GLAS TELEFON: 2876 COETLAKDT. list slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1913, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act Congress of March 3,1879. TELEFON: 2876 COKTLANDT. NO. 134. — STEV. 134. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 8. 1917. — PETEK, 8. JUNIJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Rusija in Japonska. POGODBA MED JAPONSKO IN ANGLIJO. — KAJ BI SE ZGODILO, ČJE BI PUSTILA RUSUA SVOJE ZAVEZNIKE NA CEDILU? — JAPONSKI PRIMANJKUJE LADLJ. — JAPONSKI VPAD V SIBIRIJO BI NE POMAGAL VELIKO ZAVEZNIŠKI STVARI. JaiMUUM« A dar hi Kiimosiiki* je objavil v "New York Tribune" fUuiek, ki razpravlja o vprašanju, ali bo Japonska napovedala vojno Rusiji, ako sklene z Nemčijo Boparatcn mir. C'lanek se glasi: — Tu imamo naboij senzacjonalno novico, kar jih je objavil Washington: Japonska se je pogodila z Anglijo, tla bo napadla Rusijo, ako preneha bojevanje z Nemčijo. Japonska in Angleška se borita skupno z drugimi zavezniki za pravico, človečanstvo in za druge take stva ri. Naenkrat se sliši, da so zavezniki sklenili tajno pogodbo, da |>adejo svoji zaveznici za hrbet, medtem ko je Rusija še vedno na njihovi strani. Čuditi so j«*, kako mirno je ameriška javnost sprejela to vest. Zadržavala je sapo; v svetem strahu je stegnila svojo roko v višave, ko je predsednik Wilson odkril Zim-mermannove spletke, da bi Japonska z Mehiko vdarila na Združene države. Vendar je vprašanje: — Ali bo Rusija, kako se piše ]m> časopisih, pustila svoje zaveznike na cedilu, ali bo prelomila svojo obljubo in Imj prišla pod nemško gospodstvo in — kaj potem f Nemška bi z rusko ]K>močjo lahko napolnila lačne in ii|M)i'iie žclodejMU bi prehranila vojake na frontah, da bi imeli več sile ill volje. Kaj bi lahko Nemčija na zapadni fronti storila, ako bi imela dovolj živil, ni za zaveznike prijetna misel. Tako stanje bi ]»omenilo vse. Nemčija bi lahko diktirala mir, francoska republika bi izginila in Anglija bi bila v smrtnem tx>jii. Pod takimi razmerami bi bilo skoraj gotovo, da bi zavezniki prosili Japonsko, da pošlje armado v Kvro)M>, da bi nemškemu prodiranju zastavila pot. Tu pa ne bi bilo več nikakc bitke pri — Mami.. . Tukaj pa s<» pokaže ona težava. Tudi če bi bila Ja-l»oii>ka voljna poslati miljon vojakov, potrebovala bi stokrat več ladij za prevoz čet, kot pa jih ima. Kar pa bi bilo I m hI tem številom, bi fMunenilo — smešno šalo. Ako pride Rusija jhmI nemški vpliv, potem se bo borila ali prostovoljno na strani tevtonskih sil, ali pa bo k temu prisiljena. Ne lx» dovolj močna, da bi mogla sama od strani gledati in ohraniti svojo nevtralnost. Ako pa stopi v boj na strani Nemčije, kaj bo storila — .Japonska i Ali bi jo napadla v Sibiriji?... Poleg toga ne hi ja|>onski vpad v Sibirijo nič pomagal zavezniški stvari. Ako bi so Rusija res pridružila Nem čiji in bi šla v hoj proti svojim nekdanjim zaveznikom, tega .1 a|tonska ne bi mogla z vpadom v Sibirijo odvrniti. •Japonska no bi mogla korakati skozi Sibirijo in napasti — Moskvo. Največ, kar bi mogla storiti, je, da bi zasodla ozemlje ob Amurju. To hi bil konec japonskih vojnih operac ij in jtoložaj na evropskih bojiščih ne bi bil s tem nič izboljšan. Ali pa bi bilo za Jai>oiisko mikavno zasesti rusko zemljo ob Tihem ooeanui .Japonska bi takoj rekla "da", ako hi ji to uasvetovali njeni zavezniki, kajti to bi pomenilo osvajaltto vojno in drugo rusko-japonsko vojno. Ali pa j«' Jajtonska finanejelno in gospodarsko dovolj močna, da hi lahko pričela osvajalno vojno? So-jalni politiki, kakor baron Tokahaslii in profesor Tsumra bi temu na vse kriplje oponirali. Obrežno ozemlje pa tudi ni nikaka blesteča cena; to ni dežela, kjer s<* oedi mleko in med. Ni čudežna dežela za poljedelstvo. Nič ni od pesnice tako oddaljeno kot to. Ko je bila bokserska vstaja na Kitajskem, je Amerika zelo kritizirala Japonsko in ji očitala, da je storila prvi korak k osvojitvi Kitajske. Zasedanje vzhodne Sibirije po Japonski bi smatrala Združene države za rojstvo nemške države na Daljnem Iztoku. In Japonska bi blia v ameriških očeh bolj črna in tmna kot Nemčija v Evropi, kajti bila bi bliže Ameriki in jo — *4rumena sila". Japonski to ne bi bilo prav. Japonska ima pa tudi težko šolo v Koreji, kajti ni prijetno in tudi ne dobičkanosno napraviti iz dežele svojega soseda za del svoje dežele. Gotovi ameriški listi pišejo o črnih japonskih naklepih na Kitajskem. Ako hoče Japonska vživati vse dobrote Mandžurije, ne glede na težave in stroške uprave, zakaj bi Japonska izdajala svoj dober denar za drugo stvar, ki bi vzbujala nezaupanje svojega sosčda in svetovnih sil? To ne bi bilo pametno. Poleg tega javnost ne pozna japonske politike in zunanjega ministra viseonta Motono. Motono je podpisal rusko-japonsko pogodbo leta 1907 in pogodbo 3. julija 1916. Motono je največji prijatelj Ruske. Japonska politike se ne bo pečala s tako temnimi mislimi pod zunanjo politiko Motono. Vse je pikantna špekulacija, ki v praktični politiki j manjše opore. _ . , v CeHi proti Avstriji. SKORAJ PO VSEH ČEŠKIH MESTIH SE VBŽE VELIKI NEMIRI. — O DEMONSTRACIJAH NA ČEŠKEM POROČA NEKA PRIVATNA BRZOJAVKA. — ČEHI IN SLOVAKI ZAHTEVAJO POPOLNO NEODVISNOST. — KABLOGRAM. — KO JE IMEL AVSTRIJSKI CESAR SVOJ PRESTOLNI GOVOR, NI BILO V DVORANI NOBENEGA ČEŠKEGA POSLANCA. Chicago, lil.. 7. junija. — Danes so dobili tukajšnji Cehi prvo poročilo o vstaji na Češkem. Regularne poročevalske družbe trdovatno molče o tem, položaj je pa pojasnil Jaroslav F. Sme^anka: tajnik Češkejra Narodnega Zdru> ženja, ki ie dobil iz Pariza od dr. Edwarda Benesa sledečo brzojavko: — Revolucjonarno gibanje na Češkem. — Veliki nemiri v Proste-jovu, Moravski Ostrovi, Budjevl-cah in dmgih večjih čeških mestih. Pred palačo cesarjevega namestnika v F.*agi ie demonstriralo nad 15,000 oseb. Češki Klub, v katerem so vsi češki poslanci, ki se nahajajo v je-či, je poslal avstrijskemu državnemu zboru sledečo spomenico: Mi zahtevamo združitev češkoslovaškega naroda v demokratično državo, katere del naj bi bili Slovaki. Ko je imel avstrijski cesar Ka-rol v državnem zboru svoj prestol-ni govor, ni bilo v dvorani nobenega češkega poslanca. Nemške stranke zelo obsojajo 5ehe vsled tega postopanja. Poslanec Soukup je izjavil v češkem časopisu "Pravo Lidu", da bo socjalistična stranka veono na strani naroda ter da bo podpirala njegove težnje. Poslanec Winter je rekel na nekem ljudskem shodu v Pragi, da ie socialistična stranka za neodvisnost Čehov in Slovakov. Klub narodnih socjalnih poslancev je podal izjavo, v kateri o- i dobrava rusko revoluci jo in se za vzema za ameriško demokracijo, Poslanec Klofač. ki se nahaja še vedno v ječi, je bil izvoljen načel, nikom kluba Združenih čeških poslancev. Vsi češki žurnalisti obsojajo Avstrijo in se zavzemajo za neodvisnost. Vsa ta dejstva so povzročila Češkem silno navdušenje. Konference čeških poslancev s cesarjem Karolom so se končale z mogočnim fiaskom za vlado. Iz raznih virov, posebno pa iz švicarskih brzojavk, se je doznalo da je avstrijska vlada strogo prepovedala avstrijskemu časopisju razpravljati o češkem vprašanju. Narodna obramba Po dva tedenskem pripravlja- Razdelitev Avstrije. Avstrija se mora razkosati. — nju je naborni o<|bor županovega Italija pravi, da je Avstrija sred-odb >ra. za National Defense pričel njeveški ustroj in ne sme več ob-obširno kampanjo z 2,000 možmi stajatl. nabornega bataljona. - ... Vsi ti bataljoni nosijo unifor- Rnn- lta,,-»a' 7' **ni->a- ~ ine regularne armade »1i morna- l,ja ** boji' da riee, narodne garde ali mornaric- raeJO ene stvan svo1lh želja- Po' ne milice. Ti možje v oddelkih po trebno Je' ,ia se sedaJ P°vc- da ve" pet do 20 so pričeli prirejati sho- Cnna Lahov žeh- da se Av»trija — de po vsem mestu in dajejo in for- Iz Rusije. Odbor delavcev in vojakov v Kron-stadtu je priznal provizorično vlado v Petro gradu. _ Petrograd, Rusija. 7. junija. — Kronstadtska zadeva je končana. Tamošnji odbor vojaških m delavskih delegatov je priznal, polno-mtto. podeljene obstoječi provizo-rični vladi. % I>ne 1. junija je prevzel krajevni svet delegatov delavcev in vojakov v Kronstadtu kontrolo nad mestom in trdnjavo ter odklonil vsako poslušnost napram -provi-zorični vladi v Petrogradu. Vladne uradnike so ostavili in uveljavili program, glasom katerega naj bi se razcepilo Rusijo v veliko število medsebojno neodvisnih upravnih središč. Soejalivtični minister Skobelev, ki je bil poslan od provizorične vlade v Kron-stadt. da se pogaja z ustaši. je bil kakor je videti zdaj, uspešen v svojih naporih. Pa Italija odločno ne mara. — Vesti iz Švice nam pripovedujejo. da si Avstrija zelo prizadeva, da bi pri svojih sovražnikih dobila ugled. Cesar Karol s posredovanjem grofa Berpstorffa, katerega smatrajo za vzor^demokrata. hoče pokazati svetu, da je Avstrija — demokratična država. Zavezniki nameravajo osvoboditi Češko in Hrvaško in Galicijo prrkloiprti poljski državi; ravno ■ tako hočejo vzhodno Ogrsko dati \ Rumuniji. Toda cesar Karol poskuša prepričati svet, da si narodi Pariz, Francija, 7. junija. — U-radno se poroča iz Pariza, da so prišle ameriške bojne ladije na francosko obrežje, kjer so sedaj zasidrane. "Le Matin" naznanja, da so ameriške bojne ladie sprem Ijale več tovornih ladij z žitom. Žito je namenjeno za ameriško armado, ki bo šla na Francosko. Francoska poročila pravijo, da so Francozi priredili ameriškim ladjam prji>een sprejem. Vsi pariški listi pišejo, kako se francoski narod veseli, da je Amerika dejanskq pokarala, da hoče pomagati Franciji. Vlada je dala uradno dovoljenje, da se sme objaviti v časopisih, da se delaio velike priprave za sprejem ameriških čet in pripravljajo prostore, kjer se bodo nastanile ameriške čete. Odločili so se že prostori za tabore; pripravili so planjave za letalni kor in izdelan je popolen načrt za Pershingovo ekspedicijo. kadar koli pride na Francosko. v teh deželah ne želijo; da bi bili ločeni od Habsburžanov. Vidi se pa, da poskuša mladi cesar, bodisi navidezno ali pa v resnici odtegniti svojo državo — nemškemu vplivu. To je vzrok, zakaj je moral Tisza odstopiti. Karol hoče svet prepričati, Ja je bila Avstrija, ki je v resnici začela to nesrečno vojno, zanfljana po Nemčiji. Italija je prepričana, da svet tega ne bo vrjel. Mnogo Italjanov je presenečenih (saj bodo še bolj. predno se bodo ohladili vroči njihovi možgani!) — in žal jim je. da zavezniki nikakor še ne spoznajo pravice lahških aspiracij. — (So li želje po slovenskih deželah pravične ?) Italija ima zelo težavno stališče v tej vojni. Italije se bolj boje kot pa jo ljubijo. Mi smo sedaj v položaju, kot kdo. ki ima nekaj odkritih sovraz nikov'in nekaj na pol toplih prijateljev. Mnogo tujcev je mnenja, da je bila Italija spočetka nevtralna, in je pozneje šla v vojno samo iz sebičnih namenov, da ie naše voje-vanje pristransko in da so naše narodne težnje egoistične ter ne-varpe za prihodnji svetovni mir. Nakup železniških voz. Obrambni svet je nasvetoval vladi. naj bi nabavila 100,000 železniških voz. katere naj bi razdelila po posameznih železniških progah tc dežele. Pošiljateljem denarja* Kakor že znano, ne sprejemamo niš vei dena| m Uplaillj t striji, Ogrski in Nemčiji Lahko pa redno ie iiposljujemo isplačila Tofclm u]et> xdkom in drugim t Buriji, Italiji in Franciji, kakor tnd| onim ljudem na Primorskem, kateri l ivajo t krajih, ki m mcidoni po laiki armadi« Kadar poOjete denar, priložite tudi dopinieo ali pfcffiio yojnegf • tem pomagate sestaviti pravilni naaloi« „18 ■m XokKi £ GLAS NARODA, 8. JUN. 1917. "O LAS IN A RODA" (Slovenian Daily.) Owned u(f published by the SLOVENIC PUBLISHING (a corporation.) fBANK 8AKSER, President LOUIS BENEDIK, Treasurer. COMPANY Place of Business of the corporatloo and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Ea celo leto Telja list ca Ameriko In Canado....................$3.50 Za pol leta........................................2.00 Za četrt leta ....................................1.00 Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 Za Inozemstvo za celo leto ......6.00 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan lzvzemži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" (-Voice of the People") every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.50. Advertisement oo agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče ll. da hitreje najdemo naslovnika_ Dopisom in počiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Oortlaadt St.. New York City. Telefon: 2876 Cortlandt. fUNPJMF .1 Posojilo "za svobodo". Bral sem v hrvatskih listih, da je Narodna Hrvatska Zajedniea s sedežem v Pittsburgrhu. Pa. podpisala za $100,000 posojila za 'svobodo'; Hrvatska Zajednica s sedežem v Chicago, 111. za $25,000. Od naših Jednot pa dxMedaj še ni sluha ne duha, da bi kaj u-krenile v tem oziru. Naša diena J. S. K. Jednota ima nad $115.000 naloženih po raznih bankah in te dajejo le po tri odstotke, sedaj bi pa lahko denar naložili za posojilo za svobodo po tri in pol, kar pomeni pri vsakem tisočaku $5.00 več in ti bondi so gotovo še bolj si-purni, ne^o marsikaka mala banka. Zagotavlja se tudi. da bode zakladniear Združepih držav kas-neie izdal no»e bon.le, kateri bodo dajali po štiri in morebiti celo po štiri in pol odstotkov. Sedanje bon de po tri in pol se bode lahko zamenjalo za bonde, ki bodo nesli več obresti. Ali ne bi bilo lepo od nas Slovencev, da bi na primer J. S. K. .lednota kupila saj za $25,000, ta svota nam daje zdaj letno le $750 obresti, bondi za svobodo bi pa dajali $125 več, ako bi jih pa kasneje zamenjali za nove bonde, ki bodo nesli po štiri od sto, bi dobili $250 več obresti na leto. pa tu le trovor o večjem dohodku, pač pa povdarjam, da nas Ni n« kaka dolžnost priskočiti sedaj vladi Združenih držav na po-nam nar ka tudi hvaležnost do naše nove domo- *zno>i vine. Kvoto katero Ne o bi rad videl, da se jrlavni odbor nai*» dične J. S. K. Jed-'»ovnri z gospodarskim odborom in vzame za kako večjo I- bundov. Pomislekov ni potreba nikakih, saj ta svota. za ji kupili te bonde in morebiti kasneje zamenjali še za večje neseče, bi bil dober rezervni sklad. /aMstiiinmo za drugimi narodi, s ponosom se oziraj in o na brati- Hrvate, ki s-> tako velikodušno priskočili na >nim državam. F. S. -ooo- 1 V t< >bl'-n bila ^li v latentnem štadiju bolezni, takrat. Polnr velikanskih vojaških Ko se je poslalo te ljudi v začasna izgub t »ostaja zdravstveno stanje vežbalna taborišča, se je pričela prebival-tva vedno bolj vznemir- bolezen pri vseh dotičnih hitreje /.iru je treba rešiti razvijati, kot bi se razvijala v Hs.bleiue in sicer brez vsake- normalnem življenju. Napori ta- boriw«'- in zakopov so bili preveliki. 1 j*-tikr je zavzelo da bi se jim mogel organizem teh te ta obseg ter do- ljudi uspešno ustavljati, da je sedaj naj- Malo nas je, ki razumemo, v aktivnih slučajev kakih razmerah žive čete v mo-j«'tike. Dejanski derni vojni. Ponavadi si predbtav-Franeiji nikake 1 jamo, da žive čete v šatoriščih, na možnosti zdraviti te slu. aje ali jih odprtem zraku in v najboljših hi-vsaj nadzorovati. gijenskih razmerah. ^aj v kolikor 2. Pomanjkanje zdravnikov, iz- pride v pošte v zrak, luč in življe-nrjcnih strežnic in hoopitalncga nje na prostem. Tekom sedanje luaterijala na fronti, kateremu dej-, vojne pa se je zgodilo v Franciji rtvu je pripisovati velike izgube nekaj ravno^asprotnega. med zdravniki ter sanitetnimi od-j Čete ne žive na odprtem zraku del ki. I temveč v za kopih, ki so vedno vlaž- 3 .Popolno pomanjkanje vsega.1 ni in mrzli ter v podzemeljskih kar bi se lahko imenovaol primer- jamah, ki so še veliko bolj vlažne, ni Javni zdravstveni sistem. | Kadar se jih oprosti službe v boj- < e si ogledamo te probleme, vi- ni črti, se jih nastani v kmečkih dimo, da ie pripisovati veliko ray.- hišah in gospodarskih poslopjih v Urjenje tuberkuloze pomanjkanju bližini fronte in sicer v prenapol-primernega javneea zdravstvene-1 njenih proartorih. brez zadostne ga. sistema. Razširjenje jetike v svetlobe in zraka. Kmečke hiše v Franciji od početka vojne naprej Franciji imajo malo oken in vrat itaa svoje korenike v razmerah lin še ta se redkokodaj odpira, ki so vladale pred vojno. j Francoske čete žive torej, raz- Pred vojno ni storila Francija ven na maršu, v izvanredno slabih skoro ničesar, da prepreči razsir- higijenskih razmerah in sicer v jesije to strašne bolezni. Obstajalo takih, kjer je razširjenje jetike žeje sicer nekaj privatnih zavodov lo olajšano. K temu pride še ne-a javne oblasti se niso nikdar pe- snažnost, ki je tudi nekak narod tale s c«-lo zadevo. N;*esar se ni ni greh kmečkih slojev francoske-storilo za zavode, v katerih bi se ga naroda. zdravilo sveže ali že napredovanej Posledica tega je bila. da se je slučaju jetike. Ko se je pričela voj-: razvilo med četami nad deset tisoč na. ie bilo v celi Franciji komaj slučajev aktivne jetike ali tuber-tusoč postelj za jetlčne in še te sokuloze. Koncem decembra 1915 se se nahajale v privatnih zavodih. Ničesar se ni storilo za že napredovale slučaje, razven da se je imelo ▼ javnih bolnicah tozadevne oddelke. Francija je izvedla svojo mobilizacijo v naj krajše 21 času in brez vrvbkfttc je poslalo domov 86,000 vojakov, ki so bili vsi jetični. V februarju tekočega leta pa se je cenilo skupno število na 150,000 in še vedno se odpušča iz službe vojake iz Istega vzroka. Pri vsem tem pa pride vpoštev ituurjeuj« jetike le y armadi va- mi. Ce preidemo na splošno prebivalstvo. se nam predočijo še čiste drugačne številke. Pred vojno je znašalo skupne prebivalstvo Francije manj kot 40,000,000 duš. Število smrtnih slučajev vsled jetike pa je znašale več kot 100,000 na leto. Ce upoštevamo sedaj vse izgube te voi^e, iz tega ali onega vzroka. pridemo d« sklepa, da je prizadeta vsaj er<» četrtina celokupnega prebivalstva. Na podlagi vse ga tega pa pridemo do sklepa, da je sedaj v Franciji najmanj 30ll tisoč slučajev aktivne jetike. Ti slučaji predstavljajo civilno prebivalstvo Francije in njih število raste neprestano vsled prihajanja bolnih s fronte. Ko bo končana vojna, se lahko pridene k o-menjenemu številu še nadaljiih 200.000. V departmentih Francije, kate re so zasedli Nemci, je živelo 4 mi-ljonov 500,000 ljudi. Na podlagi vsega, kar so prestali ti ljudje tekom vojne, se lahko ceni. da trpi najmanj 5 do 6 odstotkov na je-tiVt. To naivdaje nadaljnili 20C tisoč slučajev. Polovic^ toga prebivalstva, nekako 2,000.000 ljudi je zbežale pred Nemci in nastanili so se povečini v Parizu ali^v krajih v oli-žini prejšnih domovij. Tam žive v skrajno neugodnih življenjskih razmerah. Brez doma so. brez dohodkov ter popolnoma odvisni od podpornih organizacij. Koliko slučajev jetike je med njimi, se ne da niti primeroma oceniti. Ostali teh, nekako 2,500,000. se nahajajo za nemškimi črtami ter se jih je deloma prevedlo v Nemčijo. Veliko teh se je od časa do časa poslalo nazaj v Francijo skozi Švico in vsi so se nahajali v obžalovanj vrednem stanju. Med 20.000 civilisti, ki so se vrnili po tej poti, jih je bolehalo 50cr0 na jetiki. Ti so se vrnili sredi leta 1915. V Nemčiji je sedaj nekako 40C tisoč francoskih vojnih jetnikov Popolnoma mirno se lahko reče, da trpi 6 odstotkov teh na jetiki. To daje nadaljnih 20,000 slučajev in mirno lahko še pridenemo 20,00C slučajev v armadi sami. kar bi znašalo le polovico enega odstotka. V Franciji ni nikakih izurjenih strežnic za privatno uporabo in kar jih je, so zaposlene v bolnicah. Število zdravnikov je bilo v Franciji vedno majhno ter je postalo sedaj še veliko manjše. Na vsakega zdravnika v Franciji pride najmanj 2000 prebivalcev, v Združenih državah pa 700. Iz vsega tega je razvidno, v kako obupnem položaju se nahaja Francija glede javnega zdravstva Pomoči pa ne more pričakovati od nikoder, razven iz te dežele. Dopisi. Imperial, Pa. Ponavadi vsakdo prične z delom ; torej, delamo vsak dan. Pretečem mesec so nam povišali plačo za 20 odstotkov, ker se pri plači precej pozna. In ako ima. delavec dober prostor, se dobro zasluži. Seveda so dobri prostori bolj rodki. V tukajšnji okolici odpirajo več novih rovov in vse kaže, da bo še mnogo dela iza pridne roke; Povsod delavcev primanjkuje. Živimo tedaj v dobrih in slabih časih. Zadnje čase smo Slovenci v tukajšnji naselbini še precej složni. Shajamo se v Slovenskem Domu; ali bolje rečeno: shajali smo se. kajti pretočeno nedeljo so nam vladni uradniki klub zaiprli. Sedaj, ko to pišem, še nimam natančnejših informacij o vzroku. Vendar pa se splošno demneva. da bo vlada zaprla vse nemške in avstrijske klube. Sliši se tudi, dn Ivodo zborovanja prepovedana: tudi društvena. Koliko je resnice na tem, se zdaj še ne more dognati. Mislim, da nam ne bodo prepovedali plačevati društvenih mesečnih doneskov. Pa bo že bodočnost pokazala. K no važno stvar moram na tem mestu omeniti. Pretočeni teden se je po »tukajšnji naselbini raznesla govorica, da je na«> rojak J. D. umoril svojo zrno, kar pa je nesramna laž. Jaz sem bil ipo več naselbinah zaradi tega in sem našel družino v Primrose, Pa. Bil sem pa sam v hai pri njih in ao še vsi zdravi. Toliko rojakom na znanje, da bodo vedeli, kako se nesramne laži pletejo in da se pogosto iz muhe porodi slon. Ženi in vsej družini želim obalo sreč«, J. ipa tnalo več pameti. Pozdrav vsem rojakom . . _ , __________ __ Tfoft Duxyea, Pa. V naši naselbini se dela neprenehoma in delo se laihko dobi, ker ljudi primanjkuje. Gospodje nam sedaj tudi malo boljše plačajo, kajti življenske potrebščine so zelo drag;1. Naj popišem nekoliko veselico ki -SfO je vršila 30. maja t. 1. Imeli smo se prav dobro in veseli smo korakali domov. Zahvaljujem se vsem bratom iz okolice, ki so nam prišli delat kratek in so tudi nekaj darovali za naše društvo. Hvala Frank Pavlovčiču. ^lavnomm tajniku S. P. D. sv. Barbare, ko je prišel nas obiskat. Zahvaljujem se tudi vam, bratje iz Forest City, ravno tako tudi rojakom iz Olvphanta, K niže tu in Zavozla iz Luzenie, Frank Pipanu in drugim. Hvala tudi Antoniji Girl; iz New Yorka. Samo prekmalu ste odšli. Hvalo smo dolžni vsem sobratom iz Durvea, kakor tudi Rafaelu Končniku iz Scraintona. Pozdrav Jolinu Gro-šeljnu. predsedniku društva sv. Barbaro postaje št. 11, ter Ani Knapič, ki je dala tako lop poljubček Grošeljnu med plesom, pošteno smo se morali smejati. Želel bi, da bi se še večkrat se-šli in bi se takoj zabavali kot smo se na tej veselici. Ako bodete kje priredili kako zabavo, ne pozabite nas povabiti; prišli bomo tudi mi in vdeležili se vaših veselic. S sobratskim pozdravom Frank Caheven, tajnik. Cleveland, O. Današnja draginja delavstvo že tako tlači, da ne ve, kam bi se obrnilo in si pomagalo. Zato so se tukajšnji Slovenci zavzeli za vstamovitev slovenske zadruge, ker s teun bi se vendar nekoliko olajšale, oziroma znižatle pretira ne cene, katere so prvič od ameriškega in drugič še od slovenskega trusta tako navirte, da so neznosne. V ta namen se sklicuje shod v soboto dne 9. t. m. ob 1 ^8. uri zvečer v Birkovi dvorani, 6006 St. Clair Ave. Na shodu se bo povedalo vzroke propadle zadruge in pojasnilo. na kakšen način je mogoč obstanek zadruge. Vsakteri. katerega zanima, ima pravo voljo -in dober namen zase in svojega bližnjega, naj pride na shod. V združenju in slogi je moč. Pripravljalni odbor. S prižme so fajmoštri in kaplan-' skega, da bo tam lažje ponemeiia f-L-i KruVholi amninuin »n re»lisin. Pedisin povzro moramo biti delavci ponosni na j države pomagati, zato pa, Sloveu-te zgradbe. Delavstvo jih je zgra-jci: na plan! Vsakdo ima nekaj dilo, delavstvo jih jc vzdržavalo {kar ljubi in posebno domovino Koliko slovenske doce smo rešili Danes prisegam in rečem: >pred nemškimi in italijanskim: i volkovi. Ponosni smo lahko na to ' Pri vsakem dam za Ciril-Meto-dovo družbo smo se spominjali eiladke slovenske govorice in pesmi ; spomnil Vi se materinih besed, ki t.i jih je govorila v slovenskem joziku. V duhu si moral videti jo- Njo le bom ves čas živ'jenja ljubil iz srca globin ; ljuba moja je Slovenja jai; pa Slave zvest sem sin. Tn tako bi moral z menoj govo liti vsak Slovenec. Bratje, poživljam vas, da tudi ca moe, hrani živce. Noga, ki nima idovolj dnevne hrane se poti. jo utrujena, ima žulje, odtise in kurja očesa. Vsakdo rabi Pedisin. Pri rabi i Ped i sina ni treba neprijetnih ko-pelji. Namažite Pedisin vsako jutro in on bo napravil svoje delo. Velika družinska škatlja — za-j dostuje za več mescev — en dolar. Naročite jo takoj na tem naslovu: kati mater, ko je poslala svojega vi kaj stc>rite z;l Slovensko Zve-otroka v nemisko ali italijansko zo ki hoče imetj nj|g „ ^ ^ solo. Otrok ni vedel, zakaj mati Zdaj moremo doseči to kar 4 že-joka. Slovenske krvi so njem o-|IeIi že na5i pradedi in to syQ_ trocl pa postali bodo tuji in so- boda naroda! vražili jezik, katerega jih je mati -- CROWN PHARMACY NAZNANILO. Tem potom opozarjam vse čla-fne društva sv. Mihaela Slovenci, na plan! Piše Frank Kramar, Farrell, Pa Noben narod na svetu ni imel tak") grenkih časov kot mili naš slovenski. V časih, ko je stopala noga turškega konja po naši domovini, je trpel naš narod strašno gorje. Pogosto so bile ipopa-ljene va«i, razbite koče; Turki so odpeljali najboljše može in fante; oskrunili so žene in dekleta, morili so nedolžne otroke. Naši praidcdi so se branili turških zverin, toda velikanski premoči se niso mogli vstavljati, zlatsti še ne, ker avstrijska vlada nd lioterta pomagati; njej je bilo ,prav, da slovenski narod trpi, gine. Ko so Turki prenehali vpadati v naše vasi, je nais pričela zatirati Avstrija, ki v krutosti ni zaostajala za du-šniaoiom. Zaito ni čudno, ida smo Silovonci zaostali v izobrazbi. Ko so se izapadni narodi; Nemci, Francozi itd. izobraževali, je moral slovenski narod vedno biti pripravljen na turški napad. Kmetje so na polju vr-dno imeli pri sebi orožje, kajti Turek je vedno prišel menadoma v deželo. Avstrija, prosvetljena Avstrija je odrekala Slovencem na Štajerskem, Koroškem, v Trstu slovenske .šole. V opominu so nam še veliki boji za slovensko šolo na Mu-ti na fetajerskeon v Rožu na Koroškem itd. itd. Ako je bilo v kakem kraju do 20 nemških otrok, takoj je bila zanje nemška šola, n pr. na Jesenicah, v Šiški itcl. Tisočim slovenskih otrok v Trstu pa vlada ni privolila sloveoiske šole. Mnogo truda so imeli slovenski poslanci, da je vlada dovo lila vstanovitev Ciiil-Metodove Žale v Trstu. Družba sv. Cirila in Metoda je morala v krajih, kjer je bilo mnogo slovon&kih otrok, pa ne šol, vstanavljati svoje šole. dasi je bila vlada pri morama po »ustavi sama skrbeti za te šole. Tc»da Avstrija ne vpošteva postav, kadar se gre za pravico slovenskega naroda. Delo Ciril-Meto-dove družbe je bilo neprecenljive vrednosti z®- trt o venski narod, toda klerikalna stranka se je z vse mi pripomočki borila proti njej. učila. Koliko veselje pa je moralo Zla,vladati v strcu slovenske matere, ako je bila v kraju vstanovlje- na slovenska Oiril-Metodova šola. jSKj v RoumJl>Pf Mont da bi Težko je zatajiti svojo mater in malo bolj redno prihajali' k dru-njeno govorico in pr4 r^t-iiiin —• nam done v ušesih. besede: in pri vsaki priliki: Zvenim sejam ter redno plačevali šesih Gregorčičeve « ...... t Eno devo le bom ljubib eni vedno zvest ostal. Druge nikdar ne bom snubil, nikdar drugi srca dal. Ljuba moja je Slovenija... Glejmo, kako krvave narodi v Evropi; lahko rečemo, da slovenski narod hajbolj krvavi. Pobili bodo, ničili moški zarod; aakleti smo poginu. Kjer se bijejo naj-Ijutejšd boji, tam stoji, leži v krvi slovenski Janez. Na mirovni konferenci bodo reševali narode; ali se bo pa tudi slovenski na-rod o-iprostil težkega jarma sužnosti? Hočemo biti svobodni in prosti gospodarji na svoji zemlji. Streti se morajo cesarske in kraljevske vezi. Želimo si svobode in narodu izobrazbe, katere nam Avstrija ni dala. Amerika bo gotovo marsikaterega izmed nas poklicala ipod o-rožje. Ne vstrašimo se tega, saj 'gremo na bojno polje ipcd praporom, ki v živ a spoštovanje po celem svotu. Ta prapor bo vklonil glavo nemškega in avstrijskega cesarji* ter turškega sultana. Na tisoče Slovencev, Hrvatov in Srbov se bo zbralo pod ameriško zastavo. Torej, Slovenci, na dan in v bra.n domovine! Bratje, ali ste že Morili kaj za osvoboditev našega naroda ? Želim, da bi bili vsi Slovenci člani Slovenske Lige, oziroma Sloveu-ske Zveze. Prišel bo čas, ko bodo narodi zahtevali svoje pravice; zanje se se moramo potegniti tudi mi. Eni bodo ili na bojno polje, drugi pa bodo pomagali drugače pc svojih skromnih močeh. Slovencu bi morala biti Slovenska Zveza to, kar je verniku cerkev. Morala bi biti vsakemu sveta; toda, žal, da je mnogo takih med nami, ki se za to no brigajo. Tekom sedanje vojne se mi pokazal noben narod tako brezbrižnega kot slovenski. Vsi se zaveda j si velikega časa, ko se bodo oprostili robstva, slovenski narod pa drži roke križem in se ne gane. Nekateri so celo tako nezavedni, da si želijo še dalje avstrijskega tiranstva. Nikdar ne smemo pozabiti, da nam Avstrija nikdar ni dala, kar je nam pripadajo po vseh pravicah in postavah; tenia v vsaki vojni so bili slovenski polki prvi, ki so šli v ogenj. Najbolj kruto pa gospodari Avstrija v sedanji vojni. Spomnimo se Karpatov. V mrzlih zimskih dnevih so se slovenski fantje borili proti veliki ruski premoči. Rus je že lezel preko prelazov in slovenski vojaki so jih pognali nazaj. Prezebali so in marsikomu so zaradi ozeblin morali odrezati posamezne ude. Grozne so bile izgube slovenskih polkov. Pomislimo na boje oib Soči. Najhujši so in daleč presegajo po svoji gro-zovitosti in ljutosti boje pred Ver-dunom. V peklu ne more biti hujše kot je ob Soči. Peščica Slovencev in Hrvatov se upira miljou-skim krdelom italjainske armade. Avstriji ni na tem ležeče, ako popadajo vsi Slovenci; kolikor več jih 'bo popadlo, toliko manj narodnih sovražnikov bo imela v svojih mejah. CHj avstrijske politike v tej vojni je, iztrebiti slo-yanake narode, zlasti pa sloven* mesečne prispevke. S tem se bo prihraniilo mnogo nepotrebnega 2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHI(T naznanilo" Članom Slovensko Kon.su m ne Zadtuge \ Coneinauigh. Pa., na-štev. 88| »ll«'injam, da sem v mesecu aprilu prevzel tajništvo od bivšega tajnika Johna Zgonca. kateri se je odpovedal radi preobile zaposlenosti. Prihodnja soja vseh članov se posla društvenim uradnikom. Na- dne junija in prosim, da ša pravila zahtevajo, da se mora sc vsa^(,° vdeleži, ker voliti mo- plačati vse mesečne prispevke, vsak mesec sproti in sicpr pri seji in ne pa na domu društvenemu tajniku. Zato naj si vsak zapomni. da ne bom več jemal prispevkov damia, razun od onega, ki bo odpotoval ia dobil potni list. Kdor ne bo plačal vsak mesec sproti, naj sebi pripiše vse posledice, ker jaz se bom ravnal po pravilih. Torej prosim vse Članic, da se od zdaj najprej ravnajo po pravilih, kar bo v korist društva in Jedn ote. Obenem tudi naziiainjam, da je bilo sklenjeno pri sedni seji dne 15. aprila, da plača vsak član v društveno blagajno 50^, ki se ne vdeleži vsake Iretje seje. Prihodnja seja se vr£i 17. juniju in vabim vse člane, da se gotovo vsi vdeležite, ker prejel som en izt.Ls pravil ter jih bom prebral, da, ne bo potem kdo rekel, da ne ve, kako se ima ravnati. Zaeno tudi opozorim vse člane in članice, ki se nimajo oporoke narejene, oziroma ako kdo še nima certifikata, da se nemudoma javi, jiaiz bom vse potrebno ukrenil, da se to uredi. V slučaju kake nesreče je potem težko vse pravilno izposlovati. Zato prosim, da upoštevate zgoraj omenjeno da bo od zdaj naprej vse v redu ter da bo sloga in mir pri društvu. Redna mesečna seja našega društva se bo vršila vsako tretjo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldne v Union ITall v Gibb-town, Mont. Pozdrav vsem članom in članicam JSKJ. Gregor Zobec, lajyik. _(2x 8&14—6) Rad bi izvedel za naslov rojakov MIHAELA RUT AR, ANTONA DUŠA in ANTONA JUH. Vsi so doma iz Volč na Primorskem. — Frank Rutar, Box 133. Norwich, Pa. (8-11—6} VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo sv. Bambare post. štev. 56 dne 1{5. junija v Pleasa.nt Valley, Pa. Tem potom vabimo vise rojake in rojakinje iz Dolmonta, Cla-ridge, Manor in sploh iz vse okolice. da se polnoštevitno vdelože naše veselice. Vstopnina za moške jo $1.00 in ženske so vstopnine proste. Za dobro pijaičo in fini prigrizek bo skrbel odbor. Anton Masle, R. F. D. 2, Box 114. Irwin, Pa. (8-9—6) ROJAKI! POMAGAJTE TEJ DEŽELI SE DAJ, KO VAS POTREBUJE IN KUPITE "POSOJILO ZA SVOBODO"! TI BONDI SO DOBITI V ZNESKIH PO $50, $100, $500, $1000 IN VEČ DOLARJEV. NESEJO tW PO 314 OBRESTI. VSAKDO NAJ STORI SVOJO DOLŽNOST! Pojasnila vam dajejo razne banke, ekspresne družbe in tudi • PRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y ramo direktorje za dnbo b mesecev in rešiti imamo vuč važnih točk. Direktorjev se bo volilo 6, in sicer z volilnimi listki. Kdor i?a ne bo prejel do 9. junija, aiaj mi pošlje svoj natančen naslov, da ga mu pošljem. Potem na prosim, da mi vsak vrne svoj izpolnjen listek najkasneje do 10. junija. da jim bom imel pri seji vse ra zvrst ene. Oni člani, ki imajo že plačano delnice, pa jih še niso prejeli, naj mi naznanijo in pošljejo natančen naslov, da jim pošljem delnice. Obenem pa tudi opozarjam vse one, ki so že čez loto člani, pa .se niso plačali, da poravnajo svoj dolg. kar zdaj bomo dobili pravila. Rojake, ki šo niso člani naše Zadruge, pa vabim, da pristopijo, ker čim več nas bo, term boljši bo uspeli. Ne pozabite priti vsi dne 20. junija v dvoifcirno društva sv. Alojzija ob T. uri zvečer. Pozdrav vsem skupaj. Alois Gall, tajnik Slov. Konsumne Zadrugo. 2 Pine St.. Conemaugh, Pa. (8 9—6) SVARILO. Podpisani opozorim rojake, da so varujejo moje zone Marije, rojene Liker, ki se je imenovala po prvem možu Grendcl. Ona je Slovakinja. BiLa sva skupaj od aprila tega leta in maja je med tem časom, ko sem bil na delu, neznano kam pobegnila, in sic r brez najmanjšega vzroka. Vzela je s seboj vse, kar je mašla, bodisi pohištvo kakor tudi denar. •Ta« nisem za nnbeno stvar več odgovoren. zato svetujem vsakemu, ki jo bo srečal, da so je izogne, da m- bo na is!i način prevarani kot seri: bil ja/. Large, Pa. Josip Turk. NA PRODAJ HIŠE za 1 do 4. do G, do 10 družin. Vse v kraju od 55. do 79. ceste. Tudi na obroke poceni. Oglasite se pri: Joseph Lušin, 1065 E. 66. St., Cleveland, Ohio. 8-11—6) Pri DALMATJNSKI-CALIFORNUSKI VINARSKI ZADRUGI 40 Liberty St.. New York, N. 7. Kupujejo že danes vb! oni, ki oznajo dobro naravno kapljico; VSI, ki nečejo piti nič drugega, kot pravo domačo kapljico; VSI, ki so ozdraveli in o treba« jejo moči; VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina iz grozdja. VSI, ki poznajo naravno vino is žganje in nečejo, da se jib slepi z ponaredbami; VSI, v splošnem. U hočejo obdržati svoje zdravje; VSI oni, ki ie niste poskusili našega blaga pižite Se danes na: DALMATINSK0-CAUF0RNUSKA VINARSKA ZADRUGA 40 Liberty St^ New York, M. Ys Sod od 52 galon samo $26*00. ' • T,v • - ; • JS7' i 1 ■ ■ "' OTiAS NARODA, 8. .JUN. 1917. Spisal Georges Wagniere v Ženevi V vodilnih ameriških listih se ie objavilo pre«l kratkim Članke, ki so zelo vnemirili in obenem presenetili javno mnenje v Švici. Švici im> oi-ita, da ni šla v boj zoper Nemčijo ter jo dolii. da za klada Nemčijo s produkti, ki «e jih je kupilo predvsem v Združenih državah. Povdaria se dejstvo, da kupuje sedaj Švica in drufft. ! evropske nevtralne države veliko več živil in žita kot se sra ie kupovalo pred vojno. Iz tega se pa iifc hitro sklepa, da se teh produktov ne uporablja izključno za domačo prebivalstvo, temveč da se jih nanovo prodaja Nemčiji ter na ta način jači odpor centralnih zaveznikov in obenem podaljšuje vojno. Na podlaovedati Nemčiji vojne, dokler bi Nemčija ne kršila njenega ozemlja ali učinila dejanje. ki bi nasprotovalo neodvisnosti in rast i konfederacije. ho je proglasita Nemčija blokado. Vsled katere so st«*pile v vojno ludi Združene države, jf Švica takoj energično protestirals v Berlinu, veinhir pa ni mogla smatrati nemške odredbe za kršenje njene časti ali neodvisnosti, kar bi tvorilo |k>v»kI za napoved vojne. Švica ni mornariški narod in njene zastav«' ni najti na morju. Nem ška blokada torej ni imela zanjo niti istega pomena, niti istih po sledie kot za druge narode. Ne sme se nadalje pozabiti, da se nahaja Švica v središču Evrope in tla je vsled tega njeno stališče . zelo direktno. To je majhna deže-Ja. ki nima niti toliko prebivalcev kot eno vaših velikih mest. Naha ja se v sredini štirih mogočnih vojskujočih se narodov ter bi ta koj poMala aktivno vojno pozori-hčo ter se izpostavila gotovemu poginu in iKipoluemu opustošenju To dejstvo bi sicer nikoli ne odvrnilo Švice od te«ra, da pokaž«* pogum, vendar pa lahko služi v razumevanje, kako resno želimo izogniti sv lahkovernemu vstopu \ Vojno na Wi ali (»ni strani. Na*«« neir.meme ekonomske tež-koče se ie ie v«V-krat izvrstno pojasnilo v ameriških listih. Opozar jam le na dej tvo, da ie Švica pri-morana sklepati dogovore z vojskujočimi se deželami. d& slednje dovolijo prevoz produktov, katere moramo imeti, či» nočemo poginiti gladu. Kruh je za nas neobhodno potreben. Pšenica, ki zraste na naših tleh, zadostuje le za tri mesece cnegs leta. da se preživi celotno prebivalstvo. Importirati moramo povprečno KJOO ton na d*n. To količino smo ponavadi dobivali iz Rusije, Rumunske in Amerike, a se daj nam io more pošiljati edinole Amerika in sicer potom Francije Pri na* ni nikakega razsipanja pri uporabi pšenice. Izza vojne je Ai bila prepovedana presejana moka ™ in seda j se prodaja naš črni kruh — katerega bi Amerikanci niti ne deli v usta. — vsled zveznega edik-ta šele potem, ko jc postal star, da se prepreči čezmerno uporabo. Nadalje obstaja dejstvo, ki tudi ni splošno znano, da je Švica najbolj intezivno industrijalno razvita izuied vseh evropskih dežel. — Nje induatrialni produkti so v razmeri s številom prebivalstva največji ter znašajo 250 frankoy za ssebo. Najbolj važne industrije luksurrjoznih predmetov, posebno ur in čipk. so vsled vojne si-o trpele, kajti določbe proti u-vosu luksurijoznih predmetov se ie izdalo v deželah, ki so bile preje naiboljie odjema Ike. Dasiravno je Švica velika "de lavnica', vendar ne producira surovin ter jih mora importirati z V vseh delov in koncev sveta. Te su m rov me so kovine, bombaž, surova svila in predvsem premog. Glede vm je sedaj Švica popolnoma odvisna od Nemčije, i? katere dobiva vsaki dan premoga v vrednosti 350,000 frankov. Sosednje dežele prepovedujejo izvoz vsake stvari, ki bi jo same even-tuelno potrebovale. Od Švice tudi zahtevajo, da da moralno in fi-naneijelno jamstvo za vse, kar ji pošljejo ali kar dovolijo prevažati preko njih ozemlja. Švica se mora vsled tega pogajati s svojimi velikimi sosedi, da dobi v roke največje potrebščine. Celo pšenica i katero dobivamo kot nevtralni na- [ rod iz Amerike, ne more preko francoskega ozemlja raz ven na podlagi posebnega dogovora inea švicarsko konfederacijo in francosko republiko. Ce kupi Švica več pšenice od Amerike kot jo je ponavadi kupila pred vojno, je to raditeer^, ker more dobiti svoj vsakdanji kruh le iz Amerike. Vsled tega je krivično soditi površno ter sklepati, da zopet prodajamo Nemčiji, kar smo kupili v Združenih državah. Niti javnost in tudi ne oblasti v Združenih državah pa morda ne vedo. da stoji cela naša zunanja trtrovina, — eksport in import, — pod strogo kontrolo od jeseni 1915 naprej. Potom dogovora z zavezniki se je ustanovilo "Švicarsko nadzorovalno družbo'* (Swiss Society of Surveillance) znano pod terminom S. S. S. To družbo vod); petnajst mož. katere se je imeno j valo s privoljenjem švicarskega kabineta. Ta organizacija, ki je > gotovem smislu kršila našo suve-reniteto. ima svoje urade v vseh delih naše dežele ter na tisoče u slufibencev in agentov. Nje naloga je ne le import vseh surovin, temveč tudi v.sakega posameznega predmeta, ki ga potrebujejo naši j izdelovalci ali naši državljani. Si S. S. ne dela nikakih dobičkov rnj nje poslovanje ie pod strogim nad-1 zorstvom zavezniških agentov. Da bo spoznal ameriški trgovec težkoče, s katerimi se mora boriti njegov švicarski tovariš, hočem na kratko orisati metode postopanja ki mora biti verno in brez pomote' izvršeno, predno dobi švicarski trgovec najmanjši del blaga, ki je1 potrebno za njegov trgovski ob stoj. . i Prvi korak je formalno prigla-šenje, z zahtevo prevoza uvoza te ga ali onega predmeta, pri čemur je treba navesti vrednost, klasifikacijo in način pošiljatve. To priglašen je ali aplikacijo se pošlje centralnemu uradu S. S. S. v Berlin. Normalno potečejo trije do šestih tednov, predno se dobi odgovor. Če je ta ugoden, se zahteva od trgovca depozit v gotovini, enak vrednosti predmeta ali blaga kot varstvo trgovčeve dobre ve- i re proti zaveznikom. Ta odgovor še ne pomeni, da bo trgovec v res-, niči dobil blago, kajti aplikacijo' se je medtem poslalo vladi, preko, koje zemlje bo morala iti pošilja- j te v. Tu nastane nova zavlačitev od treh tednov do treh mesecev nakar bo dobil trgovec v povolj-nem slučaju odgovor, da se more toliko in toliko funtov tega ali o-nega blaga prevesti za njega, trgovca. preko ozemlja sosedne države. Sitnosti pa ni še konec, kajti v amer. pristaniščih ne bo vzela nobena v Francijo ali Italijo namenjena ladja na krov blaga, namenjenega v Švico, dokler ni dobila brzojavnim ali pismenim i potom obvestila, da se lahko vzame na krov gotovo blago, namenjeno za S. S. S. V pristanišču v Franciji in na celi poti na mesto določbe se potem ponavljajo zamude, ki stanejo dosti denarja. Ko je prišlo blago konečno v roke trgovca v Švici.! ga ta ne sme prodajati kot bi se mu poljubilo, temveč mora dajati' odgovor za vsak posamezni funt Če prelomi svojo besedo, je kazen zelo stroga, kajti prizadeta je obenem čast švicarske konfederacija. kajti za S. S. S. stoji švicarska vlada. Trgovca se kaznuje, jamstvo za- j pleni in ime grešnika stavi na er-j no listino. V takem slučaju lahko zapre svoje duri. kajti v bodočem ne bo dobil niti enega funta blaga j od nikoder. Ustanovljenje tega trusta je za Švico poniževalna potreba ter mora prenehati, kakor hitro bo vojna končana. Bilo pa je potrebno, da se odstrani vse nezaupanje, ki bi drugače kolilo dobro razmerje £ sosednjimi državami. Vsled tega je razvidno, da so bila sumničenja, izražena v ameriških listih, ne le popolnoma ne-osnovana, temveč naravnost žaljiva. — _ . ___ Vl Prepričani smo. da ne bo sprejela ameriška vlada nikakih predlogov. opirajočih se na površno sod bo poslušala one. ki nas hočejo izstradati, kajti odrezanje dovoza ameriške pšenice bi_ dejanski pomenilo izstradanje Švice. Nemški podmorski čolni, ki torpedirajo nevtralne ladje, vrše nesramno delo. kojega namen je izstradanje Anglije. Ce pa se ho še sedaj v namenu. da se izstrada Nemčijo, Izstradati vse nevtralne narode: ali je to kaj bolj občudovanja vredno? Združene države so stopile v vojno, ker se je kršilo pravice nevtralnih. Ali; naj bi ostale to le praz ne besede ? Ali more razmišljati A merika sedaj o prav tako velikem zločinu proti pravici in resnici kot ga je že izvršila Nemčija? IS„e sme se pa misliti da se ni pc/ala Švica z materijalnim življenjem in zavarovanjem svojih meja. Mobflizocija njene armade je stala to majhno deželo celih 60C miljonov frankov. Od prve ure vojne naprej je Švica tudi razumela svoje dolžnosti napram vojskujočim se narodom, ki so izpostavljeni tako velikanskim neprrilikam. Večina Švicarjev pa ni le razumela teh dolžnosti temveč jih tudi dejanski izvrševala do današnjega dne. Sledeča svojim starodavnim tradicijam je brez p res tanka skušala biti koristna človečanstvu. V Švici se je ustanovilo agentu-ro za vojne jetnike vseh narodov, koje uspešno delovanje je vsake mu znano. Iz male zaloge žita za našo lastno uporabo se je poslalo nad 22,000.000 fnntov kruha za za-vezniške vojne jetnike v Nemčiji in to je edino, kar se nam more o-čitati glede podpiranje Nemčije. V Bernu se je ustanovilo družbo, koje namen je izposlovanje izmenjave za nadaljuj boj nespot«>b-nih vojnih jetnikov različnih dežel. Ustanovilo se je še- veliko drugih družb in zavodov, alužečih sličh ni m namenom. • Našteli bi lahko še več stvari, ki kažejo, kako je razumela Švica svoje dolžnosti ozirom na človečan-stvo, a za to primanjkuje •proi štora. Švica polaga posebno važnost na to, da se jo v Zdroženih državah razume ter ima v dobrem slo-vc.su. Ni je dežele, na katero bi se mi ozirali z večjim zaupanjem in nado in raditega bi bilo nad vse mučno, če bi se nas ne razumelo. Naloga ameriškega časopisja pa jc i>ojasniti javnosti dejanski položaj glede naše dežele, najstarejše republike na svetu. "Jupiter" na Francoskem. Washington, D. C., 7. junija. — Pamik Jupiter, katerega goni elektrika in ki je bil zgrajen za prevažanje premoga, je prišel na Francoslgp in pripeljal 10,500 ton pšenice. Pariz, Francija. 7. junija- — A-meriški parnik Silvershell je imel boj z nekim podmorskim čolnom v Sredozemskem morju. Ko jel bilo oddanih 60 strelov, je podmorski čoln izginil. Washington, D. C., 7. juua. — SilveTshell je oni teblo za živinsko krmo in živina krmljena na ta način, daje gnojila za zemljo, koje rodovitnost postaja s tem vedno večja. l>obra koruza ie vredna od $200 do $300. katere v red os t presegajo le cene za bogato vrtnarr.ko zemljo. Na enem akru zemlje pridela mo lahko od 30 do 60 bušljev koruze THJ $1.00 za bušelj k naši tr-več do 18 do 24 bušljev pšenice. Naše podnebljo ie ugodno za koruzo. kajti rastlina je domača, tukaj rojena. Pšenico pa se ie importira-lo iz Evrope ter je vsled tega tu ja žitna vrsta. V koruzi leži upanje južnih držav glede bodočnosti da postanejo ozemlje, na kJterem se pridela več kot en sadež. Evropa se ni nikdar naučila primerno uporabljati koruza. Ce moremo razviti letni eksport koruze 500,000,000 bušljev koruze, bomo dosegli največji trgovski triumf katerega more doseči -dežela. \ bodočih letih bi pripomoglo 500 milijonov bušljev eksportirane koruze po $1.00 zab ušel j k naši trgovski bilanci zo cele pol milijarde dolarjev. Učinimo Evropi in sebi samim veliko uslugo s tem Velika, razsvetljava Pomnoži trgovino. Ljudi vadi obiščejo trgovine, ki so močno razsvetljene. Velika ,razsvetljava napravi prostor prikup-ljiv in blago boljše izgleda. Za napeti žice se potrebuje le malo Časa lii vsled tega ne trpi promet prav nič. Nudimo Vam na odplačilo tudi napravo. Na tak način plačamo stroške za napeljavo žic in last rov. Ta svota se nam izplačuje v mesečnih obrokih. Pojasnila damo rad* vsakčas. The New York Edison Company At Yttr Service General Offices: Irving Pisce and 15th Street Branch Office Show Room for the Convenience of the Pohlic 4*4 Broadway I J 151 E Uth Street as« Detancey Street ' I »4 We* fid Street J is E "5th Street >0 Irving Place I | j(t E 149th Street All Show Room open until midnight m da se na učimo uporabljati cenejše žito. Koruznemu kruhu se navadno o-<"ita, da je težak in eost ter da se preveč drobi. To je mogoče preprečiti s primernim pripravljanjem. Lepilo v pšenici sklene hlebec ter zadržuje v hlebcu karbonsko ki-slino. da np izhlapi. Vsled tc-sra je hlebe.e trden in lahek. V koruzi pa ni te«ra lepila v zadostni množini. Če se peče koruzni kuh na navadni način, uhaja pri tem ogljična kislina. Neka velika newyorska pekarija se poslužuje sistema, ki je Dri ojrrskih kmetih že dolgo v rabi. Posamezne hlebce koruznega krulua. izpostavljajo najprej plamenu in to izpostavljanje zalepi hlebec tako kot se zale pi pšenični hlebec sam posehi vsled običajnega procesa. Običaj slede hraue je zelo težko izpremeniti. a nikdar več se morda ne bo nudila tako ugodna prilika kot se nudi ravno sedaj. Lačne narode ie lahko priučiti zavživati nove hrane, in Evropa se mora naučiti širše uporabe koruze kot se je godilo to dozdaj. Lahi so se umaknili. Laska deseta "ofenziva' se je popolnoma izjalovila. — Obramba zavzetih postojank. HAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V A HTTOTTT Naročite vae pijače pri nas po poitL Eksprea vam jih prinese v hišo. fc^H V&f ■ Dunaj, Avstx'.ii. i> jur.ija. — Vrhovno poveljstvo avstrijske ar ma Io j«* izdalo poročilo o bojih na soški fronti: Južno od Jainelj so vprizorilc avstrijske čete vroč napad. Po iz-vanredno vročih bojih so osvojile nekaj strelnih jarkov, katere so jim Lahi pred par tedni zavzeli Jarke so Avstrijci dobro utrdili in zdaj jih bir.nijo pred mogočnlai laškim navalom. Sovražnik je poslal v bitko sko raj vse svoje rezerve. Rezerve sc prišle deloma peš. deloma so iili pa pripeljali na avtomobilih. Vsi niihovi napori se bodo naj-brže izjalovili. Včeraj smo vjeli v bližini Ja-111 rli 271 častnikov in nad 0500 mož. 1 Rim, Italija. 6. junija. — Poročilo. ki £a je izdale laško vrhovno pc veljavo, £c fflaj?« ; Od Krnan pa do višin, vzhodno od Gorice se vrše vroči artilerijski spopadi. Na Krasu je obstreljeval sovražnik naše pozicije južno od Jameij. . _ _ _ Vjeli smo 2">C mož, med katerimi sc je nahajalo tudi par ča->tni- KOV. Včeraj so se naši letalci zelo dobro obnesli. Na tirolski fronti so izstrelili dva zrakoplova, pri Sv« ti Gori pa enejra. Naši zrakoplovei so zmetali včeraj več kot dve toni bomb na postajo v Sentpotru 11a urosri mod Trstom in Ljubljano. Zrakoplovei so se čisto nepoškodovani vrnili. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. ) J RŽ A V AH Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.60 $300 Beli rž. Whisky.. $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali brinjem. $2. $2.50 $3.00 Kimel..........$2. $2.50 $3.00 Anisette.........$2. $2.50 $3.00 Rozolijo.........$2. $2.50 $3.00 Vinski špirit.....$3 $3.50 $4.00 Vina iU kisla..........$1. $1.50 $2.00 Pilite po natančni cenik whi-skeya, vina. okrepčujočih pijač itd. Plačamo prevoz pri vseh naročilih za $5.00 ali več vshodno od Mississippi reke. Naročite tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno z naročilom. Denar poiljile po polti ali v priporočenem pismu. C. F. ZARUBA & GO. 813 THIRD AVENIJE. Den. G. H. — Pittsburgh. Pa Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ŽARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, Jaz imam sain loke in laboratorij. Jaz rabim le pravi Ncosalvarsan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili sc boste, kako hitro boste ozdravljeni. .Taz sem specialist z večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SLOAN Specialist URADNE URE: ob Jelroikik «4 9. sL i* 8 zMčcr •k Miljah U 10. im I arc. 408 SIXTH AVENUE C»r. SMthfiold St. PITTSBURGH, PA. ROJAKI, KUPUJTE LIBERTY BONDE' ZDRUŽENIH DRŽAV! Kam in kje? Kam se boš obrnil in kje boš dobil najboljšo pijačo v Pitts-burghu in bližnji okolici, ni to nobena uganka! Moji rojaki so se prepričali, da je moje blago najfinejše in moje cene najnižje. To je tudi vzrok, da postane vsak odjemalec moj prijatelj. Poskusi moj tropinjevec ali slivovko ter rdečo visko katera prodajam po $2.50, $3.00, $:i.50. $4.00, $4.50, $5.00, $6.00 ter $7.00 galon. Vsako naročilo takoj odpošljem. Ignatz Podvasnik, WHOLESALE WINES, LIQUORS AND BEERS 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti Kast Liberty |x>staje. Rojaki sezite po "Posojilu za svobodo!" Kdor ne more Zjed. državam pomagati v tem času osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dobiti po $50, $100, $500, $1000 in več. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti. Vsakdo naj stori svojo dolžnost Te bonde prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki ■FRANK SAKSER • 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. um S : Zaigrana vas. SpisaJPrcrto Konec iz Srednje VmL Pol j anii k-a je pljuskala ob vo rjave skale, šumela in &e penila. da so kaplje deroče reke. ka k or debeli orehi, brizgale na dol-tto in visoko brv. slonečo ns visokih skalnatih stenah v sredi vrtincev v pobeli. Dež. gost in debel, ie padal m rjsvo povriiino razljueene reke in »rtrels je uvlsrjsla v skalnate stene in visoke snnreke. Zabliskalo »e je. ds se je voda in hosts zagr-nils v bajno svetlobo. Bilo je pozno v noč. Oče Zelnik ie slonel na hodniku. ki ie visel liki lastavieje gnezdo ob leseni hiši nad skalnato pe čino. Ni ne mu dalo spati. Preveč je grmelo in bliski so švigali n*"d njegovo glavo. Pobožno se je prekrižal in šepetal iskreno molitev z* odvrne nje hude ure. Cerkovnik pri puštalski kapeli je urno i>otegsl za vrv, zvoneč k nevihti. Se so se videle medle luči na vasi, v ulici in pod bregom. Mati Zelniea je čepela v kotičku na hodniku in se tresla strahu pred bliskanjem. — Nekaj tesno mi je pri srcu Polona! Zdi se mi. da nocoj ne bo brez nesreče. Tam gori v Raki-tovcu se svetli, kakor bi bil ogenj. Nsjbržo ie treščilo v kako oglar-sko kočo, — i*j»regovori oče Zelnik. — Bog se usmili nesrečnih duš! — zsstoče Polona. Spet se močno zabliska. Materi Zelniei se zazdi, da je čula človečki vzdih. Zelnik pa zapazi v svitu človeško podobo, ki je stala na "štučku", na ozkem prostor-čiču visoke skale, odkoder so se po letu kopajoči otroci spuščali v vodo. — Kilo neki lazi v tem času po nevarni steni? Ponočnjak ni. Ali je kak popotnik zašel na napačno stezo in ne more dalje? Zenica se trese v kotu. mož pa poskuša oditi za nepoznano človeško podobo. — Nikar ne hodi. da se ti kaj ne pripeti. Saj lahko zavpiješ nao njim. — odsvetuje strahopetna ženska. — Nikakor ne. Polona! Treba je ravnati pravilno. Bogve kaj mu je in kaj namerja? Zelnik vzame v roko debelo gorjačo, za pas porine velik krivce. ki se je svetil v temi kakor gad je luskine. pa liajdi! iz liiše po temi navzdol... Počasi in previdno se spušča po visoki skali, z vrha na "jamico" na prostorvek, koder se je moglo stati. Zdaj je opazil tudi že v temi pod sabo človeka, ki je sedel na skali in zrl v globino. Visoke svetle usnjatc golenice so visele navzdol, da je dež pribijal nanje, čez pleT-a ie imel kratek oklep in izpod šlema so gledali dolgi lasje, peroč se ob dežju, ki je padal po svetlo srebrnem ileum. Kratek me«" je bil zslsknjen ob boku. na vrhu slema pa se je pral konjski rep. — To je kak vitez! — ugane 'hitro kmet in glava se mu napolni z globokimi mislimi. — Kaj dela tu? Pa v^ai ni naš grašf-ak, o-plcmeničeni Oblak? In njega da bi »i jaz upal nagovoriti? In — «daj-le? Ne upam! Že se je kosal, da se je podal ns pot. Svest si ni bil življenja Kaj ko bi mu graščak porinil meč v grlo ter ga pahnil v vodno globino? Kar se zabliska. in neznani vitez se skloni no koncu. Meč zarožlja. obleka se posveti v skrivnostni polsvetlobi; možu na 'jamči" zastane sapa. Dobro je čul. da je vitez za-škrebetsl z zobmi, potegnil izza pasa usnja to mošnjo ter jo zavihtel v zraku... — Pagato psgato perduto (plačani psgst izgubljen) — sikne z sstegnenim glasom ponočni vitez in s cekini napolnjena mošnja je zletels v tolmun deroče reke. Oplašeni možieek na ''jamči" gleds okupIo ts prizor v temi. Ko začuje cvenket cekinov, se mu hipoma razjasni položaj, in preden se je neznsni vitez obrnil po steni navzgor, je že oče Zelnik spet plezsl po skali nsvzgor ter se je skril pod lesenim hodnikom. Vitez je izginil v noči. n. Karel Jožef, graščak Smleški je bil že dvs dni v g osteh na rts du oplemenitenih Oblakov (Wol-kensperg) v Puštalu. Franc Rudolf. graičak Puštalski. ga je bil povabil na lov. Ps neugodno vre me je lovcem skalilo yesetje nad divjo zverino in lovci so pohajko vali po gradu, jeli, pili, peli in igrali. Oba graščaka sta bila strastna tarokista. Ko so povečerjali, so se mlajši lovci še zabavali v ženski družbi, starejši pa so sedli okrog inramornate mize in igrali pozno v nož. Na vogli graščine, v mali sobi okrog enonožne mize, so sedeli štirje. Na divanu ob steni sta sedela Smleški graščak in njegov brat Ivan Anton. Graščak je bil že prileten mož s sivimi brki in zgubanimi lici. Brat njegov je bil samski, srednje Starosti, živih oei in kozje brade. Onkraj mrze sta sedela na foteljih plemeniti Oblak in njegova sestra Marija Terezija. Puštalski graščak je bil lep. mlad mož, zgovorne besede in ognjevite nravi Njegova sestra je bila starejša, visoke rasti, bledih lic in resnega obraza. Časih so pravili, da je nevesta kozjebrada Ivana. Igrali so tarok. Vsakemu je visel ob pasu usnjat mošnjiček, v mošujičkih pa- sami rumeni beneški cekini. Igrali so že drugI večer. Prvi večer sta Oblaka imela smolo in zaigrala sta polno mošnjo cekinov. Kontesa Marija Terezija je z jokajočimi oemi zapustila igral no sobo. Baron Ivan Smleški ni poznal ženskega srca in s samozavestno trdosrčnostjo je pospravil cekine gospodov Oblakov v svoj mošnjiček. Ko pa je ležal na postelji, ni mogel zaspati. Čudne misli so mu rojile po glavi, oči kontese Marije so mu plavale v zraku, in zdelo se mu je, da ni prav storil. Zazibal se je v spanje, pa spanec mu ie pletel grozne prizore pred očmi. -- Videl je konteso na skali nad globoko reko, videl, kako se je borila v dušnih bojih, kako se je prijemala za bolno glavo in rvala lase iz glave. Ves poten se vzbudi in nemirna vest ga dvigne i? postelje. Obleče se in zapusti grad... Težke misli so mu pretresale srce. duša mu je bila kakor od strele zadeta hoja, stiskalo ga je kakor pilo v debelem hlodu... Že ga je tri obup, noč mu ie šepetala laskave besedo na uho. zibal se je na rjavi skali kakor bilka sredi širnega polja, tako sam, tako otožen, tako obupan... Pa se zabliska, svetloba se povrne za hip čez h ost o onkraj reke... Vitez Ivan je videl temne smreke, videl gobave hraste, videl zakrivljene gabre in zasmo-Ijene bore... Zagledal pa je v sredi teh temnih debel tudi drevo bele barve, mlečno-belo brezo. In breza se mu je zdela kakor belo oblečena devica, kakor vestal-ka v gruči drugih dreves. Spomnil se je deviee. ki je ro-lila Sina. katerega rešilne kaplje so škropile tudi na bolno dušo na razdvoieno dušo njegovo... — Apage, satanas! (Poberi se. -atan!) — zastoče, in beneški zlati so »sfrčali v vodeno dolino, v kristalni grad povodnega moža... Kakor da bi se bil prepustil boleči tvor. tako je bilo baronu Ivanu. Z lahko vestjo se je vračal v grad... In spet je sanjal sanjo — pa zalije sladke device na belih poljanah. .. Igrali so torej drugi večer. Baron Ivan je samozavestno omenil domači kontesi, da ni mogel nositi njenih zlatov pod svojim srcem in da jih je izročil materi vodi. — Takih norcev je malo, de Smleški graščak. — Don Kišot ce la Smlednik — doda pl. Oblak. — Gospod Ivan, vas je Bog pt več urah pripravil do spoznanja. Toda pravi vitez ne premišlja, pokaže takoj svojo čednost, — zbode vitez kontesa Marija. Baron Ivan je bil zamišljen v igro. ki je postajala vedno boli zanimiva. Strast se je pasla po kotih, zdaj je prilezla na dan... Prsti igralcev so nervozno stiska li karte, oči so švigale po mizi ustnice so se stiskale, žilice na čelih so se napenjale, vsak je vrge1 karto na mizo, da je zazeblo v dno srca. Proti koncu igre se že ni slišalo drugega nego padanje kart na kamenito mizo... Plameni sveč na leščeneu so se nemirno zibali od vetra, v; so g? delale karte v zraku. Noge pod mizo so se premikale v taktu padajočih kart in udarjale ob tla vino v majolki se je zibalo na tresoči mizi... Graščak Smleški je mešal kar te. Polled mu je uhajal na velrk kupček zlatov ob robu mize. — Vsem pa se je bralo na obrazu; COPYRIGHT BUCK, F KOM UMOCBWOOO « UNSUjnOD, I ITALJANSKA KOMISIJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — Kdo potegne z roko po tem zlatem bogu? — Karte sorazdeljene. Gospodu Oblaku se razjasni obraz. — Kontesa Marija! Sreča je nocoj na vaši strani. Skoro mi je žal po cekinih v reki, — reče baron Ivan in so potegne za brado — Gospod Ivan! Kazen slekli za petami. — odvrne kontesa in čaka, kai poreče brat, ki je bil prvi na vrsti za igro. — Kdo igra? .— Pagat ultimo! — zakliče puštalski graščak. Dolua vrsta tarokov se je za-bliskala v njegovih kartah. Vsi se spogledajo. Igralec izbere o-stale karte na mizi. Smledčanom zastre pogum. — Contra! — zakliče baron Ivan. — Re! — jekne kontesa. — Supra! — se oglasi Smled- čan. — Morto! — zakliče domači graščak z zategnjenim glasom nervozno stiskajoč kvarte z močnimi prsti. — Kaj delaš, Franc? — pokara kontesa svojega brata, ker se ji zdi karta neugodna. — Nič se ne boj. Marija! Danes je naš dan! Pade druga karta, pade tretja. — Izgubljeni smo! — zakliče baron Ivan z otožnim glasom. — Ne plaši se! Igra bo naša četudi ne pagat, — ga tolaži V) rat. Karte padajo, srče tolče igralcem. kakor bi plezali na visoko goro... Zadnja karta pade... Pagat je narejen — — — Gospod Oblak pograbi za kupček na mizi in ga strese v svoj mošnjiček. Štejejo. Tudi igro je dobil domači graščak. Vsota je narasla na stotine cekinov. Odštela sta Smleška dva svoje zlato. Pa jih je^bilo premalo. — — Kar manjka, pa pojdite iskat v Poljanščico, — pravi Smleški graščak. — Kot vitez bote to uslugo napravili vi. gospod Ivan! — pikro odvrne kontesa in se obrne do kozjebrada barona. — Tudi to bi storil. Marija: toda kosam se. da sem bil včeraj premehak do ženske. — odvrne zbadljivo baron Ivan in odide za svojim bratom. Sveče na leščeneu so pojemale, domači graščak in njegova sestra pa sta še pila iz majolke. preštevala zlate in se pomen kovala. — Denarja nima več. Pa nekaj kmetov zastavi. — reče Oblak. — Midva ne bova iskala njegovih cekinov po vodi. Sicer mu pa ja» ne verjamem, da jih je zagnal v vodo... — Jutri takoj se prepričamo. Kmet Dagarin Podbregom je dober plavač. Pokličem ga. in tako4 prinese tiste naše cekine na beli dan. če so le res na dnu vode. — Modra ie ta, sestrica moja! Lahko noč! III. Tisti večer sta kmeta Zelnik in Dagarin sedela pri vinu ter se po-govarjala to in ono. Zelniku je še vedno rojil prejšnji večer po glavi in tisti beneški zlati mu niso dali miru. Kaj ko bi človek hitro obogatel? Ne bi bilo treba se toliko truditi in trpeti, odkupil bi se pri graščini in bi postal svobode® kmet. Kdo ima pravico do najdenega denarja? Pa Zelnik sam si ni upal seči po cekinih. Dobro bi se bilo s kom posvetovati. Njegov prijatelj Dagarin je gotovo mož za to. da zna molčati. — Zakaj če vesta dva, se še zareg-Ija, če pa vedo trije, vedo vsi ljudje, pravi star pregovor. Svoji ženi Zelnik ni upal razo-deti skrivnosti. Pač pa je premišljeval ves dan. ali bi jo razodel svojemu prijatelju Dagarinu. In odločil se je, da jo razodene. — Dobro je vinee, sosed, presneto bi se pilo, če bi bil denar, — je začel sukati pojjovor na svojo plat. Pri tem je čisto na drobno pljunil mimo mize. To je bila Zel-nikova slabost vselej, kadar je hotel spraviti iz sebe kako važno zadevo. — Ce bi ga imeli toliko kot — grajski! Moj ljubi Zelnik, še mar sikaj druzega bi se naredilo, ne samo vino pilo, če bi bil denar! — je odgovoril Dagarin. — Ampak ga ni za kmeta. Gospoda ga ima pa preveč, toliko, da ga strani moče... Zelnik je zopet pljunil, ravno tako nadrobno, a skoraj nervozno. kakor bi se ustrašil, da bo prehitro izdal prijatelju svojo veliko skrivnost. — Meče. meče. — je pritrdil Dagarin. — Vse te veselice in zabave, kakor jih imajo med seboj vse te potrate, lovi, plesi_. .. ho prijatelj Zelnik — kmet pa tla-čani... -— In če ga pri vsem tem 110 spravijo izpod rok, ti pa kar suho zlato hirajo v vodo., iz same gosposke objestnosti menda, ali jim ! na tudi po glavah ni vse prav... Ce bi ti vedel, prijatelj Dagarin kaj sem jaz videl... — Kaj si videl? (Konec prihodnjič^ URADNIKOM VSEH SLOVENSKIH DRUŠTEV v Pittsburghu, Pa., in sosednih naselbinah. V nedeljo dne 24. junija se vrši v Phtsburghu vseslovanski shod. Pred shodom bo parada. Shod bo Filipinih z zaveetjem mesta Manile in z ustanovitvijo prve ameriške vlade na teh otokih. Nato je prišel domov, da sprejme polivalo svojih sodeželanov. Cela Amerika je bila na nogah, da pozdravi odličnega moža. Med .darovi, katere mu je poklonil narod, je bila tudi hiša v Washing-I tonu, D C., katero je poklonil Dewey svoji mladi ženi. To njegovo povsem. uimljivo dejanje pa se mu je zamerilo in kot se ga je preje hvalilo, tako se ga je iw>zne-je obrekovalo in btartilo. Priljubljenost

ri narodu je bila za časa s-tpansko-amoriške vojne kaj kratkega obstanka Nezasluženo blatenje od strani sodržavljanov pa je spoklo DewevTa prav v dno dušo. Zadostilo po. je dobil od vlade Združenih držav, ki mu jo podelila v marcu 1809 polni naslov admirala, katero dostojanstvo sta zavzemala pred njim le Porter in Far-ra.gut. Vsem je še v spominu, da je Dewey šele pred kratkim umrl v visoki starosti. Bil je v aktivni j službi do svojega konca. mornarice Združenih držav. GEORGE DEWEY. Zložil Anton Medved. Ljubljeni snno bili mladi in ljubili smo gorko. Zdaj bi še ljubili radi, a ne mara nas nikdo. Zastonj poskušnja čaja Pišite Se danes po iH>skušiiju Kutlior Mollingerjevu rastlinskega čaja, senza-cijalua zdravniška iznajdba, hvaljena od bolnih ljudi po celi Ameriki, katerim je bilo zdravje povrnjeno. Za zaprtje, revmatizeni. nečisto kri, glavobol, kašelj in prehlad, za slabotne upadle ljudi, za trpeče na neprebavl, za nered v želodcu, ledicah. jetrah in mehurju, ni bolj primernega zdravila kot iz 13 raznih rastlin sestavljen Father Moll tigerjev SLOVITI ČAJ. Pošljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, DA POSKUSITE PREDNO Kl'PITE. Mi bomo poslali brezplačno OPIS FATHER MOLLINGERIEVE GA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORV IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV: Mollinger Medicine Co. 31 Mollinger Bldg. East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa. Kako v starce z y;olo glavo pride še do nas odkod in z besedo godrnjavo kara zdanji mladi rod. Vse mu v dobrem je spomini, kar je lepega užil, to le zabi pri mladini, da ni sam nie boljši bil. f *— Zajemite ali uničite špansko brodovje. — To kratko povelje je dospelo v roke šestdeset letnega pomorskega v aprilu 1898, ko seje nahagal na Kitajskem. Ta častnik je bil ko-niodor George Dewey mornarice Združenih držav. IKUPI LIBERTY BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV. — BONDE SVO-Bil je na mestu, ko je prišla B0DE! DOKAZI, DA SI PRVIČ DOBER GOSP.ODAR, DRUGIČ, njegova prilikia. To je bila seveda DA 81 PEIJATELJ SVOBODE SPLOH IN ŠE POSEBEJ PRIJA-njegova sreča. Te prilike pa se jej TELJ ZDRUŽENIH DRŽAV, poslužil na način, ki ni bil le sre- _ ^-- čen, temveč ženijalen. I Združene države so plačale svojo svobodo nele s srebrom in zla- Ko je bila napovedana vojna s Spamsko, se je nahajal Dewey s svojimi ladjami v Hongkongu. Brzojavno povelje pa ga je pošiljalo naravnost v Manilo, kjor se je nahajalo špansko brodovje pod poveljstvom admirala Monteigo. Dewevu so prišle na ulio vsakovrstne vznemirjiajjoče vesti glede nekaka patriotična manifestacija teiga brodovja in pristanišča sa-vseli Slovanov v zapadmi Penil- mega. Reklo se je, da so španske sylvan i j i in nabirali se bodo pri tej priliki tudi prispevki k anneri-kontesa škemu Rdečemu križu. Rojaki! Kot Slovenci, spadajoči k slovanskemu plemenu, je Dewey prihaja Lz Vermonta ter tomj amPak s srčno krvjo svojih sinov. Naša nova domovina je poje končal študije na mornariški svena svobodi in pravici; blagoslovljena je s krvjo mož, ki so dali akademiji v Annapolisu 1. 1858,1vs?.1? sami ^ zat0' kar vživamo sedaj mi — za svobodo. Mi smo star koanaj dvajset let. Uspešno pf1.sh nva S°tov°; dobili smo nekaj, za kar nismo delovali niti mi, se je vdeležil kot poročnik držav-,nitl naši °^etJe — svobodo. Naša čast zahteva, da vsaj pomagamo ljanske vojne ter se boril pod Far- sh.ranitl to sv°bodo čisto, neomadeževano. varno, JJiti kajzer. cesar, ragutom v new-orleanski ka/rnpa- su}tan ne sme predrzniti omadeževati s svojo krvavo roko nji. Med drugim se je vdeležil tu- cast ^^ovlade, ki je dala pribežališče preganjanim, blagostanje di napada na fort Fislier j potrebnim in jednakost vsem. Svobodni možje bodo vedeli braniti Ko je bila vojna končana, je f° dedf 'm°< Aedni, s sv1ojo krvjo' dru^ s sv°jim Ako služil naprej skozi trideset let, so- V^l ldlCan' d/a storiš jedno ah dru-o. pomagaj braniti in širiti svo-veda mirno. Nekaj časa je bil uči- , V?J S tein.\ da kupis BoIltle lobode - pomagaj z modrim go-telj na akademiji v AnnapolLsu, ^ik.ier nu svetu ni denar varnejše naložen, kakor v »ločim je ostali čas križnril in slu- Svobode: Xajbosratejsa država na svetu s svojim stodeset- žil kot član odbora *a svetilnike. T1*^* ^odom ti garantira za tvoj denar. Ako veruješ v ,>a-Izvrševal je en rutinski posel !>lrnatl <,0T Združenih držav moraš verovati v Bonde Svobode, za drugim ter se poč^i dvigal po Papirnati denar je isto tako dolžno pismo, koje si prejel (hI običajni lestvici <*1 čina do oina. dr/av ™ »v<>to v srebru ali v zlatu, kakor Bondi .Svo- dokler ni bil leta 1896 imenovan ^^ ^ ^ VTT \ ^ ^ °.1Združenih držav Wmiodoriem obresti, za Bonde bvobode pa bodes dobil iste obresti, kakor v ' Ker se je'naveličal dolgotrajne J™51*«. varno razpolaga z denarjem svojih vlagateljev Pojdi in nezanimive službe na kopnem, ]\ f^jemu bankirju, ah v katerokoli banko hoces, povsod ti bodo je orosil, naj se ga pošlje na mor- dah Pojasnila; za svoj denar dobiš večjo vrednost v bomlih. je. V novembru lota 1897 so je ^ 81 d°bcr ^sfodar; bodes storil to takoj, ker le do lo juntja imaš t, - - . •• -n , easa, da se posluzis te prilike. Bodi dober jrospodar m bodi prijatelj utrodilo niecrovi prošnji. Dalo se , . . ,. , . . . J J i - . , ... svobode in prijatelj zemlje, kjer si dobil vse. kar imas. mu je poveljstvo nad ameriško C1 . , . .' , ., _ , , " ...... eskadro namenjeno za a^jska Slovenci, sedaj nam je dana priložnost, da z dvojnim dobič-vod \ * ' kom delamo za svojo korist. Kupimo Bonde Svobode, navežiino na- še Združene države, vtelesimo sami sebe v družino svobodnih mož. Nesebična ljubezen do naše nove domovine je ideal vreden moža, ki ljubi svobodo; če pa more pri tem napraviti dobiček, brez zsube na časti, še več, da pi idobi na časti, bode storil s podvojeno hitrostjo, kar želi od njega domovina. Naprej, toraj Slovenci, da sc vije zvezdnata zastava, simbol svobode, zmagonosno v čast Združenih držav, v čast našo, v korist zatiranih in v smrt vseh tiranov! Kupite Bonde Svobode! Matej F. Kebe. predsednik Slovenske Zveze, botjne ladje naravnost nepremagljive in veliko večje od onih v nje- r R MOTORRIKF govi lastni eskadiri; pristanišče pa mw 1 WRDiiui naša dolžnost, da se shoda polino-številno vdeležLmo. Najsibotmo državljani ali nedržavljani, naša navzočnost pri manifestaciji je potrebna. V novi — v boljši domovini smo in izraziti ji hočemo našo lojalnost in udanost. da je posejano minami. s (podmorskimi I ELEKTRIČNA LUČ Devrev se ni niti iza trenutek ustrašil teh povesti. Dalo se mu je povelje, naj zajame ali uniči špansko brodovje in on je bil taon, da sluša tem poveljem. Tako je mislil Dewev. V resnici pa je bilo špansko Vsled tega poživljam v imenu brodovje zelo slabo in v pristani- centralnega odbora vse uradnike vseh slovenskih društev v Pitts-burghu in okolici, da pridejo v nedeljo dne 10. jnnija ob 9. uri dopoldne v Kranjsko-Slovenski Dom na 57. in Butler cesti v svr-ho izvolitve odborov, katere potrebujemo za izpeljavo našega programa. Prosim, da se vsak uradnik zasigurno vdeleži sestanka. kajti rešiti imairno veliko važnih točk, ki se tičejo si a v no® ti. Nekaterim uradniokm, katerih naslovi so mi znani, sem poslal (pismena povabila. Vsine pa velja to povabilo in upam, da se bode vsak brez obotavljanja odzval. Prijatelji 1 časi so resni in treba je nekaj napraviti za protek-oijo našega naroda. Pridite toraj vsa ob določenem času v Kranjsko-Slovenski Dom. Za centralni odbor vseslovan-skega shoda: Ignacij Podvasnik, f i r predsednik. d-8—$). šču ni bilo nikakih min, vsaj takih ne, ki bi ovirale (ameriške bojne' ladje. V Manila zaliv je dospel dne 1. maja 1898. Malo pred šesto uro zjutra j je otvoril ogmj na špansko brodovje. Španci so ogenj vračali in isto so storile tudi baterije na obrežju. Pričel se je prvi spopad v špamsko-ameriški vojni. Skozi dve inri je obstreljeval Dewev sovražnika in ameriški topniearji so z občudovanja vredno natančnostjo vedno pogodili cilje. Ob polosmih je dal povelje za umikanje, a le za toL'ko časa da je omogočil svojim ljudem miren zajutrek in malo počitka. Nato se je vrnil k naskoku. V teku par ur so bile vse španske ladje razdejane ali potopljene in istotako se je prisililo obrežne ba terije, da so umolknile. Ubit ni bil niti en Amerikanec dn niti ena ameriška bojna ladja ni bila res no poškodovana. Dewey je kotnčtad svoje delo b§i 44 VRST BARVf IN VFL1KOSTI BODITE SAM SVOJ GOSPOD f T & imejte Range kolo in pravočasno boste na delu, v crk-vi, na sestanku z prijatelji, ljubljenko ali družino. Vozite se domov iz dela, dočim (lru^i čakajo ali hodijo peš. I7DCDITC ITIirn A A t/DCT raznih barv in velikosti "RANGES" IlDliHIl liRItU 44 tnol koles. Vsi so naslikani v naravnih barvah v našem ceniku. Najpopolnejša izbira koles na svetu, vsi za TOVARNIŠKO CENO, od $15.75 naprej. in nw Mi MKriltmn pošljemo "RANGER" kolo. ki f:a izberete. MI du um nu ruoMionJu PLA^AMO prevoz do vašega kraja. z& trideset dni za poskušnjo da se vozite. Ves p^lskus Je na naSe strofike. OBROBI, svetilke, kolem in vse potrebno za polovične ceno. Kpn^l IITC nPNARIA temveč pošljite kupon še danes za naš velikin novi I UaUIIL ULimnjn een^ tovarniške eene In ponudba, da ga trideset dni preiskusiie. MEAD CYCLE COMPANY, Chicago mttzm ta KVftm m rosunz ca že mics | MttdCycUCotnputy. Dm B - CUufa, m. Pro« i m poAljite m t tvo) taJOUM fiikrinjo. Jaz M s t«m niiMobvcia -dritn- C.LAS KABOPA, 8. JTJN. 1917. Jugoslovanska Katol. dednota ta Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GOSPODARSKI ODBOE: T08EPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVEKN, 483 Mesaba Ave^ Duluth, Minn. MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave.. X. E. Cleveland, Ohio. FBANK SKKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCIIEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj »e po&ljejo na plavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa. Podpredsednik: IX)UIS BALANT, Box 106. Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Elv, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Sali'da, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue *4 M So. Chicago. 111. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176. Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R„ Delmont, Pa. CUTRM. IfEWS PHOTO MNVICC. NEW YOUK. REAL ADMIRAL J. H. GLENKON. Mlinarjev Janez. Jan«*x se je vračal v mlin, glavo upom ietio. poclcd v tla, m'i-sli žalostne, brez upanja. Nad vso naravo je pa plavala pomladna sr*V*a in zelenje je drhtc4o iz lesa in k travnikov in po pašnikih «o bmcrljali zvonci in pastirji ko vriskali m i**li. Tam nad gričkom je krožila po stovka in preža 1 a na f>h«n. V hrast ju se je o*va. Še pet bi živel, kakor pravijo. No, saj je res že davno zape la. I n takrat sem štel in je naku-kala deset. Modra nt. jaz bi živel deset let in Jerop* m Štefan ki mno te slišali. Ttfko ie ffOToril sain s seboj mi »e smejal. Klobuk se mu je nagnil na stran in na irladko obritem licu «o se čudno kremžile veUkc crube. Mlinar Janez je prišel tisti tre-natek mimo ru se jc začudil. — Primož se je smejal. — Špiča«ta brada se je podaljšala, lica so se razširila, tista suha. rjava lica, in oči so izražale razposaiettoKt. — Koščena in dolga je bila podava in v umazanih, od ilovnate zemlje porjavelih, visokih škomjih je bila v kleti še daljša. — Dobro srečo in hvaljen bodi Jezus, stric! Kaj «e tako smejete? — Boe daj, J&necc. Bog daj!.. Dobre volje sem. prav dobre volje, kot bi se nai/il Blažišarjeve-ga prkolita. Veš, meni ga je da» večkrat možiček. ker sna se razumela. Dober človek je bil, malo talkih. Za pijačo je rad dajal in suknjene ie rad pravil, da smo se boljše na svetu?.. Govoril je to nameroma. a kmet Primož se ui menil za svoj dole in boben, ki mu je imel zapeti pred vratmi. — V tujino! Pojdi, pojdi, pa niikar ne žlobudraj. Janez, saj ni si baba. Lahko bi se ti zgodilo na tujem kot tihemu, ki je sedel v blato in se vanj pogreznil. In zadovoljen bi ne bil. Prenehal je z delom in se naslonil na koso in njegove misli niso bile več vesele. — Nemara si bil doma, Janez? Ali si bil pri starem? Janez se je zdrznil. Pred par minutami se ie še smejal Primož zdaj je pa bilo njegovo lice tako rewio in gube so stale ohlapno na njem. — Povej, povej! Nič. kaj ne?.. Lakoranik jc lačen do smrti. — Res je, stric, nič! In zjokal se je Janez. Primož je telebnli koso vstran in sedel na sredo lehe in podprl glavo ob dlan desne rolke. — Naj gre vse! Saj ne rečem nepridiprav sem bil v mladosti ali vendar sem živel kot žive i>o-šteni ljudi v obče, če še ne boljše. Od min-1- sem delal lin nisem prislužil. da bi neisel v š''*"pcu. Kot bi me vrag zaznamoval; ela. Ko sem io prvič čul. jf pa zapela desetkrat. Pomisli — deset let bi še živel. Ali ni to lepo. Janez? Ah. življenje je tako prijetno! Pa pojdi z doma in berači ali si pa zadrgni vrv za vrat Moj Bog-- In privrele so Primožu debele .40 Nekaj Is roške SBodorln« *—20 O Jedki Pešam In Tisingii eJH Praški jndek -JO Preganjanje Indijancih oU- Janarjer Prisesa haronskega glavarja Repofiter Rlhlčer sin im^m^ sreCa Slovenske novele ln iiui ti Sorts II »^-la V Jetnik na galeji Vojna na Balkana, 18. even. Zgodovina c. in k. peipolka K. IT s slikami Zlatokopl Zlatarjevo alato Življenje na avstr. dvora ali Smrt cessrjeviča Badolls (Tragedija v Mejerllngu) Sherlock Hihml V rakvl kraj bombe Zaklad knpCevalca a soiajl Ena sama kaplja črnila Grob v svetilnika Gospa s ksnsrskim brlljantom Kako so vjeli Jacka rasparača Londonski ponarejalcl denarja Plemii RAZGLEDNICI f NewjorSke s cvetlicami, homo-rlstične, boilčne, novoletne tn velikonočne komad po dncat po Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali ZEMLJI Villi I ZdrnSenlb driav mali veliki ▲vstro-ltalljanska vojna mapa WilhntHh drSav f-M -.40 |L0f -JI f-Jl —.11 —.U s=.l* i-JJ mlU hJI Kil »->.11 Sodjalna HH|||p| 'Stanley t Afriki Zakadil se je v četa in era »unil [Timotej tn na tla in je hlastil nanj in ga su- lali timiamknM m fUf __. -_ . . •_ Evrope Evrope, vea Vojna steoi Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, iniTiAif TTansaa. Mwrfmw Ohio, Pennsylvania, lflnnenofa. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih drftsv po mM Avstro-Ogrsks snu »—„18 velfld Oelitvst Velika atenska mapa u. I dragi stmnft pa e»U svet 9 _ GLAS NARODA. 8. JUN. 1917. Wm _ ZA ZEDINJSNE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. > Sedež: FOREST CITY, PA. f ne 21. Januarja 1903 v državi Pennsylvania. — GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. R TArCHER, 674 Ahsay Are., Rock Springs, Wyo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181. Broughton. Pa. FRANK PAVLOVClC, box 047, Forest City, Pa. i tajnik: AVGITMT CJOSTlSA, box 310. Forest City, Pa. JOH1P MARlNf*IČ. 5805 St. Clair Are., Cleveland. Ohio, blagajnik: ANT. HOCHfiVAR, RFD. No. 2, box 11%. Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nads. odbora : JOSIP PETERNEL, box »5, Wiliolk. Pa. * L nadsornlk: JERNEJ HAFNER, box «5. Burdine, Pa. """ 2. nadsornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137 th St, Cleveland, Ohio. f* POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. poročnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St.. Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Ohio St. Pittsburgh. Pa. Uradno fiaailo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena drustr«, oziroma njih uradniki bo naproSenl ixwUljatl vse do-plw direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj »e pa polt ija edino potom postnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor i« ne potom privatnih fekov, na naslov: Frank PavlovčiC, Farmery A Miners National Bank, Forest City, Pa. V Bluraju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da m samore napako popraviti. J. VALERA: Pepita Jimenez ROMAN. / Za 4 * Glas Naroda" priredil J. T. 14 (Nadaljevanje.) do dveh popolnoei pri njej, da si se lepo zabaval, da si se zastran nje spri z RTofom, in da si sra skoraj umori). * Don Luis sra je začudeno in preplašeno erledai. — No vidiš — je nadaljeval oče, — kakšne skrivnosti mi imaš povedati. — Vrabci že čivkajo o tem po vaških strehah. — Morda bi bil lahko prikril, da si bil do dveh zjutraj pri nji, toda zdaj niti tejra ne moreš. — Dve ciganki sta te videli, ko si se ponoči priklatil iz hiše. — In pa še nekaj____ — Kaj pa oče? — je vprašal don Luis z jeeajočim glasom. — No. ali misliš, da Pepita kaj skriva? z— Ne, ne, prav nič ne. Vsak dan. odkar si bolan, je dnevno po dvakrat ali trikrat tukaj. — Kolikokrat pošlje pa tudi Antonijo, da se prepriča o tvojem zdravju. — AH mi vrjames, da je silila eelo v tvojo sobo? — Jaz bi jo pustil, pa mi je bilo za tvoje zdravje. Don Luis se je nekoliko ojunačil in je s kratkimi besedami o-četu vse razodel. — Moj Bog. kako si se moral začuditi in k^ko si bil presenečen ? — je rekel slednjič. — Zakaj bi se čudil? — Zakaj bi bil presenečen? — je odvrnil oče čisto prostodušno. — V vasi že več dni ne govore ničesar drugega kot samo o tebi in o Pepiti. — Vsem se čudno zdi. kako da si s<> mogel tako hitro i spremeniti. — Pred par dnevi si bil še napol svetnik, zdaj si pa ljubimec, k: že pretepa svojega tekmeca. — Ti ne veš. kako čudno se zdi očetu vikarju. — Neprestano se kriza in ne more vrteti. — Da, oče, jaz sem bil velik hinavee. — Sam ne vem, kako je prišlo do tega. — Toda, zdi se mi, da je moralo priti. — Nikar ne nori. — Ali misliš, ad ti kaj zavidam? — Nič pravnic ne. -Že pred dvema meseeoma sem vedel, da je Pepita zaljubljena vate in da je tudi ti ne gledaš postrani .— Ne boj se, starec ima presneto dobre oči. — In tudi, če bi ničesar ne videl, bi moral vedeti, kajti moj brat, dekan, mi je vse popisal. — Čast ti, da si bil tako zaupljiv napram svojemu stricu. — Vidiš, tukaj so pisma. — Dekanov a pisma in prepisi pisem, ki sem mu jih pisal. — Na. beri. Dekanovo pismo se je glasilo: Dragi brat: — — Moja dolžnost je. sporočiti ti zelo slabo novico. Toda. jaz sem prepričan, da bo IJog v Svoji neskončni dobrotljivosti odredil, da ne boš preveč razočaran in da se ne boš preveč jezil. — Luis-mi že nekaj časa pisar^ zelo čuda pisma, v katerih priznava, da ima nekako pregrešno nagnenje do neke koketne mlade vdove, ki stanuje v vaši vasi. — Dozdaj sem bil na Luisa vedno ponosen. — Prepričan sem bil. da bom zamogel podaritT sveti cerkvi krepostnega in vnetega duhovnika. — Toda z žalostjo opažam, da sem se varal in da se še zdaj va ram. — Vem tudi, da «e hočeš ti poročiti s to vdovo. — Vsled tega sem neskončno žalosten, da je tvoj sin tvoj tekmec. — Moj Bog. kaj bi bilo. če se izve kaj takega! Nastal bi škandal, ki bi ne imel para. — Prosim te torej, pošlji Luisa čimprej k meni. Don Luis je poslušal to pismo in molčal. (Dalje prihodnjič). _ Prej je bil večkra bolehen. II. II. Von Selilicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je s sto in sto tisočimi bolnimi v stalni zvezi in dan za dnem dobiva zahvalna pisma od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje je naš rojak Ivan Salopek, P. O. Box 121. Zeigler, lil. pisal sledeče pismo: "Eno leto vživam Bolgarski Krvni Čaj in nikdar nisem bil bolan. Preje sem bil večkrat bolelien. Pošljite mi še eno škatljo". Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mescev za 1 dolar, 6 škatelj za 5 dolarjev pošlje kamorkoli Marvel Products Company, 99 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev zagotoviti, pošljite 10c. več. Had bi izvedel za naslov svojega rojaka ANTONA BURLOVIČ. Don na je iz Račič št. 64 pri Pod-gradu na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Ilijas, Box 32, Oakmont, Pa. (7-9—(j) Kri d. n l,itis>t je pričela teči v potokih, grof ie napadal s še ve. jo m le ter skoro zlezel pod sabljo don Luisa. Ta ni pariral udar-#•<». Utaveč spustil **bljo z veliko Kilo na glavo grofa. Omamljen v*led udarva je padel na tla. im> eeii dolžini života. Ola bitka je biia delo par minut. Don Lui* je oMal miren kot stoični filozof, katerega je trda postava poln h. pri*ilila izstavljati se takim kritičnim doživljajem, ki tako malo soglašali z njegovimi navadami in njegovim mišljenjem. Kakorlutro pa je videl svojega nasprotnika kot mrtvega na tleii, obliteg * krvjo. s,, j«, polastil don Luisa velik strah in malo je manjkalo, da ni padel v nezavest. On, ki ni bil v stanu ubiti vrabca >e vkor«. umoril človeka. On, ki je imel pred petimi ali šestimi urami trden sklep, da postane duhovnik, misjonar, služabnik in o-■ vale.- evangelija, je zivršil v kratkem času vse mogoče zločine ter poteptal vse božje t>ostave. Nobenega smrtnega graha ni bilo več, katerega ni izvršil. Najprvo s<> v,, razblinili v nič njegovi sklepi junaške in popolne svetosti. Nato so odšli po vodi tudi njegovi sklepi glede lažje, bolj mi s< anske' svetosti. Vrag je napravil konec vsem njegovim načrtom. Jezilo ga je, da ne more postati niti krščansi Filemon, kajti pobijan je ljudi je tvorilo kaj slab pri če tek večne idile. l*o V>eh razburjen jib tega dneva in te noči se ie nahajal don Lin-*. v stnju in razpoloženju človeka, ki ima možgansko vročnico. Currido in stotnik on Pedro ni odjahal tekom bolezni sina na polje ter se tudi ni pe. a! z drugimi stvarmi. Oskrba sina je zavzemala ves njegov čas. Nekega jutra sedemindvajsetega junija, ko je odšel zdravnik ter se je nahajal dou Pedro mid pri svojem sinu, se je izpovedal don Luis svojemu očetu na sledeči način: Dragi oče —je rekel don Luis, — jaz te ne smem varati. — Dane* ti moram razodeti. kakšen hinavee in potuhnjenec sem. — Dragi sin, če se hočeš izpovedati, je na vsak način boljše, da pokličeš gospoda vikarja. — Moja glava ni posebno bistroumna in čista. Zamojdel bi ti dal odvezo za vse tvoje grehe, seveda, če bi ta odveza kaj pomagala. — Ker mi pa hočeš, kot svojemu najboljšemu prijatelju, gotovo izdati kako skrivnost, te prosim, povej mi, kaj ti je na srcu. — Vflik zločin sera napravil. — Velik, zelo velik. — Ti morda niti ne alutia o moji pregrehi. — Nikar se ne sramuj svojega očeta. — Povej, kar imaš na vesti. — Don Luis je zardel in začel govoriti: — Moja skrivnost obstoji v tem, da sem zaljubljen .v Pepito Ji- se je ua ves glas zak roko tal in odvrnil: je tudi ona zaljubljena v te, da m bil, pred par dnevi ••* i.it POZOR, SLOVENCI! Lepa prilika za Slovenca, ki ga veseli pričeti groceirijsko obrt. Hiša je dovolj velika, 20X70. V bližnji okolici dela mnogo Slovencev in ni nobene trgovine. Prodam fladi si a begi zdravja. Kate-ro-ga veseli, naj se osebno oglasi aJi pa piše na: Frank Slajiovič, Box 491, Dawson, N. Mes. ZDRAVSTVENA OBLAST želi zvedeti, ako je kak sorodnik ali znanec, ki bi mogel dati kake podatke o FRANKU JOŠT, zdaj bivajočemu v umobolnici v New Yorku. Kdo bi kaj o njem vedel, lahko sporoči Uredništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 3*_ NAZNANILO. • Kadi preobilega, posla sem bil printonan poiskati namestnika in posrečilo se mi je dobiti Dr. Milana Milojevič-a, da je sprejel to mesto. Dr. Milo-jevič je obiskaval š-jie v Ljublja-mi in potem študiral medicino v Gradcu na Štajerskem, poianeje je nadaljeval svoje študije na raznih evropskih klinikah in eno leto v ameriški bolnišnici. S pomočjo dr. Milojeviča mi bo zdaj mogoče zdraviti vsakovrstne bolezni. bodisi moške, ženske ali otročje. Dr. Jos. Grahek, 843 East Ohio Street, North Side, Pittsburgh Pa. (26 5—26-6 2iv t) NAZNANILO. Cenjenim roiakain v državi Minnesoti, naznan no, da jih bo kratkem obiskal m. zastopnik OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam avoja NARAVNA VINA Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko. Uredništvo. Iičs SS M02B sa delati ▼ nanj ami. D« bra pla Srn, stalno dele. C. Moeneeh Bona Cempaay, (13—4 v 4) Oewanda. N T. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East C 2nd 8L. Cleveland, OUa. ta najbnijiiga groadji Najboljša ataro belo vino Riae-ling 10 gal $6.50, 27 do 28 gaL 115.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon tti.. 50 galon $25. Lanako telo Tino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12£0, 50 galon $22^0. — 100 proof moten tropinjevee gaL $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih eenah je vitet tudi vojni davek ■a vino. 8 apoftpranji & JACKftV, Box lil gt Helena, OaL Br. LORENZ« Ins seat sdlnl slovensko goro-Ive« Specialist moških bolesnl v Plttabuizhn, Pa. SiCi POZOR ROJAKI ibihlaMa. Od te«s M*lh i m bMl «mH la ~ i knual brki I« bnfB ta i _____ oafvall. B«»aiaUa—. fc—tn <1 «11 tcgaaja v rakak ■rnh la v krtin, t mA t a*o mv^mm «adia rla. raaa, apaHlM. bala. ta i, krarta In s**ata p°tM Mg« kaija ain«. ataallaa v vat datb polMBi clitnataL K4or ti anj« a4rvtta b»— «>*«ha^abll Mi»aHa ea^MTMT ^TUlte tekaj p» 4 eanta ma »aštalaa. JAKOB WAHčlč, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Novost! Osemkotni uri za gospode s zlatom prevlečena (goldfilled ease 10 let jamčen) z najboljšim kolesjem Waltham ali Elgin, z enim popolnoma gladkim pokrovom natančno kakor slika s 7 kamni................$12.50 s 15 kamni...............$15.50 s 17 kamni...............$17.50 S zlatom prevlečena (goldfilled ease 20 let jamčen) s 7 kamni................$14.50 slo kamni... i...........$17.50 s 17 kamni...............$19.50 Popolnoma zlata (14 karatov) s 7 kamni............... . $33.50 s 15 kamni...............$36.50 s 17 kamni...............$38.50 Važno SAMO ZA NEKAJ ČASA ista ura natančno kakor zgornja slika samo okrogla s enim gladkim pokrovom in Švicarskim kolesjem, s zlatom prevlečena (goldfilled case 10 let jamčen) • 15 kamni za samo $8.00 ali pa ista ura popolnoma zlata (14 karatov) za samo $ 13.50. Za vsako uro jamčim! V. J. KUBELKA, 933 W. MBth St, H«w Vork, S. T. POPOTNIKI. Vs«'iu onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland. |M*sebutreluto nabariti |H>histv,o in kuhinjsko opravo ako se boeete nastanili v naši naselbini. Zato ob tej priliki prii»oroeain svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni iuiate vedno poten« in zanesljivo blago. Ako dospete v Cleveland na posta jo in se neveste kam obrnili, pokličite na telefon Princeton KISI aH pa Rosedate lSSl in jaz bom i>os!al en avtomobil j>o vas. Ako ]>a vzamete pocestno karo se pel j i te s St. Clair karo do ceste in ua vogalu St. Clair Ave. je naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pri meni se lahko dobi letni koledar za U0e. iioštnih znamk. JL. DR. ROSENTHAL, SPECIALIST, 622 PENN AVEm PITTSBURGH. PEN NA. Dr. Rt>sentlial, Specialist že eez 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavi-co, izgubo semena, i^olno kri. nervoznost, že-lodec, lediee, mazulji, revmatizem in druge bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bc Ce ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. ustanovljen t Pitt«burghu čmz 20 let. Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 5. po pol. Ob četrtkih in aobetah od 9. »jutra j do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Gorori ae slovensko. Ne zdravi po Dosti. Izrežite in obdriite tO objavo. W i? JlzSsli v f^^r^v^'V \ i -" --A ^ . * i ' V ' ? "fn' *- ./'j!i* 4 h .A; A IŠ6 Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalje, gtxllK'ne inštrumente, kape itd., ali pa kadar tK>trebujete ure, verižice, priveski-, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Upra&iuje stane le 2c. pa si t>odete prihranili dJlarje. Cenike več vrst iH»šiljanm brezplačno. Pišite i>onj. IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St., CONEMACJGH, PA. DOCTOR KOLER €38 PENN AVE., PITTSBURGH, PA. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr- Koler je najstarejši slovenski zdravnik. Specialist v ntts-burzhu. ki ima 23letno prakso v zdravljenju tajnih možkih bolezni. Sifilis ali lulraplicsje krvi z lravi z rlasovitim 60$. ki ga je izumel dr.jCrof. Krlich. Če imate mozolje ali mehurčke po talesu, v srlu. izpCdanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Seraenotok, kapavec alitriperin tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi tejra. Te bolezni zdravim po zadnji metodi v najkraji k«m času. Kakor hitro opazite, da vam poneiiuje moška zrnoinoat. ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi, ki vodi iz mehurja, ozdravim ▼ krp tkem času Hydrocelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in ?irer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbte in vratih tudi pri sputčanju ▼ode. ozdravim z gotovostjo. Revmatizem. trganje, bolečine, otekline, srbečico, ikfofl« in druse kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati. Uradne ure: od do S. Ob nedeljah od 9. do 3. MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. s • • • UNUSKO ORGANIZIRANA. m m. n POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: 82 Cortlandt Stu, New York, N. 7. j* t-