima vlada nič proti časnikarstvu in časopisju, toda ta zakon je bil potreben in se bo moral izvajati. B. Jevtič se vrnit domov Snbotica. 21. jun. k. Nocoj je potoval skozi Subotico naš '.unanji minister Ipvtič s soprogo in s spremstvom.. (.. Jevtič je bil zelo dobro razpoložen. Smeje je vprašal časnikarje, kaj da je novega. I i eo ga takoj obvestili o današnjih novicah, nato so ga pa zaprosili za izjavo o konferenci Male zveze. »Pa vi ste gotovo dobili že vesti iz Bukarešta! Ijiliko vam izjavim, da je to pot naša konferenca imela izreden značaj zaradi obiska Irnncos-kega zunanjega ministra Barthouja. Го jr hila velika manifestacija skujme politike Male zveze in Francije v interesu mirn in konsolidacije političnega položaja v srednji in vzhodni Evro- j pi.« G. minister se je na |>eronu kolodvora s | časnikarji sprehajal četrt ure in ponovno poudaril, dn je politika Mnle zveze poj>o!nonia skladna s francosko. V tem pogledu je politika Male zveze konstruktivna. Dunajska vremenska napoved: Prehodno bo priiičuo јовпо, teluperuiuia bo uaiaslia. Splošna vremenska napoved: izpremenljlv značaj vremena. Zagrehška vremenska napoved: Oblačno, s piehodnim deževjem, zmerno hludna Spremembe v Romuniji Bukarešt. 21. jun. p. Komaj so dobro r>o-nchali glasovi o bodočih velikih spremembah v notranji politiki Romunije, so se že zopet začele govorice o bližnjih spremembah, ki =o nastale v zvezi s težkim notranjepolitičnem položajem v Romuniji. Romunski Kralj Karel je sprejel posebnega dopisnika >Pctit Pari-siena«, kateremu je dal daljšo izjavo, kjer se no dotika samo romunske zuntnje politike, temveč govori tudi o notranjih razmerah. V razgovoru se nahaja več namigovanj, da namerava kralj uvesti avtoritativni režim ludi v Romuniji. V svrho finančne sanacije napoveduje kralj veliko notranje posojilo v .znesku 4 milijard lejev. Del tega posojilu bi se inoraJ obvezno vpisati. Amerika vstopi v MUD ženeva, 21. jun. p. Predsednik Roosevelt je danes podpisal resolucijo, v kateri napoveduje vstop Amerike v mednarodni urad dela. Zato je pričakovati v kratkem, da bodo Združene države severne Amerike zaprosile za članstvo v mednarodnem uradu dela. V ženevskih krogih je vzbudil korak USA veliko odobravanje, kar pomeni nov impulz organizaciji ter moralno in gmotno podporo uradu. Morski roparji na delu Poking, 21: jun. p .Pred nekaj dnevi so kitajski pirati napadli angleški parnik Shunteu ter odpeljali vee evropske potnike ter nekega bivšega kitajekcg« notranjega ministra. Angleške in ameriške vojne ladje so sicer razbojnike zasledovale, toda brez usj»eha. Sedaj pa poročajo iz Sanghaja. da so razbojniki izpustili vse ujetnike, med njimi tudi tri Angleže, ki ee že nahajajo v šanghaju na vamoin. Železniška nesreča v Franciji Pariz. 21. jun. AA. Iz Mulhousa poročajo, da ae je tam pripetila železniška nesreča. Lokomotiva potniškega vlaka se je zaletela v ograjo na postaji Muthouse-inesto. l)va vagona je dobesedno stlačilo. Po prvih vesteh je štiri ljudi ubilo, mnogo pa jih je ranjenih. V trenotku karambola je lokomotiva vozila s hitrostjo 38 km na uro. Vla-kovodjo in kurjača so aretirali. Takse za avtobusni promet Belgrad, 21. jun. AA. Glede oprostitve od takse iz tar. št. 101 taksne tarife pri avtomobilskem prometu je finaučni minister sporazumno z gradbenim ministrom odredil, da se izjemno od določb točke 110 čl. 107 taksnega in |>risto.jbinakega pravilnika pri avtomobilskem prometu ne računa v osnovo z od nero takse izredna 10% potna doklada, temveč se ta doklada mora izvzeti lt takse i v. tar. št. 101 v višini 15%. Na podlagi tega se bo pri obračunavanju le takse v bodoče vzela ta taksa od brutto vrednosti voznega listka 25%, oziroma 20% od brullo voznine, od katere pripada državi na račun takse 12%, ostalih 8% pa izredivi potni do-kladi. Vozni listki se bodo prodajali na davčnih upravah, ki bodo taksne dohodke knjižile v taksnem dnevniku, dohodke od potne doklade j>a kot depozit no račun dotične banovine. Nadzorstvo nad izvajanjem teh določb bodo opravljali organi finančne kontrole • podporo policijskih oblasti. Zato bodo banske uprave naložile lastnikom avtomobilskih podjetij, da morajo na zahtevo organov ti.iančne kontrole ustaviti svoja vozila, da se bo mogla izvršiti revizija listkov. Kdor bi temu nasprotoval, bo kaznovan z globo 2 do 5000 Din. Seja Narodne skupščine iAliill,' rv nm Belgrad, 21. jun. m. Pred denftšnjo sejo rodne skupščine je bila zopet seja poslanskega kluba JNS, ki so se je udeležili tudi senatorji, ki so člani te stranke. Na tej seji se je, kakor pravd uradni komunike, nadaljevala debata o stališču, ki ga bo treba zavzeti k »ilegalnim akcijam nelcih politiČJiih združenj«. Seja poslanskega kluba je trajala do 12.15, nakar se je pričela soja Narodne skupščine, na kateri je bilo prečitanih nekaj interpelacij, med drugima dr. Kožuljeva na predsednika vlade o nezdravih kreditnih razmerah v denarnih zavodih in pri privatnih upnikih. Nadalje se v smislu člena 43 splošnih sporazumov odstopi v pretres odboru za mednarodne pogodbene sporazume rapallski sporazum s končnim protokolom, ki je bil sklenjen in podpisan v Rimu 26. aprila 1924 med kraljevino Jugoslavijo in Italijo. Današnja skupščinska seja je bila nato zaključena In se bo nadaljevala jutri doj>oldne z istim dnevmm redom. Naše letalo čez Ocean Zemun, 21. jun. e. Eden naših civilnih Ic-talcev se pripravlja na velik polet. Preletel bo 20.000 km in bo pri tcan pristal samo dvakrat. Letel bo brez pristanka ali čez Atlantik ali pa čez Pacifik. Ta naš pilot, čigar ime ee bo objavilo v doglednem času, se jHiga.ja 7, inoze:n-skimi tovarnami, ki so že mnogim prekoocean-skim letalcem dala taka letala, ki jamčijo za 90% uspeh poleta. Če bodo pogajanja z inozemskimi tovarnami ugodno napredovala, potem se bo ta prekooceanski polet izvršil še leto«. Kongres Društva profesorjev Belgrad, 21. jun. AA. S sklepom prometnega ministra je dovoljena polovični vožnja na državnih železnicah članom društvi profesorjev na meščanskih šolah kraljevine Jugoslavije, ki se udeleže kongresa društva v Splitu 3. julija t. 1. Članom drušlva, ki so državni uradniki, je dovoljena četrtinska vožnja, drugim članom pa polovična. Ta popust velja od L do 9. julija v vseh razredih in vlakih razen ekspresnih. Osebne vesti Ljubljana, 21. junija. Diplomirani so bili vče raj na juridični fakulteti v Ljubljani: Adamič Zdenka, F a g a n e 1 Karel in C z e r n y Igo. — Čestitamo! Belgrad, 21. junija, m. Jufri popoldne odpotuje v Zagreb, da se udeleži posvetitve novega zagrebškega pomožnega nadškofa dr. Stepinca apostolski nuncij msgr. Pellegrinetti. Belgrad, 21. junija, m. Za pisarniškega uradnika 9. pol. skup. pri okr. sodišču v Krškem je postavljen Josip Kocjan, uradniški pripravnik pri okr. rodišču v Mariboru. Za uradnika 10. pol. skup. pri okr. sodišču v Radovljici je f>ostavljeu Nikolaj Trtnik. Premeščen je na okr. sodišče v Radeče Franc Langer, kanclist 9. pol. skup., doslej pri okr. sodišču v Krškem. — Ža upravnega pisarniškega uradnika 10. pol. skup. je premeščen k okr, načelstvu v Odžacih Franjo Urbas, doslej pri okr načelstvu v Bački Palanki. * Pariz. 21. jun. c. Zdravstveno stanje eovjet skega ambasadorja Dovgalevskega se je zelo po slabšalo. Pričakovati je vsak čas smrti. Berlin, 21. jun. c. V vzhodnem delu Grubc lise gori velik rudnik premoja. Vse delo v re virju počiva. Gašenje je oneirogoČeno zaradi nevarnosti eksplozije. Vojaštvo jc v pripravljenosti, da bi pomagalo pri gašenju. Evharistični shod v Mariboru Lani se je na svečani način proslavila 1900 letnica trpljenja in smrti Zveličarja sveta. Duhovnih dobrin, ki jih nudi vernikom sveto leto, so se mogli udeležiti samo tisti, ki so poromali v Rim. Sv. oče pa hoče, da bi te dobrine postale last vseh kristjanov. Zato je sveto leto razširil po vsem svetu, da more vsak dobiti jubilejni odpustek. Letošnje sveto leto bo prineslo lavantinski škofiji izredno duhovno prireditev: škofijski evharistični shod v Mariboru v dneh 7. in 8. septembra. V to svrho je objavil »Oglasnik lavantinske škofije« naslednji poziv pre-vzvišenega g. knezoškofa dr. Ivana Tomažiča vernikom: »Dragi verniki 1 Ko se je v minulem letu razglasila jubilejna proslava 1900 letnice smrti Gospodove, ustanovitve presv. Evharistije in vseh onih čudovitih dogodkov, s katerimi je završil Gospod odrešenje človeštva, so se povabili lavantinski verniki, da v svetem letu iz hvaležnosti do Zveličarja človeškega rodu znova obnovijo sebe in svoje družine v Kristusu. V ta namen so se poleg običajnih pobožnosti priporočili zlasti skrbno pripravljeni pokrajinski in dekanijski evharistični shodi. Odziv je bil nad vse pričakovanje razveseljiv. Prav tedaj se je objavila tudi vest, da se namerava v letu 1934. ali v letu 1935. prirediti v Mariboru veliki evharistični shod za vso tavantinsko škofijo ki naj dostojno zaključi vrsto veličastnih dekanijskih in pokrajinskih evharističnih shodov v škofiji. V letošnjem postnem pastirskem listu sem napovedal, da se bo vršil nameravani škofijski evharistični shod že v tekočem letu in Vas povabil h kongresu. Medtem je sv. oče z apostolsko konstitucijo *Quod superiore« z dne 2. aprila 1934 razširil sveto leto, ki se je proslavilo v Rimu leta 1933—134, na ves katoliški svet ter ga z vsemi obilnimi odpustki podaljšal za čas od Bele nedelje 1934 do Bele nedelje 1935. Obenem poteče letos 80 let, odkar je bila slovesno razglašena verska resnica o brezmadežnem Spočetju preblažene Marije. Tem bolj me zato veseli, da je padla odločitev za škofijski evharistični shod v Mariboru na leto 1934., ker je vsled tega dana vernikom tem ugodnejša prilika, da božjemu Odrešeniku dajo zadoščenje za žalitve nehvaležnega sveta in se v presv. Evharistiji združijo s svojim Zveličarjem, ki vabi: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je sladak in moje breme je lahko« (Mat 11, 28—30). Za potrebne predpriprave se je že koncem lanskega leta sestavil širši pripravljalni odbor, ki je po daljših f>osvetih priporočal, da se naj obhaja napovedani lavantinski škofijski evharistični shod na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra t. 1. in ne, kakor je bilo prvotno napovedano, na Veliko Gospojnioo dne 15. avgusta, ker so ta dan v Mariboru druge prireditve svetnega značaja. Praznik Marijinega rojstva naj bode torej določen za lavantinsko evharistično proslavo v Mariboru. Ta dan bode odslej v spominu vseh župnijskih odborov Katoliške akcije in vseh cerkvenih organizacij, da se širom lavantinske škofije začne z delom za častno udeležbo in čim veličastnejši potek škofijskega evharističnega shoda. Za 8. septembra 1934 že danes vabim drage Lavantince v Maribor. Naj ne bo župnije, ki bi ne bila zastopana jx> svojem odposlanstvu na evhari-stičnem kongresu v Mariboru. Nadejam se obilnega odziva od naše zveste mladine in zlasti od dijaštva; jsosebej vabim katoliško razumništvo, kakor tudi vse druge sloje in stanove: pridite, da f>onesetno v veličastni procesiji evharističnega Kralja skozi mariborske ulice, da javno izjx>vemo svojo vero v Kristusa, v katerem je rešitev iz težkih preizkušenj, pa tudi naša sreča. Častite duhovne sobrate, Katoliško akcijo, cerkvene organizacije, katoliška društva pa prosim, da kakor vedno tudi tokrat sodelujejo pri pripravah za evharistično slavje v Mariboru, da bo verska manifestacija čim popolnejša in plodovi tem obilnejši in trajnejši. Podrobni program ter natančnejša navodila se bodo pravočasno sporočila. Za danes lahko samo to sporočam, da se bo poskušala poskrbeti polovična vožnja na železnici in zagotovila udeležencem cenejša prehrana in cenejše prenočišče. V prepričanju, da brez božjega blagoslova ne uspeva nobeno človeško delo, prosim duhovne sobrate in vse vernike, da molijo za uspeh in zveličaven potek nameravanega evharističnega kongresa. Posebej naročam čč. gg. duhovnikom, da vložijo vsako ne- deljo, kadar dopuščajo rubrike, pri sv. maši: Cotn-memorationem de S. Sacramento za srečen potek evharističnega kongrega, f>a naj bo Najsvetejše izpostavljeno ali ne. Poleg tega naj se moli pri popoldanski službi božji in kadarkoli se opravljajo skupne »večernice« z verniki za zveličaven potek evharističnega kongresa: »Oče naš. Zdrava Marija in Čast bodi.« Moja vroča želja je, da bodi letošnje leto za vso škofijo leto verske obnove (>o presv. Evharistiji, katere češčenje je v škofiji obrodilo že toliko lepih sadov. Naj se v tem letu očitno, pred vsemi ljudmi, gskaže, da znamo ceniti predragoceni dar božji, akrament presv. Rešnjega Telesa, v katerem prebiva Bog med nami in nam je v sveti maši vsakdanja daritev, v sv. obhajilu pa naša dušna hrana. Hvaljen in češčen bodi najsvetejši Zakrament, zdaj in vekomaj! t Ivan Jožef, škof in apostolski administrator. Program " glavnih ohri h Kongres bo 7. in 8. septembra 1934. Kot priprava na kongres naj se vrše po vseh župnijah v dneh 5., 6. in 7. septembra tridnevnice. V Mariboru naj bodo te tri dni v vseh župnih cerkvah in pri oo. kapucinih primerne pridige. V petek, dne 7. septembra zborovanje za dijake, izobraženstvo in za stanove (fante, može. žene tn dekleta); zvečer v Unionski dvorani predvajanje oratorija »Mesija«, o polnoči v župnijskih cerkvah polnočnice. Cerkve ostanejo vso noč odprte. Na praznik dne 8. septembra: Od 4. ure naprej sv. maše in obhajanje. Ob 9. uri začetek slovesne službe božje; množice gredo takoj po prihodu na Glavni trg in se izstavijo na prostor, ki se jim odkaže. Ob 9. uri pride na Glavni trg Prevzvišeni v spremstvu duhovščine. Tam bo imel pridigo ie sv. mašo. Po sv. maši bo po mestu teoforična procesija, nato pri stolnici (oltar pri križevi kapeli) posvetitev vseh presv. Srcu Jezusovemu. Popoldan ob dveh bodo v jjokopališki apeli litanije, nato poklonitev vseh zastav na Slomškovem grobu. Ob štirih v Unionski dvorani ponovitev oratorija »Mesija«. Po ukinitvi režijskih vozovnic 6 brezplačnih na leto Novi pravilnik o brezplačni in znižani vožnji za železničarje Na osnovi § 102 zakona o državnem prometnem osebju od 22. junija 1931 je g. minister za promet general Milosavljevič predpisal Pravilnik o brezplačni in znižani vožnji na državnih železnican za osebje državnih prometnih ustanov. Osnovna razlika med novim in starim pravilnikom je v tem, da novi pravilnik velja samo za vožnjo na vseh državnih železnicah in privatnih železnicah v državni eksploataciji, ne pa za vožnjo na ladjah, kakor je to bilo tudi do eedaj. Novi pravilnik predvideva reciproci-teto v pogledu znižanj za osebje Generalne direkcije in Rečne plovbe. Novi pravilnik vsebuje naslednje glavne odredbe: Pravico na brezplačno vožnjo za privatna potovanja trikrat na leto imajo: aktivni uradniki, uradniški pripravniki, zvaničniki, služitelji in pogodbeni uradniki, dnevničarji in delavci, alco imajo več nego dve leti službe; dalje upokojeni uradniki, zvaničniki in služitelji, ako »o bili v službi državnih prometnih ustanov najmanj 10 let; upokojeni pogodbeni uradniki, dnevničarji in delavci, ako prejemajo penzijo od državnih prometnih ustanov ali fondov teh ustanov in če so v službi teh ustanov bili najmanj 15 let; dalje člani njihovih družin pod istimi pogoji kakor starešine njihovih družin; dalje vdove in otroci umrlih uslužbencev drž. prometnih ustanov, v kolikor prejemajo pokojnino od teh ustanov; dijaki prometnih in želez-niško-obrtnih šol uživajo pravico do brezplačne vožnje za zasebna potovanja po predlogu njihove šolske uprave, toda največ trikrat na leto; honorarni zdravniki Bolniškega fonda državnih prometnih ustanov (železniški zdravniki), člani njihovih rodbin imajo pa pravico do trikratnih ▼oženj letno s 50% popustom. Poleg tega dobe zgoraj omenjene osebe kakor tudi člani njihovih rodbin letno še po tri brezplačne karte mesto režijskih. Kot člani rodbin se smatrajo: zakonita soproga in zakoniti otroci. Aktivnim uslužbencem in članom njihovih rodbin more prometni minister z ozirom na posebne razmere odobriti v posebno opravičenih posameznih slučajih večje število brezplačnih fcart za zasebna potovanja. Prometni minister more v izrednih in upravičenih slučajih odobriti brezplačno vožnjo tudi onim prometnim uslužbencem, ki nimajo pravice do brezplačne vožnje, dalje spremljevalcem bolnih uslužbencev, odnosno bolnih žena uslužbencev, ako uslužbenec dokaže s potrdilom prometnega zdravnika, da je potovanje potrebno in da bolnik ne more potovati brez spremljevalca. Aktivni uslužbenci, ki z dovoljenjem pristojne oblasti stanujejo zunaj kraja svojega elužbovanja do najdlje 20 kilometrov, dobijo stalne brezplačne letne karte na ime, za progo od kraja stanovanja do kraja službovanja Aktivni uslužbenci, ki imajo pravico na zane legitimacije, dobijo za svoje otroke, ki stanujejo pri njih in redno obiskujejo šolo zunaj bivališča najdlje do 20 kilometrov, stalne brezplačne karte na ime, za progo od bivališča do kraja, kjer je šola. Te karte morajo imeti oznako »dijak«. Te karte morejo dobiti tudi dijaki prometnih in železničarsko-obrtnih šol. Člani bolniških fondov kakor tudi člani njihovih rodbin ee vozijo brezplačno do mesta, kjer stanujejo pristojni železniški zdravniki ali zdravniki-specialieti, dalje do mesta centralne ambulante, ali do mesta, kjer je bolnišnica, rn nazaj. Brezplačno vozovnico dobe na osnovi dovoljenja na zdravniškem napotilu. To pa velja le za eno vožnjo in za odrejeno relacijo. Regulirani uslužbenci državnih prometnih nstanov in člani njihovih rodbin uživajo za zasebna potovanja v vseh ostalih slučajih 5% popust od normalne tarife. Pravico do te znižane ▼ožnje imajo sledeče osebe: aktivni uradniki, uradniSki pripravniki, zvaničniki in služitelji za neomejeno število potovanj, upokojeni uradniki, zvaničniki in služitelji kakor tudi rodbinski člani navedenih oseb, dalje vdove in otroci umrlih uslužbencev pa imajo pravico do trikratne jx>lovične vožnje v teku koledarskega leta. Uslužbenci, ki stanujejo zunaj mesta svojega službovanja in to Belgrada, Niša, Skoplja, Ljubljane, Maribora, Sarajeva, Subotice, Nove- Ša Sada, Vinkovcev, Broda, Zagreba, Osijeka, ušaka in Splita, toda ne v večji oddaljenosti kakor 20 kilometrov, imajo pravico zase in za svoje rodbinske člane, dalje za mater in očeta, ki živita z njimi v skupnem gospodinjstvu, kakor tudi za eno osebo služinčadi, na mesečne karte j>o ceni, ki je predvidena v potniški tarifi za javne uslužbence. leto pravico imajo tudi upokojenci s svojimi rodbinskimi člani in služinčadjo. Uradnikom počenši od 4. položajne skupine navzgor pripada na železnici pravica uj»orabe I. razreda; uradnikom stava 3 in 2 § 47 zakona o državnem prometnem osebju od 8. do vključno 5. f>oložajne skupine pripada uporaba П. razreda, vsem ostalim uslužbencem in dijakom železniških in prometnih šol pa pripada III. razred. Upokojenim uslužbencem pripada razred, ki jim je prijiadal, ko so bili še aktivni, odnosno, ki bi jim prijmdal, če bi bili aktivni potem, ko stopi v veljavo ta pravilnik. Rodbinskim članom aktivnih in upokojenih uradnikov pripada razred, do katerega ima pravico starešina družine, dočim pa pripada honorarnim zdravnikom II. razred. Brezplačne karte za zasebna potovanja za vožnjo v brzovlakih se bodo izdajale v sledečih slučajih: za ргорт, daljšo od 10 Okm, v slučajih smrti, bolezni in potovanja v inozemstvo; dalje zaradi ugodnejše zveze pri prestopu z ene na drugo progo, dočim se bodo aktivnim in upokojenim zvaničnikom, služiteljem, dnev-ničarjem in njihovim rodbinskim članom izdajale karte za brzovlake samo, če bodo potovali na progi, ki je daljša od 400 km. Za kritje manipulacijskih stroškov pri izdajanju brezplačnih kart in legitimacij za znižano vožnjo se plačujejo sledeče takse: za vezane legitimacije tO Din, za brezplačno karto I. razreda za eno potovanje 6 Din, II. razreda 4 Din in III. razreda 2 Din. Za stalne brezplačne karte, ki se izdajajo na ime uslužbencev ali njihovih rodbinskih članov, ki stanujejo zunaj mesta službovanja, se plača za L razred 30 Din, za II. razred 20 in za III. razred 10 Din. Pravico na brezplačen |>rcvoz pohištva po železnici imuio v sledečih slučajih: pri vslojiu v službo v roku 6 mesecev od mesta stanovanja do mesta službovanja: aktivni uradniki, uradniški pripravniki, zvaničniki in služitelji; pri premestitvi bodisi po službeni potrebi ali po prošnji v roku 6 mesecev uradniki, uradniški pripravniki, zvaničniki, služitelji, dnevničarji kakor tudi pogodbeni uradniki; dalje pri upokojitvi v roku 1 leta vsi uslužbenci, če so v službi državnih prometnih ustanov prebili najmanj tO let. Aktiv, uslužbenci imajo v mesecih septembru, oktobru, novembru in decembru vsakega koledarskega leta zaradi preskrbovanja za zimo pravico na znižano prevoznino živeža in praznih sodov, in to za živež do najvišje teže 450 kg, za sode pa do 50 kg. Znižana cena znaša 10% tarifne voznine. Oženjeni uradniki od 5. skupine naprej kakor tudi oženjeni uradniki z otroci, brez ozira na skupino, imajo z ozirom na preekrbovanie z gorivom pravico na znižan prevoz drv do 10.000 kg teže, ostali uradniki, zvaničniki in služitelji pa do 5000 kg. Znižana cena znaša 20% tarifne voznine. Prometni minister more aktivnim uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki imajo lastne hiše, odobriti znižan prevoiz stavbnega materijala za hišo, katero grade za svojo uporabo. Znižana voznina se sme izdati samo enkrat v teku celega službovanja in znaša 20% tarifne voznine. Črne, rdeče in rumene vezane legitimacije, izdane na podlagi dosedanjih predpisov aktivnim in upokojenim železniškim nslužbencem in njihovim rodbinskim članom, veljajo še naprej, vendar se morajo v njih izvršiti takoj spremembe glede posameznih pravic z ozirom na ta pravilnik, in to najdalje v roku 1 meseca, ko stopi ta pravinilk v veljavo. Že izdane brezplačne karte, legitimacije za znižano vožnjo in legitimacije za brezplačen in znižan prevoz, predmetov itd. veljajo potem, ko stopi ta pravilnik v veljavo, samo za dobo, za katero so izdane. Ta pravilnik stopi v veljavo s 1. julijem letošnjega leta. Svarilo! V zadnjem času se množe slučaji, da razni ljudje ponujajo po hišah odprto sredstvo za čiščenje kovin ter se pri tem lažno izdajajo za bivše kemičarje naše tovarne. — Opozarjamo p. n. občinstvo, da tem ljudem ne naseda, ker se pravi originalni „sidot" prodaja samo v originalnih steklenicah z znanim patentnim zapiračem ter se Sidol dobi izključivc samo v vsaki trgovini. »Sidol«, tovarna kemičnih preparatov. Bezenškove slovesnosti na Frankolovem Pokroviteljstvo nad Bezenškovo proslavo, ki bo v dneh 23. in 24. junija, je blagovolil prevzeti minister prosvete g dr. Ilija Šumenkovič. Na proslavi bo gospoda ministra zastopal gimnazijski direktor v Celju g. Franc M r a v 1 j a k. Nadalje sp>oroča odbor za Bezenškovo proslavo udeležencem sledeče: Odbor je naročil pri celjskem mestnem avtobusnem podjetju vožnje. Iz Celja bodo vozili avtobusi izpred kolodvora na Krekovem trgu od 8 zjutraj dalje vsake jx>I ure, oziroma celo po večkrat, kakor se bo izkazalo za potrebno. Cena vožnje je znatno znižana. Po proslavi, ki bo končana že opoldne, se bodo nekateri udeleženci že lahko vrnili, da pridejo pravočasno v Celje k obedu. Sicer pa bo tudi za povratek z avtobusi popoldne preskrbljeno. Glede prihoda bolgarskih in drugih gostov h južnih krajev se naše prvotno obvestilo izpremeni v toliko, da se bolgarski gostje ne morejo pripeljati v Celje že ob 4 popoldne, ampak šele v soboto ob 9 zvečer. Zato tudi odpade večji sprejem na kolodvoru in izlet na Stari grad. Po prihode se gostje takoj podajo k večerji v hotel Evropo, kjer jim bo prirejen pozdravni večer. Na tem pozdravnem večeru bodo pozdravili goste predstavniki narodnih in kulturnih društev in ootasti. K pozdravnemu večeru je najvljudneje vabljeno tndi ostalo občinstvo. Pogreb f župnika Ivana Laha Maribor, 20. junija. V torek, dne 19. junija d o pod ne. so poloSli v Št. Petru pod Sv. Gorami rajnega župnika Ivana Laha k zadnjemu počiitku. Na poslednji poti je spremljalo pokojnika 24 duhovnih sobratov in ogromna množica ljudstva iz domače in sosednjih far to- in onstran Sotle. Pogrebne žalne obrede je opravil g. dekan Josip Krhne iz Podsrede ob asistenci g. rajhenburškega župnika konzist svetnika Jožefa Tratnika in g. župnika Ignacija Bervarja z Bizeljskega. Društveni pevski zbor iz Sv. Petra je zapel žalostinke pred župniščem, v cerkvi in na pokopališču. Ob odprtem grobu se je poslovil v ganljivih besedah v imenu Hrvatov g. župnik Marcel Novak iz Tuhlja. Zadnje slovo jo pokazalo vso veliko priljubljenost in ugled, ki ga je užival po-kojnk med svojimi faranii in v vsej širni okolici. Nepregledne množice, ki so ga spremljale do tihega doma na šentj>eterskem pokopališču, resnična žalost, ki je stiskala ljudem grla in jim polnila ob poslednjem slovesu oči s solzami^ vse to je pričalo, da so izgubili resničnega prijatelja in očetovsko skrbnega pastirja. Župnika Ivana Laha bodo ohranili farani šentpeterske fare v trajnem hvaležnem spominn. Ptuj Rokovnjače ptujske okolice, ki so, kakor smo poročali, bili v zaporih ptujskega sodišča, so razen Petra Hertariča prepeljali pod močno eskorto v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, kjer bodo pod strožjim nadzorstvom, kakor je to možno ▼ Ptuju. Rudolf Zohar in Alojz Vidmar sta namreč zelo nevarna in bosta {»skušala vse, da se izogneta roki pravice. Rudolf Žohar je med drugim priznal tudi vlom v trafiko Orovič v Mariboru. Pri tem vlomu pa Alojz Vidmar in Peter Hertarič nista bila zraven, marveč je 2ohar navedel imena drugih dveh svojih pajdašev, ki sta mu pomagala pri vlomu, ki pa trenutno še uživata zlato svobodo. Za tema dvema je izdana tiralica. Huda nesreča se je zgodila včeraj v Dornavi. Pod voz sena je prišel 4-letni Vinko Kokolj, sin posestnika. Dobil je na glavi smrtnonevame poškodbe in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Akademska delovna četa Zagreb, 20. junija. Šestdeset slušateljev zagrebške univerze je pod okriljem društva sv. Save organiziralo za letošnje počitnice »Akademsko delovno četo« za socialno, kulturno in prosvetno pomoč hrvatskemu narodu. Ta četa se bo že 1. julija, opremljena s šotori in vsem potrebnim, napotila v vas Rit v virovitiškem šili bodo tudi asanacijska dela v onem močvirskem predelu. Belili bodo kmetske domove, urejevali dvorišča in ognjišča, kopali straniščne jame. higijenič-ne vodnjake, učili tamkajšnje neuko ljudstvo čim bolj smotrenega dela itd. S seboj bodo vzeli tudi večjo množino petroleja, ki ga bodo razlili po tamkajšnjih močvirjih, da uničijo legla komarjev, ki ro- bo v posebnem šotoru nameščena ambulanca, kjer bodo docenti in asistenti zagrebške medicinske fakultete brezplačno pregledovali in zdravili ljudi. Vse to se bo vršilo v sporazumu in po navodilih Higijenskega zavoda v Zagrebu. Razen ambulance bo v študentovskem taboru tudi knjižnica in čitalnica za ljudstvo. V knjižnici bodo knjige, ki vsebujejo koristne nasvete kmetskemu stanu. Študentje pa ne bodo ostali samo pri tem. Vr- Konec pravde o „klopi in ftamnu" Dobra tri leta je trajala kamniška kazenska pravda o »klopi in kainnu«. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila danes za enkrat končana. Trije kazenski sodniki-poedinci so obravnavali to zadevo, v katero so bih sprva zapleteni udeleženci krvavega prelepa, ki se je bil razvil okoli polnoči 16. avgusta 1931 med svalovanjem v Bundrovi gostilni. Najprej je bilo več oseb obsojenih v štiri- do desetmesečno zaporno kazen. Sodba je bila od ape-lacijskega sodišča razveljavljena in vrnjena prvemu sodniku. Drugi sodnik je obtožence oprostil, samo izrekel je, da je zakrivil uboj mesarski pomočnik Matevž Pogačar. Med pretepom je bil namreč udarjen v glavo Pogačarjcv prijatelj, Peter Peternel, ki je čez nekaj dni umrl v ljubljanski bolnišnici. To sodbo je potrdila tudi višja sodna inštanca. Državni tožilec je nato obtožil Matevža Pogačarja uboja iz malomarnosti. Na obravnavi, ki se je vršila 25. maja, sta podala zdravnika dr. Blumauer, primarij bolnišnice, in dr. Suher svoji mnenji, ki sta si deloma nasprotovali. Obravnava je bila preložena. okraju, kjer bo 'postavila svoj tabor. V tem taboru I vzročajo malarijo Vse to bodo akademiki delali - -- ■ ■ I brezplačno. Imeli bodo edino brezplačno hrano in ; stanovanje v taboru. V virovitiškem okraju bo ostala akademska de-: lovna četa do L avgusta, nakar se bo do 1. sep-' tembra preselila v Sremske Karlovce, kjer bo med drugim zgradila tudi jx>t od vznožja do vrha Brankovega Visa, kjer je pokopan pesnik Branko Radi-I čevič. Plemenito stremljenje zagrebških visokošolcev je vsekakor toplo pozdraviti Lejx> bi bilo, če bi njih delo zbudilo tudi slovenske visokošolce iz brezplodnih društvenih debat in preklarij. V maju nad 800.000 Din za sodne takse Pri vseh okrožnih in okrajnih sodiščih v Sloveniji »o stranke v maju |>lačale za razne sodne takse 837.037 Din. Prav zanimivi so podatki zn posamezna sodišča, kje so bolj in kje manj strastni pravdarjis kje so večji in kje manjši sodni posli. Pri okrožnih sodiščih je bilo maja plačano: v Ljubljani 97.257, v Novem mestu 9545, v Celju 10.970 in v Mariboru 37.144 Din. Na dva sodišča ljubljanskega okrožja odjiade 355.010, novomeškega 123.000, celjskega 130.718 in mariborskega 228.307 Din. Poučni so podatki za nekatera okrajna sodišča, pri katerih so bile plačane prav viaoke. ali pa tudi prav nizke srnine takse. Tako izkazujejo okrajna sodišča: Brdo 1020, Lož 2842, Radovljica 23.205. Kranj 12.629, Novo mesto 31.935, Kočevje 14.012. Žužemberk 2629, Trebnje 4206, Celje 45.482, Laško 15.022, Šoštanj 2573, Maribor 85.572, Ptuj 26.215. Murska Sobota 18.106. Od vseh okrajnih sodišč pa izkazuje najvišji znesek, namroi 130.822 Die. okni-bo ихПИл v LJubljani. Danes sta bila pred sodnikom-poedincem g. Gorečanom zaslišana še san. nadzornik, zdravnik v Kamniku dr. Julij Polec in zdravnik dr. Jože Bohinc. Ih-vi, dr. Pole je povedal, da je k njemu pripeljal Pogačar težko ranjenega Peternela. Takral je Pogačar vzkliknil: »Peter, Peter, kaj smo naredili?« Peternel mu je izjavil, da je bil udarjen s stolom. Dr. Pole je nalo omenil, da z vso sigurnostjo lahko izključuje, da bi bil Peternel udarjen s kamnom, vrženim s take daljave, kakor so mu jo pokazali v Kamniku. Verjetno je, da je bila rana povzročena z robom klopi. Dr. Pole je pok. Pctcrnelu nudil prvo zdravniško pomoč. Zdravnik dr. Jože Bohinc je kratko izjavil: »Večja verjetnost za rano je rob klopi ko f>a kamen.« Sodnik je nato f» govorih državnega tožilca in branilca obtoženca Matevža Pogačarja oprostil od obtožb« zaradi uboja iz malomarnosti in to zaradi pomanjkanja dokazov, zlasti, ker se sodišče ni moglo prepričati, da bi bila poškodba povzročena od kamna. Državni tožilec je prijavil revizija V tej zadevi ie bilo vsega 7 glavnin obravnav. Deset ljudi zastrupljenih V vasi Stari Pavijani v bližini Belovarja se je pripetil skrivnosten slučaj zastrupljcnja. Zastrupljenih je deset oseb, od katerih sta dve že umrli v strašnih mukah, ostale pa se bore s smrtjo. Posestnik Dušan Bunarervič je prija-javil državnemu tožilstvu, da so člani njegove družine ter hlapci, ki jih ima najete, jedli ajdove žgance. ki jim jih je skuhala kuharica Draga Jagodič. Po jedi pa je kar vsem na- enkrat postalo slabo in so jih tako i vseh deset odpeljali v belovarsko bolnišnico, kjer so jim izpraznili želodec. Med potjo pa sta dve osebi umrli, dočim je stanje ostalih osmih čedalje hujše. Na mesto nesreče se je takoj napotila sodno-zdravniška komisija, ki preiskuje okol-nosti zastrupljen ja. Rezultate preiskave pričakuje vsa vas z veliko napetostjo, ker splošno sumijo, da gre za nezaslišan zločin. Kaj pravite ? Zadnjič sem govoril z neko iensko v eni ljubljanskih trgovin. Priila je v Ljubljano, ker so jo klicale neke oblasti. Ilevica je skoraj jokala, ko je pripovedovala, tla jo stane vožnja toliko, kolikor zasluži ves teden v tovarni. — »Po čem vas pa plačajo v tovarni»Po dinar in pol na uro! Vsak petek pa mi odtrgajo ie za bolniško blagajno. Ae srečna sem, ,ileo me vodja naiega oddelka ne kaznuje ie za kakimi pomanjkljivost. Kazni pa so hude in za vsako malenkost nas tovarna kaznuje! Se kar srečna sem, ako dobim za desetvrno delo dobrega kovača na dianl* Na jugu, doli v Bosni tn v Dalmaciji pa so stvari ie hujše. Pripovedujejo, da zaslužijo recimo bosanske delavke za deseturno delo le kakinih 5 Din na dan. Ako bo šlo tako dalje, bo sčasoma vsa država ena sama velika revščina, narod bo narod pravih teslradancev, sredi katerih se bodo koiatili redki podjetniki, ki so z izmozgavanjem delavcev, posebno pri delu zaposlenih otrok in žensk, nakopičili bogastvo. Tožijo o krizi, tožijo, da kmet ne more ničesar prodati, ne Irgmec, ne obrtnik. Komu naj ti prodajajo, če pri nas zasluži ženska za deseturno delo kovača na dan, na jugu pa ie manj! Tu so korenine zla, tu je lemclj tedanje krize! Koledar Petek, 22. junija: Ahacij, m učenec, Pavlin Nol., škof. Solnce stopi v znamenje raka ob 3.48. Začetek poletja. Najdaljši dan iu uujkrajša noč. Novi grobovi ■f- Pri Sv. Juriju ob Taboru so pretekli torek pokopali gospo Elizabeto Lesjak, ki je preteklo nedeljo mirno v Gospodu zaspala. Svojo dolgotrajno bolezen je potrpežljivo prenašala. Blaga po-kojnica je bila daleč naokoli znana kot dobra mati in gospodinja ter velika dobrotnica revežev. Zato jo je Večni povzal k Sebi po zasluženo plačilo. Naj bo Večni sodnik njeni duši bogat plačnik. Žalujočim svojcem, posebno sinu g. kaplanu Dragu, naše globoko sožalje! Na Zidanem mostu je mirno v Gospodu zaspala gosta Marija P a v I i č, mati narodnega poslanca g. Alojzija Pavlica. Dosegla je starost 74 let. Pogreb bo v soboto ob Q zjutraj. Naj ji sveti večn;: luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! V Kranju je v sredo v 77. letu starosti umri g. Primož Ž on ta r, orožniški slražmojster v p., čebelar in posestnik. Pokopali ga bodo v soboto ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žolujočim svojcem naše globoko sožalje! -f Na Viču je umrl g. Ladislav Novak, posestnik, trgovec in gostilničar. Pogreb bo danes ob po! 7 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Imenovani so na svoja prva službena mesta: Alojzij Braravnajo voznino v Mestni hranilnici v Škofji Loki. Ker smo zaprosili za veličaslnejši parnik, je še nekaj prostorov praznih, tako da vsak priglaše-nec mora is-točasno vplačati na zgoraj imenovani račun Din 160.—. Po 26. junija bo vsaka prošnja za sprejem na posebni vlak brezuspešna. Zalo, kdor se še misli pridružiti temu lepemu izletu, naj stori to takoj. Vsem priglašencem, ki so poravnali dosedaj voruino v znesku 160 Din, bomo te dni razposlali ■zkaznice, ki jim bodo omogočale vstop na vlak. Komur dopušča čas in denarna sredstva, naj med dobrimi izleti teh dni izbere gotovo najbolj-ieg«. istem sodišču kazenski sodnik. Gosp. Goslar je že pred leti fungiral kot namestnik državnega tožilca ter se je izkazal kot dober pravnik in temeljit poznavalec kriminalnih zadev. Pozneje je bil premeščen k okrajnemu sodišču na Vrhniko in od tam v Ljubljano. V včerajšnje belgrajeko poročilo o imenovanju namestnika državnega tožilca se je vrnila napaka pri telefonskem sprejemanju. == Iz sodnijske službe. K okrožnemu sodišču v Mariboru je dodeljen novoimenovani sodni pripravnik gosp. Cvirn Otmar, ki je doslej prakti-ciral pri ljubljanskem okrožnem sodišču. — Jetni-ški paznik v Celju Jakob I, e d n i k je napredoval v I. skupino zvaničnikov, v II. skupino zvanični-kov pa: M a r k i č Anton, zvaničnik v Logatcu, Josipina L u m p e r t , zvaničnica v Črnomlju ter jetniška paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru Brišnik Fran in Leskovar Josip. V I. skupino služiteljev sta napredovala: A n ž 1 o v a r Štefan pri okrožnem sodišču v Celju in K1 e -m e n č i č Ivan v Kamniku. — Promocija. V Gradcu jc promoviral zu doktorja vsega 7xlravil,stva г Simon Zaletel iz Križev pri Tržiču. Čestitamo! — Iz vojaške službe. Odrejeni so aa službo ▼ poveljstvo ljubljanskega voj. okrožja konj. poročnik Tli ja Nikolič, in k istemu poveljstvu topniški podporočnik Franjo Košnik; za ordo-nančnegu častnika poveljnika dravske divizij-ske oblasti konjeniški kap. I. razr. Predrag Stefanović; za pobočnika poveljstva pehote dravske divizijske oblasti peh, poročnik Vnko-man Pušelj; na službo v štab 13. planinskega bataljona veterinarski pomočnik IV. razreda Vladimir Deželič in na službo v štab 16. topn. polka veter, pomočnik Davorin Kalinšek. — Imenovani so: za poveljnika 14. topn. polka topniški polkovnik Fran Pogačar: za poveljnika 31. topn. polka topn. polkovnik Franjo Dolački; za |>oniočnika poveljnika S. topn. polka topn. podpolkovnik Peter Ki ter: za |>onioo-nika poveljnika 19. topn. polka topn. podpolkovnik Oskar Časka: za vršilca dolžnosti poveljnika 3. divizijona 25. topn. polka k*up. I. razreda Ivan Kurelec; za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika avto-poveljstva ministrstva vojske in mornarice konj. major Peter Pokorni; za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Dalmacija« kap. fregate Anton Klinar in za vršile« dolžnosti poveljnika moril, opazovalnega poveljstva kap. korvete Metod Pire. — Napredoval je vštevši od 17. decembra 1929 za nižjega voj, uradnika II. razreda ekonomske stroke nižji voj. uradnik LIL razreda Franjo Jan-čak. — Topniškemu kap. I. razreda Slavku Puru se računa sedanji čin od 9. oktobra 1933. Ostale vesti — Zanimanje za kongres katehetov, ki bo v Mariboru od 2. do 6. julija, raste. Priglašencev je že precejšnje število. Da ne bo nejasnosti, opozarja pripravljalni odbor, da te konference niso namenjene zgolj poklicnim katehetom, marveč vsem duhovnikom, ki se zanimajo za vzgojna in katehe-tična vprašanja. Dobrodošli! Priglase sprejema pripr. odbor: Deško semenišče, Maribor. — Razpisani sta župniji Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji, in Preloka v semtški deka-niji. Prošnje do 15. julija 1934 na škofijski ordi-narijat. — Razpis župnije. Do 29. julija je razpisana župnija Sv. Peter pod Sv. gorami. — Tiskovna pravda. »Slovenski Narod« je na čelu lista objavil sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1. junija 1934, s katero je bil na tožbo zasebnega tožilca ing. Mate Abseca obsojen odgovorni urednik »Slovenskega Naroda« g. Josip Zupančič na 1200 Din denarne kazni in na plačilo 500 Din odškodnine zasebnemu tožilcu ing. M. Absecu, ker je dne 4. novembra 1933 objavil sledeče besedilo: »Nekaterim rovarjem, ki še nc morejo mirovati, bi Oilo treba stopiti energično na prste. Dovolj je bilo zapeljevanja že pred volitvami, sedaj pa hočemo le mirno in resno delo brez vsakega natolcevanja in protidržavnega dela. Upamo, da bodo oblasti z vso energijo preprečile delovanje ljudem, ki so radi svoje zagrizenosti in protidržavnega delovanja že bili celo odpuščeni iz državne službe, pa mislijo sedaj zopet najti pol v javnost s hujskanjem po deželi med našimi dobrimi in poštenimi kmetor valei!« — v čemer je meril predvsem na zasebnega tožitelja. Zagrešil je s tem prestopek zoper čast po členu 52. zak. o tisku, ker je z inkriminiranim besedilom o zasebnem tožilcu nekaj neresničnega priobčil, kar utegne škodovati njega časti, dobremu imenu in njegovim gospodarskim interesom. — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josei« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josei« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. — Matura na III. dri. realni gimnaziji v Ljubljani. Pri višjih tečajnih izpitih jp preoeeslnika Franceta Pezdirja obvestilo, da je bila njegova 20 mesečna hčerk« Francka nasilno vržena v gnojnico, kjer je utonila, in da nosii tudi znake nasilja odnosno telesne poškodbe. Sodna komisiija je kmalu dognala, da ne gro za nikako nasilje pri otroku, marveč, da s« je deklica, ko je padla v gnojnico, pač opraskala ob zid, da ni bilo pri tem nobenega nasilja. V ponedeljek popoldne je posestnik Pezdir odšel k sosedu pomagat pri nakladanju mrve. Starši so pustili otroke, stare od 20 mesecev do 10 let, brez strožjega nadzorstva doma. Otroci so se igrali okrog hiše na dvorišču. Najstarejša Anica je šla okoli 16 v kuhinjo. Ko se je čez nekaj časa vrnila, ni bilo več Francke. Iskala jo je in našla naposled truplo v gnojnici. Klicala je na pomoč. Sosedje so potegnili Francko iz gnojnice že mrtvo. Tudii umetno dihanje ni nič pomagalo. Oče se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi |>omanjkljivega nadzorstva otrok. — Pri boleznih *rca in poapnenju žil. nagnjenosti b krvavitvam m napadih kapi zasigura »Prani .losefova« grenčica lahko Izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Ljubljanske vesti: Prah po cestah m nočni mir Ljubljana, 21. junija. I Bliža se poletna vročina. Prebivanje v mestu I bo postalo neprijetno,, pa tudi manj zdravo kot pozimi, spomladi ali jeseni. Razbeljeno zidovje in razbeljen kameniti in asfaltni tlak, povrh pa še oblaki prahu, ki se vale za vsakim vozilom, pa naprav-Ijajo prebivanje v mestu naravnost neznosno že za zdravega človeka, kaj pa še za bolehne ljudi in za otroke. V Ljubljani tlakujejo že celo vrsto let ceste, najraje z granitnimi kočijami. Gotovo je tlakovanje stalo že nekaj desetin miiijonov. Kdor je pa poznal predvojno Ljubljano, ko so bile skoraj vse ceste tudi sredi mesta makadamske, mora reči, da je bilo takrat desetkrat manj prahu v Ljubljani kot dandanes. Seveda takrat ni bilo avtomobilskega prometa, ki ceste razruje bolj kot vse drugo. Gotovo pa je, da se je kljub tlakovanju higiena na cestah v zadnjih petnastih ali pa celo desetih letih v Ljubljani strahovito poslabšala. Kaj pomaga tlakovanje, če pa tlakovanih cest ne s mižijo in ne vzdržujejo pravilno. Asfaltirane ceste so sploh same sebi prepuščene, da jih izpere dež, kadar ga je kaj. Po cestah, ki so tlakovane z granitnimi Kockami, je vse. polno usedlin in pa seve špranj med kockami. Pojdi le ob suhem vremenu proti večeru po Šelen-burgovi ulici ali pa po Miklošičevi cesti, Dunajski cesti ali pa Sv. Petra cestii, ki so najbolj prometne ljubljanske ceste, boš požiral prah tako, da si boš lahko prihranil večerjo: ozračje je stalno nasičeno z gostim drobnim prahom. Avtomobili, posebno pa še tovorni avtomobili, drve eden za drugim vozeč povprečno 50 km na uro, čeprav je, v mestu prepovedana vožnja več kot 15 km na uro! Asfaltirane ceste poškropi škropilni voz enkrat na dan toliko, da so 5 minut nekoliko mokre, takoj po petih minutah pa zopet čisto suhe; ne izpira pa cest sploh nihče! Poleti bodo ljudje spali pri odprtih oknih in požirali oblake prahu še v spanju, ker je v Ljubljani navada, da ponoči dirkajo avtomobili še s pospešeno hitrostjo. Kaj pomagajo protituherku-lozni dispanzerji, počitniške kolonije za otroke, goste besede in reklamni sestavki, o »lepoti« Ljubljane, če je pa snažnost po cestah manjša, kot je bila pred 20 leti! Ljubljančani, ki dajo za vzdrževanje cest, če se ne motim, na leto kakih 6 milijonov dinarjev, innajo pravico zahtevati, da morejo v mestu stanovati tudi ob prometnih cestah, saj občina dobi prav od teh cest največ doklad! Salzburg n. pr. ima skoraj polovico manj prebivalcev kot Ljubljana. Pa so skoraj vse ceste tudi na železniško postajo, ki leži daleč zunaj, asfaltirane in z oljem namazane, da v mestu ni nobenega ] prahu. Tudi Ilico in Zrinjevac v Zagrebu vzdržujejo čisto drugače kot v Ljubljani Šelenburgovo ulico ali Miklošičevo cesto, ki je ravno letos zaradi Rdeči in zeleni enako vredni Kljub slabemu vremenu je vladalo med ljubljanskim športnim, pa tudi ostalim občinstvom razmeroma zelo veliko zanimanje za ljubljansko športno senzacijo, za nogometno tekmo med policijskimi uslužbenci in nameščenci ljubljanskega mestnega dohodarstvenega urada. To zanimanje je potrdil tudi prav zadovoljiiv obisk. Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom upravnika ljubljanske policije g. Kerševana in ravnatelja mestnega dohodarstvenega urada g. Zu-• pana, ki sta bila tudi osebno navzoča. Poleg njiju I pa so pokazali svoje zanimanje za nogometni šport naših policijskih uslužbencev in nameščencev dohodarstvenega urada in so počastili tekmo z oseb-| nim obiskom tudi zastopnik bana inšpektor dr. ' Guštin, mestni načelnik in župan g. dr. Dinko Pur, policijski svetnik g. Pestevšek, poveljnik varnostne straže g. Gril, nadzornik mestnega dohodarstvenega urada g. Fortič i. dr. Tekma je bila precej ostra in napeta ter je nudila nebroj krasnih kombinacij in mojstrskih izpadov pred nasprolniškimi vrati. Napetost in zanimivost igre pa so prav posebno stopnjevali še mnogoštevilni navdušeni «drukarji», katerih tem-peramentnost je igralce naravnost poživljala. Prvi polčas je pokazal premoč policije, ki ga je zaklju čila 7. rezultatom 1:0 v svojo korist, v drugem polčasu pa so zeleni izenačili na 1 :1 in s tem ludi postavili končen izid tekme. Po tekmi se je vršil prijateljski sestanek obeh moštev in njihovih simpalizerjev v prostorih gostilne Kačič, kjer se je razvila ob zvokih godbe, ki je sodelovala prej tudi pri tekmi, prijetna in neprisiljena zabava. Na naslov obeh moštev in obeh stanov je bilo izrečenih več iskrenih zdravic. Tekma pa je zabeležila tudi v gmotnem pogledu prav lep uspeh, kar je tembolj hvalevredno, ker je dohodek prireditve itnk določen za dobrodelne Tel 31-62 KINO KOPE1 [EVO Tel 3l-62 Danes ob 20.30 dvoini spored: športni film »BOJ« in detektivski film »SHERLOCK UOLMES« voženj materijala iz Ljubljanice še posebno prašna in jo najmanj čistijo! Potrebno je, da vsaj najbolj prometne ceste, ki so asfaltirane, n. p. Miklošičevo cesto, takej nama-žejo i oljem zoper prah, tiste pa, ki so tlakovane s kockami, pa popravijo, da ne bo udrtin ter zalijejo špranje med kockami s smolo. Vse res prometne ceste, kot n. pr. Dunajsko in Miklošičevo cesto, Dalmatinovo in Masarykovo cesto, Sv. Petra ceeto, Se-lenhurgovo ulico, Mestni in Stari trg itd. je treba vsak dan izpirati iz vodovodnih hidrantov, in to zgodaj zjutraj, dopoldne, opoldne, popoldne in pa na vsak način tudi zvečer, ko preneha večji promet, pa jih je treba škropiti s škropilnim vozom. Druge tlakovane ceste iin ulice je treba enkrat ali večkrat na teden izpirati in vsaj dvakrat na dan škropiti. Posebno je treba izpirati vse tlakovane ceste takoj po vsakem deževju, ker naneso vozila, ki prihajajo v mesto, blato iz predmestja nanj in se to blato takoj posuši, na tlaku pa ostane prah. Asfaltirane ceste je treba namazati 7, oljem že zaradi tega, ker asfaltni prah povzroča ali vsaj pospešuje raka, kakor je to dognal pred nekaj leti mednarodni medicinski kongres v Washingtonu. Popolnoma nepotrebno je motenje prebivalcev ponoči po avtomobilistih in motornih kolesarjih. Ponoči se redkokdo vozi zaradi potrebe in mu je vseeno, če vozi počasi ali hitro. Vseeno pa ni ljudem, ki spe pri odprtih oknih, če jih bude avtomobilske troblje in pa ropot iz spanja, kot je to v Ljubljani navada. S 80. junijem t. 1. stopi v veljavo čl. 109 novega občnega cestnega reda, ki'predpisuje enotno uglašene troblje z nizkim prijetnim glasom za vsa motorna vozila in prepoveduje odsekano in vznemirjajoče trobenje. Novi obč. cestni red pravi tudi, da smejo motorna vozila v mestih ponoči dajati glasovne signale lc samo tedaj, če so nujno potrebni. Ni torej nobenega predpisa, da bi morali motorni vozniki ponoči trobi.ti pred vsakim oglom, nasprotno, celo prepovedano je tol V Ljubljani so ponoči eeste prazne in vsak avtomobilist, ki ponoči trobi, vznemirja po nepotrebnem in nalašč stotine ljudi, ki počivajo po dnevnem delu. V Trstu, kjer je drugačen promet kot v Ljubljani, je prefekt že pred nekaj leti prepovedal sploh vsak glasovni signal ponoči! Naj bi pazila policija, da preneha ponočno trobenje po cestah, ker je popolnoma nepotrebno, zlasti, če bi vozili vozniki res po predpisih, to je le 15 km na uro! Tudi podnevi motorni vozniki v mestu ne smejo voziti več kot 15 km na uro, vozijo pa vsi, celo tovorni avloniobilis po 30 do 50 km na uro, tako da ne-le ogrožajo pešce, ampak tudi delajo prah po cestah, ki bi ga bilo pri počasnih vožnjah precej manj. Policija naj bi stopila na prste vsem tistim, ki vozijo prehitro! To zahteva ne-le varnost pešcev, ampak tudi zdravje Ljubljančanov. Ljubljanski občan. 0 Obnova fasade Ljudske posojilnice. Lepo in razkošno fasado Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti sedaj obnavljajo. Delo zahteva precej izvežbanosti, ker ima fasada polno okrasja in plastičnih ornamentov. Obnovitvena dela izvršuje Ljubljanska gradbena družba. 0 Letošnji vojaški pregled živine in voz bo v četrtek, dne 5. julija, točno ob pol osmi uri zjutraj, na Ambroževem trgu, kamor bo treba pripeljati vse, doslej še nepregledane konje in vozove, za katere lastniki še nimajo vojaških knjižic. Vsi taki lastniki iz Ljubljane naj se najkasneje do konca tega meseca zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7/1., soba št. 3, kjer naj prijavijo svoje, doslej še nepregledane konje in vozove. Prijaviti se morajo tudi nastale spremembe , kakor: prodaja, nakup, zamenjava, pogin itd. ZAHVALJUJEM se gospodu primariju dr. J. Pogačniku, ki je z veščo operacijo in skrbnim zdravljenjem povrnil zdravje moji ženi, kakor tudi j osebju III. oddelka, ki ji je ob bolezni s skrbno postrežbo stalo ob strani. Bog povrni! Dr. K. Capuder. 0 Komunističen f*oces. Ker je razprava proti 31 komunistom tajna in je navzočih le 6 zaupnikov, imenovanih od obtožencev, je vsako podrobno poročanje prepovedano po določilih kazenskega zakona. Obravnava traja že peti dan. Pričela se je v ponedeljek, 18. t. m. pred velikim senatom, ki mu predseduje s. o. s. g. Adolf Hudnik. Prvotno je bilo obtoženih komunistične propagande in udeležbe pri tajni komunistični organizaciji 32 oseb, proti enemu obtožencu pa je bila obravnava izločena. Do včeraj dopoldne je trajalo zaslišanje obtožencev, nato so bile zaslišane priče. Povabljenih je k obravnavi nad 15 prič. Obravnava se vrši т nekdanji porotni dvorani pri zakljenjenih vratih. Proces bo trajal še ves leden. Sodba bo najbrl objavljena prihodnji teden. Obtožence brani 12 odvetnikov. 0 Pred sodiščem izgubljena denarnica. V sredo je neka deklica našla pred justično palačo usnjato, že močno obrabljeno denarnico z manjšo vsoto denarja in nekai tobaka. Vse kaže. da ie denarnico izgubi! revnejši človek. Lastnik denarnice naj se javi pri vratarju iujtične palače, kjer jo bo dobil nazaj. Slovo Maribora od p. Pavla t Maribor, 21. junija. Peti iz »ret lavanfinske duhovščine jo bil veliki pokojnik p. Pavel Potočnik, ki je bil v tem mesecu izročen materi zemlji. Obdravska preetolica se je danes na iskren način poslovila od svojega don Boska — pod to označbo 'e bil blagopokojni v Mariboru splošno znan, cer je vse svoje tvorne sile, voljo in blago srce posvetil oblikovanju mariborske katoliške mladine. Današnja udeležba ljudskih množic ie potrdila, da je p. Pavel vse dni svojega življenja živel s to množico, z njo sočustvoval in ji bil dober svetovalec. Takega |>ogreba Mari-lx>r že dolgo ni videl. Pred frančiškansko cerkvijo je valovala množica in prehajala v gostem špalirju skozi mre t o tja preko državnega mostu. Na frančiškanskem pokopališču je že celo uro preti pogrebom čakal sprevod večti-sočglave množice, ki je zavrela prostrani prostor pred arkadami. Vsa ta množica je z ga-notjem in s solzami v očeh sledila sprevodu, ki ie bil najeijajnej.se priznanje idealizmu in delovanju pokojnega p. Pavla. Potem, ko je stolni prošt dr. Maks Vraber opravil blagoslovit-vene obrede, se je razvil impozanten sprevod iz frančiškanske cerkve po mestnih ulicah. Čelo sprevoda je bilo že davno na državnem mostu, ko se je jela pomikati duhovščina izpred frančiškanske cerkve. V sprevodu so korakali učenci krčevinske šolo z učiteljslvom. Sledila so društva in organizacije, ki jih je pokojni p. Pavel ustanovil ln ki jim je bil ves ca« skrben oče in voditelj. S prapori na čelu so korakali člani prosvetnih društev Krčevine, Košakov, Melja, nadalje Marijina družba za matere, Apostolstvo mož in fantov z gorečimi svečama. Katoliška akcija za frančiškansko župnijo, Krščanska ženska zveza, godba *!>;:■ niče«, ki je med sprevodom evirala žalosti n k e. osebje jetnišnice, kjer je bil rajnki za kura ta, usmiljenke, šolske sestre, potem pa bogoslovci, okoli 40 duhovnih sobratov, kanoniki s stolnim dekanom dr. Cukalo na čelu, za njim stolni prošt dr. Maks Vraber, ki jo vodil sprevod ob asistenci p. dr. Stanka Aljaw4Ča, p. Ruperta Suhača, trojanskega gvardijana p. Ernesta Jenka in gvardijana mariborskega frančiškanskega samostana p. dr. Herica. Krsta pokojnika je bila pokrita s cvetjem, v spremstvu pa so nosili člani društev vence. Med številnimi □ Koncert Slavka Lukmana. Te dni se je vršil v kazinski dvorani koncert, na katerem se je predstavil prvič širši javnosti mariborski pevec Slavko Lukman. Prvi nastop je prinesel dokaz, da *e razvija pevec v izvrstnega tenorista z dobro glasovno podlago, ki kaže znake solidnega šolanja in velikega naravnega pevskega in muzikalnega daru. Nastopil je z obsežnim, razmeroma zelo težkim sporedom opernih arij in peemi. Poleg pevca Je nastopil komponist in barfenist Niki Mostler z nekaterimi skladbami na harfo, trio gospa Pe-gelau (violina), Groger (čelo) in Mostler pa je bravurozno odigral nekaj komornih skladb. Pev-ea je spremljala na klavirju gospa Srebra. Koncert je bil zelo dobro obiskan ter so želi nastopajoči, zlasti še Slavko Lukman, pri poslušalcih nedoljeno priznanje. V žaru in čaru šumovitega Pohorja«, ki bo razen pristno pohorskega gradiva prinesla tudi pokrajinske in kulturnozgodovinske orise vseh mest, trgov in vasi okoli Pohorja. — Županstva in zasebnike, ki jam je kaj na podvigu tujskega prometa v njihovem okolišu, prosim, da mi do dne 25. junija dostavijo klišeje in podatke, ki utegnejo biti za tujca važni ali zanimivi. Knjiga bo obsegala okoli deset pol v veliki osmerki ter bo рк> zunanji obliki kakor tudi po slogu podobna >I'o-rečju bistre Savinje«. — Dr. Fr. Mišič, Maribor, Aškerčeva 22. □ Kaj znajo najmlajši? V otroškem vrtcu IV. v Valvazorjevi 40 bo v dneh 23., 24. in 35. junija razstava ročnih del najmlajših Mariborčkov. □ Pred oltar. V zadnjih dneh so ee poročili v Mariboru: poljedelec Ošlovnik Rudolf in GutsAe Ana iz Ojstrice pri Dravogradu, posestnikov sin Kureš Jožef in Pernat Neža iz Šikol pri Cirkovcah, foročnik Meglič Alojzij in Rotovnik Karolina iz martna pri Slovenjgradcu. NovoporoSencem naše iskrene čestitke 1 — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, ostrganih črevih, abcasih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. □ Kopanje t Dravi prepovedano. Mestni svet je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o znani banski okrožnici glede nevarnosti pri kopanju v prosti vodi. Ker epada Drava med najnevarnejše reke, je mestni svet osvojil določila banske okrožnice v celoti, iz svojega pa Je še dodal, da ee mora kopanje in plavanje v Dravi na področju mesta popolnoma preprečiti. V obeh dravskih kopališčih bo dovoljeno le solnčenje z uporabo prhe, plavanje v Dravi j>a bo prepovedano. □ Pri tihotapljenju konja ubit Tihotapski poskus je zopet zahteval življenje Sloveka, družinskega očeta ln posestnika 48 letnega Feliksa Coffl« iz Leiflinga na Koroškem. Coffl se je odpeljal z doma rekoč, da gre v Labud, šel pa je v Radost na eKaku Ск soncu Kam daje. NI VE A Pred sončenjem morate nadrgniti »voje telo i Nivea kremo ali Nivea oljem. 8 tem zmanjšate nevarnost sončarice, obenem pa dobite krasne bruuaato barvo kole. Nivea na хгаЈси in soncu t resnici preko meje tej kupil v naši državi konja. Poskusil ga je pretihotapiti preko meje v bližini Libelič. Pri te-n nočnem pohodu pa ga je zasačil graničar, ki je zahteval, da se ustavi. Ooffl pa je nasprotno konja pognal'v dir ter poskušal srečo v b«gu. Mejai je streljal za begunom, pa ga je zgrešil. Vendar p« je strel opozoril sosednjega stražnika, ki je priplazil ter zagledal beguna. Ta stražnik je bolje meril ter zadel s prvim strelom Coffla v pleča. Strel je vrgel jezdeca s konja. Žival je preplašena zdivjala naprej in prekoračila mejo, dočim je njen gospodar obležal na naši strani meje s prestreljenimi prsmi mrtev. □ Smrtna žetev. V Strossmayerjevi ulie.i je umrla zasebnica Pečar Angela, stara 36 let. Raj-niea je bila rodom iz Trsta. — V Kamnišlki 5 je Umrla gospa Ana Cernohorskjr, vdova po zdravniku, stara 72 let. — Naj počivata v miru! □ Popolnoma oproščen. Lani 20. decembra je obsodil mariborski senat 63 letnega posestnika Fr. Dolinska iz Grajene radi prekoračenega silobrana na leto dni strogega zapora. Dolinšek je v obrambi zabodel zeta Franc« Kolariča ter ga us-nrlil. Stol sedmerice je sedaj oprostil Dolinšloa vsake krivde in kazni. □ Pravična razsodba. Mariborski senat je izrekel včeraj razsodbo, ki bo za presojo ellčnih primerov principiolne važnosti. Obsodil je dvoje pohotnežev, ki sta zlorabila in okužila mlado dekle in sicer p '-rra na dve leti robije in tri leta izgube častnih 'avic, dru»ega p>a na 14 meseoeiv robije in dve Idi izgube častnih pravic. Celie Višji iu nižji tečajni izpili na drž. realni gimn. v Celju, ki so se vršili pod predsedstvom min. odposlanca, prosv. inšpektorja v p. gosp dr. Stanka Bevka, so končani. V času od 14. do 21. junija jc bil višji tečajni izpit, h kateremu se je prijavilo 16 kandidatov in b kandidatinj ter 1 privatistka, skupno 23. Na podlagi pismenih izdelkov in ocen v letnem izpa-ičevalu je bilo 7 kandidatov in kandidatinj oproščenih ustnega izpita. Višji tečajni izpit je uspešno napravilo 20 kandidatov in kandidatinj, 2 imata popravni izpit, padel ni nihče, 1 kandidat p>a je moral zaraai bolezni preložiti ustni izpit. Višji tečajni izpit so napravili: Dobovišek .Matilda, Ferdič Ignac, (opr. u. iz.), Gabrovšek Tatjana, (opr.), GHick Antonina, Ha-selbacli Vilma (opr.) Hillinger Agneza (priv.), Hor-jak Alojzij, Kline Emilijan, Korun Antonij (opr.), Koželj Gabrijela, Likar Svetozar, Mraulag Ger-hard, Ocvirk Martin, Pavšič Ljudmila, Piki Adolf, Stante Emil, Šeutjurc Alojzij, Valenčič Edvard, (opr.), Verbnjak Alojzij, (opr.) in Vojska Jože! (opr.). K nižjemu tečajnemu izpitu, ki ie bil od 11. do 15. junija se je prijavilo 94 kandidatov, med temi 29 učenk in 3 privatisti. Na podlagi ocen v letnem izpričevalu je bilo oproščenih 13 učencev in 9 učenk. Ustmeni izpit je usp>ešno napravilo 46 učencev in 18 učenk. Popravni izpit ima 6 učencev, 2 učenki, med temi 1 privatist. Padel ni nihče. Nižji tečajni izpiti so se vršili pod predsedstvom g. dir. Mravljaka in g. prof. Bračka. Splošni uspeh tako pri višjem, kakor pri nižjem tečajnem izpitu jc zelo zadovoljiv in moremo velikim kakor malim abiturijentom najiskreneje čestitati. 0 Razstava ročnih del in risarskih izdelkov na drž. deški in dekliški meščanski šoli v Celju bo v nedeljo 24. in v ponedeljek 25. t. m. Razstavi bosta odprti oba dneva od 8 do 12 in od 14 do 18. Starši in prijatelji mladine so vabljeni, da si ogledajo razstave. & Računski zaključki mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1933. V smislu 8 52 občinskega statuta za mesto Celje se objavlja, da so računski zaključki mestne občine Celje in njenih podjetij za upravno leto 1933 razpoloženi občanom na vpogled pri mestnem računovodstvu med navadnimi uradnimi urami v dobi od 19. VI. do vključno 5. VII. 1934. Opombe k navedenim računskim zaključkom kakor tudi morebitne pritožbe je vlagati v navedenem roku pri mestnem načelstvu celjskem. j& Nesreča pri sekanju drv. Dijakinja Dora Krecenbacher si je v torek pri sekanju drv odsekala sredinec na desni roki. Banovinsko cesta Rakek - Cerknica Poročali smo že, da popravljajo banovinsko cesto med Rakekom io Cerknico in da sedaj vozijo po stari cesti, ki je zelo slaba ter da živina zelo trpi Dodali bi še tole: Naii ljudje hvalijo Boga, da ee je nekoliko odprla trgovina z lesom, da na ta način vsaj nekoliko zaslužijo s prevažanjem lesa. Težko nalože vozove — saj jim gre le za kruh — in pot od Loža do Rakeka ozir. Cerknice tudi ni tako kratka. Tu pa morajo z vozovi p>o stari cesti, kajti banovinska ceeta je zaprta, vožnja ie dovoljena le kočijam in avtobusu. Seveda se kmetsko ljudstvo ne vozi v kočijah in mora ono po stari poti. No, vendar so nekateri vozniki ie toliko usmiljeni, da uprežejo od Maronta do kapelice po dva para konj ali volov. Za novo letališče na Sušaku Kakor imata Ljubljana in Zagreb idealni letališči, ki odgovarjata vsem zahtevam, tako Ima So-šak zelo nep»r;pravno. Dosedanje letališče na Grn-bišue.in polju je namreč v planinah za Sušakom, 11 km daleč od mesta, povrh tega pa leži nad tem letališčem pogosto megla, tako, da se morajo letala včasih kar obrniti in odleteti proti Zagrobu ali Ljubljani nazaj. Letališče samo na sobi je ravno, čeprav polno gramoza, vendar pa znatno preprečuje razvoj letalskega proneta med Ljubljano in Sušakom, oziroma med Zagrebom in Sašakom. Nekateri ljubljanski trgovski in tujsko-prometni krogi so pričeli akcijo, da se najde za Sušak drugo, bolj pripravno letališče. Tako letališče naj bi se gradilo nn Vozu, to je polotoku otoka Krka, odkoder bi bil z motornimi čolni v nekaj minutah omogočen prevoz potnikov na Sušak. V lem smislu je že plediral tajnik Zbornice za TOI dr. Pretnar na zadnjem občnem zboru Zveze za tujski promet. Iz maščevanja streljat na odvetnika Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici je bila te dni razprava proti gostilničarju Stevann Kolarskemu, ki je bil obtožen, da je skušal ubiti odvetnika dr. Benešiča v njegovi pisarnL Dogodek se jo pripetil pred dobrim mesecem v Iloku in je zbudil veliko senzacijo. Obtoženi Kolarski je izgubil neko civilno pravdo in je 14. maja šel v pisarno odvetnika dr. Benešiča, ki je bil zastopnik nasprotne stranke. Tu mu je Benešičeva soproga sporočila, da njenega moža ni doma. Toda Kolarski je dejal, da ga bo počakal. V tem trenutku jmi se je prikazal na vratih dr. Benešič. Kolarski ga je zaprosil, naj ustavi deložacijo njegove družine. Dr. Benešič mu je dejal, da on ne more ničesar napraviti glede tega, da naj se pa poskufi obrniti na njegovega kiijenia, ki je zahteval deložacijo. Nato je Kolarski bliskovito hitro potegnil iz žepa revolver in ustrelil na dr. Benešiča, ki ic pjadel na tla, oblit s krvjo. Kolarski je izp>alil nato še drugi strel, ki pja ni zadel. Gospa Benešič je mislila, da je njen mož mrtev, in ni vedela, kaj bi napravila. Ko p>a je videla, da Kolarski že tretjič dviga roko. da bi streljal na njenega moža, se je v obupnem naporu vrgla nanj. Posrečilo se ji je, da ga je spravila ven. Kolarski je odšel kakšnih 20 korakov od hiše, pa se spet vrnil, da bi zločin dokončal. Na pragu ga je »pot presttegla Benešičeva. ki ji je zagrozil, da bo ubil še njo. Ona pa mu je odvrnila, da bo vdrl v hišo samo čez njeno truplo. Nato je Kolarski odšel. Strel je dr. Be-nešiču oplazil lobanjsko kost. Odvetnik je kmalu ozdravel. Do vsega tega pa ie prišlo zaradi majhnega koščka zemlje. — Na razpravi se je Kolarski zagovarjal, da je bil silno razburjen in da je mnogo pil tistega dne. Pred sodiščem je prosil dr. Benešiča, naj mu odpusti, kar je ta tudi storil. Ta trenutek je bil zelo ginljiv. Sodišče je obsodilo Kolarskega na leto dni robije. Kulturni obzornik Kulturni stihi med severnimi in južnimi Slovani Bratislava, v juniju 1934. Na mladi univerzi bratislavski deluje kot lektor srbohrvatskega jezika prof. Risto Kovijanič. Šel sem ga poiskat na slavistiko, a ga ni bilo tam. V stisnjenih prostorih filozofske fakultete, ki zavzema polovico stavbe, a drugo polovico prepušča dekliškemu liceju, je stisnjena tudi slavistika. Pregledujem katalog knjig in skušam v glavnem ugotoviti, koliko slovenskih knjig ima slavistična stolica Univerze Jana Komenskega v Bratislavi. Ljubljanska slavistika je primeroma dosti založena tudi 8 knjigami iz slovaškega slovstva, a končno moramo biti zadovoljni tudi i tem, kar ima bratislavska. V čitalnici ima le dvoje hrvatskih revij. Univerzitetna čitalnica ima več znanstvenih slovenskih revij in tudi leposlovni »Lj. Zvon«, a kaj to pomaga, ko sem pa vse te revije — razrezal šele jaz. Na bratislavski slavistiki deluje profesor Wollmann kot profesor slovanskih literatur in je napisal tudi obširno knjigo o »Slovenski drami«. Zato pač toliko dramskih del v slavistični knjižnici! Govekar ima tu vse svoje dramatizacije, Pregelj ima le dramo »Azazela«, Finžgar svoje drame, še Cankarjev prevod Shakespearejevega Hamleta je tu in štirje Župančičevi prevodi Shakes-peareja. Prozo predstavlja največ Cankar, pet prvih zvezkov Izidorjeve izdaje, potem še Jurčič in nič več. Tudi Prešerna imajo v več izdajah in Aškerca in Gregorčiča in Kidričeve knjige in Grafenauerjeve. Torej nekaj knjižnica ima, žal da knjige pogosto ostanejo le v predalih, pa kaj, saj se tudi ljubljanska slavistika ne more ponašati z velikim zanimanjem za slovaško slovstvo. Je med nami še veliko besed, a manj dejanj. Prof Morja-lek torja sem našel na njegovem domu; zavrnil je mojo prošnjo za uradni razgovor in sva se potem kar tako nekaj pomenila, zato tudi to. kar sledi, ni noben interview. »Kakšne uspehe imate s svojim srbohrvatsklm kurzom na univerzi?« »S tem morem biti popolnoma zadovoljen. Do predlani je za vsakega slavista bilo obvezno poslušati kurze iz treli slovanskih jezikov. Srbo-hrvatski lektorat obstoji tU od leta 1927, ko sem jaz jjrišel sem. Ta lektorat je bil ustanovljen kot rekompenzaeija za lektorat češčine na vaši slovenski univerzi. Ze do predlani je knrz srbohrvatskega jezika imel največ slušateljev — bil je takoj za francoskim jezikovnim kurzom po številu obiskovalcev. Prav tako tudi sedaj, ko slavisti poslušajo tri semestre samo en slovanski jezik, je srbohrvatski kurz najbolj obiskovan. Število slušateljev se je vrtelo med 20 do 50. Težave so s cirilico. A pomisliti moramo, da prav učenje cirilice ima svoj veliki pomen tudi v ČSRISaj Rusini v Podkarpatski Rusiji pišejo s cirilico. Uspehi mojih kurzov radi kratkotrajnosti ne izkazujejo občudovanja vrednih uspehov —.« »Zdi se mi, da so študenti preobremenjeni. Na filozofiji ima vsakdo po dva predmeta, n. pr. slovaščino in nemščino ali francoski jezik s slovaškim itd. —« »To je nesporno resi A kolikor jaz tu že sedmo leto opazujem slovaško mladino, se mi zdi, da je ta mladina tudi precej komodna. Ni v njej borbenosti. Vi Slovenci kakor Čehi »te nepopisno trdoživi, delavni in malozahtevni. Vi ste narod drobnega dela — v tem ste nam Srbom v zgled. Mi Srbi smo narod širokih gest, velikih nacionalnih in političnih koncepcij, v nas je vitalnost, ki »i išče širokega razmaha. Slovaki niso narod širokega poleta a tudi ne drobnega dela. Oni znajo živeti! Da, živetil Nič ni v tem volje —.« »Ne, ne,« sem se temu uprl. »Jaz zavidam Slovakom, da znajo tako živeti Res, oni živijo! Živijo! Ali ni v tem velika volja in vitalnost? Mogoče »e je po vojni preveč nalog zvalilo nanje in ne morejo vsemu kaj.« »Konkurence nimajo nikakšne,« me je dopolnil g. lektor. »Njim, mladim Slovakom, »o pota odprta še na vae strani Ni se jim še treba boriti, kakor se mora Slovenec tepsti za »voje mesto. Oni še morejo lagodno živeti.« »Ali mislite.« sem se vrnil k prejšnji temi razgovora, »da ne bi bilo pravičneje, da bi kot v kompenzacijo za stolico češčine v Ljubljani bila tu postavljena stolica slovenskega jezika?« »Na vsak način bi tu morala bili tudi stolica za vaš jezik. Če je pred leti bila stolica za bolgarščino, čemu ne bi bila tudi za slovenščino? Odloča pa tu — poleg denarnega vprašanja — tudi vprašanje, koliko ljudi govori dotični slovanski jezik in v tem oziru daje sedanje stanje pač prednost češkemu in srbohrvatekemu jeziku. Misliti moramo pač tudi na praktični pomen teh jezikovnih kurzov —.« »S praktičnega stališča bi jaz povsod predlagal slovaščino! To je resnično centralni slovanski jezik. Kdor zna slovaško, z malim trudom bere tudi češke knjige in je za mesec priuči tudi poljščini.« »Poleg tega kurza,« nadaljuje g. lektor, »pa prireja srbohrvatske kurze tudi Jugoslovansko-češkoslovaška Liga. Kurzi trajajo 5—6 mesecev in jih obiskuje 30—60 ljudi iz najrazličnejših slojev, poklicev in starosti. Seveda na teh kurzih govorim tudi splošno o kulturi Jugoslavije, o zgodovini, o ljudeh, o naravnih lepotah in mislim, da so moje besede včasih pripomogle tudi k temu, da je šel kdo pogledat vaš Bled in naše morje.« »V čem še deluje Liga?« »Zlasti posreduje različne koncerte jugoslovanskih umetnikov, večinoma Hrvatov in Srbov, dalje ima predavanja, javna in v radiu. Tako je n. pr. na predvečer 1. decembra lani prof. Woll-mann : predaval o jugoslovansko-češkoslovaških stikih pred vojno. Prof. Wollmann je v radiu predaval tudi o srbohrvatski liriki in posebej o slovenski liriki. Tudi jaz sem imel več javnih predavanj. Potem moram omeniti časopise, ki prinašajo različne potopise, prevode iz naših slovstev, prevajajo tudi vašega Cankarja itd. To je prav za prav vse zelo malo, a pomisliti moramo, koliko ima aedaj vsak narod sam s seboj opraviti in se ne more preveč razgledovati po širnem svetu.« »Še gledališče smo pozabili!« pripomnim. »V pretekli sezoni so tu igrali drame štirih srho-hrvatskih pisateljev: Lovriča, PreradovHča, Bego-viča in Nušiča. Moramo poskrbeti mi Slovenci sami in Slovaki, da bi prišla tudi kakšna slovenska dela na bratislavski oder. Pa saj je v Ljubljani isto: tam tudi še nismo videli dela slovaškega dramatika.« »Pravilno ste pripomnili na pripravljalnem občnem zboru študentskega odbora pri Jugoslo-vansko-češkoslovaški Ligi, da je Liga preveč če-ško-srbska in da morajo Slovenci in Slovaki postati aktivnejši.« »Ker smo že pri tem pripravljalnem občnem zboru,« ga ustavim v govoru, »dovolite delikatno vprašanje. Vi ste tam rekli: »Jaz kot Jugoslovan vam govorim po jugoslovansko —«. In potem sem govoril tudi jaz. Tudi jaz sem brez dvoma Jugoslovan, a sem govoril r drugem jeziku kot Vi. Kako--.« »Rekel sera vam,« me zaustavi g. lektor, »da nočem intervjeva. 0 tem ne bova govorila.« A govorila sva samo kot zasebnika. »Kaj mislite, če jaz svoj jezik imenujem jugoslovanski, da s tem nič ne žrtvujem od svojega srbstva? Priznajte, da žrtvujem jaz kol pripadnik večje narodne skupine več kot vi, ki pripadate le milijonski skupini In če se Srb vsaj v tujini proglaša za Jugoslovana, ali ne žrtvuje več svojega jaza kot pripadnik naroda slavne zgodovine, velikih ljudi in velike zemlje kakor pa Slovenec, ki ne more pokazati v preteklosti ničesar in je njegove zemlje za ped? Io če se Srb odreče svoji zastavi in svojemu grbu ter sprejme jugoslovansko zastavo in novi grb. . . Imejte širšo slovansko dušo! O vašem jeziku in o vaši slovenski kulturi ni debate! Imamo slovaški jezik in literaturo, imamo slovenski jezik in slovstvo: to se ne da zanikati in nihče tega nikomur vzeti ne more. O kakšnem črtanju ne more biti nikjer govora. Po vojni je šla naša vzgoja v neko prisiljeno nacionalno smer Če bi se mimo podpirala narodna zavest narodnih individualitet slovenske, hrvatske in srbske, bi bilo r Jugoslaviji manj trenja in država ne bi bila nič manj močna. Sicer pa so to stvari, ki segajo že v politiko.« Potem sva govorila še dalje o tem in onem In ko sem odhajal, mi ie znova naročil, naj ne pišem političnih stvari in naj imam široko slovansko src«. Viktor Smolei. Kolikor jezikov znaš, loliho nt O Z veli a S Čudo vil je dar jezikov Učenjaki navajajo, da je na svetu okoli 360 tezi kov. Vsi ti jeziki kažejo neko sorodnoet, ki priča c skupnosti človeškega rodu. Tudi dejstvo, da se rodijo ljudje, ki se z nenavadno lahkoto naučijo izredno mnogo jezikov, priča, da imajo vsi jeziki nekaj skupnega. Splošno se ljudje ne brigajo posebno, da bi »e naučili tuje jezike temeljito. Se danes je znan^ ime italijanskega jezikoslovca Josipa Mezzofantija, ki je živel od leta 1774 do leta 1849. Zanesljiva poročila pravijo, da je obvladal 50 jezikov; pri lem niso všteta narečja, kakor n. pr. »Plattdeutsch«. Se drugih 12 jezikov je znal brati. Bil je tudi izredno priden. Nikdar ni zapustil svoje domovine, čeprav so ga vabili v Pariz in na Dunaj. V 18. in 19. stoletju so prihajali v njegovo rojstno mesto Bologno številni vojaki iz oddaljenih krajev. Mladi duhovnik Mezzofanti jih je rud spovedoval v njihovem materinskem jeziku. Mezzofanti je dolgo poučeval na vseučilišču v Bo-logni. Ko je bil leta 1795 posvečen v duhovnika, je obvladal že 10 jezikov, med temi tudi koptiškega, ki je siilno težak. Posebno se je rad zabaval z raznimi narečji stare in nove grščine. Veliki ruski vojskovodja Suvorov in cesar Nikolaj I. (1845) sta se čudila njegovemu izrednemu znanju ruskega in poljskega jezika. K njemu so prihajali tudi ugledni Angleži, med njimd lord Вугоп, ki se ni mogel pre-čuditi, kako krasno je Mozzofanti govoril angleško. Mezzofanti je postal knjižničar vatikanske knjižnice. Leta 1838 je postal kardinal. Nemška rodovina Gabelentz je tudi dala dva izredna moža, lci sta obvladala veliko število jezikov. Hans Conon von der Gabelentz je znal okoli 80 jezikov in narečij. Razpravo o pomenu pasiva je napisal, nanašajoč se na pomen pasiva, v 200 jezikih. Gabelentz je prvi znanstveno obdelal jezike Mordvinov, Černieov in Čurasev. Sintetični peščenec je izumil Ruski konzulati v Romuniji Njegov sin Georg von der Gabelentz, ki je živel od leta 1848 do 1893, je sledil očetu po poti učenja jezikov. Postal je profesor na vseučilišču v Berlinu, in sicer za kitajščino. Spisal je več kitajskih slovnic. Imel je izreden dar kombinacije. Reinhold Rost (1822-1896) je dolgo let poučeval na misijonski šoli St. Augustine College kot učitelj osmih orientalskih jezikov. Poleg tega je poučeval holandščino in portugalščino. Pozneje je postal knjižničar slavne knjižnice Britskega muzeja. Med drugimi jeziki je znal kitajskega, korean-skega, tibetanskega, siamškege, malajsko-poline-škega, nadalje sanskrit, taruliščino, hebrejščino, arabščino in turščino. Poleg tega je obvladal več jezikov, ki jih govorijo v vzhodni Indija. Pesnik v 22 jezikih Dr. Juri Sauervvein (1831—1904) je bil doma iz Hannoverja. Ta mož je pesnil v 22 jezikih. Neprestano je hrepenel po svobodi, zato ni našel nikjer miru. Bil je nekaj časa na vseučiliški knjižnici v G6ttingenu. Sveto pismo nove zaveze je prevedel v bolgarščino, ruščino, armenščino in endo-ganščino. Nato se ga poslali v Alžir, kjer je prevedel sveto pismo v kabilščino. Živel je tudi v Londonu in se tam naučil kitajščine in hindostan-ščine. Prišel je na Finsko, v Estonijo in Rusijo Nato je živel v Abesiniji, kjer se je naučil etiopščmo. To mu še ni bilo zadosti. Obiskal je Vende, Litavce in Norvežane ter študiral njihove jezike in navade. Zna I je 68 jezikov Leta 1930 je umrl Emel Krebs, vseučiliški profesor v Berlinu. Jezika Baskov se je naučil v treh mesecih. 24 let je delal v Pekingu, kjer je bil tolmač kitajskega jezika. Imel je nenavaden spomin in izvrstno uho, kateremu ni ušel noben zvok. Znal je 68 jezikov, bavil pa se je s 110 jeziki. Pen-klub Marinetti - Croce V torek je prišlo na mednarodnem kongresu Penkluba v Edinburgu do ostrega incidenta med italijanskim pisateljem Marinettijem in angleškim pisateljem Louisom Pierardom. Marinetti je pozval zborovalce, naj se ne bavijo s političnimi zadevami. Tedaj je vstal Pierard in izjavil: »Mi vsi vemo, da je Italija čreda ovac in da so povsod drugod volkovi, le v Italiji jih ni.« Omenil je še, da je hiša znanega filozofa Croceja zastražena. Njegove knjige pleni policija. Marinetti je nato vzkliknil: »To ni resi« Pierard je nato vnovič izjavil, da je vse res, kar je trdil. Marinetti se je zopet oglasil k besedi in zanikal Pierardove trditve. Nato je predsednik zborovanja izjavil, da ima v rokah dokaze, ki potrjujejo Pierardove trditve o Crocejevi usodi. V Odenseju na Danskem gradijo stolp, ki bo visok 175 m. To bo skoraj Eiffelov stolp. Vsaj po zunanjosti bo temu podoben. Saj bo ves iz železa. Delo bo že to jesen dokončano. S stolpa bo krasen razgled na otoke Funen Boljševizem germanskega plemena Podkancler Starhemberg je v Braunauu, rojstnem mestu Adolfa Hitlerja, kjer je bil izvršen napad na vodovod, dejal v svojem govoru: »Narodni socializem je boljševizem germanskega plemena, v nemštvu mogoča oblika komunizma. Po vsem svetu vedo in Nemčija seveda tudi, kaj pomeni za nas tujski promet. Prav gnusno je, da nemške celice sistematično vodijo boj proti našemu tujskemu prometu. Nastopil je čas, ko se morate sami braniti. Zgrabite žilavke!« Za cirkus ni vsakdo Zaročenka svetovnega bokserja je prišla na sestanek: Vse kaže, da se je dolgočasil, ko me je čakaL Za ribe ni vode Na Angleškem je huda suša. Pomanjkanje vode je tako veliko, da so oblastva prepovedala uporabljanje vode, ako ni nujno potrebno. Tako je bil neki sodnik v Yorgshireu obdolžen, da je po nepotrebnem obnovil svoj akvarij in v njega napeljal vodo. Uradnik se je zagovarjal, da je sam varčeval z vodo in si jo prav za prav odtrgal od ust, samo da ne bi poginile njegove ribice. Kljub temu je bil obeojen na kazen 1000 Din. Gospa dr. Alice Dorabialska, asistentka fizikalne kemije na varšavski tehniški visoki šoli, je bila imenovana za izredno profesorico na tehniški visoki šoli v Lvovu. To je prva ženska na Poljskem, ki je postala profesorica na tehnični visoki šoli Kaj se godi za zaveso cirkusa Danski ing. Ferluf Rask je izumil sintetični peščenec, ki se jako dobro sprime na naravnem kamnu. S pomočjo tega izuma bo mogoče obnoviti in rešiti stare plastike iz kamna. Danska vlada je že naročila, naj obnovi nekatera dela v muzeju Thor-valdsen Po priznanju sovjetske Rusije je nastalo vpra-lanje boljših železniških zvez med Romunijo in Rusijo. Po vesteh, ki prihajajo iz Moskve, je sovjetski komiearijet odločil, naj se v Romuniji odprejo trije sovjetski konzulati, in sicer v Kišiljevu, Črno-vicah in Jasju. Romunija bo zaenkrat imela samo dva konzulata v Rusiji, in sicer v Tiraspolu in Odesi. To so samo nekatera vprašanja, ki so nastala po priznanju sovjetske Rusije. Mož, ki hoče snažlti okna na nebotičniku čikaike ciuUrt. mora imeti trdne živo« V Ameriki so že davno postavili na policijske avtomobile radijske aparate. Ti so se popolnoma obnesli. Radi tega so tudi na policijska motorna kolesa pritrdili radijske aparate. Stražnik je s pomočjo teh neprestano v stiku s sedežem policije Dantejeva stiha v Michelangelovem delu Rimski dnevniki poročajo o dragocenem odkritju prof. Bartolomea Nogara, ravnatelja vatikanskih muzejev, ki je na željo sv. očeta fotografiral Michelangelove slike na presnem ometu sve-tovnoznane Sikstinske kapele, ki so potrebne obnovitve. Zgodovina umetnosti je po zaslugi Pija XI. pridobila dragocene točne posnetke umetnin, zapisanih prej ali slej neizogibni propasti. Naloga prof. Nogare je bila nadvse težka. Ni smel rabiti pri snimanju navadne električne luči, ker bi utegnili premočni toplotni žarki pokvariti itak krhko plast ometa pod barvami. Moral je rabiti žaromet, zavarovan s posebnimi svetlobnimi cedilniki in posebne občutljive plošče, kar je skrčilo delovni čas do 2—3 ur na dan. Vendar so premagali fotografi i vee težkoče in zdaj zaključili snimanje >Savlove j spreobrnitve«, »Križanja sv. Petra« ter »Zadnje sodbe«. Fotografska analiza je našla še neznane Michelangelove lastnoročne beležke s točnimi datumi slikanja A najvažnejše odkritje pomeni Dantejeva slika, ki je doslej niso opazili. Prof. Nogara je našel pesnikovo postavo sredi »izvoljenjev«, ki stojijo desno od Kristusa-sodnika na sliki poslednje sodbe. Edino Dante ima resen, zamišljen obraz. Vsi ostali obrazi kažejo navdušenje, zamaknjenost ali celo grozo. Michelangelo je videl v mladosti veliko Dantejevih slik, med njimi so bili nedvomno tudi portreti sodobnih slikarjev, ki sc osebno videli pesnika. Vsled tega ima odkritje prof. Nogare velik pomen ze dokaj pomanjkljivo ikonografijo avtorja »Božanske komedije.* Ko pride poletje in prenehajo vsa večja gledališča s svojimi rednimi predstavami, tedaj se leto za letom pojavi po večjih mestih potujoči cirksus, boljše ali pa tudi le druge vrste. Vendar pa je teh vedno manj in v nekaj letih bomo potujočega cirkuškega človeka našli le še v romanih. Povsem svoj tip so ti ljudje, meščana ne sovražijo, da, celo visoko ga cenijo, ne dopuste pa, da bi ta brskal in raziskaval, kakšno je cirkuško življenje na znotraj. Stari Busoh, kd je imel na koncu prejšnjega stoletja stalne cirkuške etavbe v vseh večjih mestih srednje Evrope in bil milijonar, je kot 16 leten fant spal pod cirkuško plahto, snažil konje itd., kot vsak pristen cirkuški uslužbenec. Ako je pozneje na vrata njegove velike pisarne v Berlinu potrkal kak brezposelnež, Je bilo njegovo prvo vprašanje, pri katerem cirkusu je služiL Ako se je ta obotavljal z odgovorom, je moral oditi s praznimo rokami, nasprotno pa ae je zvsakim bivšim cirkuškim človekom rad pomenkoval, ga povabil na kozarec ter ga obdaril aH pa vrel v službo. Cirkuški ljudje imajo nekak svoj jezik in že po nekaj besedah se je prepričal, ali ima pristnega cirkusarja pred seboj ali sleparja. Velik ugled ima pri cirkusu oni, o katerem je znano, da se je že njegov oče vozil po svetu v zelenem cestnem vagonu, posebno v časti pa je bil, kdor je bil v takem vagonu rojen. Med cirkuškimi ljudmi vlad silno praznoverje. Ako so predstave slabo obiskane, potem vzamejo brezovo metlo ter jo sežgo sredi vagona Na dan 13. vsakega meseca gotovo ne potujejo in otvoritvene predstave na takšen »nesrečni« dan se izogibljejo. Ako je kak grbast človek med radovedneži, ko postavljajo cirkus, pomeni to veliko srečo. Nasprotno pa je slabo znamenje, če je zvečer pri blagajni prva na vrsti stara ženica. Koze vodijo s cirkusom samo zato, ker so prepričani, da te odganjajo bolezni iz hlevov, celo veliki cirkusi kot Sarafini, Krone itd. imajo koze v hlevih v ta namen. Cirkuški ljudje gojijo veliko prijateljstvo med seboj .posebno ljubezen pa imajo do živali. Pripetilo se je že, da na dan, ko postavljajo cirkus, ravnatelj ves dan ni ničesar aavžil, mlade leve, medvedke, opice in kamele pa je krmil z vb o ljubeznivostjo. Nekoč se je pripetilo, da je severni medved krotilcu roko popolnoma razmrcvaril. Nekaj dni za tem pa je po naključju njegov naslednik tega medveda ranil na očesu, tako da je ta oslepel. Vprav ginljivo je bilo gledati, kako je ranjeni krotilfec skrbel za oslepelega medveda. Ob neki prilika je velika opica ujedla krotilca v nogo. Dasi je ta vedel, da je sluznica opice nevaren strup, ni niti najmanj kaznoval predrzneža, pač pa takoj odšel v oskrbo in tudi ozdravel. Ugriz leva sam na sebi ne bi bil tako nevaren. Toda lev hkratu trga svojo žrtev s kremplji, med katerimi so še ostanki konjskega mesa, torej pravi mrliški strup. V zapadni Nemčiji je predlanskim tak lev s kremplji ranil uslužbenca cirkusa, že po dveh urah je ta umrl na zastrupljenju. Slon ima največji strah pred miško. Sivi velikan vsak večer smrči v cirkuškem hlevu, toda, če švigne mimo njega miš, tedaj je ves iz sebe, kajti najinteligentnejša med vsemi živalmi dobro ve, da mu ta mala živa Lica lahko povzroči smrt, ako mu zleze v rilec. Cirkuški ljudje so v splošnem inteligentni, razumejo več jezikov in videli so svet. Neki cirkuški ravnatelj še danes ne zna svojega imena podpisati, ker pač ni imel prilike hoditi v šolo pri svojem večnem potovanju. Razume in govori pa sedem jezikov. Med 50 uslužbenci nekega cirkusa je bilo samo pet takih, ki so govorili samo en jezik, vsi dmgi pa vsaj po dva. Neki kočijaž je v cirkuškem hlevu čital Homerjeva dela in cirkuški ljudje radi omenijo, da so Frank Wedekiod, Knut Hamsun in Bert Brecht nekoč »vandrald« po svetu s cirkusom. Gerst&ker je svojo krasno pri povest »Umetni jahač« napisal le po izkušnjah, ki si jih je pridobil v cirkusu. Gerhart Hauptmannu se njegov cirkuški roman »Wanda« ni posrečil, pač zato, ker ga je zamislil za pisalno mizo — kjer pa cirkuškega življenja ni. Na športni slovesnosti 24. francoskega pešpolka v Satoryu. Vojaki se zabavaio v raznimi vrstami daljnogledov in s« obenem vadijo Gospodarstvo Prisilni kliring Nemški transferm moratorij, o katerem smo že izčrpno poročali, je izzval v celi vrsti držav nevoljo in pripiavljajo se na represalije. Zlasti se oglašajo upniške države kot Švica in Anglij«, ki imata z Nemčijo pasivno trgovinsko bilanco. Zato pišejo angleški listi o prisilnem kliringu z Nemčijo. Kliring pomeni, da se uvoz, ozir. izvoz pogodbenih držav ne plačuje s tujimi valutami, ampak v domači valuti na poseben zbiralni račnn pri emisijskih bankah. Ko se nabere n. pr. pri eni dovolj vplačil za v dotično državo iz druge izvoženo blago, se to j>orabi za plačilo izvoznikom iz do-tične države v drugo in narobe. Dosedaj so kli-ringi temeljili na pogodbah med dvema državama. Po novem pa namerava n. pr. Anglija uvesti prisilno za trgovino z Nemčijo kliring, katerega z drugimi državami nima. To pomeni, da nemški izvozniki v Anglijo ne bodo dobili plačila v svobodnih funiih, апфак se bodo ta plačila porabila za plačila angleških izvoznikov v Angliji sami ter za ostale finančne obveznosti, katere bi bila dolžna izpolnjevati Nemčija. V blag-ovnem prometu je n. pr. položaj med Anglijo in Nemčijo tale: angleški uvoz iz Nemčije 29.8. angleški izvoz v Nemčijo 14.7 milj., angleški zo petni izvoz (pomeni opleme- Speti rtjene proizvode) pa 9.8, skupno torej 24.5 milj. Iz tega izvira za Anglijo pasivna bilanca v trgovini z Nemčijo 15.1 milj., če pa upoštevamo še reeks-port (to je zopetni izvoz tujih proizvodov po Angliji), pa znaša pasivnost samo 5.3 milj. funtov. Toda angleška vlada ne namerava pritegniti v prisilni kliring reeksportov, ampak samo običajni trgovski promet in bi ji tako — teoretično, kajti gotovo se bo aktivnost najbrž zmanjšala — ostalo iz blagovnega prometa letno na podlagi statistike za 1933 15 milj. luntov za plačilo finančnih obveznosti Nemčije. Te obveznosti so predvsem obresti in amortizacija za obe nemški mednarodni posojili: Youngovo in Dawesovo. To bo za nemško mednarodno trgovino hud udarec, s katerim pa je morala računati ob proglasitvi transfernega mo- j ratorija. Uvedba prisilnega kliringa v prometu z Nem- I čijo je danes v Angliji gotova stvar. Finančni minister Chamberlain je že predložil zbornici načrt zakona, s katerim dobi polnomočje za uvedbo takega kliringa. Ustanovi se tozadeven poseben obračunski zavod. Zbornica je v prvem čitanju ta predlog že sprejela. Lahka atletika Skohi Tudi skokov imamo več vrst in to: skok v daljavo, troskok, skok v višino ter s palico. Začnimo kar pri skoku v daljavo. Skok v daljavo. Pri vseh skokih imamo tri dele: zalet, skok in doskok. Zelo važen jc zalet, zlasti pri skoku v daljavo; kajti sila, ki smo si jo pridobili z zaletom, poganja v zraku naše telo naprej in čim večja je torej po zaletu dobljena sila, tem dalje ostanemo v zraku in lem daljši je potem seveda tudi skok. Zaletna dolžina mora biti točno odmerjena, tako, da pridemo z odrivno nogo točno na hlod, kjer se moramo odriniti. Zalet je dolg 30 do 40 m. Tudi zalet sam delilno v tri dele: v nalet, Trboveljska v I. 1933 Kot znano stalno objavljamo podatke o produkciji premoga v Sloveniji (včeraj že za april t. L). V zvezi s tem je zanimivo letno poročilo trboveljske premogokopne družbe za 1933. Družba je lani producirala 921.000 ton premoga, 1932 pa 1,010.000 ton, oddala 961.000 (980.000) ton. Njena produkcija tvori v primeri z vso produkcijo premoga v Sloveniji v zadnjih letih približno 80% produkcije in je s tem obeležena njena pomembnost v nasi rudarski produkciji. Iz teh podatkov je razvidno, da jc lani oddaja prekašala produkcija m da so se zaradi tega morale znižati zaloge. Za družbo samo nimamo |x>datkov, pač pa za vse slovenske premogovnike, kjer so se zaloge zmanjšale od 131.000 na 84.000 ton, torej 47.000 ton, kar v glavnem tudi odgovarja razliki med produkcijo in oddajo pri Trboveljski. Drugače je poročilo optimistično z ozirom na rezultate v drtigi polovici leta, pa tudi za lekoče leto si obeta izboljšanje. Nadalje posnemamo iz poslovnega poročila, da je družba nadaljevala koncentracijo produkcije v najbolj uspešnih obratih ter opuščala manj plodne odkope. Na novo uvedene odkopne metode so tudi prispevale k znatnemu znižanju proizvajalnih stroškov. To je za družbo pomembno, ker delno praznovanje povečuje vzdrževalne stroške rudnikov. V cementarni je družba producirala 39526 ton cemcnta (1932 50.533 ton). Uspeh te |>atioge na-zivlja poročilo družbe razmeroma še zadovoljiv. Produkcija apna je znašala 5357 ton (1932 5257) tem. Ta produkcija je za družbo nerentabilna, ima pa svoj [ximen kot odjemalka manj vrednih vrst premoga. Bilanca za 1933 Bilanca za 1933 izkazuje v primeri, s 1932 •vHmanjšanje upnikov od 71.54 na 57.6 milj. Din ter postavke neizplačana dividenda od 15.76 na 8.96 milj. Din. Rezerve so se povečale za lansko dotacijo 2 milj. Med aktivi so se investicije zmanjšale za vsote odpisov 18.0 (1932 16.8) milj. Din, podobno tudi industrije. Zaloge so se zmanjšale od 25.5 na 18.64 milj. Din. podobno gotovina in efekti. Povečali pa so se debitorji zaradi zakasnelih plačil državnih železnic od 163.6 na 166.94 milj. Din. V tek. letu se je položaj izboljšal. Donos poslovanja se je nadalje zmanjšal od 53.0 na 46.85 milj.. Zmanjšali pa so se primerno tudi izdatki za stroške in plače, obresti, za socialno skrbstvo, posebno pa za davke od 14.6 na 8.3 milj., to pa zaradi neugodnega računskega zaključka za 1932. Odpisi so se povečali, so pa detajlirani v odpise nepremičnin: 17.97 ter odpise dvomljivih terjatev 0.41 milj., skupno 18.38 milj. (1932 samo 16.77 milj. Din). Odpisi dubioz se posebej izkazujejo v smislu novih davaiih zakonov. Gospodarska literatura Spomenica lOlctnice dela Železuičarske kreditne in podporne zadruge v Sarajevu. Železnicarska kreditna in podporna zadruga v Sarajevu, ki sj>ada med največje in najagilnejše v naši državi, jc izdala za proslavo svoje 10 letnice obširno in lepo spomenico o svojem 10 letnem delu. Večina spomenice je posvečena delu zadruge same, nadaljnja poglavja pa govore tudi o ostalih železničarskih zadrugah v Sarajevu, posebna poglavja pa so posvečena tudi zadružništvu drž. uslužbencev, kreditnim zadrugam v Jugoslaviji, zgodovini kreditnega zadružništva ter sploh razmahu zadružništva. Omenjamo, da zadruga vrši ludi zavarovanje svojih članov ter ima vpeljano obvezno in stalno varčevanje. Lastna sredstva vseh 5 železničarskih zadrug v Sarajevu dosegajo že 33.3 milj. Din, kar je dokaz velike zadružne zavesti članov. Pšenica v trgovskem prometu. V samozaložbi pisca g. Mite Ć. Nikoliča, inšpektorja v pokoju, je izšla (v cirilici) knjiga: Pšenica v trgovskem prometu. Knjiga obsega 14 poglavij: o trgovskem tipu pšenice, o ceni blaga, tako slabega kot dobrega, z ozirom na čistost itd. Nadalje vsebuje navodila za hranitev in negovanje pšenice, borzne uzance cele vrste borz na svelu. Končno govori o standardizaciji. Knjiga vsebuje mnogo statističnega gradiva. Knjiga se naroča pri pisen: Belgrad, Šafarikova 5. Cena ?. * Poravnalno postopanje ]e uvedeno o imovini Lobnik Franca, trgovca v Mariboru, Glavni trg 10; narok za sklejjanje poravnave 23. julija, oglasiti se je do 17. julija, poravnalna kvota 40%. Poravnalno postopanje. Pri okrožnem sodišču v Ljubljani je bilo 20. t. m. objavljeno poravnalno postopanje v zadevi Alojzija \Veissa, posestnika in voznika v Zgornji šiški. Vodnikova cesta 4. Poravnalni sodnik s. o. s. g. Anion Avsec, poravnalni upravnik Klavžar Anton, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. Poravnalni narok 18. julija ob 10 dopoldne, prijava terjatev do 13. julija 1. 1. Alojzij VCeiss nudi (SO-v, kvoto svojih terjatev, plačljivo v enem letu po pravomočnosti poravnave. Organizacija absolventov gospodarskih visokih kol. Na pobudo osrednjega odbora Združenja diplomiranih ekonomistov in komercialistov se je sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice tega društva za Slovenijo. Ustanovni občni zbor podružnice 1» 23. t. m. ob 20. Iz sladkorne industrije. Bilanca Tovarne sladkorja Bačka v Novem Vrbasu izkazuje za 1933 iz tubo v znesku 3.3 milj. Din zaradi povišanja raznih avščin za 50 (?) milj. Din. Leta 1932 je bi! izkazan dobiček 10.1 milj. in je bila razdeljena dividenda 60 Din na delnico nominala 400 Din. Iz zaslužkov prejšnjih let bo pa tovarna vseeno izplačala 50 Din dfividendo za 1933, saj so njene rezerve dosegle že 40.4 milj. Din pri glavnici 50 milj. Din. — Osješka sladkorna tovarna je še 1931—1932 dosegla 3.0 milj. čistega dobička, prihodnje leto 1932-1933 se je čisti dobiček zmanjšal na 0.3 milj., v zadnjem poslovnem letu 1933-1934, ki se zaključi z 31. marcem, pa je znašal čisti dobiček le še 0.2 milj., ki se obenem z dobičkom iz prejšnjega leta prenese na nov račun. — Vse sladkorne tovarne so izvedle znatno redukcijo jx>vršine zasejane s sladkorno peso. Hipotekami dolgovi. Združenje lastnikov zgradb in zemljišč v Belgradu je začelo veliko akciio vseh hipotekarnih dolžnikov za olajšanje sedanjih bremen. V ta namen naj se vrši kongres glede vprašanja hipatekarnih dolgov v naši državi. Med dru-i giin predlagajo Belgrajčani. da se naj ustavijo vse ; prodaje zaradi neplačil, pripis dolžnih anuitet glavnemu dolgu, prelvoritev kratkoročnih posojil v dol-I goročne. znižanje obrestne mere na 6%, če se najde možnost za odpis dela dolga, podaljšanje odplačilnih rokov na 50 let, zakon o vertikalni lastnini v večnadstropnih stavbah. Borza Dne 21. junija. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in New Torka, narasla sta Berlin in Praga, dočim so ostali tečaji bili nižji. V zasebnem kliringu je bil avstrijski šiling na ljubljanski borzi zaključen po neizpreitienjenem tečaju 9.40. dočim je na zagrebški borzi popustil na 9.37. Grški boni v Zagrebu '29.40—30.10 (29.75). -Angleški funt je narastel v Zagrebu na 253.60, v Belgradu pa na 253.75. Ljubljana. Amsterdam 2313.18—2324.54, Berlin 1295.69—1306.49. Bruselj 796.35—800.29, London 171.53—173.13. Curih 1108.35—1113.85, New York 3380.50—3408.76, Pariz 225.07—226.19, Praga 141.62 do 142.48, Trst 293.24—295.64. Promet na zagrebški borzi je znašal 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2975, London 15.51, New York 307.5, Bruselj 71.825, Milan 26.46, Madrid 42.10, Amsterdam 208.625, Berlin 117.15, Dunaj 73.10 i (57), Stockholm 79.00, Oslo 77.85, Kopenhagen 69.20, Sofija 12.775. Praga 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je čvrsta, vendar se dvigi tečajev drže v pizlcin mejah. Zaradi stalno čvrste tendence danes na zagrebški borzi sploh ni j bilo prometa. Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 36—38, ' vojna škoda 203- 305, begi. obv. 54- 55, 8% Bler. pos. 61 62, 7% Bler. pos. 55- 56- 7% pos. Drž. hip. banke 67—68. Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 den., agrarji 37.25 den.. vojna škoda 203 -305, 6. 303 den.. 6% begi. obv. 54.2S-54.50, 8% Bler. pos. 61.50 -62.25, 7% Bler. pos. 55.50 - 55.75. 7% pos. Drž. hip. banke 67.50 69. — Delnice: priv. agr. ! banka 215-217, Osj. sladk. tov. 125- 250, Osj. livarna 200 bi.. Union 50, Trboveljska 83-89. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50. agrarji 37- 38. vojna škoda 304.50 -305 (304.50), 9. 305.50 zaklj., 6% begi. obv. 54.15 -54.50 (54.20), 8% Bler. pos. 61.50-62.50 (61.75), 7% Bler. pos. I 55.50-56 (55.75). 7% pos. Drž. hip. banke 67 -68. — Delnice: Priv. agr. banka 213—215 (214). Žitni trg Pšenica je obdržala svoje cene, v glavnem kupuje Privilegirana izvozna družba na podlagi cene 127—130 franko vagon ladja nakladalna postaja. V zvezi s pšenico so nekoliko čvrstejše tudi cene moke. Nadalje pa je izredno čvrsla koruza, ki je narasla v ceni, slane pariteta Indjija 82—83. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 78 kg 116—118, bč. okol. Sombor 78 kg 112.50 -115, sred. bč., gor bč. 78 kg 116—118, bč. pot. 77 kg 120 do 122.50, bč. ladja l isa 77 kg 125 -127.50, iadja Tisa 78 kg 127.50-130, ladja Pegej 77 kg 122.50-125, sretu. slav. 78 kg 114—116, gor ban. 77 kg 114 do 116. — Koruza : bč. 101 — 103, bč. okol. Sombor 102—104, han. 99-101, srem. |>ar. Indjija 101 do . 103, ladja Begej in Šid 110—112, ladja Tisa in Do-I nava 111—112. — Moka : bč. št. 7 110—113, šl. 8 I 107.50—112.50. - Oslalo aeizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promel srednji. Živina Ptujski živinski sejem. Konjski in goveji sejem v lorek, dne 19. t. m. je bil, kar se dogona tiče, prav dobro založen, kupčija pa je bila se boljša, i in sicer se je prodalo 54% prignane živine, kar se le redkokdaj zgodi Prignali so 151 konj, 300 krav in lelic ter 136 volov in bikov, skupaj 587 glav živine; od teh so prodali 310 glav, od teh jc bilo odpravljenih 8 govedi v Gorico. Cene so bile sle deče: voli I. vrste 3.50 -4 Din, II. vrste 3 3.50 i Din, III. vrste 2 3 Din; biki 2.50-4 Din; tclice i 3—4.50 Din; krave I. vrste 3—4 Din, II. vrste 2.50 do 3 Din. III. vrste 2—2.50 Din za I kg žive teže; konji so se |>rodajali po kakovosti, in sicer za klanje po JdO 1000 Din, ostali pa od 1000 -3500 Din. — Prihodnji konjski in goveji sejem bo 4. ju-: lija 1934. — Svinjski sejem v sredo, dne 20. t. tn. t je bil razmeroma slabo založen, kupčija pa je bila še slabša Pripeljali so 186 prašičev in 54 svinj, I skupaj 234 ščetinarjev. Od teli so prodali 46 ko-' madov. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: de-help h 7 Din. pmlpiiki 5—6 Din, mrlve leže 8 50 do 9 Din Prašički za rejo. stari do 8 tednov, so sc predajali po kakovosti, in sicer od 75 1 50 Din t komad. Prihodnji svinjski sejem ho 27. iunija. pri katerem preidemo v maksimalno brzino, dalje v oster zalet sam in tretjič v oni del zaleta, ko se koncentriramo na odliv. Drugi del zaleta je najdaljši, dočim meri tretji, oziroma zadnji del samo tri do štiri korake; od slednjih dveh delov zaleta pa tudi zavisi dolžina skoka. Zadnji korak ne sme biti niti predolg niti prekratek, če hočemo, da je odriv čim učinkovitejši. Odrinemo se ne celem stopalu ter moramo odrivno nogo docela napeti. Sam zalet pa je treba posebej in mnogo vaditi, da vedno za-deneino dober in pravilen odriv. Da dosežemo dolg skok, moramo v zraku gledati na to, da pridemo s petami na tla daleč naprej .To pa zopet dosežemo najbolje na ta način, da podaljšamo let v zraku, kar dosežemo s tem, da napravimo v zraku z nogama tri korake. Prvi korak napravimo s prosto nogo, torej z ono nogo, s katero se nismo odrinili; le-to pritegnemo močno in visoko naprej. Pri tem si pa pomagamo z rokama kakor pri teku, samo da je njihovo delo primerno močnejše. Kakor hitro pridemo s to nogo v jx>ložaj, da visi prosto dol, uleknemo močno križ, z rokama vzročimo, z odrivno nogo pa začnemo izvajati drugi korak. Predno smo prišli na tla, izvedemo še tretji korak s tem, da pritegnemo šc zadnjo nogo k sprednji ter tako doskočimo. Zelo izdaten je tudi ta način skoka, da v najvišji točki, to je po izvršenem koraku neodrivne noge v zraku uleknemo močno križ, vzročimo. nogi spojimo ter sunemo z njima v prednos in tako doskooimo nia tla. Troskok. Kar se tiče zaleta pri Iroskoku, velja vse to, kar sem povedal pri skoku v daljavo, s to razliko, da vzamemo tu nekoliko daljši zalet. Troskok izvedemo na ta način, da |io prvem odrivu dosko-čimo na isto nogo, nato se odrinemo z drugo in doskočimo na obe. Torej takole: desna, desna, leva in doskok na obe ali: leva, leva, desna in doskok na obe. Prvi skok mora biti najdaljši, drugi krajšii, tretji pa zopet skoraj toliko velik kakor prvi. Skok v višino. Za skok v višino zadostuje zalet 8—10 korakov, ki se enakomerno stopnjujejo v hitrosti. Poslednja dva ali trije koraki se morajo izvesti z bliskovito naglico, pri čemer mora biti zadnji korak primerno dolg. Odrinemo se na celem stopalu ter se odrivna noga docela napne z drugo 1» švignemo visoko na prečko. Pri odrivu mora biti stopalo obrnjeno v smeri zaleta. Telo mora biti pri odrivu popolnoma vzravnano, z rokama zamahnemo navzgor. Pri tem skoku imamo več na činov. Začetniki in ženske se poslužujejo največ skotskega stila, pri katerem se precej poševno za-letimo proti prečki in se odrinemo z zunanjo nogo. Prečko pasira ena noga za drugo vzdolž prečke. Telo je precej prcklonjcno, nogi sta stegnjeni. Sweeny-jev stil, ki ga vidimo na naši sliki, je tudi pri nas precej v rabi. Zaletimo se napol poševno ter se odrinemo z zunanjo nogo. Nato odklonimo telo hitro proti oni strani, kjer se je izvršil zalet in sicer še pred prečko. Neodrivno nogo potiskamo pri tem odklonu zopet dol za prečko, odrivna noga pa se nad prečko stegnjena ali lahno pokrčena zmuzne pod zastičemo s prst proti prečki, pri čemer si največ pomagamo z rokama in doskočimo na odrivno nogo. Skok s palico v višino Ta panoga telesnih vaj spada med najlepše in tudi najtežje lahkoatletske panoge. Da dosežemo pri tem skoku kake uspehe, je potrebno, da ne vadimo samo gimnastike, temveč moramo biti tudi v plezanju dobri, kajti treba je bliskovito hitro pritegniti telo navzgor in preko prečke. Izborile so vaje na drogu in krogih, brez katerih si dobrega skakača s palico skoraj ne moremo misliit. Kajti tu je potrebna izredna hitrost, moč, pravočasna pritegnitev celega telesa ter popolna prisotnost duha. Razumljivo, da mora bili skakalec s palico tudi dober sprinter. Zalet za ta skok je nekoliko krajši kakor oni pri skoku v daljavo, torej kakih 25— 30 m. Ako se odrivamo z levo nogo, nesemo palico od desnem boku, levica, ki je upognjena, jo drži spredaj v nadprijemu, desnica, ki je stegnjena j»a zadaj v jiodprijemu. Hitrost teka sc stopnjuje do konca in pri predzadnjem koraku zasadimo palico v določeno jamo. Pri teku držimo palico tako ,da je konica v višini oči ter se proti koncu teka fiolagoma znižuje, pri poslednjem koraku jo pa zabodemo v jamo. Ko se odrinemo z levo nogo, podrsamo z levico navzgor tako, da prideta obe roki skupaj. Obenem postavita roki palico pokonci in se odrinemo, z gornjo roko držimo palico v višini prečke do višine treh metrov odtod naprej pa nekoliko nižje, pri visokih merah celo 30 cm jx)d višino, ki jo je preskočiti. Ko se odrinemo, visimo na najietih lehteh, nakar zakolebati nogi naprej do višine prijema rok, nafo pa se pričnemo pritegovati z rokama navzgor. Med pritegovanjcin navzgor se zasuče telo s trebuhom h prečki, da pride skoraj v stojo na rokah poševno nad prečko. Roki izpustila palico šele tedaj, ko začneta nogi padali za prečko navzdol. Pri doskoku gledamo na tla. I. K-er. Cakovshi SK: Ilirija V nedeljo. 34. t. m. prvenstvena nogometa* tekma ob 16 na Stadionu. Prndtekmi ob IB in 14.30. V nedeljo je dan odločitve, v nedeljo ima Ilirija zadnjo šanso, da se povzpne na prvo mesta šunso, ki jo pod nobenim pogojeni ne sme spustiti iz rok — tega se fantje ijirijaui zavedajte, t ako vee je trd oreh in v spominu vam bo najbrž, da je bil la oreh lani trši od kladiva, da ste lani odšli iz Cakovca brez točk, s porazom, ki vam je v vsem tekmovanju v napoto. V nedeljo je čas revanše in rehabilitacije, v nedeljo dokažiite in morate dokazali, da tedanji poraz ui merilo moči, da znate zaigrati boljše in ila znato tudi zmagati. Volja, elan mi požrtvovalnost, te tri noj»onietaške čednosti naj se odražajo v vaši nedeljski igri in več nego more, mora v nedeljo pokazali in dati iz sebe vsak od vas. Nogometna Ljubljana terja to od vos po vsej pravici, vrnite ji^ kar sle ji ostali tolikokrat dolžni, pokažite nogometnemu občinstvu, da se nahajate ua poli navzgor in nikdar nazaj; to naj vam bo geslo ш če se boste držali lega, bomo v nedelo odhajali zadovoljni z iigrišča. Pripravite »e temeljito, čaka vas težka borba. Lahkoatletsko prvenstvo družin Jutri nb 17 (5) pop. in v nedeljo ob 10 dop. Na letnem telovadišču v Tivoliju nastopijo jih tri in ]>ojulrišnjem ljubljanske lahkoatletinje, članice SK Ilirije in TKI) Atene, v borbi za naslov državnega prvaka družin. Oba kluba pošljeta v boj vse svoje moči. ker se dobro zavedata važnosti tega tekmovanja. Toliko ljubljanskih atletinj, kot jih bomo imeli priliko videti ta dva dni, donlej še nismo videli in izgleda, da bo letošnje tekmovanje za državno prvenstvo družin, ki se vrši po vsej državi prvič po novem načinu, največje, kar jih je bilo doslej. Atena in Ilirija sami postavita nad 00 atletinj, ki se bodo borile za barve svojih klubov in obenem za čast Ljubljane. Znano je namreč, da vodi že dolgo let Zagreb v dekliški lahki atletiki in čas bi že bil, da prevzame Ljubljana enkrat vod stvo. V kolikor poznamo zagrebške moči, se to lotos najbrž še ne bo zgodilo, vendar bo Ljubljana kljub temu dobro odrezala. Mogoča eo pa seveda tudi presenečenja, ki so v športu pogostejša kakor v katerikoli drugi panogi našega javnega življenja. Naj že bo tako ali lako, eno je gotovo, da bo jutrišnji in nedeljski nastop največja revija naših ženskih moči v lahki atletiki in da bo vsakdo, ki bo prišel gledat le zanimive tekme, zadovoljen. Spored: Sobota (23. jun.) oh 17 (5) popoldno: 1. tek na 60 m; 2. skok v višino z zaletom; 8. tek na 200 m; 4. mal krogle; 6. tek na 800 m; 8. metanje diska. Nedelja (24. jun.) oh 10. dopoldne: 1. tek gez. zapreke na 80 m; 2. metanje kopja; 3. tek na 100 m; 4. skok v daljavo z zaletom; 5. štafeta 4X100 m. Izbirni miting na Primorju Naši lahkoatleti preti tolikimi nalogami. V soboto in nedeljo se vrši na igrišču Primorja izbirni miting lahkoatletov ASK P, iinqf ja in SK Ilirije, da se ho na podlagi te izbire te •stavila reprezentanca Ljubljane, ki bo nastopila 30. t. m. v Belgradu proti tamkajšnji reprezentanci. Atleti Primorja bodo pa nato odpotovali iz naše prestolnice v Bukarešto, kjer nastopijo 7. in 8. julija proti reprezentanci Bukarešte. Težka bo naloga ljubljanske reprezentance v Belgradu, še. težja in odgovornejša pn bo ona pri morjanske ekipe v Bukarešti. Kajti Ljubljana da nt« v naši državni lahki atletiki nekaj pomeni in bo v Belgradu naletela ljubljanska reprezentanca na močan odj>or. Z zmago ali porazom lam doli bomo ali pridobili ali pa izgubili. Ker poznamo svoje moči. pričakujemo, da tako zaslooajo lahko atletsko Ljubljano, kakor se spodobi. In v Bukarešti? Tu bo prireditev velikega kova in naš državni prvak mora gledati, da čim čiiMneje izide iz lega hoja. Kajti tamkajšnje občinstvo ne bo gledalo v Primorju samo jugoslovanskega državnega prvaka, ampak ho po njem presojalo višino celokupne lahke atletike т Jugoslaviji. Težkn bo borba, odgovorna bo naloga. Zatorej priporočamo in naročamo lahkoatlelom ASK Primorja. du se borijo tako, kakor so se že opelovano in kakor oni znajo, da še več: mi hočemo zmage. Po zmagi ljubljanske reprezentance v Belgradu. še zmaga Primorja v Bukarešti, to bi bila potem dva naj večja letošnja dogodka v jugoslovanski lahki atle liki izvzemši balkanske olimpijade. Program mitinga je tale: sobota oh 17: 1. met krogle; 2. tek na 10km; 3. meit kopja; 4. troskok; 5. tek na 400 m; 6. met diska; 7. tok na 1500m; 8. skok nb palici. — Nedelja ob 9.30: tek na 100 in 200 m; 2. skok v višino; 3. skok v daljavo; 4. tek na 800 m; 5. tek na .5000 m; 6. štafeta 4X100 m ali 100 4 200 + 400 -f 800 m. S/T Ilirija (lahknatlrlska мкпЦл). V aoboto ot> 17 in r nedeljo oh 9..K1 J« na I RT I Srn Primorja izbirni mi line za sestavo reprozentanoe T.jnbljlme, ki bo uastn piln DO. junija v Boltcrudn proti bolsrrajskl rnprorzen tanci. Oi| naSih atletov naj h« udftlpiijo tnga hhirneca mltinirn tile atleti: NpII. StppiSnik. .ГекНЛ, Sodnik. PobovApk, Tlolhar, DpCmnn, Sinpnr, Oriinfold. .Trrnn Ш, Outrala, Owterman, filavnik L., (In-corka. Itnhrk Kdo, Slropnlk, Svotok, SloRn K„ Stcgu M.. Starman. Oivha. Ronilnr Oadn. Vsi nnvodont nuj hodo nn leTi^ii Primorja b komple'no opremo vsaj pol uro prpd lok movamjem. — Postavil nuiStvn. ki »tarta na mllinem Korotana nn Rakovniku. lin ohjavljena v jrardorohi ni lirrl!ti\ii oh 18. Ohn nioSIvl dvipnota opremo nočni oh 1S.WI nn luriSfii. SU'2BENE OB.IAVE I.HP (ii k rje upravnega odbora JO. junija) Priaotni: prof. .IplonOova, Storž, Kermavnnr, Bnl tesar, KuSar, SvctllČfva, Ruplova, .furman. Odsotni: mnlor Лапо. ron Marije, .furman Poldi. Па.Црк Miru, ItoJpiievel Cveta, Plnterekl .Tnkohinn. Ponikvai Kani, Prha* Beni. PusiiSpk Martn, Pnppž Nad«, ftnli sro.i .Tulci. BnbinPk Marija, Rtipnlk Mdlja, Pappf. Ivi ra, KavW BnAa. — TakmovanJ« na drfnvno prvonst** druiln prlfnp v soboto oh 17, v nedeljo ob 10. Rodilel) stvo mora oskrhptl SK Ilirija. Sln*bnJofll odbornik 1» oba dni prof. .Telrni^evn. SK Ilirija (hnzenika tek'ija). 'Ae driavne pr vmistvo druiin stnrln.lo: Bnlil, Borce, Boiif, Brmjnftka TVIakorda. finUnfc. Kla. Vida. .Tnrmnn. Bo»n. VIhmIs KI za, Omnn, Darinka. Nnda, ItIp*. Silva. Ло*а. P1p tprski. Ponlkvar, PrlbnUidt. Mnrtn. Rožnnovet. Millrn TjlillJn. Slnpnr, Siihndnlnlk, SplilnuihoririT. Snllurnl TrHtnlk. Urbas, Anifidra, Vidmar, Navislenr nal hodf ob 1H..KI v zimskem kopalUAu Ilirijo, kjor tlohijn o ira mo Vsaka nn! prtnoso s spbol holo Muzo tn Crnc hlii 'p. Zunanjo atlMinJe naj pridejo direktno v »ardoro Im. ven, ki hi hilo v M)noto nnjno /.ndrlnno. nnj Javilo to pravopisno pri hlnirnjni kavarne Evropa. V uodulio morajo bili vse navedi,no ub »JO т ganlorobi. ISazzncmilci Liubliana I Spored danainje sklepne produkcije dri. koneer-vatorija. Svigelj Cveto zapoje arijo Heroda iz Massene leve opore Herodijada. Spremlja ga Saplja Božena. Gospa Marčec-Olup Mara zapoje Oster'-ev a samospeva U eunou in V senoi, zatem Kržlčkov samospev Ilrtek in krtek. Spremlja jo HraSovec Silva, ki zaigra nato Do-brovenovo Sonato za klavir. Arijo Tatjane o pismih lz opere Evgentj Onjogln zapoje Onus Kazimira, pri klavirju je Gallatia Reinhold. Violinist Dermelj Albert zaigra Vitalijevo Ciacono, spremlja ga prof. Marijan Li-povSek. Tenorist Drmola Anton zat>oJe celotni Ravnikov ciklus •Segnidillei. Spremlja ga skladatelj sam. Končno zaigra pianist Galatta Griegov klavirski koncert v a-mo-ln e spremljevanjem orkestra, ki ga tvorijo konservato-ristl ln člani Orkestralnega društva Olasbene Matice, pod vodstvom prof, L. M. Skerjanca. Opozarjamo, da je ta produkcija v unionski dvorani, začetok točno ob 18; sedeži po 5 Din, stojišča po 3 Din. 1 Za kres na Gradu, M ga priredi pododbor Rdeče, ga križa v Ljubljani jutri, 23. junija, vlada meit občinstvom veliko zanimanje, osobito, ker z oz.irom na sedanje gospodarske prilike ni nobone vstopnine. 1 Samarijani, samarijankc! Nocoj ob 19 obvezati se-stamek v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta. 1 Filmsko predavanje sa kovinarske obrtnike in pomočnike. Danra ob 16.30 bo v kinu a veliko štirioglato glavo, poraščeno s plamenaetordečo, gosto grivo. »Ne boš kaše pihal! Če moj nos nekaj zavoha, potem se lahko zaneseš, da je resnica.« »Pustita guljaž in vee drugo. Kar ti bodo dali, boš žrl, pa čeprav bo gnoj,« se vrine Skočir v njun pogovor. Naj raje kdo pove, kod ste ee potikali.« »Aha, to te mika zvedeti? In vas druge tudi, kaj ne? Se mi je koj zdelo,« mu odgovarja Kovač. Njegov glas je zadirčen, skorajda sirov. »Saj je pa tudi vredno, da slišite. Svinjarija! Ce bi hudič že danes vse odnesel, bi bilo prepozno.« »Kaj se jeziš? Saj ti nihče nič žalega noče.« »Ali se mogoče jezim nad teboj? Tako je, kot sem rekel. Ce bi odnesel vse skupaj vrag, bi bilo prav,« se razvnema Kovač. ^Podbregarja od druge poznate, kaj ne?« »Enoletnik?« »Da.« »Seveda ga poznamo. Kaj je z njim?« »Nič. Samo tako sem vprašal. Vidite, midva, Podbregar namreč in jaz, sva doma iz iste vasi. Še predno smo šli v Galicijo, mi je večkrat pravil, da vojna ni nič drugega kot sama lumparija. Nasu-jejo ti v lahkoverno bučo polno najneumnejših laži, zraven prilijejo še malo žganja in godba ti zaigra »Radeoki marš« ali pa »O, du tnein Oesterreich«, da si bolj zmešan. In greš, streljaš in koljež ljudi, ki ti niso nikdar storili žalega, in divjaš, kakor da so te starši samo za to zredili.« »Kaj hoče,« mu odgovori Skočir po kratkem prevdarku, »saj na drugi strani tudi ne delajo drugače.« »Seveda ne delajo. Saj so tam prav taki tepci, kot smo mi. Misliš, da jih drugače dresirajo kot nas? Le meni verjemi, oni tam prav tako sveto verujejo, da smo mi same krviželjne roparske zveri, kakor so nam natvezili, da so oni nekakšni divjaki, katerim je največja slast moriti in trpinčiti ranjence, skruniti ženske in kaj vem kaj še vse. Vse to mi dozdaj ni delalo sivih las in zato tudi nisem Podbregarju vsega verjel. On je zmerom rad udrihal čez Avstrijo, zato sem se mu že nekaj časa previdno izogibal. Saj veste, kako je. Moja glava mi je bila navsetzadnje od vseh drugih še zmerom najljubša. A zdaj...« Za hip umolkne, kakor da se hoče oddahniti, potem zopet nadaljuje: »Se davi sem lahko trdil z mirno vestjo, da sem poštenjak. Rad bi ga poznal, ki bi ee bil upal trditi nasprotno! Zdaj je pa naenkrat vsega konec. Že prej med potjo, ko sem se vračal, sem si neprestano drgnil roke ob obleko, da bi obrisal z njih kri. Pa ne gre in ne gre. Kako naj bi tudi šlo? Saj krvi sploh nikjer ni in nihče je ne vidi. Jaz pa jo čutim. Čutim z grozo in studom. Nikar ne mislite, da ne vem, kaj govorim. Čutim tisto kri, ne samo čutim, tudi vidim jo in vem, da se tega ne bom mogel več otresti; če ne drugače, v sanjah mi bo kri zmerom pred očmi. — Ali naj, fej, s tema krvavima rokama objemam ženo in otroke, ko pridem domov?! To bi bilo huje, kakor če bi jih preklel.« »Govori tišel« ga opozori Strgulc, ki prisluškuje v skrbeh, da ne pride odkod nepovabljen gost. »Če te nepoklicano uho sliši, tvoja glava ni več vredna počenega groša. In tudi naše glave bi se pocenile.« »Kdo te sili, da me poslušaš, strahopetec?! Teci hitro k staremu, teci in mu povej, če misliš, da se ti bo potem vesl ohladila! Morda dobiš še odlikovanje, da se boš lahko doma z njim izstavljal.« »Ne razburjaj se po nepotrebnem,« ga miri Skočir. »Sam veš, da je Strgulc poštena duša. Nazadnje pa ima on kar prav. Postali smo res preglasni. Človek, ki pravi, da je pamet boljša kot žamet, še ni strahopetec.« »Imaš prav. Sam ne vem, zakaj me danes vsaka beseda tako hitro razdraži. Tukaj moja roka, Strgulc. Ne zameri!« »E kaj se boš opravičeval,« ga moško zavrne Strgulc. »S«j nisem tako lačen, da bi pregriznil vsako besedo. Kar pripoveduj naprej, jaz pa sto-pimve n, da vidim, če je vse varno.« Za >Jusodovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet. izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Lojze Golobif