Q LAZILO C O Q£NJSčEZA LETC II. ST14-1 7 IZ HAJ A VSAK:H ONi Akcije naših edinic .................. stran Kadri rešujejo vsa (*i-riglavnk£ c (Črtornir) I-ropagendno delo načih edinic Vo jaški in pol* tiSiii pregled Celovec ,j\arioor, Gorica, 'S*-?st { i rtouir; iiaoad na avtobus* (V.gris, . t)ti i apre j ( Črtomir) -r.............. b ti Tov. B in e tu (/-uLo, II. Iti.) .. '1'ovciriou poli t komi s ar ju ^i: etu (uorci II II. kongres USAOJ -a (,;tana) ....... Tovariš (i)obravsKi , I. btl. "Tomažev11 ki t ing- (Jtnkl) ..................... iv eKaj ru5čine {', ar^o) .............. 3 -S 16 2o 24 27 23 3o 4o 4o 4; - 5" - 22*6. 23.6 , 2J. 6. 2=j*6. 26,6. 26.6, je prva transportna karaula porušila dva mostova na cesti Zalilog-Železniki .1- romet na tej cesti je ustavljen. je 3» razrušil progo rued lodhomom in Jesenicami. z tir jI -je je tovorni vlak in se prevrnil v jarek, tromot je bil ustav- ljen. sta ostrostrelca Janša anton in li?or Jakob pri predoru Podhom napadla nemško patrolo. i^n ^emec je oil ubit, 4 zbežali v pre- dor, je patrola IV« bataljona porušila lo dro- gov električnega daljnovoda Černuče-kranj, je patrola IV. bataljona minirala prog* Černuče-Trsin. lorusone je bilo 21 m proge, je II. bataljon miniral med kadovljico in kranjem :lva mostova ter cesto .Dupl. j e-kri- ^e. ];iino je zavozil nemški avto. Ubiti so bili ranjenih p.i 8 w emc ev, avtomobil se je razbil« mostova sta bila poškodova- na« L-romet se vrši le z lahkimi vozili« je patrola ] TI . bataljona nastavila naga- zno mino na cesti 0 točo-Itadovlj i ca.h a mi- no je zavozi 1 oklopni avtomobil. 4 hemci so bili tezi' o ranjeni«, število mrtvih ni znano, /i.vtonobi.1 je bil uničen, je desetina 1. kSV nastavila mino na ce- sti. Ljubljana-kranj, h a mino je naletel o klopnjak in zletel v zrak. Cklopnjak s po- sadko vred j o bil popolnoma uničen, je patrola l.tl, bataljona minirala zatvor- nice in reguldtorake naprave pri rezervo- arju v Završcioi, ki aovaja vodo elektri- 4 — čni centrali v Žirovnici v Objekt je ' "bil porušen in je centrala ustavila obrab. 27*6* je na področju IV. bataljona šla skupina raztrgancev iz Kranja. V vasi Pristava so p naleteli na o.rožniško zasedo, ki je takoj odprla ogenj, .nanj e, misleč, da so parti- zani. 2 Švabobranca sta padla, 2-sta bila ranj ena. 27 « 6 . sta II.T t bataljon in 2. MSV minirala že- lezniško progo med postajama Lesce« Jeao« niče. Line so bile položene v razdalji 600 metrov na vsak drugi prag« Po izvršeni ak- ciji je sovražnik, ki je imel nedaleč proč zasedo, odprl ogenj na naše borce. Izgub ni bilo. Promet je bil ustavljen za 14 ur. 27*6. je patrola l.MSV mobilizirala nemškega de- zerterja v Žabnici, medtem ko je 1 dezor- ter ušel. Patrola je za: njim streljala, a ni bil..zadet. 27-6. je III. bataljon napadel sovražne bunker- je v bližini Javorniških Kovt. Obstrelje- vanje je trajalo 1 uro. 2 policista sta bila zadeta od protitankovsko puške. Na povratku je bila minirana vodna cev javor- niške tovarne. Tolo v tovarni je bilo li- st avl j eno. 28.6. se je patrola IV. bataljona v jakosti 16 mož spopadla s sovražno skupino, ki je pro- dirala iz Komendske Dobrave proti Viševcu. V kratki borbi je bil 1 nemški vojak ubit. 3-7» je patrola III. bataljona minirala progo med postajama Žirovnioa-Lesce. Uničene so bile 4 tračnice. Promet je bil prekinjen * za nekaj ur, 4-7- je 3« miniral progo med postajama Je- senice Javornik. Uničeni sta bili 2 trač- * niči. Istočasno so bile minirane signalne naprave in vojaški kabel. Promet je bil prekinjen za 7 ur. 6.7. je 1 MSV razrušil župnišče na sv. Joštu , v katerega se je nameraval vseliti sovraž-- nik, btavba je uničena, 8.7. se je patrola IV. bataljona neopazno pri- bližala postojanki v Cerkljah ter odprla ogenj na orožnike, ki so bili z apo si eni pri. utrjevanju postojanke, Zadetih je bilo 5 orožnikov, od katerih je bil eden na licu mesta mrtev. 8.7» je 2oo Meocev v večernih urah prišlo v hrib nad vasjo Lom z namenom, da presene- tijo štab Odreda, ki se je nahajal v bli- žini. Akcija je bila brezuspešna, ker je stao že pred nekaj dnevi izvršil premik«. 13->7» sta bila 111. in IV. bataljon, ki sta ta- borila v vasi Gozd, obveščena, da se bli- ža sovražna patrola 60 mož. Bataljona sta takoj' zavzela položaje. Medtem je naša pa- trola že naletela na sovražno zasedo. Ba- taljona sta ouprla na sovražnika močan o- genj in ga pognala v beg. Smrt fašiz u - svobodo narodu! REŠUJEJO VSE Takoj v začetku naše osvobodilne borbe 3e je v vrstah naše vojake pokazala potreba po dobrem komandnem kadru. Takratne edinice Gorenjske6aO- dreda 30 takoj energično pristopile k temu delu in pričele izbirati in vzgajati kadriste,od ka- terih so se mnogi v teku naših borb razvili v izvrstne komandirje čet in komandante bataljo- nov. Uspeh v borbi zavisi največ od uspešne^ in pravilnega Komandovanja edinje. Ja je naš ko- mandni kader dober, potrjujejo veliki vojaškiu« spehi, ki jih od vsega začetka žanjejo naše e~ dinice na teritoriju Gorenjske. / zvezi s potrebami p0 dobrem ko a and ne ji ka- dru je čiab . rpusa uvedel vjaške in poli- ti fine šo3e in tečaje, katerih namen je nascJira- br$ boroft partizane in funkcionarje izpopolniti v vojaških i u političnih vodah. iS po s an jem teh tečajev in šol so se uspehi naših mladih kadri- s tov še poveča J i.. Vsakemu d esc t ar ju, vodniku, ko- mandirju ali. komandantu, ki kaze zan.ii unje in uspehe v vojaškim in političnem uaeje•vovanju , je danes dana možnost, ča se izobrazi Jn izpo- polni v vojaški} in političnih ŠoJah ir tečajiUu Vsi gojenci -dinic Gorenjskega Odreda, ki s do sedaj dovršili, kakršenkoli »tečaj <~li Šolo,po povprečno dosegli prav dobre uspehe, o manjka takih., ki so v veliki fconkur v»nci v šolah in te- čajih dosegli ttfdi 0(y.ične uspeiio« V naslednjem navajamo imena onih funkcionar- jev načih edinic, ki so do 3edaj posedali teča- je in šole, i.n uspone, ki so jih dosegli. Dobnikar Jakob - Krsto, politkominar 2> četo Jo bil., dovrši] divizijsko partijsko šolo l prav dobrim uspehom-. • ' Dušan, komandir mitral jezke če te l.oti., dovršil 4.miner- ski teu.aj oficirsko šole s prav dobrim uspehom«, politkomisar mitraljezlco četo !• btl., dovršil srerlnji par ~ tijski kurz z dob i m uspe- hom . dosetar čete Z.btl., dovršil nižji! tečaj vojaško šole z dobrim uspehom. ~ Veko, komandant II.btidovr- šil 2* pehotni tečaj ofi- cirske šole z odličnim us- pehom - Mrzlikar tfaks Gorjan, pol itkomisar Il.btl? dovršil srednji partijski Blazin Lovro Ahčin Franc, Soršek Jože, Ravnik Alojz kurz z dobrim uspehom. Jensterle Franc - Vincenc, komandir l.čete Il.btl., dovršil nižji vo- jaški kurz s prav dobrim u- spehom. krak Pavel - Jelen, nam. komandirja l.čete II.btl., dovršil tečaj poa- oficirske šole s prav do- brim uspehom. Kepinc Uiha, vodnik l.čete Il.btl., dovršil 4. minerski tečaj .oficir- ske šole s prav dobrem us- pehom,. Brodar Ivan, komandir 3.četb Il.btl., dovr- šil nižji vojaški karz z dobrim uspehom. Košenina Jožel", nam. komandirja l.čete III.. btl«, dovršil tečaj pod- oficirske šole z odličnimu- spehom, prvi po rangu od 23 tovarišev. Bal oh Ignac - Andrej, nam. komandirja 2.čete III. b11., dovršil 8. tečaj prdoficirske šole z dobrim uspehom. Pekovec Anton, vodnik v 2.četi. III.bti. , do- vršil nižji podoficirski kurz s prav dobrim uspehom. Sodja Franc - Viktor, politdelegat v 1« kSV, dovršil vojaški kurz XXXI . divizije z dobrim uspehom. Pangerc Franc - klenen, vodnik v 2.LSV, do- vršil nižji tečaj podoiicir- ske šole z odličnim uspehom. Pri vseu tem ne smemo pozabiti številnih bor- cev partizanov, ki so dovršili minerske tečaje XXXI. divizije. Prav vsi so te tečaje dovršili s prav dobrim, deloma tudi z odličnim uspehom . toaši minerji pravilno upodabljajo v šolah pri- dobljeno znanje, rušijo ceste, mostove, . želez- nice, električne centrale in podobne naprave in s tem s svoje strani prizadevajo okupatorju ob- čutne udarce, zaustavljajo promet in delo v voj- no važnih tvornicah in delavnicah. i«aša mlada vojska se iz dneva v dan veča in z istim tempom se pomno^uje iiaš komandni kader, koliko dobrih komandirjev in politkomisarjev čet ter komandantov in politkomis arjev bataljonov je izšlo iz vrst borcev partizanov. Številni de- lavci in kmečki sinovi, ki pred vstopom v vrate našfc MOV niti vedeli niso, du skrivajo v sebi zmoznosti komandovanj a, so se s pri so stvovanjem in udeležbo v akcijah vsake vrste razvili v iz- vrstne komandirje in politkomisarje. fraj na tem mestu omenimo padlega junaka, nuše vojske koman- danta I. btl. tovariša Tomaža. .Bil je kmet in gozdni delavec v svojem civilnem življenju in kako daleč se je povzpel v svojem udej stvovanju v vrstah NOV. Borben, odločen in neustrašen kot je bil, bi se povzpel do najodgovornejšega po- ložaja, da £a ni v izvrševanju dolžnosti zadela sovražna krogla. 0 junaštvih in neus traŠ eno s t i komandanta Tomaža, ki je izšel iz vrst borcev partizanov ne bomo govorili, saj ga poleg nas Slovencev poznajo ljudje daleč izven meja naše zemlje. Naj bo on vsem našim mladim kadristom vzor in ideal, vsak kadrist naj poizkuša in stre mi za tem, d>~ tudi on postane njemu enak. Vsi oni, ki posečajo in bodo posečali naše vojaške tečaje in šole, naj se važnosti tega za^-f vedajo, naj posvetijo učenju V3e sile, tako da bodo po končanih šolah sposobni z dtjanji poka- zati uspehe, ki se od njih pričakujejo. Triglavski Živali ILARZaL TITO, EDINI OD ZAVEZI: I KO V 1'IiIZNANI KOMANDANT JUGOSLAVIJE ! -9- Cdličen časopis. Lepe besede je napisal tov. Stane "Padlim" in tov. Kekec"Toma- zu". Politično vzgojni članek "Smisel in nujnost naše borbe" razvija dcbr^ in tehtne misli. Ke- portaže; "Fantje - zorojevko .imamo", "Že zopet ti naši minoroil", "^oje potovanje na Dolenj- sko", "iiili smo med narodom" in "V tretje gre rudo" so vse od kraja žive in zanimive, pisane z zvonom in pripovedno silo. 0 vseh treh pes- ,wih '"Življenje - boj", "Vzdrži} "in "Tovariš"smo zu svoj Čas govorili, kotiček "malo za šalo "pri- naša nek..j prav slanih dovtipov. številka j e VBe bineko logata, pestra in zanimiva* oblikovno so sestavki na dostojni višini. "liaprej k svobodi" štev. 4, glasilo II. btl. č sopis pri naš. n,, prvem mestu akcije bataljona nato pa slede 3 zanimive, s čutom Zu stvar in smislom za izraz pisane reportaže ("Kaša četa v boj", "wapad na avtobus", "Zaseda pod Latajur- jem"). kod reportažami so razvrščene 4 pesmi s Dve od njih sta vzeti iz četnih časopisov in smo ju že obravnavali ("Vstali smo", ,5ivli tral j ezci " ) dve sta novi ("Tovarišu politkomiearju Jaku za spomin", "Leseni križi")j v teh dveh tov.Lado v svobodnih verzih s simboličnim izrazjem ponaza- rja svoja občutja. Zanimivo je, dd se pojavlja- jo tudi poizkusi dram.tskoga snovanja. Številka prinaša nadaljevanje in konec enodejanko " .deli vohuni", ki pr eds t avl j... v celoti dosti dober za- četek. "Vse za zmago" štev. 3.-4, junij 1944, glasile 2*- čete II. btl, "iJapad na avtobus'* je uspela reportaža, ki z razgibanim pripovedovanjem podaja živo sliko ak- cije. ".'Doživljaj enega dneva" podaja drobne in značilne pr^zero, ki neposredno in brez modro- v an j a p o n a zarj ajo ljubezen in povezanost naroda z njegovo domačo osvobodilno vojsko. Članek * "V nekdanji Jugoslaviji"' bi bil moral prikazati vzroke tako klavrnega propada bivpe Jugoslavije ter nakazati idejne temelje, ki dajejo novi Ju- goslaviji moč za njeno herojsko borbo, krajša se- stavka "Švabska požrešnoat .pri hajki" in "Po- mlad je tu" kažeta,kako se dajo zanimivo in vzped budno prikazati tudi brezuspešne zasedetovil- ka je za partizana brez dvoma zanimiva in vzpod- budna. "Boj do zmage!" štev.2-3» glasilo mitraljež- ke čete II. btl. "Zaseda po<1 Matajurjeu" jo uspela reportaža časovno £e nekoliko odmaknjene akcije. Čltnek ".t;'aši domobranci" popisuje surovost samopačne švabobranske bande. "3 z Koroške" nam vodi misel k našim brato:;: onstran Karavank. "Stojimo trdno je preprosta in gladko tekoča pesera. Zapi ski "Iz dnevnika" kažejo požrtvovalno ljubezen naših boroev, ki po težki in nevarni poti nosijo ra- njenega, tovariš a. Od ostale vsebine bi omenili "Doživljaje pod okupatorjevim bičem",ki s svojo neposrednostjo prepričujejo. V številki se Čuti prizadevanje, ne z modrovanjem temveč s prika- zovanjem borbenega življenja vzgajati borbeno in domovinsko zavest tovarišev. "Sel naših gora" štev. 1, junij 1944» glasi- lo IV. btl. • • I'rvi zvezek, ki ga ju izdal IV. btl. je lep začetek. Kaže voljo propagandi sta tov. Štefana, dati tovarišem dober, duhu časa in potrebam par- tizana odgovarjajoč čaao;is. Kaže pa tudi,da je moštvu IV« btl. pisanje v Časopis povsem tuja stvar. Tako je skoro vse strani popisal propa - gandist sam, Njegova naloga pa. -j-e 3 da prepriča tovariše in jih pripravi do pisanj-::. Bes da pr- ve številke ne bodo mogle čose^ati b i s t u višine in popolnosti, kot jo srečujemo v zrdnji števil Ki glasil T. in II, bti. A nič a a tc , Tudi I.. i n I . b ■*■ 1 „ ni 3 ca pad.ia učena z neb*. Prav oker ni so bili njuni prvi poizkusi. Ali kar jo b: lo. važno • tist-i toveriSi, ki se jim je spočetka lo- milo pero, so- z /ajo in voljo postali dobri n r. spretni pisci, »erjemi.te, Če bi bilo čtivo vse, bi va3 obsuli z brošurami in ne bi niti Črke za- htevali od vas. Toda vemo, da je v ljudstvu pol- no zakopanih talentov, ki se v razmerah, ki so v.'1, ada le pri nae, nibo mogli ne razviti ne uve- ljaviti. Odkrivati in dvigati take talente, to je ena izmed poglavitnih nalog našega žepnega Časopisja. Tov. Štefan bo torej v bodoSe napel vse sile, da pridobi moštvo za svojo stvar. Če bodo sadovi manj izbrani kot v tej številki, pa bomo tem više cenili voljo okorne roke in vpliv spretnega propagandi sta. Seveda pa bo *,ov. Šte- fan tudi v oodoče v vsaki številki pokazal, ka- ko se da kakšna snov vzorno obdelati. če sončne precenimo Članke prve otevilka"Se- la naših gora11 moramo takoj zavrniti px-opagan- distov dvom, da so morc.a preveč obširni in pri- ^ovedovalni. Vse reportaže se odlikujejo posvo- ji aktualnosti. Obravnavajo se v njih bix,ke in dogodki, ki jih je bataljon pravkar doživel.Za- to 30 zanimiv«| ker vsakdo oočuti njih neposre- dno resničnost. .OrugiČs od.licuje jih smisel za propagandno ostrino. Vse kretnje naših >^rcev spremlja-razgreta mirei, ki jih goni v birbo. Pisane so v lepem stilu, v obliki, i skla3nc druži opazovanje in misel, iustvo. Tov, itefan ima V3e možnosti; da postane dober reporter.Ma- njka mu Z e drama ;i-'.;ega zanosa, razgibane plasti ke„ A vse to bo pridobil, če se bo uci'i in stre mel k napredku. Dooer in aktualen t,e tudi pro- l a^andni članek V oloveniji' že primanjkuje bar ve-, ki ga je napisal pelitkomi3ar tov. Branko Dj ordž evič . "Oj Triglav - moj dom", štev.2 ,glasil« 3 JI SV. Maščevali te bomo, tovariš", so lepo, toplo pi- sane vrstice v spomin padlega tovariša. Cd obeh reportaž je prva "Naša zaseda" lahkotna in ve- dra (mimogrede bi k vaši svojevrstni " veliko- dušnosti1' pripomnili, da L vabi z vami ne bi rav nali tako, kot ste vi z njimi), druga " Razbit motor" dokaj razgibana. Zelo aktualna sta član- ka "Odgovor na liaš podlistek, objavljen v Kara- wanken jJoie" , ki razkrinkava in ogorčeno zavra- ča švabobransko spietkarstvo, in "Tovariš nam piše o domobrancih1', ki ima tehtne misli, le da niso dovolj logično razvrščene. V pesmi "Vsta- jenje" nas motijo nekateri neskladni izrazijbrez teh motenj bi bila pesem lepa. Pisci so dokazali, da imajo smisel za žepni časopis, da njegove naloge tudi pravilno pojmu- jejo. Tovariš propagandist naj razpoloženje to- varišev smotrno izkoriiti in naj vendar prične misliti na rodno izdajanje. Naj pri svoji drugi številki pomisli, da je dosegel "Glas Jelovice" že Štev. 15! "Glas Jelovice-' štev. 14-15, jun.44, glasile 2. transportno karaule. Številka vsebuje tri daljše sestavke."Cvetka partizanka" je v prijetnem stilu pisana črtica, ki govori o nesreči domovine, o nasilju tujcev in o partizanski borbi, kakor se vse to odraža v usodi male vasice pod Kamniškimi planinami. "ICako sem hotel postati partizan, pa mi je ved- no izpodletelo",so zanimivi spomini. "Basen * Burjanovem oslu" podaja popolnoma zgrešeno pri- mero. Ostali sestavki so kratki. Od njih je še najboljši "V dnevih hajke v patrole" s svojim živim pripovedovanjem. Članek "Lepa je i-rimor- ska" oi bil lahko prav dober, če pisec ne bi bil tako skop z besedami. "Kako smo uničili švabsk® zasedo" in "Moja prva rekvizicija" sta skromna opisa akcij brez pripovedne sile in brez poleta. Dovtipi so obilni, a po večini brez soli •'Glas Jelovice" Štev«, 13, 1, julija 44, gla- silo 2, transportne karaule, V številki se obravnavajo dokaj zanimive sno- vi, vendar ne na • naj zanimive jš i način« Kako su- hoparno je opisovanje sabotažne akcije"K ako smo požgali m03t"i S pritajenim dihom bi se čitala ta stvar, če bi bila pisana živo in z ognjem,ta- ko kot se je v resnici godilo. Tu pa se stvari popisujejo kot vaje gasilnega društva in ta na- čin pripovedovanja je značilen za večino pris- pevkov v tej številki. Po svoje spet padp. v oči Cirilov "Kurir Ton- ček", Tu je pripovedovanje romantično (skrivno- stno - veličastno). Bralcu se obudi misel na za- kleto deželo, ta kurir Tonček ni partizan, naš tovariš, temveč je kodrolas princ, ven tuj in teman. Dve skrajnosti ao torej srečujeta v tej šte*- viiki: suhoparnost in romantika. In kje je pra- va pot? Prava pot je resnica. In resnica je pre- prosta. V preproste besede skušajte zajeti pra- vo sliko* resnične vdae, Čitajte reportaže v našem lip tu in jih primerjajte s svojimi! Potem boste gotove razumeli to, kar smo vam povedali. In učite se! Vztrajni ste dovolj. List izdajate redno kakor malokdo. Bodite vztrajni tudi v u- čenju, v težnji po napredku. ''Oglašamo sej" štev. glasilo obveščeval- cev z Jelovice. Z vztrajnostjo nadaljujejo obveščevalci cen- tra Jelovice započoto delo. čeprav jih je le 0- zek kreg so čisto redno izdali že tretjo šte- vilko svojega glasila« V njej ne obtožuje gro- zodejstvo Svabov ("Umorjena, ker jo bila Sloven- ka"), se prikazuje trpljenje naših' ljudi v nem- ških ječah ("Na smrt obsojen") in najhujše kar je zadelo Slovence - nasilno razselj oranjo("Se- litev in prihod v partizane"). Spis "Z vaško 3tražc v patrolo" opisuje srečanje panične vaške straže s partizani v temni noči. "Lov na srnja- ka", "Proste vaje tovariša Gorazda" , Tovariš Bo- ris in Gorazdovi škornji" ter nekateri dovtipi dokazujejo, rla imajo sodelavci mnogo smisla za humor-. Vsebina je vseskozi primerna? oblikovno se morajo članki dvigniti. Mitingi. Delavnost naših edinio na tem polju je v zadnjem času zelo popustila. Pozna se, da sta I. in II, btl. odšla od nas. Ta dva sta se dobro zavedajo, kakšen mogočen vpliv na mišlenjo in razpoloženje ljudi imajo dobro premišljeni, smotrno sestav- ljeni in skrbno izvedeni mitingi. Nekatere naše edinice si glede na mitinge še zmeraj niso či- sto na jasnem. Moti jih spomin na gasilske ve- selice. V mitingu vidijo dobrodošlo razvedrilo ne vidijo pa v njem orcžjr, s katerim v nekrva- vi borbi pridobivamo ljudi in jih jeklenim© za krvavo borbo. Jemljito mitinge v načrte z isto resnostjo kot vojaške akcije! Nastopajte na njih z istim smislom za vso okoliščine kot v borbah« Čas in prilike se stalno spreminjajo. Kakor vojaška taktike sledi času in prilikam,take jim mora slediti tudi propagandna taktika. Izrabiti moramo vsako spremembo v razvoju. Vsak dogodek napravi gotov vtis na ljudi. Ti vtisi morajo bi- ti osnova, na kateri gradimo. Potem bodo naše besede zadele v živo in dobile odmev» To je eno. liazplet vojno in razvoj našega ntv- rodno osvobodilnega gibanja pa prinašata 3 sabo poglede v bodočnost, na katero moramo priprav- ljati naše ljudi. Poleg stvari, ki danes dviga- jo zavest in borbenost naših ljudi, moramo pri- praviti tla za dneve, ki prihajajo. Pa spet se ne smemo loviti za meglenimi prividi, ki so ljud stvu daleč« Izhodišče so nam svoži vtisi današ- njih dogodkov, misli ob njih pa usmerjajmo lju- dem v strugo, po kateri gre razvoj v bodočnost. Sklopi II, zasedanja AVNOJ-a so začrtali jas- no obrise naše bodoče državne ureditve. Na pr - vem zasedanju SNOS-a je podpredsednik NKOJ-a tov, Edvard Kardelj v svojem govoru poudaril, da "ti - 15 - <-r. w >-«••»—f-ig* t ^ »-A ■•a.-.raMsai.': sklepi določajo v^o bodočnost narodov Jugosla- vijo, da dajejo povsem določne perspektive ži- vljenja naših narodov v povojni bodočnosti" • Če- prav je avnojska kampanja že zdavnaj minila, ne smemo prenehati vzgajati ljudstvo neprestano v iduhu avnojskih sklepov, ki so jih broz pridržka sprejeli tudi slovenski narodni zastopniki na I. zasedanju SUCS-a. Čo so bila postavljena na- čela ljudske demokracije, federativne Ju^oela - "vije in obračuna z vso protiljudsko reakcijo,mo- ramo ta načela venomer popularizirati in v raz- pletu dogodkov iskati zanje opore in utemeljit- ve. Vse obupne špekulaciji, neonko propagande, ki se je napenjala, da bi zalegla gnido spora mod ^velikimi demokratičnimi zavezniki, uo oe razbi- le ob granitnem bloku neomajno strnjenih demo- kratskih sil vsega sveta. Te demokratske silo danes zaključujejo svoj zmagoviti pohod»Ni5 jih ni moglo razdružiti in zmesti, i- o tr jena je vera * y_-^PP.O^raoi jo.^ V zvezi z zmagovito potjo vseh naših zavez- .nikov se nam odkriva potreba, da našo borbo Čim tesneje povežemo z borbo vseh svobodoljubnih ev- ropskih narodov. JUo smemo oe zapirati vase. Lo- kalni patriotizem, ki tfft nam OorGnjoem ne oči- tajo Sioto po nedolžnem, je smešen in nesmiseln* Trda je gorenjska pest - vendar ne bo sama o- pravila vsega. oVet je velikj ne lo od Jeoenic do Ljubljano. Kje daleč so moje zedinjene Slo- venije! in kje mejo federativne Jugoslavije, ki pod Titovim vodstvom postaja čuvarioa zorečega sadu naše težke borbe - svobode. Uspehi velikih naporov narodno osvobodilne borbe združenih ju- goslovanskih narodov in njen ugled v svetu nam z vsakim dnem potrjuj ejo vero _v_ federativno Ju- goslavijo, Razvoj in dogodki prinaSajo luč Simdaljo glo- blje v vse kote in oboli. Mračnjaki in nazad- njaki, ki se boje luči, kakor ščurki iščejo v temo, da jih ne bi dan razgalil v njihovih la- - 16 žeh* Toda zmeraj ožja jim je zanka okrog vratu. Kajti čas jih razkrinkuje. Vse,kar so dosedaj kričali, se je v najkrajšem ČOeu izkazalo za sle- parstvo, za smešno in bedasto laii. Tako njihove •zveze" z Anglijo (švabobranci na Gorenjskem dejali: zdaj bomo pobili vse partizane, potem ko pridejo Angleži, jim bomo pa rekli, da smo bili zmeraj zoper Nemce), umazana zloraba vere in voja- ških čustev ( ki pa hitro zgubi tla pod nogami ko prebivalstvo vidi, du ti "verniki" iščejo t)o- ga v svinjakih in kurnikih, & pa pridejo v cer- kev rišejo It1ateri bcžji brke in iz hiš božjih s svojim smradom izganjajo božjega duha) ter cela vrsta drugih, sleparij, ki pa so prenaivne in pre neumne, da bi' jih omenjali. Kratko: Čas in raz- mere pospešujejo razkroj švabobrancev in j z si - -j 9 j o obračun z vso jj roti 1 j ud 3 k o reakcijo- Vse to smo povedali samo zato, ker smo hoteli pokazati, kako vsi današnji veliki dogodki in mali pojavi potrjujejo naše poglede v bodočnost in kako ae ob teh -dogodkih da ljudstvo vzgajati in pripravljati za bodoče dni. Črtomir vojaški IN pijut. mmn> Notranja.in zunanja situacija V o j anki ^jregled^ 1 i k a sov j ot ska ofenziva se z nezmarijšano siio nadaljuje. padcem Visebakaje bil dan uvod zmagoslavnemu pohodu Rdeče armade. 2 zavzetjem Viteboka so bili dani pogoji za na- daljno prodiranje predvsem na Minsk, ki ju bil kmalu nato osvobojen, Znafclno je', da je Nemce kot Napoleona dolctel tu poraz na reki Bere zini. Od tu je Rdeča armada udarila na Baranoviče in Vilno. Vilno so Notnci v srditih pouličnih bor- bah trdovratno branili, a so se morali tudi tu- kaj umakniti pred uničujočimi udarci sovjetskih - 17 - »iuocSMM-mm r-MnimaKrec - — uavai • na »r»fm.zarast - JI. ■ ■ jram /i '.oz čet. V ne&adrž.anem poletu je itdeča armada nato zavzela Pinsk, zadnjo trdnjavo pred Brest - Li- tovskem in (irodno na reki Njemen, Tu je bil a raz- bita nemška utrjena linija in mesto v bliskovi- tem napadu zavzeto. Prodiranje se naduljuj o pro- ti kovnu, BroBt-Litovskom in i>i ulit toku. Na od- seku Luck-Tarnopol je Kdeča armada pričela z ne« vo ofenzivo in prodira proti Lvovu, Ogromne so bile nemško izgubo na ljudeh in materialu. Poročila 'govore, da je poraz Nemcev v Belorusiji največji poraz v zgodovini. S padcem navedenih mest in z naglim prodira- njem proti Vzhodni Prusiji, so ostale Baltiške države v ozadju in tvorijo ogromen žep, ki ga o- klepa reka Narva s Pejpuškim jezerom na vzhodu, na jugu pa žolezni obroč Vi tebsk-I olock- Vilna- Grodno. 5 hitrim napredovanjem proti Kovnu in Vzhodni frusiji se zanka vedno bolj zateguje.No- davne je neki nemški časopis izjavil, da so nem- ški vojak iz Baltiških držav nikoli ne bo u- maknil. Sedaj je vprašanje ali se bo mogel u- makni ti . Na invazijski fronti jo največji dogodek zav- zetje velikega pristanišča Churbourg. S tem je bilo zavzeto prvo večje francosko mesto. Chor- bjurg jo za zaveznike najprikladnojše pristani- šče za podpiranje operacij na francoskem boji- šču. V mestu so so vršile velike slavnosti. Po zavzetju tega važnega pristaninča je bil očiščen ves Ch.erbourgški polotok. Nato je bil izvršen napad na mesto Gaen, ki je bilo po hudih bojih zavzeto. Tu so uporabljali zavezniki lutala z raketnim orožjem. Po izpovedbah nemških ujetni- kov je novo orožje strahovito učinkovalo. Ame- rikanske četo so ustvarilo mostišče na reki Or- ne in prodirajo proti mestu Lisieu.,:. Zavezniško letalstvo je.neumorno podpiralo operacije. Iz- vršeni so bili težki napadi na železniško komu- nikacije, ceste, mostove in vojaške objekte. Na reki beini ao bili porušeni domala vsi mostovi. Nemci spravljajo transporte na fronto po voli- ki h ovinkih, tionnke izgube so zelo velikodo iz- j a vat u jetnikov se od prvotnih čet nahaja na fronti le Se puščica, Zelo aktivno delujejo fran coski partizani, ki dan za dnem rušijo prometne zveze in napadajo okupatorja. Tudi v Italiji zavezniki napredujejo na ce- lotni fronti, ivev.ici dajejo deloma zelo močan od- por in so vasi i z premeni 1 i v utrdbe. 2a veak o co- no hočjjo pridobiti časa, da so utrdijo na še nedograjeni Hitlerjevi liniji. Kljub vsem napo- rom pa se morajo umikati in prepuščati "strate- ško" mesto za mestom zaveznikom. Zavezniii so zavzeli mesto S i e n o in se na 9 km pri uli žali Li- vornu na zapadni obali. Ob Jadranu se Nemci umi kaj o proij Ane oni. francoske Čete so zavzele me- sto logibonsi in zasledujejo sovražnika proti severu. Na srudnjem delu fronte je 8. armada za vzela važno mesto Areazo, ki je branilo dohod k i«'irta- jarekem je bila no mnogih mestih razrušena pro- ga Zidani nost-Maribor, Na pro^i Celje- Dravo- grad je bil porušen 1 viadukt, miniran vhod v tunel in se 1 manjši most. Promet na tej -irogi jo - 19 - ■i.-:*'«*. >JjW-«-««Nn:iiiT: prekinjen. Ha Dolenjskem in Notranjskem je bil sovražnik povsod odbit in prisiljen, da se umak- ne nazaj v svoje postojanke. Pri nekom izpadu močne nemško - švabobranske kolono iz Novega me- sta proti j'.'lira i peči jo bil poškodovan 1 tank in 1 oklopni avtomobil, sovražnik pa vržen nazaj v mesto. Na Primorskem je proga Gorica-Jesenice še \jdno porušena in promet ustavljen. Naše e- dinice zadajajo okupatorju ostre udarce. Na Go- r njskem so bili posebno pogosti napadi na že- lezniške komunikacije in prometne zvezo. Poško- dovana sta bila 2 cestna mostova, 2 pa sta bila uničena. Na odseku pri vasi Gozd je bil sovraž- nik pognan v beg. i olitični pregled; V Moskvi se je vršil vseslo- vanski kongres. Poslane so bile pozdravne brzo- javke predsedniku Itooseveltu, predsedniku brit. vlade Churchillu, maršalu Titu in dr. Jiubašičn. Pozdravno brzojavko dr. Šubašiču j» poslal tudi ko i.ii s ar za zunanjo zadove Mol o tov. Ameriški zunanji minister Ilull je ožigosal nem jka grozodejstva nad okupiranimi n irodi .1 z javil jo, da bodo zedinjeni n irodi zahtevali odgovor in krivce za vse zločine sodili. Eitler je odstavil nemškega maršala Jiundste- ta, ki ( a londonshi radio označuje kot nasprot- nika nacistov. Ur. Šuba;"i<5 Je iz Londona govoril jugoslovan- skim narodom. V svojem govoru izraža priznanje vsoti, ki se že tretje leto bore proti fašizmu. ] oudarja, da bomo brutsi.o združeni pod maršalom Titom pregazili vse težave. Bouri k nadaljni,še oaločnejši borbi, katere izid bo kronala naša zmaga. Nemški propagandni minister GBbbels v nekem svojem članku poziva Anglijo in Ameriko v boj proti boljševizmu. Isti GcJbbels, ki je nekoč na- padal zaveznike in trobil v svot, da je Nemčija vojno že dobila, sedaj pričakuje, da bodo zavo- zi.iki reševali naciste. Pač najboljši dokaz o vojaškem in političnem razkroju fašistične Nem- - 2 o - či j e. irrimorska 3e pripravlja na voli tve. i ovac d ac vrše zborovanja, ^asi nara/nost tekmujejo medse boj, katera bo le^ae izvodlu ta zborovanja, S takim navdušenjem more sprejeti svobodne volit- ve le narod, ki ga je dolga desetletja stiskal fa sis-t^j. jarem. Svobodna in strnji.na izraža Pri- morska svoj odpor do fašističnih krvnikov in ma- nifest ira za novo, demokratično, Titovo Jugo- slavijo, h kateri sc bo priznala na svojih vo- litvah. urago C £ i O V F C Ji 'MARI BORV. GORICA T RST. t ^ S mi zi IU ga bilo, grozo tistih novega glasnika* štirje, Celovec, ilo uj c leta 191«. TcSkJ. co bili dnevi, h . r n nr o d j o k rv a- vel iz tisočerih m. linperialisti so sedeli o- krog zelotio nizt, k- zrli s preti po zcml j <.vidu,kri čali An spremljali krike z grabežljivimi kretnja- ki bi bil pok izal n.v.rodu ]ot sko~ dni. otrah je objel srce nuro- •'0, kaj bo z var-ii, vi mejnil i Maribor, Gorica, Trst!" lekju zamrl njegov la tekla kri glu3. imperiali^ti so kri- v Kamenju je Narodu je čali dalje. In zgodilo so jo, !akor se je bilo bati, da se utegne zgoditi. Kaztr^ali so načč živo telo. ^oznali so naSolo; Kazleli in vi-.d..'j! JToiiSki italijanski in madžarski oblastniki so tokmova- - 21 - Ii med seboj, kdo nas bo huje ponižal. Z besno zagrizenostjo 30 izganjali slovensko besedo in slovenskega duha. Mislili so; da nas bodo zatr- li'. Da je bila mera polna sta piisla Fiihrer in iruce, prišla so koncentracijska taborišča in in- ternacije, vrelo olj', in streli v hrbet. Težki so bili dnevi. Nasilje je stopilo na najvišjo sto '[j-nioo . Leta 1941, sta si Ftinror in ijvioe razdeli lase preostali del Llovenije. Na tla je tekla kri trdnih src. turovi zločinci v tujih uniformah so gazili našo zemljo, 7 blato so pohodili naše svetinje. 1 red cevi strojnic so -romale procesi- je plemenitih ljudi. J a vse strani sveta so vla- čili v pregnanstvo na£w družine. Trgali so nas z naše zemlje. To so bili najtežji dnevi. ji takrat se je zganilo V grozi, ki nima pri- mero, med i.ilakaui krvi se je nekaj pretreslo glo- boko v nas. Trpljenje nas je prerodilo. Padlo je od nas vse, kar so stoletja suženj- stva zapustila manjvrednega v nas. V istem hi- pu smo prenehali biti hlapci. Pesti so se stis- nile in raztrgale okove, V upor smo se dvignili. Vso moč je sprostila v nas borba,v kateri ni drugega plačila in druge izgube kot življenje in smrt. Vse meje, vse pregrade so padle v prah.Ne je- klenih jih skalnatih sten ni bilo več. Svobodno so so kretali naši borci z licem ob puški.S ši- rokim posmehom sc prentopali "meje". I^ed Celov- cem in Trstom, Mariborom in Gorico je vstala iz i rvavih tal svobodna in zedinjuna Sloveni j a. Res, svobodna, zedinjena Slovenija, ki nam vrača od- trgane kose naše ze.lje in ugrabljene ljudi,ži- vi in diha k\iub sovražnim tankom, ki šo patru- lj iraj o po njenih tleh. V ognju borbe se je rodila čudovita edinost. Ta edinost sedaj ni besed«.' in nI laž»Je resnica, ki jo potrjuje kri slovenskih narodnih borcev, ki teče v primorska, gorenjska, dolenjska, šta- - 22 - jerska in koroška, tla - za isti cilj. Kri živih teles ni poceni; pogodba, pisana s krvjo,ni pi- sana za en dan, ni pisana za šalo in ne za pre- varo. iisana je za vedno- Svobodo Dolenjske in Primorske čuvajo naše brigade. Na Gorenjskem in na Štajerskem udar- jajo naše edinice po okupatorju že od prvega po četka in bodo udarjale dokler ne bo zrušena v prah poslednja sovražna postojanka« Leta 1943* v maju je četa naših borcev prinesla našo naro- dno osvobodilno borbo tudi na koroška tla.Letos romajo tjakaj neprestano is., vseh krajev Slove- nije vrste borcev - prostovoljcev, ki razplam- tevajo plamen narodne vstaje v deželi, ki jo je nemški šovinizem proglasil že zdavnaj za svojo nepreklicno last. Koroško ljudstvo z navdušenjem in ljubeznijo sprejema s\ojo osvoboditelje« Na čudovit način, ki nima primero v svetovni zgodovini, se jo porodila in živi naša svobod- na in zedinjena Slovenija. Stoletna sanja naših najsvetlejših duhov jo postala resnioa ter se je zakoreninila v zavesti širokih ljudskih mno- žic. Demokratska, federativna Jugoslavi j a,ki jo je rodila volja svobodoljubnih jugoslovanskih na rodov, je postala idealen okvir zedinjeni Slo- veniji in vsem drugim deželam na Balkanu, kate- rih narodi so po krvi, usodi in volji zvezali z nami. Vsi jugoslovanski narodi od Celovoa in Tr- sta, do grške in bolgarske meje so tej novi Ju- goslaviji globoko vdani, jc složno grade,dopri- našajo zanjo težko žrtve in ogromne napore, ker v njej vidijo jamstvo za svojo svobodo»nedotak- njeno t; t in srečno bodočnost. "Celovec, Maribor, Gorica, Trst!" Vzklik, ki je bil leta 1916. vzdih malodušja v pričakova- nju katastrofe, krik otroka, ki gre čezonj val razburkane množice, je danes bojni klic strnje- nega naroda, ki ve, kaj hoče, je poln vere vqse in ki z zaupanjem gleda v prihodnjost. To je razlika? včeraj preplašen otrok - danes odločen in neustrašen borec. f L*'.\~MtiS P W'.ZJ i. 1 TFStVf/ -arw- r KT Ko osvobo ju j etuo in čuvamo mejnike zedinjene Slovenije, čuvamo seve^o-zapadno mojo nove de- mokratske Jugoslavije in z fijo stojimo na fron- ti vseh svobodoljubnih ternoiratskih sil v sve- tu. In ko čuvamo te naš:, lesnike, stoji z nani pod Titovim vodstvom vsa oborcžena sila jugoslovan- skih narodov in stoji za ^ami vsa ogromna moč mogočnih zaveznikov i4nglitJio, Amerike in Sovjet- ske Zveze, ki priznavajo ?n Občudujejo naše ve- liko narodno osvobodilne napore in žrtve ter nan jamčijo, da bomo v miru, 'ki to tej vojni sledil, nemoteno umivali svobodo v težkih borbah ust- varjeno zeainjone Slovenije t okviru demokratske federativne Jugoslavije. Glejte, tako je naša borb', za zedinjeno Slo- venijo po osvobodilnem gibanju vseh jugoslovan- skih narodov tesno zvezana z ^elikim svetom.Vsak uspeh zmagujočih zaveznikov kijjpi tuei nas in vsak naš borbeni podvig se včl.nja v svetovno fronto. , Zato nae zdaj ne bo pregazil svetovni val, saj režemo tok ob strani zma^oritih narodov, s katerimi bomo jutri sourejali ttvot. Črtomir NAJ l i v I I V TABORU ZDRUŽENIH ZAVEZNIKOV ANGLIJE s y p; i P* L, Toplo sijalo sonce sredi popoldneva veliko- nočne srede in nas grelo z zlatimi žarki.Mislil sem se obrniti na mehkem mahu vogljanske gmajne še malo na drugo stran, kar zadeni iz sredine taborišča glas dežurnega: "Zbor!" Ritro smo se posjtrojili - dvajset tovarišev iz II. bataljona in tovariši iz I. bataljona. Pred stroj jo sto- pil komandant tov. Tomaž. Že iz njegovega obra- za sem čital, da nam ima nekaj važnega povedati. Kisom so motil. Podro'bno nam je obrazložil ovoj načrt. , Večerja. Se enkrat zoor. Potem nas je okrog 60 moi. krenilo, da izvedemo nalogo. £ e nekaj tova- rišev od VOS-a oe nam je pridružilo. Proti glav- ni cesti nas. je vodila pot. Prišli smo na cilj. Kakih dvesto metrov od goz- da se je vila glavna cesta. V tem gozdu je po- lovica tovarišev poiskala položaje. Druga polo- vica nas je šla na levo v zapuščeno gramozno jt*- mo, ]zboren položaj, res! JWalo pred pol šesto se začujo brnenje strojev iz ameri mesta Kranja. Komanda« "V zaklone!" in Že ni bilo nikogar videti. Po nekaj trenutkih pri- drvi prikolica, potem avtobus z delavci,nato še avtobus s policijo. Naše zasede niso opazili in 00 zato lepo peljali naprej. V Tomaževem načrtu je bilo, da se napad na policijo izvrši iiele na njenem povratku. Zopet č tkanje* Vinute za vraga niso kotele mi- ■k ju. m. *>»»<*- J•car**'«*** i ~ 25 - nevati. Tomaž ni več strpel. '^stal je, zasukal čepico in jo vrgel ob tlas "irmejduš, fantje,to jih boDo nažgali! Jaz že kar vidim, kako bodo te kli". Tomaž pač ni slutil niti najmanj usode,ki ga je čakala. Se nekaj nam je hotel Tomaž povedati, pa ga je prekinilo brnenje motorjev, ki so se bližali, "Na položaje!", pade komanda. V daljavi se pri- kaže prikolica in avtobus s policijo. Bliže in bliže prihajata. "Nišani!"C©- vi pušk in mitraljezov se o- t^SES brnejo proti priha j a j očima vo- -----v, / . ^ V^-v*.; jv, *. —S • V -»-V., zilona, kazaloi na des- r°kah eo L e noho- te uporni]i in čakajo samo če... "fnlil falil" - o s um strojnic in čez petdoset pušk je veulo točo krogel na kletega sov- ražnika. X*-. V Prikolica je zletela v jarek. Av- VJKS tobus pa - šofer in motor nista bi la zadete, --je s peklensko brzino vozil naprej, obstal tnalo prod vasjo ter izložil nekaj še ce- lih policistov, ki so šli takoj na položaje in začeli streljati na nas. Jurišali amo na prikolico, ualjave dvesto met- rov pa tudi ni moči tako hit;o preleteti. Tekli smo, poklekali, streljali in zopet tekli.Lornan- dant Tomaž je streljal k.-r stoje. Jaz sem mu 5e mimogrede svetoval. "Tomaž, bolje bo, da stre- ljaš kleče", "Ah, kaj, takole ga bol j o zadeneš" . Do, do ... je zppet zapela njegova brzostrelka, ali ni mu dala več kot po dva strela iz sebe. Od vasi sem so tfv*bi nabijali na nas kot obse- deni . okoraj pri prikolici jo «il Touaž, ko so mu kro- gle iz švabske brzostrelke preluknjalo prsi in glavo. Obrnil so je nazaj ter z.vpil* "Umik!" potom je padel ... Četudi je bilo izdano povelje za umik, vendar jo nek.1 j tovarišev še maščevale smrt svojega do- brega komandanta. Naši so se priplazili do pri- kolice, £vabi so takoj vrgli roke v vis. Nekaj dobro pomorj enih strelov in poplačani so bili njihovi grehi. Hitro so tovariši zaplenili še nekoliko pušk in nokaj vojaških sukenj. lotom so se umaknili. I e dolgo potem so Švabi trošili ovoje streljivo ter streljali tja v en dan. i-oiog Tomaža je padol najboljši nitmijezeč 1. bataljona tov. Boris. A zato ju bilo ubitih o- semnajst policistov, kot smo zvedeli nanledndi dan. Čutili smo zadoščenje, da smo okupatorju zopet prizadejali težak udarec, a v srcu nau jo klju- Vala trpka nisel radi izgube dveh tovarišev. Iz trpkosti je rasla Maščevalnost. Slava junakom, ki padajo za osvobojenje slavon- skega naroda in njegove ljubljene zemlje! Ogris, II. b 11 - 27 * r~iT*3T jn~' ." d 11 m t Toar aar-.:x=n preko grebenov in grap v dolino! Čujte lajanje belih psov! Groza brez mej legla je nad domovino. Do neba gre plamen naših donov, čujte lajanje belih psov s I ■v orci , naprej , In* s smelim korakom čez mrke mostove t lideče so vode od krvi. Lajajo, lajajo beli psi, lajajo in budc volkove, ki koljejo naše ljudi. Groza, glej, pod temi mostovi.se kri peni! f 7 uško na strel! vroča prelita kri nas je omamila, boga - maščevalca v nas je predramila, sveta so naša dejanja, Borci, naprej, bijmo, morimo! Zločincem in i zdajalcem bodiuo sami sodnik in krvnik! In naše roke, krvave od klanja, poljubil bo narod - mučenik. Črtonir ~IZ)KJII'«!JUJM --jrj! Hmntnrcj - 30 - TOV. "Tovariši, naša borba se približuje vrhuncu,za- to je treba največje discipline, borbenosti in veliko žrtev, da izženemo okupatorja iz naše za- sužnjene domovine!" To so bile prve besede, ki sem jih slišal iz uat tov. mineta, ko je prišel z loške strani in prevzel pri nas mesto bata- ljonskega politkonisarja. kratke in klone so bi- le te besede in zaslutili s*co, da smo v novem tovarišu dobili učitelja in vzgojitelja. Nismo se varali. V teh nekaj mesecih, ko jo bil pri nas, smo ga vzljubili, ker je bil tovariš in o- benern oče in mati naše edinice. Učil nas j o,vzga- jal in z vzgledom vzpodbujal k neizprosni bor- bi, da so končno osvobodimo okupatorjeve tirani- je. 1 red strojem vedno strog in disciplinski,ob večerih pa, ko si je privoščil trenutek prosto- sti, je sedel k nam k ojnju in naia pripovedoval o partizanskih doživlj-.jih ... Sredi dela, takorekoč žo na pragu svobode,pa ga je zadela usoda, ki lahko zadene samo naše naj- boljše može, naše nepozabne junake in borce. Ko smo jurišali na slovenske gestapovce, nam je bil s svojo borbenostjo vzor, dokler ga ni po ju- naški borbi sovražna brzostrelka izločila iz na- daljne borbe. Ranjen jo bil v glavo^ trepetali smo za njegovo življenjo. Odnesli smo ga v bol- nico in le njegova trdna narava ter volja do de- la sta ga obdržali pri življenju. Če2 nekaj te- dnov je završalo v bataljonu: "Bine se vrača !" Kazveselili smo se novico, toda nesrečni slučaj je hotel drugače. Padel je v zasedo. Zdaj je bil - 29 - amju* ranjen v nogo. Ko eo ga tovariši nesli ponovno v bolnico, je molče prenaSal bolečine in izpra- Ševal tovariša o naši borbi in delu, Pusto pomladno vreme $ deževalo jo že nekaj dnij bliski in strelo* v daljavi je zamolklo zagrme- lo» Tedaj piano med nas strašna novicas "Bine je mrtev!" Zgodil so je grozen zločin, ki ga je zmo- žen sam o satanski fašizem. Belogardist je izdal bolnico, v kateri so je nahajal zdravnik, Bine in nekaj bolnih tovarišev. Zločinci so jo obko- lili. Naši niso klonili; borili so se do zad- njega - padli so za čast in svobodo našega na- roda. Takega zločina je zmožna samo smrtno ra- njena zver, ki bo slej kc prej poteptana pod no- gami brezkompromisnih maščevalcev! Dragi Bine, žrtvoval si svojo mlade, nadepolno življenje domovini in narodu, ki si ga tako is- kreno ljubil. Umrl si težke smrti, toda bil si junak in toliko dograjen, da si bil vedno pri- pravljen nanjo. Največji in najboljši borci pa- du j o in spominjamo so besed velikega Gorkoga s "Ni zmagal oni, ki je o s t„a 1, temveč oni, ki je za svo- bodo žrtvoval svojo živ- ljenje!" DA, Bine, zmagal si, tvoji učen- ci ne bodo klonili, nadaljevali bodo to trdo in neizprosno borbo do konca - ti pa jim boš ved- no vodnik in svetal vzgled. Komandant Tomaž in ti, velika sinova Gorenj si. e, sta prekalila ne- broj mladih src, ki vama ob grobu prisegajo, da bodo do zadnje kapljo krvi maščevali snrt tiso- čerih, ki so padli pod kruto roko okupatorja! To, je vse, kar si zahteval od nas. POČIVAJ J;IiiNO V J O )KQZJC NAMII SVOBODNIH i'LAN IN ! Ružo, II. bti. - hO - ovarisu jo komisar u S) | "n G T ■ U KAKOR"ČRN OBLAK JE PREPLETLA KAŠE EDINICE NOVI- CA? DA lil PADEL Kil 8 ENIŠKE SI. RT I, TI ,TOVARIŠ BI- NE. VSAKOMUR, KI TE JE POZNAL, STOJI TVOJA MOČ- NA POSTAVA IN TVOJE HRABRO SRCE VEDNO PRED OČ- MI. TOVARIŠ PIKE, UČIL SI NAS, BORIL SI SE Z VSO DUŠO PROTI SOVRAŽNIKU IN ČAKAL TRENUTKA, KO BO PRIŠLA TAKO TEŽKO PRIČAKOVANA SVOBODA. STAL SI PRI NAS NA POLITIČNIH URAH KAKOR OČE. TVOJ GLAS SE JE TH1SSSL IN NAS SAME JE PRETRESAL V DNO SRCA. VSAKA TVOJA BESEDA JE BILA ZA NAS NOVO SPOZNANJE IN NOVO UPANJE V SVOBODO. NISI SE USTRAŠIL ZAHRBTNEGA STRELA OKUPATORJA , KI TI GA JE ZADAL V POVLJAH. ODŠEL SI V BOLNIŠ- NICO .... Z9 JJE KDO PRIŠEL IZ TVOJE BLI- ŽINE-JE BILO PRVO N AS. E VPRAŠANJE, KAKŠNO JE TVO- JE ZDRAVJE, KAKO TI JE. Kil AL U S P- JE RAZNESLA NO- VICA, DA PRIDEŠ SKORAJ MED NAS. TI SE VRAČAŠ... TODA KAKO NAS JE RAZOČARALA IN NAPOLNILA Z BO- LESTJO NOVIC A, DA SI OD ZAHRBTNIH ŠVABOBRANCEV ZOPET RANJEN! KO SMO TE PELJALI V BOLNIŠNICO, SI V'STRAŠNIH BOLEČINAH, KI SI JIH TRPEL, NAS TOLA- ŽIL IN NAM RAZLAGAL , DA NAM STOJI SVOBODA NA PRA- GTT. TODA TOVARIŠ BINE, PRIŠLO JE POPOLNOMA DRU- GAČE. MORAL SI DAROVATI SVOJE MLADO ŽIVLJENJE NA CLTAR DOMOVINE,ZA .SVOBODO BODOČIH POKOLENJ.UMRL SI.ZA SVOBODO KUČENIŠKE SMRTI. TOVARIŠ POLITKOMISAR BINE! OSTALI SMO BREZ TISE. PADEL SI, A V NAŠIH SRCIH BOŠ ŽIVEL VEČNO I NOČE- MO OBUPAVATI, TEMVEČ SE HOČEMO OB TVOJEM GROBU ZBRATI, ZDRUŽITI SE. V TRDNO POVEZANO KOINICO,KI BO HODILA PO POTI TVOJIH NAČRTOV DO ZMAGE. Borci II. btl. - 31 - POT TJA IN NAZAJ Dne aprila nas je krenilo z Gorenjskega 7 delegatov, od teh 3 tovarišice in 4 tovariši.Na pot smo se pripravljali z velikim veseljem,kaj- ti vedeli smo, da bono doživeli stvari, ki bodo za naa i?rednega pomena. Bili smo ponosni na to, da smo bili izbrani za delegate in da nam bo dar- no vidoti naša ga najdražjega voditelja Tita. Do Bele Krajine smo morali, potovati izredno hitro, ker smo oovestilo prejeli že precej poz- no, tako da smo prišli v Metliko že do volj žu- ljavi in utrujeni. Tam smo se priključili osta- li slovenski dologaciji. Takoj smo krenili na- prej. Vseh slovenskih delegatov na«: je bilo prišli smo iz vseh predelov Slovenije, iz naj- različnejših brigad in edinic tur terenov. Bilo nas j e približno pol s terena, pol iz vojske in od teh pol tovarišic in pol tovarišev. Bili smo veseli in navdušeni, moralo nam ni nikdar zmanj- kalo, bili smo pač takšni, kakor morajo SKOJ-ev- ci biti . Z nami so potovali tudi tovarišioe in tovariši Hrvatje iz Gorskega Kotorja, Ki so mo- rali radi ofenzive potovati preko Slovenije. Že takoj smo vzpostavili med seboj veliko tovariš- tvo, v katorom se jo odražalo res pravo brat- stvo. Ko smo potovali skozi zadnje slovenske va- si, nam je ljudstvo povsod prirejalo veličastne sprejeme in nam izročalo pozdrave za našo bra- te na jugu in za maršala 'j.ita. Skupno s tovariši Hrvati smo med potjo prire- jali mitinge, peli slovensko in hrvatske pesmi ter-jvrar. povsod dokazovali, knko trdno smo med seboj povezani *n da je bratstvo, ki smo ga ko~ leta s skupnimi žrtvami, res ne- smo se učili hrvatskih pesmi,Hr- vali skozi tri porušijivo. Mi - 32 - vatje naših, kadar pa so . Ervatje plesali kolo, smo se mi pomešali mednje. Prva težja pot j- bila preko Draganičke šu- me v Pokupi ju. Skoro V30 noč smo gazili blato In vodo, lezli smo preko kanalov, plazili se sko- zi grmovje. Ko pa smo skoraj po 24 urah prispe- li na konec tega gozda, so nas napadli ustaši. Prišli smo jim v bližino nekaj metrov in vendar smo se vsi srečno vrnili. Čeprav jo bila koman- da, da se ne strelja, j :, mali 1» - letni Palčok ki je potoval z nami kot delegat, hitro legel na položaj in dvakrat ustrelil v znak, da se tudi Slovenci ne bojimo ustašev. Končno smo prispuli že precej utrujeni v Pisarovino, kjer pa smo kljub vsej utrujenosti in neprospanosti prire- dili veliko manifestacijo. Še isti dan smo od- rinili dalje z brodom preko IColpe v Lasin j e ,kjer smo ostali nekaj dni. Nato smo se odpeljali s kamijoni naprej preko Korduna v Liko. Od tam smo hitro nadaljevali pot proti Bosanski Krajini in v Martin Brodu prekoričili reko Unac. Nadalje- vali smo pot po pusti skalnati zemlji, skozi rev- ne vasioe, katerih koč; so narejene iz sauega blata in slame. Nastanili smo se v Bobuljišci med revnimi kmeti, ki so najprej nislili,da orno ustaši, in so nas napodili iz hiš, češ,!ai imano že svojo vojsko. Končno so jih odborniki, ki so nas razdelili po hišah, le prepričali,kdo in kaj smo. Ljudstvo j«-; tam do skrajnosti revno. Ko si vstopil v kočo, si videl sredi ognjišče, poleg njega je sedela uiati in predla, okrog nje pa ko- pica razcapanih skoraj golih otrok . Tako sem nekoč prišla mod same otroke, od katerih je pri- stopil k raeni 9 - letni fantek in me prosili'To- varišica, imaš mogoče kak svinčnik, pričel sem hoditi v šolo, pa nimam s Čim pisati." deveda sum mu ga takoj dala. Na podobne stvari smo na- 1 teli tam večkrat. Vi s n/.rod se tam uči čita- ti in pisati, kajti vsega tega v bivši Jugosla- viji niso imeli. Tu smo ostali nekaj dni. Kon- čno smo krenili proti Drvarju. Vso pot smo 3ro- u*>«m»' ria« tfna> * - a^it. jamoma % wxaxtismaanrwmsmnrtfMmna^^BStaniVtta^aMMflOflM • čuvali na&o vojsko, ki jo že vsa v enakih an- gleških unifoi". ah in dobro ob oro ž ena. Prirej ali so nam sprejeme in nae pozdravljali, kajti ve- deli so, da smo delegati za kongres. Drvar sa-.:i se nahaja v lepi in rodovitni dolini.Nastanili smo se za kako uro in pol od Drvar ju, Teti? smo se lepo očistili in pripravili zd kongres. Še isti večer, to je 2. nuja se je kongres pričel« Ko smo šli proti Drvarju, ou»o &e cd da Leč videli ru Sevine mosta, kajti Drvar je bil pavo osvobojen* no mesto v Jugoslaviji in ga je sovražnik ob pri liki ofenzive skoraj popolnouu poruši].Povsod je bilo dovolj vojske, v bližini se jo nahajal oel I. proletarski Korpus. Čudili suo se, kje se bo tu vršil kongres, ko smo šli proti razdrti to- varni, V notranjosti tovarne suo so znašli v krušni, belo preploskani dvorani, veliki za ka- kih ljoo ljudi, To dvorano je zgradila mladina iz Drvarja in okolice. Okrašena ju bila z zave- zniškimi in našimi zastavami, o sliko vmršalaTi ta, Koosevelta, Stalina, Churchilla,bivS ega se- kretarja CK SkOJ-u Ivana Ribarja in z velikimi slikami, ki so predstavljale nludino v borbi in delu. Kako svečano jo bilo, ko so sO delegati po- mikali v dvorano. Vseh je bilo 81,6 iz vseli pre- delov Jugoslavije, iz najrazličnejših brigad in terenov-. Prihajali 30 gostje* vejuška nisiju An- glije, Rusijo, Amerike, Člani AVNOvr-a, Vrhovne- ga štaba in končno maršal Tito. Takrat se je vso razmaknilo, vihar navdušenja je zajel vso dvo- rano. Vzklikit Tito, Tito so se razlegali v mir- no majsko noč, od daleč pa so je ču.lo grmonjeio pov, kjer so naši imeli borbo. Aplavz je trajal 2o minut in nihče drugi nas ni lucgel pomiriti kot sam Tite. Pričel Bt> je kongrea s hiuno »Hej Slovani "» Otvoril ga jo predsednik U3^0J-a tov. >5tane Kav- či č, bivši sekretar PK SKOJ-a za Slovenijo, Po- zdravil je vee nuvso Če goste in dal be-jedo mar- šalu Titu* % o p o t je zagr.ielo po dvorani. Wladi obrazi so žareli sreče, oči so nam polnilo s solzami, ko je stopil iiarčal Tito na govorni- ški oder, Globoko smo si vtisnili v spomin vsa- ke besedo, ki jo je izprogovoril, Nato je čital svoj govor sin lir t Churchilla in sicer v srbo- hrvaščini. On sicer ne ura hrvatsko, zato je spi- sal svoj govor v angleščini, naši pa so mu ga prevedli, Jezik se mu je malo l'-.mil, včasih je zavil po angleSkn in sy si.ehijal svoji nerodno- sti, Potem nas ti e v imenu ruske mladine pozdra- vil generalmajor Ivan /asiovir, nato predsed- dnik BAVliOUIH-a in član AVNOJ-a, Sledili so po- zdravi mladineov iz posameznih predo.lov Jugosla- vije in mladinskih zastopnikov iz inozemstva j Češke, Slovaške, Poljsko, Madžarske m Italijo,, Za zaključek p«.-, je nastopilo Še narodno glsda- lišče z raznimi povskini in reci tatijskimi toč- kami, narodnim plesou in naletom. Sodelovale so tudi mladinsko kulturne ekipe, ekipa muslimank in pionirji, iled kongresom so vos čas prihajale razno pozdravne brzojavko, med katerimi jo bila ena prvih od predsednika >.'/i pa smo sklenili, da jih bomo po- izkušali z delom vsaj posnemati. V dvorano sta prispela zastopnika angleškega in ameriškega ti ska. ko je govoril Pribičevič, ki je po roduKiv vat, so se mu lesketale solze v očeh od ginje- nosti. Nato smo zaprisegli maršalu Titu v imenu vse jugoslovanske mladine. Večer je zaključil maršal Tito z govorom. Izročil nam je pozdrave Vrhovnega štaba, JJKOJ-a in njega samega.T aročil uaj poneeemo te pozdrave sirom Jugoslavije v vsako hišo. Četrti dan je spet nastopilo narodno gloda- lišče z različnimi predstavami, recitacijami , petjem, narodnimi plesi in baletom. Nastopili sv tudi pionirji, muslimanke in iulturne mladinske ekipe. Tudi delegati smo nastopali s petjem in narodnimi plesi. Večer se je zaklučil z mitin- gom s plesom, leti dan smo gledali še ruski film v katerem jo bilo prikazane partizansko gibanje v Rusiji, ki je prav tako kot pri ras, Obiskuli srn o literarno razstavo^ kjer so bi- li zbrani Časopisi iz vse Jugoslavije, in raz- stavo fotografi j,kjer smo videli tudi našo mor- narico« Imeli smo tudi lahkoatletske tekme ter tekme v streljanju s puško in pištolo. Prvo me- sto v streljaiju s puško je dosegel Slovenec tov. liirkoAnžič iz Cankarjevo brigade, ki je dobil za nagrado rusko brzostrelko. V streljanju s pi- štolo po..je zavzel drugo mesto Gorenjec Skok Slave iz kamniškega okrožja, Scvjetska Zveza je poklonila delegatom 60 vo- jaških bluz, 70 hlač,loo majic Bo spodnjih hlač 47 parov ovijačev, 4 pakete s čokolado, ribami, sladkorjem, konservami, milom itd. Zapadni za- vezniki so nam poklonili: looo lo smo potovali skozi kordun, smo vsepovsod videli na novo zgrajene hiše, lepo na- črtno obdelana polja in vrtove itd. V Vojničunas je sprejelo 7° pionirČkov iz dočjega doma,ki so nam zapeli nekaj krasnih hrvatskih in ruskih pe- smi. To so bili otroci staršev, ki so jih pokla li ustaši, ali oč-.tov in mater, ki so v parti- zanih. ]ovsod v Liki, kakor v Kordunu so usta- novljeni analfubotski tečaji, v katerih se je naučilo čiti.nj i in pisanja že na tisoče otrok in ostalega prebivalstva, }oleg tega imajo tudi razno mladinske domove, tako da se učijo vsega, česar se v bivši Jugoslaviji niso mogli.Mladina v j«'ordunu in v Liki pa dela prave čudeže. Gradi nova poslopja, aerodrome - v ta namen imajo u- stanovljone delavne brigade, ki obenem obdelu- jejo tudi polja. I ozimi so javlja nešteto mla- denk, da gredo kidati visoki sneg, ki ovira pro- met naši vojski. Prostovoljno se javljajo mla- denke tudi za prenos ranjencev v zaledje,ki tre- ja včasih po tri do štiri dni. Delajo z neumor- no požrtvovalnostjo skoraj brez hrane in počit- ka. V nekaj dneh sne prepotovali Kordun in tada- « ljevali pot skozi Lanj o proti Kolpi, od t am pa dalje proti pokuplju v neposredno bližitio Zagre- ba. Tam smo slišali, da ima Pavel i <5 najmodernej • šo vojsko, ki se vezi s tramvaji na položaje,kaj ti naši so na položajih samo 8 km od Zagreba.Ko smo prekoračili progo Zagreb-:, arlovac, smo šli po nekaj urah samo 4 km nad Zagrebom« Kakor mor- je lučic se je videlo mesto pod nami* Potovali smo dalje skozi £umburak , nad J astrob arskim,sko - zi nepregledne vinograde in bogate vasi. Kmalu smo prispeli v Belo Krajino, kjer naui je prebi- valstvo in vojska pripravila lep sprejem v Met- liki. Tam smo imeli še zaključni miting,se malo odpočili, nato pa krenili vsak na. svojo stran. Na poti« proti Gorenjaki so nas večkrat napad- li beli in bvabi, vendar pa smo se vsi- srečno vrnili ter z novim el&nom in Še z večjo voljo prijeli za delo. Vse, kar smo na potovanju težkega prestali,pa ni prav nič v primeri s tem, kar smo na kongre- su lepega doživeli. Če bi mi kdo rekel,naj grem še nekrat, da bom videla Tita, takoj bi se od- pravila zopet na pot. . ' Stana Tovariš,to rfaeiv je naš,ne p&"gospod"in"sluga" naziv, ki ne pozna ga pač kapitalizma kuga. Odkod si pravo jemlje brat, da dviga se nii brata da meče ga, če mu ni všeč, pred svoja vrata? Je li človeka vredno in pošteno, da dviga kot •'gospod" nad te se in nad ženo? Da ti zatira in zavida otročiče, ki hlapčevstva naprej naj bodo priče? Da kot pijavka ti sedi za vratom, kot s sužnjem dela s tabo, ne kot z bratom? A ti mu delaj in garaj in hiraj, za žep njegov brez dna živi ip umiraj ! Ne brat, tovariš, i idva nisva tdka, midva si po dolžnostih in pravicah sva enaka ! Dan .pa dnem prireja naša vojaka po širni, sli koviti Gorenjski pestre mitinge, na katerih pri haja do izraza navdušenje in povezanost naroda z njegovimi junaškimi borci, ki kujejo boljšo bodočnost slovenskemu narodu. Kirno! II. btl. G.O. je pestro jen. Na obra- zih tovarišev ji videti navdušenje in težko jri- čakovanje. Kuko tudi ne? Saj gr.,do na miting in to v neposredno bližino okupatorskih postojank. Namenjeni so v Gameljne, prijazno vas pod Šmar- no goro, v vas, ki je bila priča junaških pod- - 41 - vigov naš i h partizanov že leta lS'4l« Iz vasi vi diš opazovalne stolpe na meji, s katero je pru- ski škorenj nasilno ločil zavedno Gorenjsko od naše bele Ljubljane. V zgodnjih večernih urah se je bataljon za vas postrojil. Na čelu slovenska zastava, njo dolga kolona naše v.ojske v dvoredih. Zaorila pesem in bataljon je s smelim korakom krenil vas. Za hip so ljudje ostrmeli, toda le za hip. na pohodu skozi vas, da vojska, tedaj se je str- v val navdušenja, ki je »)0 pa v (,im so spoznali, kdo je je to slovenska narodna menje hi poma spremenilo zaj 1 staro in mlado. Okna so se odpirala, mla- dini je hitela na cesto« bataljon pa je s strum- nim korakom in partizansko pesmijo na ustih na- daljeval pot skozi vas. Veselo je plapolala na čelu sprevoda zastava in izzivalno vihrala tja ^roti Št. Vidu. Ob pogledu na Ljubljano,in njen grad se mi je zdelo, da nas pozdravljajo sivi zi- dovi in govorijo? Tudi ni vas težko pričakujemo, dovelj smo že videli gorja in trpljenja. Po zaključenem pohodu skozi vas so se začelo zbirati množice navdušenega prebivalstva v pro- storni dvorani, ki je bila z . to priliko slav- nostno okrašena s slovensko zastavo, sliko vr- hovnega konandanta maršala Tita, s slikami na- ših velikih zaveznikov Churchilla, Roosevelta in Stalina t ur številnimi napisi, poveli ču j o čini na šo narodno osvobodilno borbo. Dvorana se je kma- lu napolnila. Začel se je razvijati pester spo- red. Na programu je bil izčrpan govor, v kate- rem je odredni politkomisar Ljubo obširno in po- drobno obrazložil začetek in vzpon naše borbe , Vrstile so se pesmi druga za drugo in ob vsaki naslednji so vedno bolj žarele oči prebivalstvu, ki se ga je nabralo okrog Propagandist je poskrbel, da je program družil prijetno s ko- ristnim• '6 sporedom so bili ljudje nad vse za- dovoljni in pri najbolj udarnih pesmih je narod tudi sam sodeloval, zlasti mladina. Tu si videl očanca, ki s:o mu leta in delo začrtale ostro gu- - 42 - be v obraz, videl si matere in žene, katerim je življenje vtisnilo neizbrisen pečat, videl si plada dekleta, katerih lahna rdečioa je razode- vala, da se zavedajo, du so v bližini svojo voj- ske, v oližini svojih fantov« Vsem, od prvega do zadnjega je bilo pri^srcu lahko in prijetno, saj SO Za nekaj časa pozabili aa svoje vsakdanje te- žave* Ko je bil izčrpan kulturni del mitinga,se je začel šaljivi del s prosto zabavo. Tovariš Ko- žar in še drugi so neumorno vlekli na harmoniko vmes je prijetno udarjala "berda", nladina pa. ju rajala tako kot morda že dolgo ne. Ni bilo pi- jače in raznih takih stvari, pa vendar je bilo razpoloženje vseh in vsakega na višku. Težko so se ljudje v zgodnjih jutranjih urah ločili od partizanov, ki so s srci polnimi no- Vtga navdušenja in- poguma, krenili"n,.prej v bor- bo", Kot drugod se je tudi tu ponovno pokazalo, da sta slovenski narod in njegova vojska neloč- ljivo povezana na življenje in s.irt. ~ 45 - Imamo celo vrsto besed,ki so-popolnoma enake slovenskim.. Le naglas je po večini drugačen? / / HpUpOga( prir6da) ,CjyWCL(duš&), CJC flC (byk), z&pad) ,p6ldCL (rfba),KQndfnO(k*vf **) , CjOJi(dom = hiša) , Q^;,At(dym) 5 (čuda) ,pyKa(rukd=rolca) , netili a( P t" icc.) , WUUX;.(kn'iga) , (iCfr&CL ( jedvA-komaj ) ».At-OCM, (mos aica=ovca), ./lOJr (l'ef=lev).. Vendar je mnogo besed, kx so le na videz podob- ne slovenskim, imajo pa drug pomen; ■tOČ (čas) = ura C^IOA (sto*) = miza MrrtO (1' eta) =poletje flO (les) = gozd 3(50«, (zvon) . zvok IjpCcCj+LO (vr6dna)= škod- CAOtK) (slčva) = beseda lj},vo Na vprašanje kje? stoji ^.sklon,ki se končuje xi a - e - i %