Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi Je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETHK.I Od bofa do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Stev. 21 Entered as Second-Class Matter .July 8th. 1908. at the Post-Otliee at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 27. Maja 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX Razgled po svetu. AVSTRIJSKO-OGRSKA. — Iz Sarajeva, glavnega mesta anektirane Bo-ne, se javlja, da je kila pri volitvah za deželni zbor stranka nadškofa Stadlerja poražena. Največ je 'bilo izvoljenih srbskih zastopnikov in Srbi imajo odločilni glas v deželnem zboru. — Občino Viče (Weiz) v rab.ski dolini na Štajerskem jo zadela velika vremenska nesreča. Dalj časa trajajoči neurje je povzročilo poplavo, ki je napravila povsodi veliko «kodo. Pri tem je izgubilo tudi mnogo ljudi življenje. Delavsko 'barako pri viški elektrarni je odnesla voda in devetnajst slovenskih delavcev je utonilo. Škode je več milijonov kron. — Da. pride grof Zeppelin, ki si prilašta izum nekega hrvaškega mehanika, s zrakoplovom na Dunaj, je sedaj definitivno' sklenjeno. Dan prihoda je določen na 6. in 8. junija. Če ne bode veter prekrižal računov. — — Znani ogrski geolog, dr. E-inil Monzonyi, kiNse je pečal tudi dalj časa z raziskovanjem srednjeameriških mest, naznanja, da je po daljšem preiskovanju zado-bil prepričanje, da ležijo na ,dnu karibiškega'jezera hiše, ulice, cvetoča mesta. Velikanska katastrofa. je v davnih časih tamkaj uničila cvetoče življenje, mogoče celo kulturo. RUSIJA. Iz Kiev a v Rusiji so začeli izganjati čifute, ki so se tam nepo-stavno naselili. V mnogih slučajih dovolijo izgnanim Zidom nekoliko odloga, da uravnajo svoje premožčnjske zadeve. Pod nobeno okolnostjo pa ne sme kak čifut, katerega so izgnali, ostati po 14. juniju v K;e - v >• V izjemnih slučajih se tuipatam kakemu Židu dovoli na podlagi posebnega dovoljenja, da se nastani v kakem letovišču izven mesta Kiev. Povelje se je izdalo vsled tozadevnih debat v ruski dumi. Skraja je ibil izgon določen na 28. a-prila t. 1. Pozneje pa je odredil ministrski predsednik Stolipin* da se z izgonom še nekaj časa čaka, da zamorijo čifuti dokazati pravico do stanovanj, kakor so se pritožili. Izgonsko povelje in podaljšanje roka pa—ne velja samo za Kiev, ampak vsa mesta in vasi v Rusiji. Izvolili so se xpebni odseki, ki pregledujejo po imeniku izgnancev, da se tudi zares odstranijo. Do sedaj je kievski odsek pre iskal 1000 izgonskih povelj, in pronašel, da so ta povelja v 850 slučajih upravičena. Tako se do gaja tudi drugod. Iz Taškenta, ruske osredne Azije, so. izgnali štirideset židovskih rodbin. dasiravno so izgnanci za trjevali. da so opravičeni tamkaj bivati. Ker le niso hoteli “mufa ti”, jih je policija s silo izgnala. ITALIJA. V Benedkah so bili obsojeni zloglasna grofica Tarn nevska ter njena sokrivca, bivši moskavski odvetnik Prilukov in dr. 'Nanmov, radi umora grofa Kamarovskija, na osem, deset in tri leta ječe. Po svojih zagovornikih so vsi trije vložili predlog za razpis nove o bravnave. Sklicujejo se . na prav dorek porotnikov, ker ni bil enoglasen. Rim, Italija, 23. maja. Iz Egipta prihaja poročilo o novem mučeniku, ki jp izgubil življenje v službi znanosti : v Djeddab je u mrl italijanski zdravnik dr. Ce-zare Zangello, ravnatelj Abu-sad-se bolnice ob Rudečem morju. Postal je žrtev bubon kuge. Pri raztelesevemju na kugi obolelih miši in pri pridobivanju Ibaciiov se je nalegel strašne bolezni, proti kateri se je bojeval in vsled katere je zapustil svojo domovino. To je sedaj tretja žrtev, katero obžaluje znanost pri preiskovanju kuge. FRANCIJA. Zasliševanje ibivše nune Candi-de. katere finančni polom je, v zvezi s dobrodelnimi ustanovami, zakrivil samomor glavnega tajnika dr. Leon Petit a. dobrodelnega zavoda “Qeurore Ormessou”. se je sedaj pred preiskovalnemu sodniku končalo. Ona je zatrjevala svojo nedolžnost, ne da bi mogla naznaniti, na kak način sc prišle v nered njene knjige. Knjige romarskega zavoda, katere je vodila sestra Candide, izkazujejo 'dohodkov okroglo $3,-000.000 in skupen primanjkljaj po .$800.000. Mnogo odličnih oseb je dalo denar v dobre namene, a ta denar je tekom let pod oskrbovanjem pobožne sestre Candide neznano kam izginil. Ponevere obtožena nuna je bila preje prednica pobožnega reda sv. Ane. — Drugo poročilo poroča, da je bila nuna velika prijateljica diamantov. za katere je izdala ogromne svote. NEMČIJA. iV Nemčiji je zopet nastal $por adi pruske volilne predloge. Neposredni vzrok temu je podalo od ustave predpisano glasovanje v pruski gosposki zbornici. Predloga je bila sphejeta brez izpremem-be, v isti obliki, kakor je bila sprejeta dne 27. aprila pri prvemu glasovanju, z 127 proti 82 glasovi. V petek se bode o tem nadalje razpravljalo v državnem zboru. Izid boja med državnim zborom in gosposko Zbornico je sedaj še popolnoma negotov, to tem Ibolj, kar naeijonalni liberalci še niso izjavili, kako stališče bodo zavzeli. Dobropoučena “Kölnische .Zeitung” naznanja, da bi storili naeijonalni liberalci veliko programsko in taktično napako, če bi ne oporekali predlogu gosposke zbornice. — (Z gotovostjo 'računajo v Nemčiji, da se bode v J^ra^kem poravnal stavbinsko-obrtni spor. Tudi delodajalci so sedaj pritrdili predlogu državnega urada za notranje zadeve, da ta posreduje v sporu, potem, ko so se stavbin-ski delavci takoj s predlogom zadovoljili. Mirovne obravnave se bodo v najkrajšem času pričele in vodile s kolikor možno naglico. ANGLEŠKA. V Londonu je vzbudila veliko senzacijo vest, da je pred kratkim umrli angleški kralj Edward VTI. zapustil ¡legitimnega sina. Nek znan publicist namreč zatrjuje, da razmerje umrlega kralja Edwarda z eno njegovih zadnjih prijateljic, lepo gospo George Keppel, ni bilo tako platonično, kakor se zatrjuje in kakor se je zbog kraljeve postarnosti splošno sodilo. Kralja je bajte ta njegova prijateljica, ki si ga je znala o-hraniti do njegove smrti, pred več leti obdarovala s sinom. 0-menjeni publicist pravi; da je njegovo poročilo resnično, in vprašuje, če bode novi kralj Juri V. priznal svojega meščanskega po-lubrata. ' ŠPANSKO. Dne 23. t. m. je eksplodirala v glavnem mevstu Španske, v Madridu. bomba, in policija je sedaj prišla do'prepričanja, da je bila namenjena kralju Alfonzu. Romba je .bila vržena proti spomeniku. ki je bil postavljen v spomin žrtvam, ki so padle povodom atentata na kralja na njegov poročni dan (31. maja 1906.) 0-blaštnije pa so mnenja, da je bila bomba namenjena kralju, ko pride na kolodvor pri povratku iz Londona. Ukrenilo se je vse po trebno. da se kralj ne pripelje z železnico, ampak avtomobilom v mesto. Metalca bombe je njegovo lastno orožje usmrtilo. Izkazalo se je, da je bil rodom Južnoameri-čan. Njegova bomba je bila rav-notako narejena, kakor ona, ka tero je Manuel Morales pred štirimi leti uporabil. — Ko se jte mudil španski kralj v Londonu, pri pogrebu angleškega kralja, je porodila španska kraljica Viktorija Evgenija mrtvega sina. Otrok je prišel prezgodaj na svet in pričakovali so porod šele koncem drugega mesecu. Delo in štrajk. Prvi zakon, izdelan v prid delavstva. V državi Massachusetts je po-stavodajnica sprejela “Morrilpv ali soeijalistični predlog”, v katerem državni zastopnik Charles II. Morril iz iHaverhilla, ki je bil izvoljen na socialističnem tiketu, predlaga, da mora vsaka tvrdka, pri kateri je štrajk ali kako drugo delavsko sporno vprašanje, v svojih oglasih za delavce omeniti, da je tam štrajk ali karsilbodi. Ta postava, katero je dne 25. maja podpisal governer in ki stopi v pravno moč v teku 30 dni se glasi: “Odstavek 1. Če kateri delodajalec. tekom štrajka med svojimi vslužbenci. ali v teku delavskega izključenja ali kakega druzega delavskega spora med svojimi vslužbenci, javno oglaša v časnikih. ali s plakati ali na katerikoli način, sam ali potom svojih posredovalcev nabira zanj ljudi, da vzamejo mesta štrajkarjev, mora jasno in razločno omeniti v takih oglasih in tudi pri nabiranju, da je tam štrajk ali kak drugi delavski nered. “Odst. 2. Če se katera oseba, firma, družba ali korporacija pregreši zoper katerokoli odredbo tega zakona, se jo naj kaznuje s globo $100.00 za vsak prestopek.” To je prvi zakon, ki je bil skovan v prid delavstva in želeti je, da bi istega sprejele tudi ostale postavodajnice. Na podlagi tega zakona bo mo-gdč'e delavcem soditi, kedar vidijo oglase za delo, je-li tam štrajk ali ne. Unionisti so veseli, da je Morrillov predlog postal postava in to tem več. ker Morrill je so-cijalist in se ni mislilo, da bi kapitalistična postavodaja odobrila njegov predlog. Premogarji v Michiganu. Po 50 dnevnih počitnicah je 3300 premogarjev zopet začelo s delom. S prvim aprilom so povsod prenehali z delom zaradi nekega nesporazuma glede plačilne lestvice. Sedaj so se sporazumeli in premogarji ,bodo delali po 8 ur na dan. debili uni.jsko plačo, vendar pa ostane v veljavi “closed shop” pravilo. Rešilne postaje. Premogarski odbor v Washington. D. C. obstoječ iz T. J. Richar-do iz Pennsylvania, T. G. Harpe.r iz Illinoisa in W. W. White iz Iowa silijo kongres, da dovoli, da se devet preizkuševalnih in rešilnih postaj ustanovi po raznih premogarskih’ krajih. Okoli 400.000 članov U. M. W. of A. podpira premogarski odbor pri tej prošnji. Kaj ho kongres storil se še ne ve. —___________________ IŠČEM Janeza Habjan. Pred sedmimi meseci^ je bil nekje na Primero. Colo. Če kdo ve za njegov naslov naj mi ga pošlje ali pa se naj sam zglasi. Jos. Ropotar, Box 133 Baltic Mine. Mich. Konj v pokoju. Kom kija Lincoln parka v Chicago je te dneve dala zvestega “'Porterja” v pokoj. Še celo več. Zvesta žival 'bo od sedaj naprej dobro preskrbljena s senom, ovsom in dobrim hlevom, ne da bi rabila kaj delati. Ta konj je služil mestu 16 let zvesto in vdano. Res je, da za svoje delo ni prejel druzega kot hrano in stanovanje, a če pomislimo, navaden delavec včasih še tega ne dobi. Kdor izmed nas je tako srečen, da dobi kako starostno pokojnino, dobi k večjem polovično plačo. No “Porter” je menda nekaj več, njemu bo mesto dalo še več kot celo plačo. Delavec, kaj bi bil raje, človek ali konj t Washington. D. C. 26. maja. — Tridesetim, priletnim delavcem v finančnem oddelku se je danes napovedalo, da si morajo s U junijem druge službe iskati. Vsi delavci so že leta delali v tem uradu in so se popolnoma odvadili drugemu delu. Omenimo naj. da niti eden izmed njih ne dobi starostne pokojnine za zvesto službovanje. Liebknecht pride. Pred zaključkom socialističnega kongresa, ki se je vršil te dni v Chicago, je naznanil predsednik istega, da je dobil poročilo, da pride soc. dem. poslanec dr. Karol Liebknecht. sin “starega Liebkneehta” iz Berlina začetkom julija, in da bode predaval po Združenih' Državah. Predaval hode ponajveč v nemškem, a tudi angleškem jeziku. 47 delavcev utonilo. Iz Aleksandrovski, Rusija, poročajo, da se je tamkaj prevrnil prevozni plav na Dnjepru, vsled česar je utonilo 45 delavcev. Na plavu je bilo 94 delavcev, ki so se poteli prepeljati na drugo stran reke. Ko je prišel plav v močan tok. ga je le-ta zgrabil in prevr- nil. Najbrže je Ibil plav prenapolnjen. Na sredi reke se je naenkrat prevrnil, in nastala je opisana katastrofa. Cena premoga. Ni dovolj, da lastniki premogo-kopov in veliki premogarski baroni premogarja izkoriščajo na vse načine, da mu celo ne dovolijo tega. kar zakon predpisuje, ampak morajo izkoriščati vsakogar, ki ‘rabi premog. Veletrgovci v Chicago so povišali ceno od tone premoga za en dolar, izgovarjajoč se, da premoga primanjkuje. Nek dnevnik s številkami dokazuje. da je toliko premoga nakopanega in nakopičenega da bi lahko vso Chicago pol leta zalagali. In ko bi v re-sniei tega dragocenega kuriva primanjkovalo, vendar ni to krivda vbozega delavca. Zakaj pa bossi ne privolijo v premogarske zahteve. Edino o-peratorji so krivi, da se je z delom v rovih prenehalo. Halle.vev komet se je zmotil za 48 dni. Takrat namreč je bil prvi april .... PROŠNJA. Kakor znano). je v Irwin premogovem polju Westmoreland Co., štrajk, pri katerem je prizadetih tudi veliko število naših rojakov. Štrajkamo že od prvega aprila nadalje in zahtevamo pripoznanjc umije in večjo plažo. Vsled dolgotrajnega štrajka trpijo naši rojaki veliko- pomanjkanje, in mnogo je med njimi takih, ki nimajo niti trohice kruha, da bi pneživili svoje družine. Znano je tudi, da so jih že poprej ipremogove družbe oziroma njih bossi izmozga-vali in izčrpali do zadnjega centa v družbinih prodajalnah z ved-nim podraževan.jem živil. Poleg tega je bila tudi plača tako nizka, ' da ni bilo mogoče si k hi prihraniti za slučaj štrajka. Zraven tega se je postopalo z delavci kaikor s pravimi sužnji, ki so se morali uklanjati raznim Ibossom za vsakdanji krath. Da se te sramotne razmere odpravi jn doseže večja plača, so premogarji zaštrajkali. Slovenci-štrajkarji se nahajajo siedaj v veliki bedi in vsled tega se obrača odbor druživa št. 2 v Claridge, Pa., do vseh bratskih družtev 'S. S. P. Z. z mio 'prošnjo, da revščino in glad trpečim rojakom priskočijo na pomoč, da se bodo mogli še nadalje boriti za svoj obstanek in svoje pravice. Vsaik. tudi najmanjši dar, se hvaležno sprejme. Ako Vas zadene enaka osoda, Vam bodemo tudi mi pomagali. Toraj dragi bratje, pomagajte! Za odbor družstva št. 2 v Claridge, Pa.: John Mlakar, predsednik,. John Batich, tajnik, Lovrenc Sturm, blagajnik. N. B. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati uredništvu “Glas Svobode”, ki bode v listu Objavilo darovalce in prispevke. 2x Razne novice. Parnik potopil Na jezeru Huron blizu rta Barques trčila sta dva tovorna parnika in sicer Frank H. Goodyear in James B. Wood. Wood je zadel parnik Goodyear, kateri se je na mestu potopil. Izmed 23 mornarjev na Goodveam jih je 18 utonilo. Parnik Wood je stežavo in ves poškodovan dospel v Port Huron. Moštvo tega parnika/ zatrjuje, da se je nesreča, zgodila vsled megle. Opazka : Moštvo na parniku' je obstojalo iz skabskih mornarjev. 100 vojakov mrtvih. Havanna, Guba, 25. maja. V vojašnici v mestu Pinar del Rio na Cubi se je pripetila pred nekaj dnevi zvdčer razstrelba dinamita. Poroča se. da je bilo ubitih 100 mož, 50 jih je pa ranjenih. Podrobnosti še niso znane. Tudi se ne ve, če ni razstrelba v zvezi s zamorsko politično zaroto-. Bankovce bodo umivali. Washington, D. C. 25. maja. Tajnik državnega zaklada, Mac-Veagh je \ ponedeljek naročil stroj za umivanje bankovcev zve-zinega zaklade. €e se bodo ti pralni stroji uvedli pri vseh drugih zakladnih poduradih, se pričakuje letnega prihranka milijon dolarjev. Poizkusi s takimi stroji za pranje in likanje papirnatega denarja so se vršili v zvezini tiskarni že nekaj časa z dobrim vspe-hom. Na ta način upa vlada prometni čas bankovcev podvojiti. Vse glivice na bankovcih bodo zamorjene po antiseptičnemu postopanju in ta način pranja se lahko uporabi pri vsaki vrsti- papirnatega denarja, izimši pri bankovcih zlate vrednosti, ker bi pri istih trpel,-?, barva. Začasno se bodo čistili >amo zvezini bankovci, pozneje pa tudi oni nacijonalnih bank. Vsak pralni stroj stane $1000.00. Potres. Berolin. Nemčija, 26. maja. Potresna opazovalnica v Potsdamu je zaznamovala daljno potresne gibanje, ki je moralo biti tako hudo, da je pričakovati velike katastrofe. Tudi ljubljanska potresna opazovalnica je zaznamovala jako potresno gibanje, kakor se brzojavno poroča. Zabaven pic-nic. Prav vesel majnikov izlet je praznovalo pred nekaj dnevi chi-čaško družtvo “katoliških boršt-narjev”. Ko se je končal obligat-ni klimibim v cerkvi in je gospod fajmošter blagoslovil pobožne borštnarje, so se le-ti napotili veselega in lahkega srca v Becker's Grove. Ni trajalo dolgo, ko je vladalo med brumnimi 'borštnarji najboljše razpoloženje. Nekaj pretepanja željnih je uprizorilo majhen boj. ki se je razvil v vsestransko bitko. Pri tej veseli zabavi so 19. letnega James Lorenza iz štev. 1520 (Grove Str. tako nabili, da je obležal na bojišču s zlomljeno nogo. Sprijeli so se. Bluefields. Nicaragua, 26. maja Estradova armada se je sprijela s moštvom generala Madriza, s namenom, da reši mesto Benefields in prepreči zavzetje custom hiše. ki stoji višini trdnjave. Topničarji so celo noč pridno streljali Madrizove čete so opeto-vano navalile na Estradovo divizijo. a napad je bil vselej srečno odbit. Madriz ima ugodno lego in se lahko vedno zanaša na nove moči iz Greytowna. Parnik Venus je izkrcal 500 mož pred' kust-om lpšo. katero so neprestano celo noč bombardirali. Napad so ponovili danes jutro in veščaki so mnenja, da je hiša že v razvalinah. Amerik a nci so na strani Estra-de in le tem se mora zahvaliti, da jih ni Madriz še premagal. Vse zgleda, da Madriz bo prisilil dp se Estrada uda. Premogarji v Illinoisu. Vs4 pogajanje med zastopniki premogarjev in operatorji premo-gokopov se je izjalovilo. Operatorji se z lepa ne vdajo, čeprav državni zakon govori, da morajo stroške zažiganja strelov trpeti lastniki in nikakor ne delavci. ¡Sedaj je uradno napovedan štrajk in vsaka premogarska družba ima pravico pogajati se s svojimi delavci, ne oziraje se na predpise operatorske zveze. Katera družba se pogodi z delavci, lahko prične s poslovanjem. Uradniki illinoiškega distrikta so mnenja, da bo štrajk končan v teku dveh mesecev. John H. Walker, predsednik državne organizacije U. M. W. of A. je prevzel vodstvo štrajka, in drugi uradniki, ki mu bodejo pri tem pomagali, so že dospeli v Peo-rijo. 72,000 premogarjev je samo v državi Illinois sedaj na št-rajku. Zadnji teden je bil predsednik Tom Lewis v Indiani, kjer je prisostvoval konferenci ondotnih premogarjev in operatorjev. Vse izgleda. da bo v Indiani sporno vprašanje prej rešeno, nego v Illinoisu. Lewis obišče tudi illi-noiške premogarje. Izvrševalni odbor illinoiških premogarjev je izdelal pogodbo, ki vsebuje delavske zahteve in bo skušal pridobiti posamezne operatorje. da isto podpišejo. Kakor hitro dovolj operatorjev pogodbo podpiše, bodo začeli delati. V o-stalih kampih bodo pa štrajkali. S tem. da bodo eni delali, bodo druigi operatorji prisiljeni podpisati pogodbo. — Najnovejše poročilo iz Belleville, 111. javlja, da se je v coun-tyu St. Glair vrnilo včeraj 2000 premogarjev na deli. potem, ko se je podpisala pogodba med združenimi premogarji in neodvisnimi lastniki premogovih rovov. Premogarji dobijo povišamo plačo za 3c. pri to ni. is. uružbfc same plačujejo prižigalce min. Teh 2000 delavcev je bilo že skoraj dva meseca na štrajku. ¡Scranton, Pa. 25. maja. Blizu rova št. 14, ki je last Pennsylvania Coal Go. pri Pittson je prišlo do nemirov, ko so hoteli državni policaji razgnati gručo Italijanov, k,er so grozili delavcem, ki so se hoteli podati na delo v rov. Na šerifa Rodda je nekdo ustrelil in ga ranil v glavo. Inozemca Petra 'Surr, so državni policaji s svojimi kolei tako strahovito pretepli, da ni upanja, da bi še kdaj okreval. Državni konštabler Jasper Of-todach je prišel pod svojega konja. ki se je zvrnil vsled udarca na glavo. Konštalblerja so začeli potem nabijati, dokler niso prišli njegovi tovariši in ga rešili. Končno ,?o nemiri vendar ponehali. Nastal pa je kmalu za tem drugi pri Ewen rovu; tudi tam so nazadne državni policaji nagnali vročekrvne Italijane. Štrajk se je včeraj razširil na Butler —. Hillside — in Central-premogove rove “Pennsylvania Coal Go.”; samo v Barnum-rovu te družbe se še dela. Sedaj stavka že 10.000 delavcev. 'Nemiri šo se začeli pred nekaj dnevi, ko so o-pustili delavci rova št. 9 delo.' ker .jih je družba pri tehtanju premoga varala. Pri zaključku lista se neuradno poroča, da so premogarji v Indiani začeli z delom, ter da spravljajo z vso marljivostjo premog na dan. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00.........x.... 200 kron, Za $ 102.50 ............ 500 kron, za $ 204.50 ............... 1000 kron za $1020.00 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK &AKSER CO. 82 Cortland St. New York $U>4 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Okie V OHUN.** ** * SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Štirinajsto poglavje. Vreme, ki je 'bilo od viharja sera milo in vedro, se je prevrglo zdaj zopet z naglico amorikanske-ga podnebja. Proti večera je 'bril mrzel veter z gorovja dol, in snežinke so oznanjale jasno, da je .prišel mesec listopad, letni čas. čigar temperatura menjava v tem podnebja med vročino poletja in mrazom Žime. Fanika je stala v svoji sobici pn-i oknu, gledala pogreto in postala od tega turobnega prizora zelo žalostna. Ko se je ozrla naokoli in videla drevje, ki ga je pripogibal in stresal viihar, .gozd. ki je pred kratkimi še žarel v najpestrejših barvah-, a zdaj kazal le gole, raztrgane veje, se je polastil tesen občutek njenega srca. V daljavi je -mogla razločiti nekaj, dragoncev, ki so stražili soteske in se globoko pripogibali na sedla, kadar so jahali proti vetru, ki je z nenavadno ostrostjo pihal od zahoda. Fanika je videla tudi. propast 'krošnjar j eve biše, in to je še povečalo žalost njene duše . .. . Stotnik Singelton je še spal. pri njem. je čuil njegov singa, dočim so bili njegovo sestro pregovorili, da si- je šla privoščit nekaj ur spanja. Gospodične iSimgeltonove soba je ležala poleg sob domačih hčera, imela pa tudi vrata na veliki koridor hiše. Ta. vrata so bila samo priprta, in Fanika se jim je približala zdaj z dobrohotnim namenom. da -bi se prepričala, da-li m- manjka njenemu gostu nobene udobnosti — ko- je v svoje nemalo začudenje njo, ki jo je mislila trdno spečo, našla pokonera. Sedela je na stolu in črni lasje, ki so čez dan ovijali v širokih kitah njeno glavo, so jej viseli zdaj razpuščeni čez hrbet in podeljevali vse.j1 .prikazni nekaj divjega. Izredna belina njene polti v nasprotju -z globokotemnimi očmi. ki so otrplo strmele v neko sliko, katero je držala v rokah, je še povečala ta vtisk. Zdaj se je Izabela zganila in tu je. videla Fanika, da je to slika moškega v do-broznani uniformi južne konjenice. Fanika je lovila sapo in tiščala roko na srce, da Ib.i Utešila njegovo vtripanje, ko je menila' spoznati poteze, utimjene tako živo v lastno njé-tiO dušo . . . Bala se je, da je nespodobno o-pazovati tako gosta, a njeno razburjenje je bilo toliko, da ni 'bila v stataul ízipregóvoriti in se je žgradila na stol, ki je stal poleg vrat. Izabela je bila preveč zatopljena va-se, da bi bila zapazila trepetajočo deklico, in pritisnila je zdaj sliko na usta t gorečnostjo in 'burnostjo, ki je izdajala najsil-nejšo strast. In naenkrat je videla Fanika, kako so iz Izabelinih oči jele- kapatd. debele solze na sliko . . . Ttu. sta se dvignili obe deklici in v tem hipu se 'je srečalb modro oko krotke Fanike z ognjenim pogledom tzabelinim. 0‘be sta zdaj zmedeni povesili k tlom pogled, nato pa sta se približali in si podali roko, ne da bi se druga drugi upala pogledati v oči. “Ta nagla vremenska izpre-memba, morda tudi stanje mojega brata, -me dela melanholično, gospodična Hvarton.” je rekla I-zab-ela ;s tihim in drhtečim glasom. “Pravijo, da imate le malo- povoda, Ibiti v skrbeh zaradi- brata,” je odgovorila Fanika v enaki zadregi. “Da bi ga bili videli, ko ga je major Dunwood ,pripelja] sem ...” Ko je Fanika dvignila zdaj pogled, je zapazila, kako jo je Izabela motrila z ostrostjo, ki jej je pognala kri v lica. “Govorili ste o- majorju- Dun-woodu!” je rekla Izabela.' “Spremljal je stotnika Singel-tona!” “Ali poznate Dumvooda? Ali ste ga videli večkrat?” Zopet -se je upala Fanika pogledati Izabeli v obličje in zopet je srečala isti pogled, ki je str-med vanjo, kakor da hoče prebosti njeno dušo. “Govorite, gospodična, ali poznate majorja Dumvooda?” “'Sorodnika sva,” je rekla Fanika, prestrašena nad vedenjem one. “Sorodnika?” je ponavljala gospodična Singeltonova. -koliko? -O, govorite, gospodična, rotim V as! ” ‘‘Najini materi sta sestrični.” “In on ima postati Vaš soprog?” je burno vzkliknila Izabela. Fanika se je čutila nekoliko lizal jen o. Vzbudil se je njen ponos na ta direktni napad na njena čutila in dvignila je oči od preproge. da bi pogledala tujko nekoliko ponosno, a -bleda lica in drhteče ustnice Izabeline so potolažile zopet njeno jezo. “O, res je! Moje domnevanje se potrjuje! — Govorite, gospodična. rotim Vas. imejte usmiljenje z mojimi čutili . . . govorite, povejte mi: ali ljubite Dumvooda?” V Tzabelinem glasu je bilo nekaj tako tožečega, da se je Fani-kina naraščajoča ne volja takoj polegla in edini .odgovor, ki ga je mogla dati, je bil, da je pokrila žareči obraz z obema rokama, zgrudivša se na stol. Izabela je hodila nekaj minut molče gor in dol; nato pa je stopila pred Faniko, jo prijela za roko in rekla z očividnim prizadevanjem, -da hi se pokazala mirno in srčno: “Odpustite mi, gospodična, a-ko m,e je moje burno srce gnalo predaleč, ali . . . moja silna...” (Ni mogla naprej. Fanika je dvignila obličje, zopet so se srečale njune oči — in zdaj sta si padli v naročje in pritisnili pekoča lica draga ob drugo. Objetje je bilo dolgo, goreče in odkritosrčno. A govorila ni nobena, in ko sta se slednjič ločili. je Panika, ne da bi bila povedala kaj, stekla nazaj v svojo sobico. Med tem ko se je vršil ta prizor v sobici gospodične Simgeltono-ve, so se dogajale stvari velike važnosti v salonu, kjer sta bila ostala sama polkovnik Velmer in Sara. 'V teku pogovora s svojo lepo draža-bnico se je do teknil polkovnik — nekoliko v -zadregi pač — tudi dogodkov prešnjega dne. “Ko sem videl tega gospoda Dumvooda v Vaši hiši v mestu, nisem slutil, da postane nekoč tako slaven vojščak,” je rekel, prizadevajoč se. da bi skril svojo jezo za smehljanjem. “Slaven v očigled sovražnika, katerega jč premagal, ” je odvrnila Sara z nežnim ozirom na čutila svojega družabnika, “Bilo je v resnici v vsakem pogledu zelo obžalovati, da se Vam je pripetila tista nezgoda. Sicer bi bilo kraljevo orožje gotovo kakor vedno triumfiralo ...” “In vendar bi me prijetnost take družbe, za katero se imam zahvaliti ravno temu nesrečnemu slučaju, lahko odškodovala za. bolečino i užaljeno časti i ranjenega telesa,” je mehko dostavil polkovnik. “Upam, da so Vaše rane samo lahke . . .” je šepetala Sara. “Lahika v resnici je rana mojega telesa v primeri z neko drugo.” je odvrnil polkovnik pomenljivo. “Ah, gospodična, v takih momentih še-le občutimo pravo vrednost prijateljstva in simpatije!” Kdor ni izkusil sam, si no more misliti prav. kako hitro je v stanu gorkosrčno dekle napredovati v ljubezni ... Ko se je začel dotikati razgovor prijateljstva id, simpatije, se je zdela Sari stvar preveč zanimiva. d:> bi bila odgovorila kaj. Uprla je -amh oči v polkovnika in vidc a, da je zrl z občudovanjem v njen obraz, katero je govorilo več nego bogve-koliko besed. Tako sta ostala še celo uro v nemotljeui zabavi -kupaj in -dasi ni povedal gospod ničesar, kar bi bila -kaka izk šena, dama .-smatrala za odločilno, je izražal vendar tisoč stvarij, ki so- ra-zdivljale njegovo družieo — in ta večer je šla Sara s kaj lahkim srcem k počitku. Dalje prihodnjič. KJE JE: Frank Mušič doma iz Logatca pri Lju/bljani, pred dvema leti je ibil v Forest City, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec Jaka Trček, P. O. Box 4-19 Forest City, Pa. 3x “NEZASLIŠANO. RAZNE NOVICE. Vse, kar je še dosed a j prišlo v javnost o človeških žrtvah moloha kapitala, se skrije napram poročilu, katerega je sedaj podal javnosti v Cleveland, -Ohio, bivajoči avstro-ogrski konzul Ernst Lud- V Lff. Nenavadno številne in težke katastrofe, katerih žrtve so postali v zadnjem času avstrijsko-ogrski podložniki v državi Ohio, so omenjenega konzula napotile, da je začel z natančnim, sistematičnim preiskovanjem teh nesreč. Preiskava je dokazala, da je našlo v' raznih industrijelnih krajih drža-ve Ohio mesečno kakih 300 do 500 a vstro-o grških podložnikov, med katerimi je največ Slovanov, smrt. medtem ko jih je postalo o-■koli 1500 radi nesreč nesposobnih za delo. V neki tovarni, v kateri je bilo uposlenih povprečno 800 delavcev, je moralo umreti v zadr njih let ib okroglo 1200 oseb, in v neki drugi dela vnici se smrtno ponesreči skoraj vsak dan en delavec. To strašno dejstvo je podvžga-lo tudi konzule drugih dežel in jih napotilo, da so začeli nepristransko preiskovati razmere v ameriških tovarnah in da potem poročajo svojimi vladam.* A s tem se še nočejo zadovoljiti. Nameravajo namreč skupno v 'Washingtonu opozoriti vlado na to razmere in jo napotiti, da prisili potjetnike napraviti varnostne priprave, ki naj končajo to grozno morjenje. Skoraj je nganka, kako je bilo možno prikrivati te umore toliko časa, a vendar ni verjetno, da bi se te razmere kaj izboljšale. To najbolj dokazuje pomanjkljivo za-konodajstvo posameznih držav. n. pr. v New Yo-rku z ozirom na .jamstvo podjetnikov, proti kateremu se isti upirajo. Ce je to mogoče le pri državni postavodaji, si je lahko misliti, s kak:mi te-žkočami bi se morala boriti nacijonalna po-stavodaja, ki bi nalagala podjetnikom stroške vsled naprave varnostnih naprav. In ker so ti delavci večinoma “fore gners”— in-ozem-ci ponajveč -Slovani, bode sprejetje take postave v Washing-tonu zelo otežkoeeno. Na to se lahko zanesemo! UGODNA PRILIKA. 360 akrov kmetija, ravnina, najfinetja zemlja, 1 miljo od mesta in.1 železnice, 238 akrov polja in travnika, drugo gozd 4 hiše, 3 veliki hlevi, 2 skladišča, 3 sadni vrti, vse ograjeno in razdeljeno v male kose -z dratom. 100 akrov v pavoli, 70 v koruzi. 70 v travulji in detelji. Cena akta $30.00 ali $10,300. takoj, $6,000 drugo ostane z 6% obresti. Da se za to leto $4 pavole in koruire sena. Farma nese najema v denarjem letno $1000. V pridelku je nesla lansko leto $2375 to je najemnine. Pridela se povprečno brutto $5— 6000 letno. Slovenec, kateri ima denar in veselja do kmetijstva, naj ne zamudi te priložnosti. — Kmetija se lahko razdeli v 3 dele. Želi- se najstrožja preiskava, da je ponudba kakor oglašeno. 160 akrov vihoke ravnine, bila je pred leti narjtoolja kmetija, o-krog 70 akrov sedanje ljudskega travnika, drugo -gozd, okrog 50 a-krov fino drevje. Svet lep izvrsten za sadjerejo, ovčarstvo, žito. travttljo, deteljo, krompir in sočivje, 'Studenec na posestvu, % milje od pošte in kur' i je. 4 milje od tukaj. Ceha $1400, »roti gotovemu plačilu. Vsa z-enr ja v obliž-ju $20 in višje afcer. 1150 akrov kmetija visoka ravnina, hiša, luleV. lep sa len vrt, % milje od pošte-. 3 milje od železnice. cena $16 ak-er. Več manjših posestev, isto ,gozda., po nizkih cenah na prodaj. , F. GRAM REALTY 00. Naylor, Mo. 2x ^ DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi! GOSTILNA kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni. “Mica Kovačeva” v večjem obsegu. K nekem-u gostilničarju na Dolenjski cesti v Ljubljani je že trikrat prišlo neko dekle ter vselej vzelo na ime neke stranke, češ, da pri nji služi, vina, kruha in mesnine ter odneslo, ne da bi 'bila kaj plačala. Tudi nedavno je prišlo tja s pismom in zopet zahtevalo na prejšnje ime več vina, jestvin, kruha in sladkorja. Ker se je pa gostilničarju slednjič zdelo to le sumljivo, je poklical stražnika. Med tem časom jo je pa “Mica’’’ pobrisala skozi vežo ter izginila za hišd. Preskrbljeno pa je. da ne odide zasluženi kazni. Povodni mož. Nekaj nenavadnega je razburilo zadnje tedne prebivalce krog Goselnovaškega jezera, ki se nahaja kake četrt u-re od Žitarevasi proti severu. Iz omenjenega jezera sliši se zadnji čas neko zamolklo tuljenje, kakor glas vola alThika. 'Ni namen teh vrstic to stvar razlagati, ker to naj pojasni drugi, povzroča te glasove pač gotovo kak vrelec. Zanimivo je na stvari le to, da se je nekaj ljudi spomnilo takoj na povodnega moža, o katerem so slišali babico pripovedovat in marsikateri ženkici je žal, da je sedaj na svetu, pa tudi par mo-žieeljnov je v strahu pred -dozdevnim' črnim kosmatincem! Mučenica. Pred rimskim porotnim sodiščem- je nedavno stala mala, izstradana žena, Avgusta Piva. Dasi stara šele 37 let, je vendar že 20 let omožena. V višem tem dolgem času je imela zelo malo v resnici veselih trenotko-v. Kmalu po poroki jo je začel mož neusmiljeno pretepati. To se je potem dogajalo skoro redno vsak dan. Dasi je bila devetkrat noseča. so bili vendar samo štirje pravilni porodi. Vsi drugi porodi so se dogodili vsled pretepanja in suvanja njenega moža predčasno. Nesrečnica je morala ¡prestati naj-hiujše duševne in telesne muke. Obup ji je .slednjič potisnil nož v roke. Nekega dne ji je mož pobral vso obleko, tako da je ibila popolnoma naga. Naslednji dan je prišel pijan domov. S psovkami in s pestjo je pozdravil svojo ženo. Pograbila je nož ter ga porinila podivjanem v 'život. Čez nekaj tre-notkov je bil mrtev. — Državni pravdnik sam jo je zagovarjal. Porotniki so se posvetovali komaj pet minut. Vsled soglasnega po-rotniškega izreka je bila žena popolnoma oproščena. Njen zagovornik je vedel mučenico k državnemu pravdniku, da se mu zahvali, ta pa jo je iz spoštovanja poljubil na čelo. Barva ustnic. Naravna barva ustnic je rožnata in ustnice morajo biti gladke. Če se ¡barva spremeni in postanejo ustnice blede, pokajo in se luščijo, je znamenje nezdravega stanu krvi, to je, neke nerednosti v delovanju prebavnih organov. V takih slučajih je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino najboljše od vseli zdravil, ker isto 'hitro pripravi, da vse telo zopet naravno deluje. -Storite svoj želodce zinožeb, da -sprejme dovolj krepčilne hrane in ojači ostanek prebavnih organov in vaša kri 'bo popolnoma čista in 'bogata. Cirkulacija bo postala regularna in vsak del telesa bo prejel dobro krepčilo. Za bolezni želodca, črev, živcev in krvi je Trinerjevo A-m e riško Zdravilno Grenko Vino zdravilo, na katerega se lahko zanesete. Naprodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 S. A'-h-land Ave.. Chicago, III. DR. RICHTERS :rrTPAIN- , ŽWXPELm S steklenico PAIN EXPELLERJA odpodite bolečine. Tosrelstvo nima para. Nič ne ola ša tako hitio in tr ino revmatizem, revralgijo.zvin-"jenja itd. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F, At, mm i ca . . 215 Pearl St- New York/ Pazite mi varstveno znamko s sidrom. John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, 111. Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to storiti takoj. 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij Najbolša Garancija na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor: reumatizmu, kašlju, naduhi, prehiajenju, sušici, na pijučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, no wnrlnnînî na lišaju, na srbečini, na prhutah, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti,— tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VIŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : 342 W. 27th St. New York, N. Y. VARITE ČISTO VLEZANO PIVO DOMA s Johann Hofmeistrovim pravim pivnim ekstraktom. Za poskušnjo vam pošljemo dovolj ekstrakta za galona piva brezplačno. Nož, žena ali otrok lahko napravi pivo. Pišite še danes po konvico ekstrakta in ra-devolje vam pošljemo dovolj Hofmeistrovega ekstrakta za 2 i pol galona pive s lahkimi navodili. Vsakdo lahko napravi pivo iste kakovosti, kot se ga vari v starem kraju in na Nemškem že leta s pomočjo Hofmeistrovega ekstrakta. Fino, tečno in kristalizujoče pivo se lahko vari doma v par minutah brez kake sitnosti. To je tečno, ječmenovo in hmeljovo pivo, ki vsakemu ugaja. Ker se ga lahko doma napravi, ga povsod deiajo, kjer ni pivova-, ru in sega ne sme prodajati. Napravite ga za 6c. galon in dopadal se vam bo bolj, kot. pa pivo v krčmah ali v steklenici. Pošljite samo 20e. v znamkah ali srebu za pokritev stroškov za zavoj in poštnino in mi vam pošljemo konvico ekstrakta za 2 a pol galona pive zastonj-Vse drugo mi plačamo in vi si napravite tako pivo kot ga doslej še miste pili. £2^“Rabite ta izrezek: FREE SAMPLE COPOUN. JOHANN HOFMEISTER, 658 Hofmeister Building, Chicago, III. Send me FREE One Sample Can of Hofmeister Beer Extract, enough to make 2 & half gallons Fine Quality Real Lager Beer. I enclose 20c, to help pay for packing and shipping. SIGN HERE. N ame........................... Town................ ........... Street No.•..................... RAZDALJA NIČ NE DE! Največji nebeški prizor vse dobe. Ta fini 5-oddelni teleskop meri 33 palcov odprtinll”zloženjnstane samo 01 cn Čista stekla fine kvalitete. Po- vl,"U litirani medeni obročki in 2 pokrovčka. Čudovit fin instrument za tako nizko ceno Vsakdo ga lahko Ima. Pošiljamo na vse dele sveta, poštnine prosto na prejem $1.50. Ne odlašajte, naročite takoj! Naslov: P. E. FRETER & Co. 52 Dearborn Str. Chicago, III. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo liMe i» spomlaOne Mi Slovensko Narodno Samostojno a Draštvo V .RAVENSDA LE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju Slovenska Svobod misel Podp. Zveza USTANOV. 1908 1NK0RP0RINANA 1909 GLAVNI ODBOR : ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave'., Chicago. MATH GAIS'HE'K, podpredsednik, Box 227 Nob omis, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago. III. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI : .JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ Box 271, Grand Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI : JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44. Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago. HI. WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE 'Seja vsako zadnjo sredo v meseca. DRUŠTVENI URADNIKI. Št. 1 v Chicago, I1L: M. V. Konda. preds., 1518 W. 20. st.; Ivan Marentič', taj., 1411 Clarence ave. Oak Park, 111; Josip Ivanšek, 1617 S. 43. ave. — Seja 4. nedeljo v meseca. Št. 2 v Claridge, Pa.: Ivan Mlakar, pnedš., Box 68; Ivan Batič, taj., Box 4S7; Lovrenc Sturm, blag., Box 434. — Seje 2. nedeljo v mesecu. Št.'3 v Depue, 111.: Franc Grošelj. preds.; Dan Badovinac, taj.; A. Kuthar, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 4 v Black Diamond, Wash.: dos. Plaveč, predk., Bx 644; Matih Pečnik taj., Box 4; A. Slapnik, blag., Box 630. — Soja 1. nedeljo v mesecu v prostorih hr. A. Slapnika. Št. 5 v Darragh, Pa.; Matija Kic, preds.. Box 96; Martin Brunei taj,. Box 302: Josip Hauptman, blag., Box 140. Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6 v Winterquarters, Utah: Jtalknlb Zajec, preds.. Box 44; M. Krstnik, taj,. Box 44; Ivan Mlakar, blag.. Box 11. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 7 v Arona, Pa.: Vin. Huter, pred.; Mih. Rajer, taj., Box 117; Andrej Štih, blag, Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 8 v McGuire, Colo.: Jakob Frelih, preds.; Frank Bregač, taj. Box 4; Jakob Hribar, blag., Box 72. _ Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 9 v Leadville, Colo.: Anton Goršič, preds., A. V. S. Oo.; Fran Jelene, taj., Box 972; Josip Lanič Mag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10 v Moon Run, Pa.: Karol Tellban, preds.. Box 132; Ivan Arhar, taj., Box 264; Franc Likovič, tolaig., Box 268. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Union dvorani ob 9. uri predjpoldan. Št. 11 v Staunton, 111.: Ivan Malček, pred., Box 667; Anton Ausec, taj., Box 158; Andrej .Schaffemegger, blag., Box 408. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ignac Marinčič, preds., Box 12; Josip Keshman, tajnik, Box 271; Franc Krek, blag., Box 242. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 13 v Witt, 111.: Anton Ulčar preds.. Box 95; Ivan Repolnskv, taj.. Box 317; Luka Dernovšek, blag,. Box 208. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 14 v Yale, Kans.: Anton Rupar, predA, Box 65; Josip A-lič, taj., R. R. No'. 8, Pittsburg, Kans.: Franc Šetina, blag, Box 127. Tale, Kans. — Seja 2. nedelja v mesecu. Št. 15 v Granville, Ul.: Jakob Cesar, preds.. Box 168; Peter Tomšič, taj., Box 14; Ivan Papeš, blag.. Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v g. Ivana Papeš dvorani. Št. 16 v Clinton, Ind.: Vin- cenc Verbovnik, preds., Box 569; Viktor Zupančič, taj., Box 17, R. B.; Rudolf Oelsar, blag., Box 412. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. predpoldan. Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Rožanc, prédis., Box 148 ; Ivan Vidic, taj,, Box 215; Josip Praznik, blag., Box 254. — Seja 2. nedeljo v ‘mesecu. 1 Št. 18 v Girard, Ohio: Matija Leskovec, preds., Box 372; Ivan Škof, tajnik, Box 11; Ivan Leskovec, blag., Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 19 v So. Chicago, IH.: Jakob Tiso!, preds., 11353 Fulton Ave.; William Rus, taj., 11316 Fulton Ave.; Ivan Levstik, blag., 11262 Stephenson Ave. Vsi v Pullman, 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 20 v Cleveland, O.: August Kužnik, preds., 8323 Connecticut ave. S. E.; Jernej Urbas, tajnik, 982 East, 67th Str.; Valentin Kandoni, blag., 6305 Glass Ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Knavsu vi mali dvorani. Št. 21 v Naylor, Mo.: Ivan Zi-merman, preds. ; Franc Levar, taj., Box 123; Valentin Dobnikar, blag.. Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, preds., 725 N. War-man ave.; Frane Hruban, tajnik, 730 Hauigb st. ; Alojs Bučar, blag. 726 N. Warman ave. — Seja 1. nedelj® v mesecu, ob 2 uri popoldne v g. Pesefat dvorani na 717 N. Warman ave. Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant, prédis.. 257 — 1st ave. ; Ferd. Glojek, taj., 477 Virginia st. ; Frane Matjaž, blag., 195 Reed st. — Sieja 1. nedeljo v mesecu. Št. 25 v Reading, Pa.: Peter Kočevar, prédis., 143 N. River st. ; Frane Košmerl, taj., 428 Tulpe-horken st. ; Ivan Košmerl, blag., 430 Tulpebor.ken st. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 26 v Collinwood, O.: Ivan Potočar, preds., 5624 Elsinor st.; Ivan Aljančič, taj., 6321 Arcade st ; Jos. Kunčič, blag. — Seja 2. četrtek v mesecu. Št. 27 v Forest City, Pa-: Jakob Trček, preds.. Box 406; Fran Leben, taj., Box 419; Ivan Šume, blag., Box 233. — 'Seja 1. nedeljo v miebeeu. Št. 28 v Madison, 111.: Anton Pleše, preds., Box 14 ; Emil Tof-fant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 29 v Taylor, Wash. : Mihael Skerfoinc, preds., Box 7 ; Rudolf Gradišnik, taj., Box 48 ; Ignac Pugel, blag.. Box 7. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 30 v Bishop, Pa. : Ivau Muz-gielj, preds., Box 8; Paul Osebek, taj., Box 14 ; Andrej Renko, blag. Box 13. Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 31 v Farmington, W. Va.: Jos. Juraich. preds., Box 21 ; Ivan Kulbi-n. taj., Box 218’; Ivan Koren, blag.. Box 14. — Seja 1. nedeljo v mesecu. blag., Box 95'. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 32 v Wenona, Ul.: Anton Žitnik, preds., Box 245 ; Anton Germi, taj., ¡Box 98 ; Aloja Jaklič, Št. 33 v Livingston, lil.: Mati-1 ja Gorenc, preds., Box 132; Karol Izlakar, taj., Box 152; Albert Švajger, blag.. Box 148, — Seja j zadnja nedeljo v mesecu, v g. ¡ Černe in Zajec dvorani. Št. 34 v Oregon, City, Oregon: j Peter Kurnik, preds., Box 155: Ivan Kurnik, taj., Box 155; Fran Sajovic, blag, 131 — 18. & Main st. —- Seja 2, nedeljo v mesecu. Št. 35 v Franklin, Kan8.: Alois Korošec, preds., P. O. Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager, taj.. R. R-No. 4, Girard', Box 89, Crawford, Kans.; Anton S raj, blag.. P. O Franklin. Box 3, Crawford', Kan. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36 v Springfield, lil.: Martin -Petrol, preds, 715 N. 14. st.; Alojz Pefcol. taj, 1201 S. 17. st.; Josip Grobelnik, ‘blag.. 1031 So. 15. st. — Seja 3. nedeljo v mesecu Št. 37 v Blackburn, Pa.: Ivan Umek, preds.; Martin Škoda, taj. Box 82; Ivan Grošelj, blag. Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 38 v Jenny Lind, Ark.: Jakob Lambreht. preds, R. F, D. No. 3, Box 224, Ft. Smith. Ark.: •John Spelič, taj, F. R. D. No. 3, Box 139, Ft. Smith, Ark.; Ivan Slapar, ib-lag. Box 37. —, Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 39 v Agular, Colo.; Frane Požrl, preds. Box 203; Anton Lah. taj. Box 72. McGuire, Colo.; Josip Morgl. Mag, Box 47. — Seja 1. nedeljo v mesecu. - Št. 40 v Salida, Colo.: N. Pre-dovič, pneds.. Box 505; L. Kovačič, taj. Box 260; Matk Mautz, blag. Box 641. — Seja dne 17. v imieseou. Št. 41 v Ambridge, Pa.: Franc Tomažič, preds. Box 141; Fred. Ogulin. taj. Box 70 Ambridge, Pa.; Andbej Unetič, blag. Box 263, Ambridge. Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 42 v Red Lodge, Mont.: Anton Božic, preds. Box 32; Anton Kanelarič. taj. Box 32; Dragotin Grenko, Mag, Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 43 v High Bridge, Iowa: Andrej Pelko, preds, P. O. Madrid, Iowa; Frane Lakner, taj, P. O. Madrid'; Martin Supan, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 44 v Virden, 111.: Matevž Sterni ec, preds. Box 340, Virden, Ul.; Ivan Deželak, taj. Box 41, Girard. 111.: Anton Stopar, blag. Box 231. Virden, Ul. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 45 v Baltic, Mich.: Karol Stopar, preds. Box 147, Baltic, Mich.: Franc Štempihar, taj. Box 264. So. Range. Mi eh.; Franc Lah. blag. Box 61. Baltic, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 v San Francisco, Calif.: Anton Serjak. preds, 1418 Vermont St.; Josip Rapuš, taj, 816 Hemipshire St.; Franc Piškur, blag, 816 Ilempshire st. — Seja 2. sredo v mesecu ob 8. uri zvečer na 816 Ilempshire st. Št. 47 v Chicago, 111.: Antonija Lesar, predsednica. 2727 S. 42nd Ct. I Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Marija Marentič, blaga juica, 4508 Ellis Ave.; vse v Chicago, Ul. — Seja se vrši drugo nedeljo v mesecu. Št. 48 v Breezy Hill, Kans.: Štefan Dudas, preds, F. F. D. No. 2. Box 109, Mulberry, Kans.; Martin Očko. taj, R. F. D. No. 2. Box 109, Mulberry, Kans.; Franc Šetinc, blag, R. F. D. No. 2. Box 100 Mulberry, Kans. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj. Št. 49 v Winterquarters, Utah: Antonija Oračih, predsednici, P. O. Box 71; Frančiška Peček, tajnica. P. O. Box 106; Marija Škri-nar, blagajniea, P. O. Box 42. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 50 v Milwaukee, Wis.: Ana Bergant, predsednica, 257 — 1st ave.; Apolonija 'Sušnik, tajnica, 341 — 6th St.; Marija Ocvirk, blagajniea. 140 Clinton iSt. — Mesečna seja se vrši 1. nedelja v mesecu ob 2. uri popoldan v Bergantovi dvorani,- Št. 51 v Ravensdale, Wash.: Paul Koss, preds. Box 10; Frane Maurič. taj,. Box 1; Ivan Arko, blag.. Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 52 v Bowie, Colo.: Anton Majnik, preds.. Box 106, Somerset, Coló.; Rudolf Žohar, tajnik, Box 131, Somerset, Colo.; Kajetan Emožnik, blag. Box 155, Somerset, Colo. — 'Seja 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri predpoldne. Št. 53 v La Salle, Ul.: Valentin Potisek,. preds.. 1237 — 1st St.; Matevž Hren. taj, 1026 Canal st.; Martin Požežmiitk, blag. 28 Lahar-pe st. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. uri 'predpoldne v dvorani | br. V. Potiska. Št. 54 v Ely, Minn.: Martin j Grahek, pred--1. Box 478; Ivan! Kardel, taj. Box-391; Ivan Te-ivHvec. blag. Box 391. — Seja 2. j nedeljo \< meseci:. ___ NAZNANILO. Glavni' odbor S. S. P. Z. je na svoji zadnji seji meseca aprila t. I. soglasno sklenil in naročil tajniku, da pojasni društvom v Gladili stroške prihodnje konvencije. katera se sikliče v Chicagu. UL, meseca oktobra 1910. -V pokritje stroškov te konvencije plača vsak član ¡S. S. P. Z. $1.00 in sicer v štirih obrokih po 25c. — Koncem meseca septembra mora vsako društvo po številu svojih članov poslati omenjeno sveto zvezini blagajni, da dobijo delegate denar za vožnjo. Članice plačajo po pravilih polovico stroškov, tora j 50c. Novi člani kateri pristopijo, ne plačajo v tekačem mesecu, pač pa o prihodnjem itd.. OPGlEBiA. — Cenjena društva ozir. brate uradnike opetovano «-p o zarja m, da vpišejo v prošnjah ozir. zdravniškem spričevalu na vprašanje pod štev. 5, mesto ali vas, kjer je prosilec rojen, ne pa samo Avstrija, kakor večkrat kdo zapiše. Bratje tajniki 'bi morali vso svojo pozornost obračati na to. da se poslovanje olajša. Društvo štev. 14 v Yale. Kans. poroča, da je na svoji retini seji meseca aprila soglasno izvolilo podpredsednikom Juirija Bogataj; ker je prejšnji podpredsednik br. •1. Kuplen, prostovoljno odstopil. Društvo št. 45 poroča o nesreči in smrti brata Jožefa Tavčarja, c. šit. 1965. Omenjeni je padal v. rudnik (šaft) 85 čevljev globoko, da je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil pokopan dne 17. t. m. Bodi mu lahka tuja zemlja 1 — Cenjena društva in elani, sodite sami o sledečem: Mesec aprila je bilo to društvo denuneirano rudokopni družbi od strani nekega gospoda duhovnika. Radovedni smo bili sedaj, če bi hoteli gospod1 fajmo-šter umrlega brata brezplačno pokopati?! No, kakor smo pričakovali. se je tudi zgodilo: gospod fajmošter sc niso h-oteli brezplačno potruditi! — Cenjena društva opominjam, da pošljejo vse listine, tikajoče sc katerikoli podpore, glavnemu uradu. Podpora se vedno izplačuje po izkaznici od dneva prvega zdravnikovega obiska do zadnjega Kdor se ne ravna po tem, ne dobi pravočasno podpore in je vzrok temu sigurno bolnikova ali uradnikova krivda. Bratski pozdrav! Jos. Ivanšek, gl. taj. VABILO k prvemu izletu (pie-nie), katerega priredi družtvo Maj štev. 25. S. S. P. Z. v Reading, Pa. dne 30. majnika 1910 v New Fair Ground parku med 10. in 11. cesto, severna stran. Začetek ob *A2 uri popoldne. ‘Navljudneje se vabijo vsi tu in v okolici živeči Slovenci in Slovani na izlet. Zabava bode na svežem zraku pri vzorni godbi in hladnem pivu. Ostali bodete lahiko pozno v noč, ker bodemo imeli električno razsvetljavo. To-raj na svidenje dne 30. majnika! lx ODBOR. VABILO NA VESELICO. Iz .STiebovigana. W2s, nam poroča rojak Frank Zoran, da priredi ¡Slovensko Mladeniško Podr porno Društvo “Nada” veselico (pie-nie) in sioer dne 19. junija v Waltschlesen parku. K zabavi se vabijo vsi rojaki. Za dobro postrežbo in izvrstno pijačo 'bode skrbel odbor. OPOMIN na vse one rojake, ki imajo še v svoji oskrbi knjigo “OPATOV PRAPORŠČAK” za razprodajo se vljudno prosi, da iste kar jih še k e do ima nemudoma dopošle u-pravništvu Glas Svobode ter da ob enem .poravna tudi tozadevni račun. Upravništvo Glas Svobode Co. 1518 W. 20. St. Chicago, 111. Morilec Elsie Siegel? Iz Wellington, Kans. se poroča, da je tamkaj pred dvema meseci bival Kitajec Leon Ling, morilec misijonarke Elsie ¡Siegel. — New yorska policija je obveščena. Listu v podporo. Frank |Zoran 24c, A. Jemee 26c, (Geo. Brinšek 26c. Neuropin Želodec ni ¿renčeč je znašel J. B. Scheuet, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja m ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčec je napravljen iz izbrani b zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. SLOVANSKA KORONA Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ----- JE --- zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. iMIoli-or n\ÆX_i.A.DIÔ GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, IH. * hfjpliiipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-ItUGlUJulllU portiranih tkanin. gotove obleke za delavnik in praznik. IITlSniO ve^k° zalogo trdih in mehkih klobubov. Prodajamo V ZalOii ^mamo ve za .jetnika potrebno, ker gotov i vsak tak, ki pride po lasftrr krivdi, nesreči ali po nedolžnem v ječo, raje dela. kakor da bi tedne in tedne polegal v zaporni celici, kjer ne ve, kaj, naj bi počel sam s. seboj in dolgim časom.. Delo v kaznilnicah je. za jetnika prava tolažba, ker bi iraee popolnoma o-tbpel,’ mogoče celo poblazni!. Noče pa. kar tudi ne sme biti, da bi ga izkorišeevali, ali čelo grdo z njim postopali. Ne sme si biti vsako minuto svest, da je suženj. ‘V sužnosti; se še ni noben človek poboljšal. — Radi tega ima oni kaznilnični ravnatelj popolnoma, prav, ko trdi, da se mora jetnikovo d.elo tudi plačati, kakor zasluži. Po odpustitvi iz ječe si bode potem za- mogel s prisluženi.ni denarjem, pridobiti novo. eksistenco. Zaporna kazen sama na sebi je že dovolj velika, kazen, katero se ne sme poostriti še s tem, da se jetnika izkorišča. Dobro bi tudi bilo, da Ibi .se dal! vsak sodnik, kaznilnični ravnatelj, paznik in konštalbler za tri do pet let zapreti, da se za-morejo prepričati, da je odvizetje prostosti največja kazen. — REŠEVANJE DUŠ^- Z IGLAMI. Klerikalizem poganja, kakor je vsem znano, čudne cvetke. Znano je.tudi, da so si modri patri jezuitskega reda posebno v ^zadnjih stoletjih ubijali glave, kako bi bilo mogoče, novorojenčka v materinem. telesu krstiti, in tako rešiti njegovo dušo. — Sedaj je to važno vprašanje rešeno. Rešilo se ga je umevno v Avstriji, ki ima še več takih bistrih glavic. V Linču ob Donavi so namreč profesorji škofijskega — teologi ¡Onega učiteljišča v listu, katerega izdajajo vsako četrtletje in ki se imenuje “Theologiseh-pralktiscihe Quartalschrift” v zadnji številki, na strani 2, objavili izpod peresa nekega pobožnega zdravnika članek katerega naslov se glasi: “Krst v materinem telesu s pomočjo votle igle; nova metoda, na enostaven način otroka in utero veljavno krstiti. Za duhovnike, krščanske zdravnike in babice.” Predgovor zagotavlja: “Ta metoda omogoča in dopušča še večji vir neskončne milosti m izveliča-nja, kakor je bilo doslej mogoče. "Dosedaj namreč rabljena metoda, v slučaju potrebe še ne rojenega otroka (krstiti in utero (v materinem telesu), na način, da se in vi as naturales (po naravnih potih) prenese kr-.tilna voda na otroka, ni pripravna, bodi si, da se blagoslovljeno vodo prenese na prstu ali s pomočjo cevi podobno pripravo. “S pomočjo nove votle igle se lahko v sredini materinstva veljavno vsakega, nerojenega. otroka, ki je v riev.arno-sti, krsti, kar p orne n j a, če primerjamo dosedanja postopanja v slučaju potrebe, vsekakor velik korak naprej, -ker bodo odslej naprej mnogoštevilni otroci v materinem telesu deležni milosti krsta, med tem. ko bi morali drugače v predpeklu čakati iz vel; Čanja. P Ta nova metoda ne obstaja, v ničemur drugemu, “kakor da se skozi predno materino trebušno mreno porine tenka, votla igla do glave nerojenega otroka.” To postopanje popisuje “učeni” profesor jako natančno in potem nadalje preiskuje, v katerem času se naj prične z reševanjem duše potom votle igle. Pri tem pride do zaključka, da se more na ta način krstiti nerojenega otroka po petih mesecih nosečnosti, ker se pred tem časom ne more z gotovostjo vedeti, če sad sploh živi. Škoda bi bilo, če bi pisatelj s tem reševanja važnih klerikalnih problemov končal. .Rešiti se mora v tem; pogledu še mnogo drugih važnih vprašanj. Na primer rešitev velevažnega problema, kakšne barve so kocine na repu hudiča Bitni n če si ta generalmajor hudičev svoje kremplje poreže sarrn enkrat na mesec, ali večkrat. ČASOPISI IN ŠTRAJK. Vrednost delavskih listov se ne pokaže nikdar v boljši luči, kakor ob časih gospodarskih bojev, štrajk a in bojkota. V takozvanih mirnih) časih/ se dozdeva mnogim delavcem, ki mislijo o časopisih le površno, da ni bogve kake razlike med kapitalističnimi časopisi in delavskimi listi. Da. mnogokrat se dogaja, da dado delavci kapitalističnim časnikom prednost;, mogoče zato. ker je v njih več površnega čtiva, ali pà tudi, ker se dobijo za nekaj centov ceneje. Mogoče je tudi, da lèaik kapitalističen list tupatam poroča o delavskem gibanju seveda s pridržkom, da v kaki točki ne'nasprotuje kakemu bossu, ali celo celi zvezi bossov. Kmalu pa dobijo oni članki, oziroma poročila, drugo1 lice. Kapitalistično časopisje se ne upa zameriti bossom. ker je ponajveč odvisno od njih. od bossov pa sto-tisocr—• delavci. Toda v bojnih časih je drugače. Če izbruhne kak velik štrajk — kar se itak večkrat dogaja — in je kapitalistično Časopisje primorano, že radi senzacije, priobčiti kak članek, potem se zgodi nadalje vedno tako : najprvo. zažene kapitalistično časopisje velik krik in eno poročilo preganja drugo. Ost pa je navadno obrnjena proti delavcem. Ce se štrajk vleče dalj časa, kakor je navadno pri velikih štrajkih slučaj, so poročila kapitalističnega časopisja delavce m-štrajikarjem vedno sovražnej-ša. Prva poročila imajo navadno dodatek, da je štrajk pravzaprav izgubljen. In konično vtihne kapitalistično časopisje. Konec je seveda, da izgubi večji del občinstva zanimanje, kar se umevno bossom dopade. Ker, če bi poročali kapitalistični listi resnico, če bi obračali vedno in vedno pozornost na to. kako ravnajo bossi z delavci in kako o-pravičene so zahteve, katere stavijo delavci, kako se nadalje bossi trdnovratno branijo, ugoditi u-pravičenim zahtevam, potem 'bi se tudi med občinstvom pojavila ne-volja, kar bi delavcem veliko koristilo. In vsled tega je bossom jako ljubo, če poroča kapitalistično časopisje o štrajku kolikor mogoče malo in pri vsem tem še s pristavkom, da je štrajk izgubljen; tako se glasijo taka poročila, dasiravno se štrajk vedno bolj razširja. S takimi poročili se vzgaja ska-be. če'bi pa bilo- širše občinstvo vsled pravih poročil istotako o-gorčeno nad izkoriščanjem delavcev. iti e bi nikdar bilo toliko ska-bov, kakor jih je. ker razširja ka-pbalistično časopisje vesti, da je štrajk pravzaprav že konlčan in da ni utemeljen. Tu imajo delavci samo enega zanesljivega prijatelja, na katerega lahko računajo v vseh slučajih, in to je delavsko časopisje. — Potom tega lahko pregledajo ves položaj. Ge vidijo, da se zavzema časopis zanje.v vseh slučajih, in da ostro biča izkoriščevalce — potem uvidijo, da je samo eno orožje, s katerim se lahko bojujejo. da zmagajo. Nesreča je, da se to šele p o-t e m zgodi; da to svoje najmočnejše orožje zanemarjajo toliko časa, dokler ga ne potrebujejo. Delavec mora biti vedno pripravljen na boj, dasiravno je sklenjeno med kapitalistom in del laveem premirje. Kdo ve. kaj bode jutri?! Gotovo se trudi delavsko časopisje za delavski blagor, a če se ga od onih. ki go največ interesirani. ne podpira, tudi ne more veliko- storiti. Ce ga pa podpira veliko število naročnikov, in da se vedno za njega agituje. postane največja delavska moč. Delavec mora tudi v mirnih časih-poslušati besede in nasvete, ki postanejo v Času boja za njega neizmerne koristi! Štrajk. majsibode v tej ali oni obrti, oziroma delu, bi bil kmalu končan, če bi se vsi delavci ravnali po listu, ki je z njihovo podpora postal n a j več j a dela v-s k a opora. Delavci pa si morajo izvo-liti li-t, ki ni odvisen od nikakega businessa, ampak katerega program in načelo je: Vse v .d e 1 a v e e v o korist. Dobra organizacija in dober delavski list, ki ni od nikogar odvisen : to sta predpogoja za zmago za svoje pravice se borečih delavcev. Ne sme se pa misliti, da se more tako mogočno orožje skovati takrat, ko .se je boj že pričel. Orožje je treba imeti vedno pripravljeno in mora se ga vedno in vedno izboljševati. Za slovenske delavce mora' postati to mogočno orožje neodvisni in delavski list “Glas Svobode”. Slovenski delavci., naročajte se na ta neodvisni list. podpirajte' ga vedno in s tem si kujete orožje, na katero se lahko zanesete v vsakem boju. (Na delo toraj in agitacijo, da /postane neodvisni delavski list najmogočnejše orožje slovenskega delavca ! ^Ali ste že obnovili naročnino' na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošiljal na 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke aližensRe I8k SOLID GOLD filled z lepookrašeuim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne »delavcem na železnicah. AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira NE . LAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plača» $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in n»-iyezek daruiemo z vsako uro. ^ EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHENÆUM B LD G, Chicago V času dela in jela, spomni se na ne-delo in nč-jelo. Vsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemije f Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi m tj prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlje-in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. Prevzel sem 40,000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, predho-mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30— 50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže b številkami državne statistike. Kaj je kmet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzi-h. Zakaj toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni. Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te- bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti uoljubno. P. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO. i V . A- ^ Zakaj trpeti bolečine, ko iste lahko takoj ^ ^ d ženete s»—^—— ^ * * * * * * * * * * * * * “KAPSOL” čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-gijo, glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline ip prežene otrplost. Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti del dvakrat na dan. Cena 50c., po pošti 55c. Denar lahko pošljete v znamkah. J. C. HERMANEK LEKARNAR 1800 So. Center Ave., Chicago, 111. * * * * * * * * * * * * Slavnemu občinstvu blagohotno naznanjamo, da je naša nova pomladanska razstava oblek za odrasle, mladino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma založena. Pridite pripravljeni in oglejte si nai novejše i o Dajlepše vrste blaga, ki smo jih kedaj imeli Možke pomladanske obleke $10do $25 Obleke za mladeniče .. ....$5 do $15 Obleke za dečke......$2.'$0 dO $10 Blue Island Ave. & 18. «esta. Jelinek & Mayer lastnika. P h. ATLAS RREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. M LAOER | MAGNET | GRANAT g Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš,gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil. ' toči PERU PIVO. PERU BEER COMPANV, Plini, III. Podpirajte krajevno obrt! | Vašo obleko napravim po meri j i n vašem okusu; nikar nekupite obleke, j ki je bila narejena za koga dru.ega. ICHARLES TYL THE POPULAR TAYLOR } 1945 So. Halsted Str.,nasproti 20- ceste, Chicago, lil. j Na zahtevo psšljem vzorčena vse kraje, sam/ pišite mi kako , barvo, kakovost in ceno želite. ■ ▼ T ▼ T T WWW fTTTf T » T »*▼ T T T 'T T T T ’» » T T T ffli Slovensko Delavsko Podporno in t^Penzijsko Društvom rt T~r I é A él A A Ai ■ T T T T 'T T y y Ustanov. *r * **» fc $ *** i«* 21. nov. 1909 DAllRAOH, PJEImVSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDINIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Bo^ 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23. VRHOVCI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Aroua, Pav IZ PUEBLO, COLO. Tu v Pueblo. 'Golo., kjer se je porodil naš delavski list “Glas Svobode’*!imamo slovensko narodno podporno društvo “Orel”itak napad. pozna, koliko Vaim je narodnost in socijalizem na srcu. Vaše stališče, Vaša taktika in klerikalni duh dovolj povedo zakaj Vam je društvo “Orel” v nosu in zakaj št. 21 S. N. P. J. To društvo lepo uspeva in priredi sem in tam 'kako zabavno veselic», katera je navadno dobro obiskana. Člani tega društva smo vsi naprednega mišljenja ter smo zavedni delavci. Ker je temu tako, imamo veliko zavidlivcev, takovih, ki jim po domače pravimo “nazadnjaki in farski petolizci”. Med temi nazadnjaki je tudi naš “gospod”, ki hoče biti vodja naše slovenske naselbine, in lasti nekak “slovenski” list, kateri pa je do sedaj v taki slovenščini kr-pucaril, da je moglo slehernemu rodoljubno srce žalosti ginjjevati. Tega ne bi še omenjali, posebno zato, ker je nam Slovencem v sramoto, vendar pa nas sili v to njihovo izzivanje v 52. štev. S. G. N. predbaeivajoč nam, da so vabila za našo veselico za slovensko narodnost sramotilna in poniževalna. Priznamo, da je napravila angleška tiskarna nekaj pomot, ter da nismo nobeni pokvarjeni študentje alPpa celo’župniki (ki še ne vedo. kaj čitajo, kadar mašo berejo,) da bi znali kaj je prav in kaj ni. Mi nismo tega krivi, reči pa le ne morete, da je kriv za pomanjkljivost naše izobrazbe sistem, katerega vi zagovarjate. Širša javnost naj sodi! Da. tako je prav in sedaj vam širša javnost- pove v obraz: Lopov vidi troho v očesu druzega, bruna v svojem očesu pa ne vidi. Zakaj prelivate krokodilove solze nad povabili? Menda zato, ker ni društvo “Orel” istih naročilo pri Vas? Društvo že ve, zakaj jih ni pri Vas naročilo! Zakaj ne prelivate krokodilovih solz nad vašim produktom, ki je “cvet” nepravilne slovenščine? Oseba, ki se hoče postavljati za narodnega učitelja in vživati čas* nikarsko čast, mora pred vsem biti podkovana v tem. o čemur hoče pod uče v ati narod. Pri Vas paOega ni, toraj se nam ne silite v ospredje, ker arnerikanski hum-bug pri nas nima tal. V prej omenjeni' številki tudi pišete: “Pozivate nas, naj list izdajamo na socijalistični podlagi, to se pravi za blagor naroda in delavstva. Ta poziv moramo kratkomalo odkloniti, in .sicer, ker .smo si v svesti, da nismo še nikdar pisali zoper pravi in zdravi Socijalizem. ampak vedno in povsod nevstrašeno zastopali in zagovarjali koristi in težnje delavčeve . . . .” V tem odstavku ste pokazali, da se prav po farizejsko lažete in to. da Vaš list nima unijskega znaka, je najlepši dokaz, koliko razumete socijalizem - in kako NEVSITKAŠENO zastopati in zagovarjate težnje delavčeve 1 Ni vredno, da bi radi vas tratili prostor v delavskem listu, reči pa moramo odkritosrčno, da se zgraža društvo “Orel” nad tako-vimi napadi od Vaše strani in to radi tega, ker dobro ve. da Vam “orlova” naprednost nikakor ne ugaja. Kdor je nazadnjaški ne more biti ob enem socijalist, ker že težnje radikalcev in klerikalcev so si tako nasprotujoče, da sploh govora ni o velikanski razliki med težnjami reakcijonarcev in soeijalistov. Po barvi se Vas Svetujemo Vam, da pustite “Orlovce” na miru, ker imajo isti ostre kremplje. Sicer pa. pometajte pred svojim pragom. K. D. M. IZ WESTMORELAND OKRAJA. Posebno poročilo. Tukaj Vam hočem podati nekaj 'bolj važnih novic iz Invin premogarskega okraja, kjer se sedaj bije neizprosen boj med organiziranimi premogarji in operatorji' — za pripoznanje unije in linijske plačilne lestvice. Daši je položaj nespremenjen, vendar vse kaže, da pride kmalu do odločitve. Vsa sredstva, katerih so se dosedaj posluževale razne družbe. nič me pomagajo in tudi ne mnogobrojne čete deputijev, pin-kertoneev in enakih 'barab, ki so že precej tisočakov potegnili iz žepov operatorjev za svoje tolo-vajstvo. Njihovo število se Čim vedno bolj manjša in to je dobro znamenje. Oblasti so prepričane, da so vse dosedajne nemire povzročili le oni ljudje, katerim pošteno delo smrdi, kateri se najraje žive od lopovstva in so kompanijam najbolje sredstvo, da zamorejo braniti njihovo posest, za kar so seveda dobro plačani z denarjem, katerega so jim nakopičili delavci. — Kljub vsemu temu je pa vse eno upanje, da se sedajni štrajk konča prav ugodno za delavce o-ziroma premogarje — seve, če bodo vstrajali in če se - ne bodo dali- pregovoriti. Ob nedeljah in pondeljkih se plazijo razni kompanijski hlapci okoli delavcev, skušajoč jih pri- dobiti, da bi se povrnili na delo, toda vse prigovarjanje je bilo zaman, ker 'e delavci niso dali pregovoriti. 'Ob enem se mora pohvaliti štrajkarje v Madison in Hermi-nie, ker tam so najbolj stalni in odločni in kjer so imeli največ opraviti z deputjji. Claridge je tu di doiber, izvzemši par izjem, ki so navidezno vneti za štrajk, v resnici pa govore ravno nasprotno in se najraje tako obračajo kakor veter piha, tako, da bodo po izidu tega konflikta lahko govorili tako, kakor bode izpadlo in sicer v prilog te ali one strani. Taki možakarji — vetrnjaki so slabši kot skaibje ali štrajkokazci, ker oni s slabo besedo store več zlega kot pa deset skabov z delam. Pred vsem pa se mora opominjati pfemogarje, da še nadalje strajajo in da se ne puste pregovoriti. Do odločitve pride kmalu, prej ko si misllimo. Unija nas po možnosti podpira, sedaj so najprej na vrsti taki, ki najbolj po trebujejo in vsled tega se ne moremo za enake deleže potegovati, ker kdb^ ima več družine tudi Več rabi. Razume se, da so bili vsi darovi do sedaj v 'obliki jestvin in ne v denarju. V bodoče se bo tudi gledalo na to, da ne bo treba nikomur lakote mreti. Nekateri, to so oni, ki že takoj pri vstopu v unijo zahtevajo prestopne liste (transfer cards), si naj zapomnijo, da mora biti vsak prej tri mesece član unije predno dobi prestopni list. To je približno vse, kar se je v teku zadnjih dveh tednov spremenilo v Westmoreland okraju. Premogarji naj se dVže tega, kar so začeli, ker ako izgube ta boj, bo s težka priti do naših pravic in hič priganjačev bo še trdneje padal po naših plečih. Ne vdajmo se 1 Poročevalec. DIVJAK IN CIVILIZACIJA. Ubog in zabit divjak se je pre-drznil staviti par vprašanj pobožnemu miisjonarju, (»tem ko ga je slednji hotel spreobrniti' h katoliški veri rešiti njegovo pa-gansko dušo in mu podeliti sadove civilizacije. “Praviš, da naj delam?” “Gotovo, gotovo, moj revni brat, ker satan vedno išče lenobo, da jo pregrešno izrabi nad grešnim človekom.” ‘‘(Gospod, kdo je satan?” “Qn je hudič.” “Ali živi v tvoji deželi?” “Ah. ah.” odgovori misjonar. zavijajoč oči, “hudič je povsod, kjer bivajo ljudje.” “O tako! Jaz ga še nisem videl. pa mi tudi še nikoli ničesar žalega storil ni in zato mislim, da ostanem tak kot sem.” “Ne, ne.” je vpil pobožni mož. Pasti lenobo je greh.” “Ali delajo vsi ljudje v tvoji deželi?” vpraša divjak. “Da.” “Ali vsi trdo delajo?” “Hm; da, večina.” 1 in so vsi oni, ki trdo delajo, veseli?” Aaili. ne, niso,” je odgovoril misjonar, obotavljajoče. Kaj je to?” “Vidiš, v naši deželi je veliko revščine.” “Kaj, tudi med onimi, ki trdo delajo,” je rekel zaičudeno divjak. “Da, da. žalibog, da je tako.” 4‘Potem imajo po mojih mislih, oni ki ne delajo, jako slabe čase.” “Ne. Oni ne rabijo delati, ker so bogati in ne poznajo revščine.” Divjak se je namrdnil in po -kratkem molktj, je vprašal misjo-jnarja: “Kaj pa hočeš povedati z besedo: Revščina?” “Le človek nima dosti hrane, ali pa nima dobre hiše, ikjer bi stanoval.” “Kaj praviš, da v tvoji deželi primanjkuje živeža?” “N—e,” je bil zategnen odgovor ; ‘ ‘ dej iti. živeža je, ampak razumi, revni so in nimajo cie-uarjh. zato ne morejo kupiti dovolj živeža in tudi ne'stanovati v lepih hišah.” x “No. pa jaz mislim, da si rekel. da trdo delajo,” je odgovoril divjak zelo potrpežljivo. “Gotovo, res je tako.” “Zakaj pa tako trdo delajo?” “Da zaslužijo denar, s katerim kupijo živež.” je odgovoril ne-strpljivo misjonar. kateremu se ni prav nič dopadala divjakova neumnost. “No, in zakaj pa ne kupijo živeža? Ali so radi lačni'?” “Se ve. da ne. Dovolj ne zaslužijo.” "in vkljub temu delaju pridno.” “Da.” To ni šlo divjaku v glavo ih začel je premišljevati. Po kratkem molku reče: “Na tem otoku ne rabim dosti delati in kedar sem lačen si nakladni sadja z drevesa ali pa nalovim rib. Hej. kaj pa je ime tvoje dežele?” “Civilizacija.” mu je odgovoril dobri mož. na kojega obrazu se je pojavila komaj vidljiva ru-defTca. “Mislim, da ne bi bilo zame dobro, ko bi se tvoje šege sem zanesle,” je rekel divjak premišljeno. “Oprosti mi, ko ti odkrito povem, da je tvoja dežela, dežela norčevi, kjer se bojite satana. ki ga moj rod ne pozna in ga tudi noče poznati. Lahko noč! Pazi se kače!” AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO m? « PARNIKI PLITJEIO IZ NEW YORKA: Argentina.......6. July 1910 M. Washington .. 13. July 1910 i Alice.............8. June 1910 Oceania ..........29. June 1910 : irailci odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpotdne iz pristanišža Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu Site ceste v S juth Brooklyn» Nasa pristanišča so: Za Avstrijo—TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOR" ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov pamik......9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 Narth Ri/er vzaožji 15t& St, New York City. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAI RICE W. KOZMIN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. ^ Frank Medosh, agent na 9478 Ewipg Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankorich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Listnica uredništva. M. T. v Balti«. Mi eh. Kakor vidita imamo poročilo že od nekega drugega, ki nam je prej poslal dopis, kakor Vi. Iskren pozdrav. ■•4444i§944**:*444 •*-*■*•*■*-*-*-*■*49.9449 (( (■ t** t- OTTO HORACEK Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina * S * «a Ul rii rii rii rii J 1843 rii . iy rii Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in •J druge zlatnine. -ir rii rii rii * Blue Island Avenue, Chicago, Uli. * Izdelujoči zlatninar. rij OČI pregledamo zastonj. rii rii I* S % * m s Gostilna “Slovenski Dom” na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampats. Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-- VLOGE $3,000,000.00 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . S100,000.00 Prva In edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele f sveta; prodajamo šiflcarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. J £ S*8 ns»äS>t>s So -se PRIZNANJA TISOČ IN TISOČIH ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in slavnega ravnatelja od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED’NEGA PO VOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. » Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. Pridite osebno ali pa pišite na The Collins N. V. Medical Instilóte 140 W. 34th Street, New York City. Dr. Š. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. Uradne ure so: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. DOPISI. Balitie, Midi. Cenjeni nredniik; — Prosim za nekoliko prostora v na,tn priljubljenem -listu Glas Svobode. Naznaniti 'hočem žalostno novico. Dne 15. t. m., se je namreč ponesrečil v Baltic Copper rudniku rojak Jožef Tavčatr. Zjutraj je šel zdrav in vesel na delo in po kosilu, ko je zopet, prišel na prosto, pridrvi “:bofeketM ga trči i' glavo in vrže naravnost v šalit. — 1O0 čevljev globoko. Obležal je na mesto mrtev. Kanjki je ‘bil naš član, ud. društva št. 45 S. S. P. Z. in društva •sv. Matije S. IT. Z. Oba društva sta miu priredila lep pogreb. Društvo št. 45 S. S. P. Z. mu je ikupi-lo krasen venec, društvo sv. Matije pa mu je preskrbelo .gtodbo. Kanjki zapušča v starem kraju stariše in brata, kakor tudi v svobodni deželi enega. Omeniiti moram še, da smo šli k odborniku društva sv. Matija, da se slkuipno pogovorimo o pogrebu. ker je ranjki vendar bil , član obeh društev. Ti so nas pa nahrulili, da nimamo s pokojnikom nič opraviti, ker nismo katoliški ljudje in da smo proti veri in ničvredneži. ’Tako nas je napadel odbornik o-menjenega društva in še pripomnil. da ne bo noben ud S. S. P. Z. več po Ikatoliško pokopan. To nam je povedal “črni Miha” — mož žalostnega spomina, ki nam ,je ukradel dobro ime pri Baltic Copper Co. s, svojim, njega vrednim sodruigom Rev. E. Richterjem, nemškutarjem in zagrizenim sovražnikom vsega, kar je slovenskega. Dolgo sta se ta dva, drug drugega vredna moža prilizovala. da sta prišla v kredit, nakar sta lagala in opravljala, da je grdo. Mi smo pod Local Workers Union in se od takilli lizunov ne pustimo opravljati. To naj za danes zadostuje, da se ne bode dopis preveč zavlekel, in pozdravljam končno vse zavedne člane naše vrle S. iS. P. Z., katero toplo priporočam, čmuhom, pa želim zdrav ja na'možganih. Charles Stopar. Sublet, Wyo. Cenjeno- uredništvo: — Prišel je veseli čas, katerega smo že dolgo pričakovali. Dobili .smo -čarter — naše pravice in je toraj umljivo, da je vladalo oni dan veliko veselja med nami. Nesli simo ga v družibino dvorano location št. 2 Cumberland. Podlegli so toraj naši sovražni,ki in na-sprotovalei. Podlegli' bodo tudi oni, ki nasprotujejo S. S. P., Z. Rojafke opozarjam, naj ne poslušajo teb nasprotnikov. Sicer je pa dovolj žalostno-, da se dobijo ljudje, ki nasprotujejo soroj-akoin, mesto, da bi delali drug za drugega. 'Končno naj še omenim, da sm-o binkostne praznike vese-lo preživeli ter pozdravljam vse ©enj. sobrate in sosestre S. S. P. Z., Tebi Glas iSvob-ode pa želim obilo naročnikov. John Jamšek. DeKalb, 111. ‘Cenjeni urednik: —- Tu pošiljam naročnino $2''i še za eno leto, ker je IGlasi Svobode najboljši delavsfki list. Vsled tega ga priporočam vsem, slovenskim delavcem v Ameriki. Priobčite tudi nadaljne vrstice, da malh popišem našo naselbino. — Z delom gre bolj počasi. Delamo namreč po pet dni in le redkokdaj ves teden; včasih tudi samo štiri dni. Vendar zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo in si topotam, privoščimo kak kozarček ječmenovca, posebno sedaj., k-o- je tudi naše mesto- postalo “mokro”. Tukiajšna dva društva dobro napredujeta, kar je gotovo razveseljivo. Podporna druživa so, kakor je vsem1 že -znano, za nas velike koristi1 v slučaju nesreče. Radi tega naj bi rojaki pridno k istim pristopali, da se zavarujejo. Star prego-vor že pravi, da nesreča nikoli ne počiva. K sklepu dopisa kličem -rojakom-: Naročajte se, na Glas Svobode. ki je prvi in najboljši delavski list za iSlov-enee v -Ameriki. Radi tega mu -želim najboljših vspehov. I. J. Listu v podporo. Frank Germ- 10c, zato, ker smo se na ž-enitovanju Valentinah Ses-mak dobro zabavali. Math Ranči-ga-j 10c, ker hodi Matevž Urbanija v fanovž kurje p iške obirat in 5c zato, ker j-e Louis Miller m-oje dekle poročil. Anton Gorenc eno -daijačo zato, ker srno se v Witte, 111. dobro zabavali. Frank O-trm lOci, ker mi ni bilo treba š-eava od Že n it o vanj a nesti, kakor so- m-i o-betali, Josip Napotnik lö'c, zato, da bi bili dobri časi. Karol Kajt-na 10te, ker sem zadnjič veliko ribo vjiel. Anton Brešan lOc, ker je John Ručar Rozi oženil, da je meni ni bilo treba. Ignac -Steni- teptana pravica je dvignjena z blata. Hvala vam in mehki naj Vam bodo ¡groba zidovi. Krepki nazdar pošilja vsem somišljenikom in somišljenkam Valovnik. Pueblo, Colo, Cenjeni urednik: — Nikar mi ne zamerite, da vas zopet nadlegujem. Razmere tu v berger 10ic., ker smo trije na eno punco mislili, pa je nobeden ni dobil. Josip ¡Šuštar lOc, ker naša pečlarija dobro napreduje samo deklet nam primankuje. Louis Pe-kol 10© zato, ker ,se rojaki borijo za napredek svobode ter prid delavske organizacije. -Bratski pozdrav vsem darovalcem in drugim- čitateljem- G. S. katerem želim mnogo uspeha. L. P. McGovern, Pa. D ragi urednik : — Lahko rečem, -da je ta moj dopis z te naselbine prvi. Zato u-pam, da ga priobčite v svojem listu.. Ne morem reči, da bi bila naša naselbina bogsigavedi kako velika. a ljudje vseh narodnosti so v njej. V-endar živimo drug z drugim v najlepšeni sporazumlje-nju, tako -tja orožja in zaradi teške telesne poškodbe že predkaznovan. tedaj že izvežban fant, je oba vojaka po rokah in hrbtu tako razmesaril, da jima je v pravem pomenu besede curkoma tekla kri. Na bojno polje dospeli stražnik je bojevitega Srnjaka takoj aretiral, oba vojaka pa so spravili v garnizijsko ¡bolnišnico. Srnjak s,e je danes preselil iz magistrata k deželnemu sodišču. Radi vohunstva je bil v 28. a- prila pozno zvečer obsojen računovodja ladjedelnice v primorskem Tržiču Andreini na sedem mesecev poostrene ječe in izgon iz Avstrije. Andreini je bil obtožen zločina vohunstva, izvršenega s tem, da je naložil uradniku Fa;-dutti, naj kopira načrt kanala Valentin is ter naj sestavi načrt ladijedelnice in nove Paoanske luke. nadalje s tem. da si je nabavil katastralno mapo občine Tržič in da si je prisvojil načrt, za zgradbo male železnice v ladijedelnici ter si dal prevesti oceno- dr. Seitza o tem načrtu: to so vsi dokumenti, s katerimi si je prisvojil znanje o zadevah), ki se tičejo deželne o-hrambe in ki spadajo v področje vojaške oblasti. To je storil z namenom, da obvesti o tem tujo (i-talijansko) državo. Nadalje je bil obtožen, da je nagovarjal druge osebe, naj občujejo s častniki ter naj poizvedo o strategično važnih točkah v deželi, naj se aide! eže vojaških vaj ter naj mu sporoče o poizvedbah, vse to z namenom, da obvesti o tem isto tujo državo. — Nekateri ljudje se silno čudijo takim rečem in smatrajo vohunstvo za nekaj posebno navadnega. Pa je vendar tako. da militarizem sploh ne more izhajati brez vohunstva. Samomor. 2. maja sta dva dečka opazila pod nekim kozolcem poleg Turkove šuipe na ljubljanskem polju v krvi ležati nekega boljše oblečenega človeka in to takoj povedala Janesvhovemu hišniku na Martinovi cesti št. 79. ki je o tem obvestil policijo. Na lice mesta došla policijska komisija je konstatirala. da je mrtvec samski 'brezposelni natakar. Jožef Mer-zlovič, rojen 1875. leta v Obrežu pri Brežicah in tjakaj pristojen, ter da si je življenje iz neznanih vzrokov vzel sam. Ustrelil se je bil namreč v desno sence. Komisija je po identifikaciji odredila, da s*o truplo' prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kakor se je pozneje dognalo, je MerzlovDč služboval do 24. aprila v hotelu “Klotilde” v Cerknici, dne 24. a-prila pa je prišel v Ljubljano in se nastanil v nekem tukajšnem hotelu, kjer pa zadnja dva dneva ni več stanoval. Policija je smrtonosno orožje zaplenila. Rojakom naznanje. / V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj. Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse posiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti. Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. lukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; pbtem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piš*poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja # v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto. Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po V' Frank Sakser Co. \Ai P TV •s'/.*- TMiiNbOkji.. , fcukJr; ' , ' axPC'í Qci/cd a CEDAR RAPIDS ■ ■ ■ ■ ■ - ■ :■ v- m- OtVEKA VW. IOWA odvetnik PATENTI I URL STROVER 1009-140 Washington St. CHICAGO. Tel. 3989 MAIN Dobra UnijsVa Gostilna,'•g“ Sr'hÄSr Jos. S. Stastny 2005 Blue ¡slani Ave. delikd Dvorana za društvene in unijske seje. in Vruga dvorana zajconcerte. ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže 'Sehoeuhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago Ul 4i i m potrebuje obleke ali obiiča, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klo-bukov in spodnega perila na zapadni strani. «N m «s 4$ Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. «J. J. DVORAK & n..„, ... ... ■■ ■ «J ------—---------- 48 1853-55 Blue Island Ave- Telefon Canal 1198. 48 s Í» m bk C°.| » I» Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi: Vinjete ...................... $1.80 Jakob Ruda......................—-60 Za narodov blagor..............$1.00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi.............$1.00 Hiša Marije Pomočnice..........$1.00 Gospa Judit....................$1.00 Nina ..........................$1.00 Krpanova kobila ...............$2.00 Hlapec Jernej...............■ Zgodbe ........................$1.00 Za križen .....................$1.50 Ob zori .......................$1.50 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič............$1.25 Agitator, II. snopič...........$1.25 Na' žerinjah, III. snopič......$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič-----$1.25 Rošijin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 Jara gospoda, VI. snopič.......$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. sno- pič . . .$2.50 Berite novice, IX. snopič ...$1.75 Trdinatovi spisi: Bahovi huzarji .. .$1.5# Bajke in povesti, I. zvezek... . . .$1.00 II ...$1.00 HI- ...$1.00 IV V .—.80 „ „ „ V .. .$1.25 Jurčičevi spisi: I. zvezek .1 .. .—.60 II , ...—.60 III. „ .. .—.60 iv .. .—.60 v .. .—.60 vi .. .—.60 VII .. .—.60 VIII. " .. .—.60 rx „ ...—.60 X ...—.60 XI ...—.60 Sienkievviczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih-----$5.00 Mali vitez v 3 delih.............$3.50 Potop I. in II. zvezek...........$3.20 Križarji v 4 delih...............$2.60 Za kruhom .......................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih... $2.50 Brez dogme ......................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo ........................—.60 Jagode............................—.60 Lešniki .........................—.60 Zimski večeri ...................—.60 I. n. VII. IX. X. XI. XII. XV. I. u. III. IV. v. Knezova knjižica: zvezek .................. .—.40 .—.40 .—.50 .—.40 .—.40 .—.40 .—.40 .—.75 Tavčarjeve povesti: zvezek .......................$1.35 ..s..................$1.35 ...........................$1.35 ...........................$1.35 „ $1.35 -.40 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča ............. Ana Karanina ..................$3.20 Kazaki . ..................—.80 Venec slov. povesti: 14. 15. 16. 17. 20. I. II. Zabavna knjižnica: 13. zvezek ....................—.50 .........................—.30 ........................—.60 .........................—.75 ..............................—.40 .........................—.75 Knjižnica Nar. zal. v Celju: zvezek .....................—.40 ....................$1.00 Razni drugi spisi in prevodi: Opatov praporščak .............—.35 Momenti ......................$1.50 Spomini.......................$1.00 Iz naših krajev ..............$1.25 Obsojenci ....................$1.25 Igračke . )...,■.......... $1.00 Tiiho in drugi ...............$1.00 Reformacija ...................—.50 Spolne bolezni ................—.25 Drdbra gospodinja.............$1.50 Primož Trubar...................S0c Dobra kuharica................83.00 Medvedji lov ..................—.50 Kapitan Žar ...................—.60 Na divjem zapadu ..............—.60 Džungl .......................$1.00 Na rakovo nogo..................50c Srce .........................$1.00 Slovenski fantje v BoznI, 2 zvez. po .........................—.75 Marica ........................—.40 Spominski listi ...............—.25 Burska vojska .................—.30 Avstrijski junaki .............—.75 Znamenje štirih ...............—.30 Veliki trgovec ................—.60 General Lavdon ................—.30 Črni bratje ....................—.25 Andrej Hofer ...................—-20 Princ Evgen Savojski.............—.25 Viljem baron Tegetthoff..........—.30 V tujih službah ..............-^-^O Na bojišču .....................—-40 Marjetica ......................—-50 V gorskem zakotju ............—-15 Ilijada . ../....................—-75 Krištof Kolumb .................—-25 Uporniki .......................—.60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska.............—.80 Odkritje Amerike ...............$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Re pošte v......................—-20 Babica .........................—.60 Robinzon ........1..............—-60 Pripovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom...............—.20 Štiri povesti ..................—.20 Izdajavec ......................—-60 Križem sveta ...................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklpva Zala ...................—.40 Zmaj iz Bozne....................—.50 Pri stricu .....................—-40 V delu je rešitev..............—.30 Knez črni Jurij ................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na ikrivih potih.................—-40 Domači zdravnik ................—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem .............................—-80 Pravila dostojnosti ............/—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ............................$7.50 Kitajci in Japonci...............—.60 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-slovensiki slovar ....—.60 Avstralija in nje otoki..........—.75 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči............................—-75 Ruska moderna ..................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—-85 Stepni kralj Lear ..............—.60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič ................—.60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—.20 Mladost ........................—.40 Božična noč ....................—-40 Kirdžali .......................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice............... $1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto....................—.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez... .$1.00 Barvaste črepinje ..............—.30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje...................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holman .........*........—.25 Tartariniz Taraskona..............60c Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 ., ,. II. $2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Korotansike povesti ............—.60 Družatni razredi v časn francoske revolucije SPISAL K. KAUTSKV. — ¿‘OSLOVENIL A. H. S. III. zvezek —.60 Čez trnje do sreče .—.60 IV. —.60 V znamenju življenja .—.75 V. —.60 .—.75 VI. —.60 .$1.00 VII. VIII. IX. \ —.60 —.60 Tolstoj in njegovo poslanstvo. .—.30 V naravi .......................—.60 Zadnji rodbipe Benalje..........—.75 Iz nižin življenja..............—.50 Blagor na vrtu cvetočih.........—.75 Dve noveli .....................—.50 Rdeči smeh .....................—.75 Mali lord ......................—.80 Kratka zgodovina..................50c Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci .........................$1.00 Jari junaki .................. $1.25 Ljudska (knjižnica 3. zvez......—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po............—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek................—.50 Solnce in senca ..................—.15 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca aodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t, j. “Glas Svobode!” (Nadaljevanje.) IX. Armada. Duh ustaje in obupa se je vzbudil in rastel tudi med kmeti, ki so še bili priklenjeni na domačo grudo. Državni uradniki, in fevdalni lordi so zadeli na močno opozicijo pri vsakem obratu dasi so navadno kmetske punte kmalu brez vseh težav zatrli. Vsekako pa je bilo treba samo m gniti in med kmeti speea vstaja, bi .izbruhnila. Napad na Bastilo je ¡bilo znamenje. da se je revolucija pričela. Kmetje so pritisnili od vseh strani, ker ravno takrat je vse vrelo m to temveč, ker je kmet koma: čakal te prilike, kajti poljski pridelek je lb.il zelo šlalb, zima pa huda.*) poleg vsega tega pa so volitve v 'States (Generale povzročile splošno razburkanje. Kmet je bil takorekoč prisiljen, da se je uprl. Z jednim samim udarcem je kmet razbil fevdalno m« in vse fevdalno izkoriščanje je bilo s tem udarcem pokopano v pepelu graščin. Ko so priviligiranei na narodni skupščini v mesecu avgustu m^d splošnim navdušenjem žrtvovali svoje privilegije, so oddali edino nekaj, kar že davno niso po pravici imeli, storili pa so to samo «ato, da rešijo še ono, kar se je dalo. Zgodovina- kaže, da kmetski punt ni bil splošen. iKo smo v nekem ¡prejšnem poglavju popisovali plemstvo smo posebej povdarjali, da so se dobile pred revolucijo pokrajine, posebno v hribovju, v katerih je še vedno ostal stari fevdalizem in katolicizem. Vsaka občina je živela zase po starovpški navadi. Cerkev in dom to je bilo vse, kar je kmetič videl, za, drugi svet pa se ni brigal. Za ozkim horizontom je ležala tujina, katera mu je bila sovražna, za katero se ni brigal in s katero ni hotel imeti nobenega opravka. Občeval je samo s župnikom in lordom, in če je prišel kraljev birič je zrl nanj s sovražnim očesom in hudoval se je nad postavami iz Pariza, če ga je katera tu in tam doletela, so-selbno takrat, kedar je moral poslati1 svojega sina, da služi domovini. 'Kavi zakoni, nov način proizvajanja in izkoriščanja so kmete v teh oddaljenih pokrajinah podžigale k puntu in zato ni bilo potrebno za aristokrate in duhovščino, ki so toliko vplivali na zunanjo politiko kmetov, da hi šli do skrajnosti, kedar se. je šlo. da se zaneti punt med kmeti. To se je poselmo godilo v pokrajinah Ven-doe in Calvados. ko so kmete pod-vžgali, da so javno revoltirali proti konvenciji v Parizu. Toda masa kmetov pa le še ni simpatizirala s tem gibanjem. Oni so hoteli imeti revolucijo. Kajti, da bi se zopet podvrgli monarhiji. bi to znaeilo za nje ponovitev starega fevdalnega izžemanja in zopetne stare fevdalne mizerije. Poleg vsega- tega pa bi izgubili tudi svoja posestva. Narodna skupščina je proglasila cerkveno premoženje za ljudsko last m je zaplenila vsa posestva pris-elni-kov. To oboje je bilo prodano. Dasi je ta odredba mnogo pripomogla špekulantom, da so obogateli, je vendar kmetič tudi nekaj zraven profitiral, prišel je vsaj poceni do dobrega koščka zemlje. Del cerkvenega zemljišča je bil razdeljen na .parcele (kasneje tudi posestva izgnancev) in te se je prodalo kmetom po zelo nizki ceni in na lahke obroke. Mnogi, ki so imeli do začetka revolucije razna posestva v najemu so se u-prli plačati isto in skušali1 priti s silo do posesti, kar se je navadno tudi zgodilo. Mali dvorni lordi so pokazali! svojemu kralju svojo 'zvestobo in hrabrost s tem. da so jo urnih krač1 odkuriU z dvora in pustili kralja na cedilu. Nekateri so se poslovili pri prvem naskoku na Bastilo. med temi je bil tudi kraljev brat, grof d’ Artois. Kot “brezdomovinski agitatorji” so intriigirali prodreti v Francijo pod projekcijo avstrijskih in 'pruskih vojsk in č trinog oče jo zase premagati. Njihova ^zmaga 'bi značila zopet fevdalno izkoriščanje in povrnitev zemljišča cerkvi in plemstvu. (Vsakdo, komur je znan jarem, *) To je bilo leta 1788. pod katerim je stokal kmetič pred revolucijo in, ve s kakim fanatizmom se kmetje oklepajo svoje grude, ¡bo kjlhko zapopal, zakaj so se'kmetje kakor tudi revolucionarni elementi pod temi okoliščinami dvignili -in se pridružili francoski' armadi na mejah, da so odbijali sovražne obiske tujih vojsk. (Precej tu je treba kon-tatirati, da kmet ni zagrabil po orožju iz navdušenosti za postavodajno skupščino ali kasneje za konven-1 cijo in Jakobine v Parizu, ki so prvo leto vojske (1780) gospodovali Franciji in direktirali francoski armadi, ker kmetje niso še nikoli bili občudovalci vlade po zastopništvu. Ker so bili zapuščeni in revni na inteligenci, jim je dalo zastopništvo le malo vpliva, itn to tembolj v Franciji ob času revolucije, ko je bila Francija šele v povoju politične aktivnosti in nje prebivalstvo je bilo še sko-ro popolnoma nezmožno za samovlado. Kmetje niso mogli poslati mož iiz sivoje srede na skupščino, ampak so se mogli zateči k odvetnikom, zdravnikom, uradnikom, vkratkem. k meščanskim elementom, ki so obdržavali svoje seje v Parizu pod vplivom reVolucijo-narne mase tega mesta. Kakor hitro pa sp interesi teh elementov ptrišli v konflikt z interesi kmetov. so kmetje navadno propad. 'Seve, da Ibrez taikih konfliktov' ni moglo biti. Da so zadovoljili obupne mase malega meščanstva in proletarijata v Parizu, so morale razne skupščine žrtvovati interese iburžuazije in kmetov. Seveda, eni so zahtevali, da je kruh poceni, zopet drugi (kmeti.) so zahtevali kar največ se je dalo za svoj produkt (pšenico, itd>). Ta opozicija je postala najsilovitejša takrat, ko so Jacobini po padcu Gironde dobili izključno gospod-stvo in uradno določili naj višjo ceno za potrebščine, da so na ta način storili konec strašanski revščini. Efekt te odredbe se je povečal1. ko so napravili rekvizicijo za hrano ne samo za armado, temveč tudi za Pariz. Te odredbe, dasi so bile naperjene predvsem na trgovce in špekulante s živili, so močno zadele tudi kmeta. Armada, ki je bila prosta vseh razrednih omejitev, je bila čkoro edina revolucijonarna institucija, za katero je bil kmetič najbolj navdušen. Pot za promoviranje je bila vsakemu odprta, vsak prostak je imel priliko postati maršal. Ker je bila armada seirtavlje-na večji del iz kmetskih fantov, jim je vsled tega nudila na.jikrasne jšo karijero. Celo prostak je imel dosti ugodnosti. Pred vsem — in to je bila vedno glavna stvar — je bila armada najmočnejše sredstvo, s katerim si je kmet lahko branil novo pridobljeno svobodo in košček zemlje pred fevdalizmom, drugič pa je bil bogat plen. katerega se ni moglo kar tako meni nič tebi nič prezirati. Ta. faktor se ne sme podceniti, ker revolucij ona rne vojske so pokazale, da so največje važnosti za ekonomičen razvoj, posebno na Angleškem in, Francoskem. Iste so dal ¡e Angliji posest kolonij, ki\ niso spadale samo Franciji ampak tudi Holandski, ki so pale n roke Francoski leta 171)5 in Španiji, ki je bila leta 1798 prisiljena skleniti zvezo s Francijo. Nekatere teh 'koloniji je Angleška obdržala samo začasno nekatere pa za vedno. Poleg tega so vojske dale Angliji moč. da je neprestano ropala obrežja im morske trgovske ladije. Toda Francija se je odškodovala v Belgiji,^ Holandski, Italiji, Egiptu, Švici. Nemčiji in drugod. Niso bili samo prosti vojaki, ki so kradli, da jim je srce poskakovalo. Kar so oni vzeli, je bilo malo proti onim velikanskim svotam. katere so generali in višji častniki nakrali zase in za državno blagajno. Državno blagajno pa so lajšali državni, uradniiki in diplomati. Po‘ padcu Jakobinov je postala vojska dober predmet za business. Takrat je bogastvo kar vrelo v Francijo. Vojska je razkrila zaklade, ki jih je nakuipičil fevdalizem v deželah. ki smo jiih ravnokar omenili; bogastvo, ki je mrtvo'ležalo po raznih eerkvah^samostanih in zakladnicah raznih prinoov je vse prav prišlo za Francijo. Vojska je prinesla Franciji zaklade stare trgovske republike — Holandije, Benetk in ‘Genove. Pritok, bogastva, je začel služiti kapitalistični metodi produkcije. Francoska država do tedaj na robu bankrota, je ;postala hipoma neizmerno bogata: ravno, tako so obogateli tudi oni, katerim je bila sreča mila pri plenu. Velikanska bogastva so ¡nabrat .‘•kipela in bogatini so iskali dobre priložnosti za obre-stonosno naložitev. Istočasno pa je zmagovalna vojska povečala trg za francosko industrijo. Pa tudi vojska sama je bila ugoden faktor za novo metodo razpečavanja blaga. Relativna mala armada stare monarhije, katero so formirali s naborom, je bila nadomeščena. v revohicijonarni 'Franciji s prostovoljnim vpisa-njem, Ta vojska pa je morala .biti hranjena in preskrbljena s obleko. Industrija je morala izdelati za nje orožje in obleko in na ta način se je kapitalistična industrija, ki je do tistega časa producirala samb za razkošne ljudi, spremenila v industrijo, ki je producirala stvari za splošno maso in ne .samo za plemstvo. Faktor, ki je vse to u črnil, ki je odstranil primanjkljaj v državni blagajni, ki je protektiral kmeta, ki je obogatel, in promotiral njegovega sina in prinesel velike dobičke financirjem. trgovcem in industrijelnim podjetjem in ki je odstranij b.rezdelnost, ta faktor je bila armada. Če hočemo razumeti politično važnost., katero je imela vojaka, si moramo pred vsem pojasniti njeno važnost na-pram ekonomičnemu razvoju Francije. In v očigled te važnosti je postala hipoteza, da je njihova slava v vojni kaj kmalu priči vignila celo slehernega Francoza. da je mala ‘besedica “gloire” (slava) pobesnila slehernega in da je njihov način zmage in Na po l e otno v kult iz tega nastal, popolnoma preidealistiena. če pomislimo to važnost arma, de, pridemo takoj do zaključka, da mora postati zmagodobiten general prominenten faktor v Francoski državi. Ko hitro pa se mu posreči dobiti moč nad državno upravo, mora postati njegova o-blast najvišja. To doseči pa ni bilo težko. V teku revolucije je velik del meščanstva postal sit vednega parlamentarienega štrebanja in si je želel miru: nekateri so celo v začetku zavzemali nekako hladno in nezaupljivo stališče proti revoluciji in jo niso odobravali. Vlada strahu je čimdalje bolj o-hlajala gorečnost za svobodo v njihovih vrstah. Pa tudi marsikateri ideologist je izgubil svoje iluzije; postal je bolj zmeren in uvideval je, da revolucija nikakor ni znamenje odrešitve človeštva. temveč kapitalizma. Vrgel je vstran svobodo, za katero se je boril, katero je s parlamentarič-nim regimom konfisciral junak meča, ki je v znak zahvale ljudstvu ponudil, da konfiseira celo Evropo ter jo podari kapitalist tom Francije, da jim služi in plačuje mastne obresti. Ko je Francoska nastopila svoje zmagonosno prodiranje v druge evropske države, ni imela več takega razreda, na katerega bi se moglo meščanstvo opirati in samo ter brez zaveznikov, ne bi moglo vzdržati svojega političnega. vpliva, niti na vrhuncu revolucije. Na Francoskem j,e parlamenta-rični regim pal v roke buiržuazije in to j,e bil rezultat ustaje privi-ligiraniih proti monarhiji. Seveda ta regim ne bi bil vstanu vzdržati se pred navali dvora in njegovih zaveznikov, ko ga ne bi kmetje, malomeščanstvo in proletari-jat podpirali. Toda kmetje, kakor smo videli, .so se borili samo proti fevdalnem absolutizmu, nikakor pa ne za reprezentacijo. Nova armada, prosta razredne razlike in obstoječa največ' iz kmetov, je bila institucija, za katero so bili kmetje najbolj nav- dušeni in č'e se je zmagoviti general, ki se je povzdignil iz njihove vrste in jp bil njihov vojskovodja, povspel nad Darlainent, ga podjarmil in ustanovil svojo lastno absolutno' moč, se mu niso upirali, temveč pozdravljali njega — kmetskega cesarja. Oni, ki lo ustanovili republiko in jo rešili pred krvoločnostjo fevdalnih moči, samsikuloti, so bili sedaj brez moči. Zmage francoske armade so jih oropale njihove moči. Pri tem pa so jim: izdatno pomagali tudi meščani. Vsekako pa, stara monarhija se je za vedno poslovila. Cesarstvo ni značilo ponovljenja fevdalnega izkoriščanja. Liki Jakobinskemu vladanj« z strahom, je bilo isto nekako sredstvo ’•evolucije. Jakobinci so rešili .revolucijo pa Francoskem, Napoleon pa je re-volucijoniral Evropo. Dalje prihodnjič. (Papež je vendar jako galanten mož! Oprostil je s posebnim odlokom dame “ višjih’’ slojev, da jim ni treba nositi škapulirja, ker jih ta ovira pri nošenju globoko izrezanih oblek. Katoliška cerkev zna pač vedno božati žene in zato može in človečanstvo vzgajati s škorpijoni. Zemljišča Zastonj!!! DOMOVI PROSTO! Vlada Združenih držav vam da 160 ali 320 akrov zemljišča zastonj. Vse kar imate storiti je, da živite gori. Ta zemlja se dobi v zapadnilh državah. Blizu nekaterih se dobe prosti gozdiovi in les, reke in železnice. Državljani, ki se temu vabilu takoj odzovejo, dobe najboljša zemljišča. Postanete lahko neodvisni v par letih na teh zemljiščih, ako ste pripravljeni delati in če imate kaj denarja za začetek. Sadje, žito, zelenjava itd raste v izobilju. Tudi prvi državljanski popir zadostuje. Pridite k nam in poizvejte se takoj1. ENOTE D STATES HOMESTEAD OOMPANT, American Office!, 79 Dearbom st,, Foreign Office, 1111 Masonie Temple, Chicago, lil. Najmodernejši fotografij-ski zdvod v Ameriki Izdelujemo slike v vseh velikostih. Pridite k nam! 1439 W. 18. cesta nasproti C. S. A. dvorane. v Cernu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svode, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi’ f|f^. jHgjj pip Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 't?ig§p 544 BLUE ISLAN» AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. "A