Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 1. junija 1925.	11. številka
Joško Čampa:
Organizacija in naš tisk.
V Ljubljani je dehur, ki noč in dan žre
knjige,
od sebe pa ne da najmanjše fige.
(Prešern.)
Zadnje čase so se začeli nekateri ljudje spodtikati nad pisanjem »Poštnega glasnika« in mu v šolmašterski pozi dajejo svoje nauke Glede na stališče, ki ga zavzemajo posamezniki, pa tudi nekatera društva napram našemu tisku, mislim, da ne bo odveč, če o tem izpre-giovorimo javno nekaj odkritih besed.
Vsak javen organizirani pokret brez tiska, brez svojega glasila, je nepopolen. Lasten in neodvisen časopis je organizaciji potreben, kakor človeku jezik in usta. Mislite si samo, kaj bi bile velike politične organizacije brez tiska. Kako bi mogle tako velike organizacije obveščati svoje člane in somišljenike, raztresene po vseh krajih zemlje, o važnih ukrepih,
O aktualnih pojavih v organizaciji, jim tolmačiti svoje nazore in ideje, ideologijo svojega pokreta, kako pridobivati nove somišljenike za svoje programe? In obratno, kie naj bi tolmačili člani in somišljeniki svoje mnenje in težnje? Kakor st ne moremo misliti sveta brez sobica, tako si ne moremo predstavljati dandanašnjega javnega življenja, ki ga moramo smiatrati v celoti tudi kot široko zasnovai-no organizacijo, brez tiska, brez časopisja. Človeštvo napreduje v brzem tempu, in česar ljudje pred nekaj stoletji niso niti poznali, jim je danes potrebno kakor zrak.
Prva skrb vsake organizacije, strokovne in stanovske ravno tako kakor politične, je tisk. Tisti ljudje, ki so stali ob zibelki našega »Poštnega glasnika«, vedo dobro, da je vprašanje lastnega glasila ne samo eno izmed najvažnejših, ampak tudi težkih in kočljivih. Zlasti tisk manjših organizacij naleti že ob svojih Prvih korakih na dvoje usodnih faktorjev: prvič, pomanjkanje materialnih sredstev, kajti kljub temu, da stoji danes na tako visoki in spopolnjeni stopnji, je tisk razmeroma še vedno draga stvar; drugič pa pomanjkanje dobrega vsebinskega gradiva. Organizacije, katerih člani so sami inteligenti in izšolani ljudje, — to bi veljalo zlasti za uradniške Organizacije, — bi te druge zapreke pravzaprav ne smele poznati. Toda zdi se, da zaostaja tisk haš teh organizacij za tiskom drugih organiziranih pokretov, celo delavskih. Sploh je to značilna poteza vseh stanovskih organizacij, v katerih se zbirajo umstveni ljudje, t. j. pretežni del narodove inteligence, da zaostajajo te stanovske organizacije glede uspehov daleč za drugimi stanovi. V naših vrstah imamo vse Polno ljudi z visdko inteligenci:), ki-se javno udejstvujejo vsepovsod, v najrazličnejših društvih, ki grade in delajo z vsemi svojimi umstvenimi silami, kamorkoli se človek ozre okrog sebe, hočejo pomagati in ustvarjati sre-öo vsem ljudem, samim sebi Pa ne znajo in ne morejo pomagati. Zato je umstveni človek dandanes v materialnem pogledu najbolj be-
den in izčrpan, prolet v dobesedenem smislu tega izraza, daleč doli pod drugimi stapovi, v premnogem oziru v dosti slabšem položaju, nego ročni proletariat.
Ljudje, ki bi mogli koristiti svoji stanovski organizaciji s svojim umom, s svojim znanjem in s svojimi sposobnostmi, gledajo na delo svojih tovarišev v strokovni organizaciji z nekim nerazumljivim desinteresom in ima zato v celoti ves pokret organizacij duševnega delavstva videz, ko da bi bilo duševnega delavca sram, delati tudi zase, ko da bi bilo za inteligentnega človeka nečastno, da se bori za izboljšanje svojega gmotnega položaja in za svoj obstoj.
Isto ie opažati tudi pri tisku uradniških organizacij. Koliko imamo v svojih vrstah ljudi, ki z ognjevito pisano besedo sodelujejo pri raznih javnih pokretih, koliko imamo samo v mali Sloveniji priznanih javnih delavcev — državnih uradnikov, ki so avtorji priznanih ustvaritev, tičočih se najrazličnejših panog javnega življenja. Pa se ozrite sedaj na glasilo Osrednje Zveze vseh organizacij drž. nameščencev zai Slovenijo! Ta list, ki bi moral biti glasilo, — in javnost, v kolikor se za naša vprašanja sploh zanima, ga kot takega tudi smatra, — ki bi moral biti glasilo vseh profesorjev, sodnikov, učiteljev, drž. imženjerjev itd., itd. je vsebinsko tako plitev list, da mu ga v vsej Sloveniji ni para. Nisem član O. Z., pa mi je vendarle nerodno, v javnem lokalu vzeti ta list v roke, ker imam zmirom občutek, da ta list vsej javnosti, vsakomur in vsemu narodu glasno kriči o naši brezprilmerni indolenci, o nečuveni malomarnosti slovenskih drž. nameščencev. Ta mali listič se mi zdi kakor ogromno zrcalo, iz katerega odseva kakor v reflektorju duševna sterilnost slovenskega umstvenega človeka. In le čudim se, kako da ne občutijo te sramote, te nagote tudi drugi visoki inteligentni ljudje iz vrst drž. uradništva.
Pa poglejmo sedaj na našo organizacijo, na Savez pošt., teleg, in telef. nameščenev v Beogradu, ki še danes nima svojega glasila, kljub ponovnemu sklepu kongresa. Samo dve številki sta menda izšli po zadnjem kongresu, pa je spet mirno zaspal »Poštanski Glasnik«. Sploh pa je bil tako slabo urejevan, da se ni mogel držati. Nastane vprašanje, kako je mogoče, da je taka velika organizacija, kakor je naš Savez, brez svojega glasila. Ali ni to naša skupna sramota? Ali res ni mogoče dobiti v vsej državi med poštarji tucata ljudi in enega sposobnega urednika, ki bi mogli vzdrževati naši stroki, našemu številu in naši inteligenci primeren in dostojen stanovski list? Ali smo res vsi poštni nameščenci vse države duševno tako bedni, da ne moremo vzdržati pri življenju niti enega časopisa? Dejstvo, da naš Savez nima svojega glasila, je za nas vse ponižujoče, — za nas vse testl-irronium paupertatis.
Naš »Poštni glasnik« je edino glasilo našega stanu v državi In še tega bi nekateri ljudje radi spravili s sveta, da bi bila sramota popolna in da bi biti poštni nameščenci v
naši državi edini v Evropi, ki bi bili brez svojega stanovskega glasila.
Neprijatelji našega »Glasnika«, — značilno je to, da so ti ljudje istočasno tudi neprijatelji naše Zveze in organizacije sploh, — očitajo našemu listu premnogo stvari. Nič ne rečem, saj ni to naše glasilo ravno na višku in tudi jaz bi mu to in ono oporekel, — toda lahko pa rečem, da se dosedaj nobenemu poštnemu uslužbencu v Sloveniji svojega stanovskega glasila ni bilo treba ravno sramovati, — predpostavljam, če je bilo njegovo obnašanje napram naši organizaciji tako, kakor treba. Dosedaj se naš list vsebinsko in tudi materialno lahkio meri z vsakim drugim listom vseh organizacij drž. nameščencev v Sloveniji, če ne celo v vsej državi. Ce pa ni tak, kakoršen bi moral biti, ni krivda na sedanjem vodstvu, ampak krivi ste vsi tisti, ki za list niste prav ničesar storili, še prav posebno pa tisti, ki ste se postavili na visok piedistal kritika. Naš list je odprt vsem, prav vsem članom Zveze, torej tistim, ki stopate na ta piedistal, prav Itako, kakor vsem drugim. Na razglašajte torej raz to kritiško lečo svojih naukov in ne podučujte: tako in tako, ampak pojdite in delajte, pa bo list brž tak, kakor si ga sami želite. Naš list ni v zakupu posameznikov, ni last kakega konzorciiai ali delničarjev, ki bi mu ukazovali, kako m kaj naj piše, ampak je last nas vseh in je zato smer lista odvisna od želja ii zahtev celokupnega članstva. Tu nimajo posamezniki ničesar odločati, tudi urednik ne. V tem se naš list razločuje od drugih, zlasti od političnih listov, ki jim diktirajo smer posamezniki in pa banke.
(Konec prih.)
U$i peltni nemclčcnei morejo biti organizirani!
Poročilo
o rednem občnem zboru Zveze poštnih organiza-ol], ki se je vršil dne 17. maja 1925 v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	iPoročdlo predsednika.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo revizorjev.
•	6. Volitev predsednika.
7.	Volitev I. in M. tajnika.
8.	Volitev preglednikov računov.
9.	Zvišanje članarine.
10. Slučajnosti.
Navzočih 136 članov in članic.
Ker je bilo ob 14. uri premalo članov prisotnih, otvori predsednik Urbančič občni zbor v smislu pravil pol ure kesaeie. — Uvodoma pozdravlja zborovalce, zlasti zunanje člane, kakor tudi zastopnika direkcije gospoda sekretarja Peršiča. Zapisnikarjem občnega zbora Imenuje tov. Borštnarjevo. Prečita pozdravno brzojavko Saveza, ki želi, da naj vse na občnem zboru zbrane člane prežemi je zdrava misel in solidarnost v svr-
ho zaščite pravic in interesov ostfbfa poštne in teletu-, stroke. Na to predlaga, da naj se odpošlje brzojavni pozdrav N'j. Vel. Kralju, g. ministru pošte in. brzojava ter Savezu pošt. telesr. i telet, nameštenika:
1.	Kor je bil zapisnik zadnjega občnega zbora v celoti priobčen v lanskem Poštnem glasniku, se čitanje zapisnika na splošno željo zborovalcev opusti.
2.	Poročilo- predsednika ' Urbanči-ča: Tovariši in tovarišice! — Zopet je prešlo leto, ki je končalo za nas državne nalme-ščencc ravno tako slabo ali pa še slabše, nego prejšnja leta. V pretečenem letu smo upali, da sc naš položaj izboljša z obljubljeno izpremembo uradniškega zakona, a tudi ta edini up je šel po vodi in Bog ve, če se bo ta prepotrebna izprememba naše pragmatike sploh kdaj izvršila. Posebno oster bič za drž. 'nameščence je člen 234 uradn. zakona, ki določa, da smo drž. nameščenci še do 1. sept. 1926 nestalni.
Toda ne zabavljajmo samo na merodajne faktorje, ki nam ne dajo tega, kar n e obhodno potre-bujetmo za življenje, temveč 'zabavljajmo — in sicer prav glpsno — sami nase. Ce si do danes nismo izvojevali, kar nam gre po vseh božjih in človeških postavah, smo si teh neuspehov sami krivi. Zabavljati znamo prav dobro, da bi se pa dobro organizirali in podprli moralno in gmotnp svoje organizacije, tega pa be storimo. Vlada prav dobro •pozna trhle organizacije drž. nameščencev in se nam prav pomilovalno smeji, kadar ropotamo na shodih in sestankih in jo obsipavamo s papirnat i-mj bombami,.'Naš glas ostane glas vpijočega v puščavi in naše papirnate resolucije in protesti romajo v koš.
Povedal sem' že večkrat, da smo drž. nameščenci podobni volu, ki ga žene deček in udriha po njem s palico. Gorje dečku, ko bi sc vol zavedal svoje moči. Žalostna je ta prispe doti a, a se ham- popolnoma prilega. ■ Poglejmo po raznih naših shodih im sestankih in videli bomo,.kako malo je zain,imanja za našo skupno stvar, -kakšna je ponavadi udeležba in koliko udeležencev posega v debato.
.. Poudarjam, ponovno, da imajo- vodstva organizacij premalo' moralne in materialne podpore od Strani svojih članov, zato hirajo vse strokovne organizacije drž. nameščencev im izgubljajo na svoji borbenosti.
Tovariši in -tovarišice! če že ni mogoče vzpostaviti: močne centralne organizacije vseh drž. na-rirešceincev, ojačajmo vsaj mi poštarji svoje organizacije, da si bomo miogli izvojeva-ti vsaj tiste naše zahteve, ki nas najbolj bole. članstvu je treba dopovedati, da nam nobena stvar me bo -padla sama od sebe z neb;}, temveč da bo treba še mnogo -dela, predno pridemo- do cilja. Zberimo sc torej vsi pod skupno zastavo, prežeti z zavestjo, da je le v slogi moč in uspeh.
(Dalje prih.)
Omiljenje stanovanjske bede drž. namešžencev in upokojencev.
'Novi stanovanjski zakon je s 16. majem t. h stopil v veljavo, ni nam pa pričaral potrebnih stanovanj. 'Njegova določila dele najemnike glede višine najemnine, ki jim -jo sme hišni lastnik naprtiti, v več kategorij. V zadnji kategoriji zavzema drž. nameščenec odlično mesto med -ostalimi reveži, ki jih ščiti zakon pred stanovanjskimi oderuhi. Tudit bi m-e bilo- v redu, ako bi nas zakon ne ščitil, saj je načrt zakona pripravila vlada, mati v-seh -drž. trpinov. Seve-da se bo -dobil med nami kdo, ki se bo zaradi degradacije, ki smo jo s tem zakonom doživeli, čutil moralno prizadetega. Toda kdo bo tako sentimentalen v dobi modernega materializma!
Opasnejša postane stvar, če si jo predočimo s stališča najemodajalca. Hišnemu lastniku, ki plačuje visoke davke, razsoden človek-ne more zameriti, če pred drž. nameščencem da prednost stranki, kateri sme v okviru zakona diktirati najemni,no,- kakršno- se mu zdi. Ko gre za koristi, prenehajo vsi obziri in gospodarju ne bo -težko, izkpnstruiirati vzrokov,-da; te- posadi lepo- na cesto, lp to tudi -o Božiču, na sneg in led! Ali pa plačaj. hajempino kakor tvoj bližnji, ki živi s posvetnimi blagri v boljših odnošajih od tebe. Živel boš-pa od naklonjenosti hišnega gospodar ja.
, -- iNpeemo načenjati tu-vprašanja povišanja na-šii!(.:stanar!i«,.-ki: bi vmorate idosači vsaj 24 ■kratiti znesek predvojnih .-stanarin,,če...že staino-vanjski
- ;• -■■	•!4-. !	.1 *'
zakon dovoljuje 24 kratili povišek predvojne najemnine. Za rešitev tega vprašanja naj skrbe stanovske organizacije, ki — kakor uče -izkušnje — ita-k ne bodo do-sti dosegle. Zato si motamo pomagati sami, in sicer brez običajnega cincanja, brez tuhtanja in brez župne komo dno s ti! Uradniki nismo na glasu :spretnih organizatorjev na gospodarskem polju, vendar pa posega stanovanjsko vprašanje s tako sil-o v naše življenje, da mu moramo z združenimi- močmi najti hitre in praktične rešitve.
Ko je vlada pripravljala načrt sedanjega stanovanjskega zakona, so prinesli listi vest, da bo vlada v vsakokratnem proračunu odprla po- 30 milijonski kredit zadrugam v stavbne namene. Stanovanjski zakon te nade ni izpolnil, pač pa namerava izdelati vlada poseben zakon o uradniških stanovanjih, 'Naj se uresniči eno ali drugo, ali.pa nobeno, na vsak način pa bo vlada prisiljena, pristopiti k rešitvi tega perečega vprašanja In dovoliti posebne kredite, v stavbne namene. V izogib očitku, da nismo sami storili ničesar, srno kmalu po -onih razveseljivih časopisnih vesteh pričeli s pripravami, ki so uspela že tako daleč, da je naš > Dom«, stanovanjska zadruga državnih nameščencev in upokojencev, danes gotova stvar. Stavbnih zadrug s podobnim namenom obstoja danes že mnogo, toda vse so p-onajv-eč odvisne od- privatnega (bančnega) kapitala. In prav v tem je nevarnost. 'Najbolj pa vznemirja zadružnika valutno vprašanje, -Cisto -gotovo. Saj -moramo- upravičeno računati, da je verjetnost porasta dinarja mnogo večja, nego verjetnost njegovega padca. V istem razmerju se pa dvignejo- še neporavnani krediti. Ta pomislek pri naši zadrugi odpade, ker se bo-dinarska valuta zavarovala po določenem načrtu s posojilom v tuji zdravi valuti.
V nič manjši meri je za zadružnika važno, kdaj pride do stanovanja. Gl^dc tega je določen ključ, po katerem d-ob-i razpoložljivo stanovanje roflektant, ki ima največ prednostnih točk. Prednostne točke pa pridobi zadružnik po določenih momentih, kakor: čas priglasitve, število družinskih. članov, deložacija, število vplačanih deležev, nehigienično ali -neprimerno stanovanje, samski člani, ki se zaradi pomanjkanja -družinskega stanovanja ne morejo poročiti itd. Vse ostalo-, kar m-o-ra'vsakega zadružnika zanimati1, je •razvidno iz zadružnih pravil.
Akcija bo tem uspešnejša, čim živahnejše bo, zanimanje zanjo in čim večje -bo število članov zadruge; kajti od števila vplačanih deležev je odvisna višina podanega jamstva, -od tega zopet višina kredita, ki ga zadruga doseže pri vladi. Zato končujem z apelom, da vsakdo- izmed- nas, ki ga tarejo ali ki ga utegnejo že v krat-kemi treti stanovanjske skrbi, pazno prečita zadružna pravila in najkesueje do izrednega občnega zbora našega »Doma«, ki se bo -vršil v prvih dneh julija, prijavi svoj pristop. Ob pristopu plača Član sam-o pristopnino v znesku 30 -Din. Izredni- občni zbo-r naše stavbne zadruge pa bodi impozanten -in naj -dokaže, da se v skupni sili strnemo vsi, ki smo misera plebs, da dovedemo- svojo gotovo hvalevredn-o akcijo do zaželjemega cilja. Če pa tudi pri tej priliki ne bomo znali biti složni, potem pa nikar ne jadikujmo in zabavljajmo- čez druge. 'Najprej si pomagaj sam in Bog ti pomore!
'Kraj in čas občnega zbora zadruge priobči odbor prijavljenim članom še posebej. Opozarjam pri tem interesente, -da si pridobe do občnega zbora prijavljeni člani prednost pri oddaji- razpoložljivih stanovanj. V interesu vsakega izmed1 nas je tedaj, da se včlani pri zadrugi vsaj do -izrednega občnega zbora. Nove člane sprejemajo pni posameznih uradih za to določeni zaupniki, kakor tudi gospod Klemenčič, šef prometa pri poštni hranilnici (bivši čekovni zavod), Beethovnova ulica štev. 7/1, vsak delavnik -od 8. do 14. ure.
V Ljubljani, -dne 25. maja 1925.
Odbor »Dom«-a, stavbne zadruge .državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani.
Organizatorici«) gibanje.
Zapisnik
seje širšega odbora Zveze od 12. maja 1925.
Sejo vodi predsednik pod naslednjim dnevnim redomL' Došli dopisi, 2i .Predlogi k občnemu zboru Zveže, 3. Slučajnosti...
1. Tajnik..Padita dopi? -jspl^ske orga.uizaeije; v katerem naproša Zvezo, da.,.naj s% na IV. kon-
gresu Glavnega saveza organiz. drž. nameščencev zavzame za zahteve poštnih nameščencev in skuša spraviti njihove glavne zahteve ludi v resolucijo, ki, jo sestavi kongres. -- Dopis je došel prepozno, v ostalem pa je na kongresu poštno •osobje itak zastopal predsednik Šaveza poštnih organizacij g. Tomo Jovanovič, ki je obenem tudi podpredsednik Glavnega saveza. — Zveza je dobila od mestnega magistrata v Ljubljani dopis, s katerim sporoča, da je Zvezi na razpolago za njen občni zbor dvorana Mestnega doma proti odškodnini 50 Din. — 'Došel je dopis tov. Kavsa, ki -poroča-, da odlaga mesto predsednika v razsodišču, ki se je sestavilo v s-vrho razčiščenja zadeve Čampa — Zupanec. Tajnik Čampa naproša predsednika, da imenuje zapisnikarja, ki bo- vodil sejni zapisnik, dokler b-o odbor obravnaval to zadevo, v kateri' je on prizadet. — 'Predsednik imenuje zapisnikarjem1 tov. Jakšeta in ponovi- v glavnih obrisih zgodovino te afere, 'ki se je obravnavala na zvezini seji- od 18. decembra 1924. Na tej seji je namreč zastopnik maturantskega društva tov. Zupanec interpeliral predsednika, če mu je znano, da je -povabila za časa Davidovićeve vlade SLS prvega tajnika Zveze tov. Čampo k sebi radi političnega preganjanja poštnih nameščencev. Tov. Zupanec je čul, -da se je baje tov. Čampa temu povabilu odzval in v tajništvu SiLS imenoval one poštne nameščence, ki hi jih bilo treba premestiti. 'Predsednik je na to- interpelacijo izjavil, da mu ni o tem ničesar znano-; ker pa je bil tajnik Čampa na tej seji odsoten, ga je pismeno pozval, naj je glede tega očitka -izjavi na prihodnji seji, ki naj se Čimpreje skliče. Na prihodnji seji od 5. januarja 1925. pa prečita tajnik Čampa svojo izjavo," kjer pod častno besedo izjavlja, da nikoli -ni bil pri SLS in da zato tudi hi mogel tam -navesti kakih 'imen poštnih nameščencev, ki bi jih bilo treba politično preganjati, zlasti, ker je znano, da ni imel z SLS nikoli nikakih stikov in tudi ni bil nikdar njen elan in pristaš. Nasprotno je on v privatnih razgovorih z osebami, ki so imele zveze z ljudmi od SLS, svaril pred političnimi persekucijami poštnih nameščencev. Ko pa se je raznesla vest, da bodo nekateri uradniki premeščeni- v kraje izven Slovenije,'se je .izrazil V privatnem razgovoru, naj se skuša pri mero-daj/ nih političnih faktorjih ta namera preprečiti, če pa to nikakor in absolutno ni mogoče, naj se' namera vsaj toliko omili, da bi bili prizadeti premeščeni samo iz urada na urad v istem kraju. (Govorilo še je namreč takrat o premestitvah nekaterih uradnikov na direkciji). Bil je namreč mišljenja, da, če je zlo že absolutno medzbegljivo, naj se ozira na rodbine prizadetih, ki bi z lokalno premestitvijo ne trpele v gmotnem oziru in bi se dalo to zlo pozneje popraviti, dočim bi se škoda, ki bi jo utrpeli prizadeti vsled premestitve izven Slovenije ali pa tudi samo izven dosedanjega službenega kraja, ne dala nikoli več popraviti.
Po' tej izjavi tajnika Campe je nastopil tov. Cerar, ki je izpovedal, da mu je tov. Čampa v nekem razgovoru sam priznal, da je bil pni SLS in tam zagrešil očitana dejanja. 'Priča tega njegovega priznanja je bil -še neki drugi tovariš, vendar pa se tov. Cerar ni mogel spomniti kdov. Takoj nato se je javil drugi tajnik Zveze tov. Štau-t, ki je izjavil, da je bil on tisti, ki je bil navzoč pri tistem razgovoru med tov. Čampo in Cerarjem, toda izpoved tov. Cerarja ni točna, 'ker se on dobro spominja, da se je tov. Čampa -takrat izjavil, češ da je dobil ustmeno povabilo, naj se oglasi pri SLS, toda se temu vabilu ni odzval.
Ker so vsi trije vztrajali pri svojih trditvah, je -odbor na isti seji -sklenil, da -se zadeva predloži v razčiščenje posebnemu razsodišču, v katerega naj imenujeta obe prizadeti stranki vsaka po dva zastopnika. Zastopniki pa si v smislu zvezi-nih praivii volijo kot petega' članaV razsodišča predsednika.- Za- predsednika razsodišča je bil izvoljen' tov. Kavs; razsodišče je imelo dve seji, ker pa tov. Kavs kljub ponovnim poizkusom ni mogel sklicati nadal-jne seje, je predsedstvo odložil. Vsled tega je prešla zadeva ponovno pred odbor Zveze,' ki naj razpravlja o nadaljnem postopanju.
Tov, Čampa; Preteklo je' že pet 'mesecev, odkar je padel proti meni očitek političnega de-nuuciantstva'; dotični krogi;.ki so ga izhešli, ro imeli -dovolj -časa, /da bi bili nastopili dokaz resnP ce. Toda te«a dosedaj še nišo storili-,-niti-mi niso dvH ^adpžčenid;.- 'Ker se- bliža:; O^1 zhQr Zvazč ■ in ker hočem nastopiti na občnem zboru čist,
zato prosim odbor, da naj se na današnji in ob enem zadnji seji pred obč. zborom zadeva definitivno razčisti, ker bi sjccr ne mosel na obč. zbor in 'ker tudi sicer ne morem čakati, da se vleče stvar v nedogled. Ni moj namen in želja, da se odtegnem razsodišču, saj je bila to moja zahteva, toda uvidel sem, da razsodišče zadeve nikoli ne bo moglo razčistiti. Dve priči sta, ki prihajata pri razčiščenju v poštev, in vsaka vztraja pri svoji izjavi, ki se medsebojno zanikati. Zato je poslovanje razsodišča iluzorno. Prosim, da me odbor ali obsodi, ali pa izreče mojo nekrivdo.
Tov. Jereb: Zadevo smo izročili razsodišču, zato je 'kompetentno za razčiščenje samo razsodišče. Odbor bi mogel spraviti stvar z dnevnega reda le tedaj, če bi bili obe stranki zadovoljni s tem. Ker pa jc na današnji seji odsotna ena izmed prizadetih strank, odbor o tem ne more sklepati.
Tov. Ferjančič je mnenja, da je dopis tov. Kavsa s formalnega stalšča napačno naslovljen na Zvezo; izvoljen ni bil predsednikom razsodišča od Zveze, marveč od zastopnikov obeh prizadetih strank in zato bi moral naznaniti svoj odstop le tem, ne pa Zvezi.
'Preds.: Pravila Zveze so v tem pogleda nejasna in tudi nismo še imeli nikakega precendenč-nega slučaja, vendar pa ne more biti nikakega dvomu o tem, da Zveza razsodišče lahko odstavi, ker ga je tudi sama postavila. Razsodišče je ad hoc vzpostavljen začasni odsek in je podrejen Zvezi; vsled tega jc tudi dopis tov. Kavsa pravilno naslovljen.
Po daljši delni'i, v katero posežejo tov. Luznar, Ceh, Jereb, Dular, Staut in Mantinšek in po objašnjenju tov. Jakšeta, zakaj da ni prišlo razsodišče do delovanja izjavita zastopnika, ki ju jc določil razsodiiščni tajnik Čampa, da odlagata svoje zastopstvo, ker podi danimi okolnostmi ni izgleda, da. bi prišlo razsodišče do kakega pozitivnega zaključka.
Ker izjavi tov. Čampa, da reflektira edinole na razsodbo širšega odbora Zveze, stavi tov. Jakše naslednji predlog: širši odbor Zveze ugotavlja rta svoji seji, da razsodišče, ki mu je bila na seji dne 18. decembra 1924 poverjena naloga, da razčist zadevo Zupanec-Čampa, ni zadostilo svoji nalogi. Zato sklene širši odbor Zveze: 1. Razsodišču dana naloga se z današnjim sklepom zopet öd vzame . 2. Širši odbor Zveze je prepričan o ne-osnovaoosti očitkov proti I. tajniku Zveze. 3. Širši odbor 'Zveže izreka zafo prvemu tajniku tov. Čampi popolno zaupnico v sporni zadevi, s pripombo, da je zadeva s .tem' za Zvezo enkrat za vselej končana.
Predlog je bil sprejet proti 3 •glasovom.
Tov. Jereb protestira v imenu društva prometnih uradnikov proti temu sklepu, ker se mu zdi glasovanje širšega odbora Zveze precnostran-sko, istotako tov. čeh, ker je mnenja, da bi moralo izreči razsodbo razsodišče. — Tov. Ferjančič izjavlja, da je sicer 'prepričan o tem, da tov. Čampa ni delal v škodo Članstva Zveze, vzdržuje pa se glasovanja radi formalne stilizacije predloga, ker je mnenja, da mora zadevo razčistiti razsodišče.
2.	Odbor vzame v pretres nekatere predloge k občnemu zboru Zveze in sklene med drugim, da se vrši po občnem zboru v restavraciji »Zvezda« zabavni sestanek v počastitev zunanjih gostov. V .ta namen votira Zveza znesek 500 Din in prosi, da prispevajo k temu tudi Sekcija in Osrednje 'društvo nižjih poštnih uslužbencev.
3.	Tov. Martimšek vpraša, kaj je z legitimacijami za polovično železniško vožnjo. Predsednik poroča, da so legitimacije že došle in jih je začela direkcija že razpošiljati. Nato dajeta predsednik in tov. Dular še nekatere informacije glede amb. dnevnic, nočnin1 in štetja vojaških let, nakar zaključi predsednik sejo ob 22. uri.
Občni zbor »Društva poštnih upravnikov«.
Dne 10. maja t. 1. se je vršil v Zidanem' mostu v posebni sobi kolodvorske restavracije redni občni zbor Društva poštnih upravnikov za Slovenijo. Udeležba je bila povoljna, pričakovali pa smo še Večje. Vzrokov je pač več: nekateri so res-preoddaljeni, kar je združeno z velikimi stroški, drugi se.zopet niso mogli odstraniti od doma radi službe,' pri -nekaterih' pa '• seveda manjka, kakor pri vselr drugih ' tovariških društvih, še vedno pravo zanimanje za društveno delovanje'in mislijo, če plačajo svojo članarino, da so že zadostili vsem društvenim dolžnostim, nekatere pa- je- odvrnilo deževno vreme.
•Predsednik tovariš Lichtoneker pozdravi vse navzoče, zastopnika direkcije pošte in' telegrafa gospoda dr. Lebarja, zastopnika Zveze poštnih organizacij tovariša Dularja — ta se spomni umrlega prvega slovenskega poštnega direktorja gospoda dr. Janka Debelaka.
Nato preide predsednik na dnevni red in oriše izčrpno društveno delovanje v preteklem letu, predvsem obravnava že odposlane in predložene vloge. Poroča, da se je na zadnjem občnem zboru sprejeta resolucija odposlala na ministrstvo pošte in telegrafa in na ministrski svet, prepis te resolucije pa direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Nadalje se je ponovno predložila resolucija na ministrstvo pošte in na ministrski svet glede crariziranja razrednih pošt, na kar so bile kmalu nato res erarizirane razredne pošte 1. razreda. Ker se je bilo bati, da bodo te novo erarizirane pošte vnovič razpisane, se je v tej zadevi interveniralo pri direkciji in odposlala vloga na ministrstvo, da ostanejo vsi upravniki ozir. starešine podržavljenih pošt še nadalje na svojih mestih in da se te pošte sploh ne razpišejo — kar se je tudi zgodilo.
Kmalu nato so bile podržavljene že tudi nekatere pošte 11. razreda in je upati, da bodo v toku enega leta podržavljene vse pošte II. razreda.
Kaj se je s podržavljenjem pošt doseglo, vedo vsi prizadeti tovariši, posebno še oni, kateri so iz lastnega žepa im lastnih osebnih prejemkov doplačevali letno na uradnem pavšalu.
Tudi vloga glede prevedbe upraivnikbv in starešin iz 3. skupine v 2., ozir. iz 4. v 3. položajno skupino je imela uspeh ta se je že prevedlo nekaj upravnikov iz 3. v 2. skupino in skoro vse starešine iz 4.. v 3. položajno skupinoi.
Vložila se je tudi ponovno vloga glede uki-njenja blagajniške službe ob nedeljah in praznikih, kakor tudi glede uk in jenja večerne brzojavne odjave. Vloge sicer še niso rešene, pričakovati pa je ugodne rešitve obeh vlog, vsaj za vse podržavljene pošte.
Sklenilo se jc, da bodo delegati našega društva glasovali na občnem zboru »Zveze poštnih organizacij« za povišanje članarine, vsled česar se bo naša članarina povišala od 5 na 6 dinarjev, torej za en dinar mesečno. (Dalje prihodnjič.)
To in ono.
Izjava. Na prošnjo podpisanega objavlja uredništvo naslednjo izjavo:
»Slovenski Narod« od 21. maja t. 1. me ob-dolžuje, da sem bil za časa Davidovič - Koroščeve vlade enkrat pred proskripcijskim forumom v Jugoslovanski tiskarni, kjer sem bil kot »klerikalni zaupnik« navedel imena nekaterih poštnih nameščencev v svrho političnega preganjanja. Proti odgovornemiu uredniku »Sl. Naroda« sem vložil radi te obdolžitve po svojem zastopniku tožbo, in upam, da bo ustreženo s tem tudi mojim nasprotnikom v organizaciji.
Bogu bodi potočeno, da živimo v eri, ko je treba napraviti svojega nasprotnika s silo »klerikalca« in pokazati nanj s prstom. To učinkuje na svojem mestu sigurno.
Majhni ste, vi moji nasprotniki, — tako1 strašno majhni! V neronski duši hlasta povampirjena sla po krvi in seka kakor razkačena zver po svojih žntvah z zobmi, izbrušenimi od brezmejnega sovraštva.
Do takih duš ne najde pota nobena človeška beseda.
Joško Čampa.
Majniški izlet Sekcije ptč. člnovnikov. Po
sklepu odborove seje Sekcije od 14. maja t 1. priredi Sekcija tudi letos svoj takozvani »majniški izlet«, in sicer v nedeljo 7. 'junija na Cerkniško jezero. Spored je sledeči: odhod iz Ljubljane v nedeljo 7. t. m. z osebnim vlakom ob 9.40, dohod na Rakek ob 11.27. Iz Rakeka odidemo peš v Cerknico. Kosilo ob 13. uri v hotelu Žumer. Cena navadnemu kosilu (juha, meso in 2 prikuhi) 12 Din, cena boljšemu kosilu (juha, pečenka in 2 prikuhi) 15 Din, cena močnati jedi (kdor bi želel) b Din. 'Po kosilu odkorakamo ipočasi na jezero, ki jc oddaljeno pol ure od Cerknice. Po jezeru se bomo vozili s čolni (2.50 Din za osebo), peljemo se’ tudi na otok, kjer 'bo počitek -in zabava. Proti •Večeru odideimio počasi v Cerknico, potem pa' na Rakek do vlaka,'ki odpelje ob 21.36 in ki dospe pb*2'2.49 v 'Ljubljano, Polovična vozovnica 3. raz; reda za tja in nazaj stane 21 Din. Kdor hoče tofej solidno 'preživeti lep dan, bo lahko izšel s 50 Din.
Vabimo vse člane Sekcije, njihove rodbinske člane, kakor tudi po njih vpeljane znance in prijatelje obojega spola, da se tega izletu v čim naj-obfinejšem številu udeleže, da preživimo skupaj zopet nekaj tako veselih ur, kakor lani na Šmar-jetni gori. Dobrodošli so nam tudi tovariši in tovarišice drugih poštnih društev. Zlasti pričakujemo, da se udeleže izleta v polnem številu tovariši in tovarišice z Notranjske. Ker pa je potrebno, da javimo do 3. junija v Cerknico, koliko udeležencev bo prišlo, oziroma, koliko jih reflektira na kosilo, naj vsak, ki pojde v Cerknico, takoj prijavi Sekciji, oziroma pri poštah Ljubljana 1 in Ljubljana 2 'zaupniku Sekcije, ali hoče kosilo za 12 Din, ali kosilo za 15 Din, ali tudi močnato 'jed. Pozivamo vnetejše tovariše in tovarišice, da povedo to tistim svojimi tovarišem in tovarišicam, ki morda ne čita jo »Poštnega glasnika«, in naj skrbe, da nas pojde vsaj 30 iz Ljubljane. Izlet bi bil preložen le v slučaju trajnega deževja. — Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov.
Novo predsedstvo Zveze. Na občnem zboru Zveze poštnih organizacij od 17. maja t. 1. je bil izvoljen za predsednika Joško Jakše, za I. tajnika Joško Čampa in za II. tajnika Srečko Staut. Dosedanjega prezaslužnega predsednika Karla Urbančiča je občni zbor imenoval za častnega predsednika. Ostali odbor se izbere, na prvi šeji širšega odbora Zveze. Obširno poročilo o poteku občnega zbora Zveze objavljamo v današnji številki in prihodnji številki »Poštnega glasnika.«
Popravek. V zadnji številki »Poštnega glasnika« se je vrinila v notici o računanju 15% poviška tiskovna pomota. Ta povišek se šteje v, pokojnino šele po 35 službenih letili in ne po 32 letih.
Zahvala. Podpisani se društvu nižjih poštnih uslužbencev najtopleje zahvaljujem za naklonjeno podporo po udarcu, ki mc jc zadela z izgubo moje soproge. Izjavljam pa, da naklonjene podpore ne sprejmem, ker sem čul o številnih tozadevnih prošnjah, ki prihajajo na društvo, in da bi to društvene blagajne še bolj ne obremenilo.
V Ljubljani, dne 20. maja 1925. ......
Martin Ban, poštni poduradnjk.
Novo poživljena organizacija v Zagrebu. Po
dveletnem spanju se je zopet prebudila in oživila organizacija poštnih in brzojavnih nameščencev v Zagrebu. V soboto 23. maja t. 1. je bila izredna skupščina, na kateri se je ustanovila, odnosno obnovila organizacija PO' vzorcu naše Zveze. Imela bo samo 2 sekciji: uradniško sekcijo in sekcijo nižjih uslužbencev. Za 'predsednika je izvoljen vrli naš drug L j u b o m i r L a 1 i č. Iz Slovenije je došlo na skupščino 6 delegatov. 'Obširneje poročilo o Zagrebški skupščini prinesemo v prihodnji številki.
f Martin Novak. V Kamniku je umrl v.84. letu upokojeni nadpoštar Martin Novak, vsekakor nestor slovenskih poštarjev. Pokojni tovariš je bil skozi ves čas svojega dolgoletnega službovanja zaveden član poštarskega društva in je aktivno sodeloval v organizaciji. V uradu, med tovariši in med prebivalstvom je bil splošno priljubljen. Na pogrebu je zastopal Sekcijo ptč. činovnikov njen blagajnik upokojeni upravnik tov. Berčon, ki je izrazil vdovi naše sožalje. Obžalovati je, da se niso številnejše udeležili pokajnikove zadnje poti njegovi stanovski tovariši. Pokoj njegovi duš! — Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov.
SelsZi sluge, katerim se je štela služba samo od 1. 1910 dalje, naj napravijo na ministrstvo prošnjo, da se jim prizna tudi služba pred tem letom, kajti ministrstvo bo upoštevalo selskim slugam celokupno službeno dobo od 21. leta starosti dalje.
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem ceaj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	36
■ ‘Odgov. u tednik; Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljanhj
Manolaktunia veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
za moške ob leke v največji izberi in po najnižjih cenah pri
3. GROBELNIK, Ljubljana, Mestni trg 22.
SUKNO
Tvornica dežnikov
UUBL3ANA,
Mestni trs številka 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in spreha-
■ vurmici
L MIIOJŠ,
jalnih palic.
sle
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra ceata štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	f22
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana	Stritarjeva ul. 5
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke Cene zmerne.	Postrežba točna in solidna.
Konfekcijska tovarna
PRAN OERENOA A CIE., LJubliana.
CENTRALA: Emonik, cesta 8. 313
Poitno-hran. račun 10563. Brzojavi: Derenda. Telefon Interurban
PRODAJALNA: Erjavčeva cest« 2. 249
Laatna novo-zgrajena tvornica molke, deške in otroške konlek' cije ter vaeh vrat uniform. — Prodaja avoje lastne izdelke po izredno znižanih konkurenčnih cenah tudi na drobno v detajlni trgovini na Erjavčevi ceati It. 2 (nasproti Dramskega gledaliiča). Vsem državnim stalno nameičenim uradnikom In ualužbencem proti primerni garanciji tudi na obroke. — Oglejte al nalo bogato aalogo In prepričajte ae o brezhibni prvovratnl ročni Izdelavi In nizkih cenah.
The Rex Co.
Ljubljana	Zagrab
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906.
Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Največjo izbiro vsakovrstnega usnja, čevljarskih In sedlarskih potrebščin, priporoča
ANDREJ SEVER
v Ljubljani, Stari trg 30.
Slamniki po znižanih cenah
ravnokar došli. Oblike od 60 do 150 Din. Otroški od 60 do 120 Din. Nakiteni od 100 Din, dokler traja zaloga. — Oglejte sl cene v Izložbi
= MINKE HORVAT ™
modlstka
Ljubljana, Stari trs štev. 21.
Slouenska banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
v lastni palači.
Delniška glavnica	Din 7.500,000’—
Rezerve	Din 1.500,000'—
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijaclja:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
Za nakup vaeh plaarnllklh In iolaktk potreblčln priporočamo tvrdko
N. Tičar, Ljubljana,
Šelenbnrgova ul. 1, Sv. Petra c. 26.
Elektromilka A. VERBAJS r«'»
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega,-materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic, aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr.
ilL»v, aaiaii uwa«.u in v , ivuMailll»vs v, uivaiiiizvi/v ,	v ,
zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetlljk) itd. Itd.
Blago prvovrztnlh tovarn po priznano najnižjih cenah.
Načrti in proračuni na zahtevo.
Veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji
FR. STUPICA, Ljubljana
Gosposvetska cesta it. 1
nosilci, armature, sesalke, Mtlngi, stavbno in pohištveno okovje razno orodje za vse vrste obrti, kuhinjska posoda, železno pohištvo, železne blagajne, gonilni jermeni, la Portland cement. Razni
Ljubljanska gradbena družba » i.
UDIUIIU, limb mla 19, UMi «1
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstva za stavbo In pohištvo.
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za kro ače čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih stiojev „GRITZNER* v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in kroja če


Kupujte pri tvrdkah
ki inserirajo v našem listu!

•j* «j*
„Z O R A«
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvoratnl banoin In patrolej amarikanaka «trojna, maslina in oilindar-olja, karbolinoj atrojne masti, modro palloo, žveplo itd.
najboljši poljedelski stroji. Zaloga smodnika in drugih lazstreljiv, vžigalnik kapic in vrvic.
mŠKAFALLMllllll
Rimska cesta 16 Mizarstvo S parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleauz-oprave.
Prodaja na malo v Ljubljani:
Irta 20
Aleksandrova e. 1
čevlji z znamko
so najboljši.
Zahtevajte
jih povsod!
Na deteti v vseh vetjih PriisrnoTS uL fseljak) trgovinah 8 čevlji Na veliko poillja tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič,
Ceniki na zahtevo zastonj!
član „Zveze“ bedi naročnik,postnega glasnica*
Prometni zavod za premog
.........d. d. v Ljubljani .........................
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 16, prvo nadstropje.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica: Din 50,000.000 —
Skupne rezerve ca Din 10.000.000 —
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE
Centrala: UUBUANA - DUNA3SKA CESTA
PODRUŽNICE:
Brstič«	Gorica	Mstkovtt Saralsvo
C«H«	Krsni	Novi Ssd Spil*
Črnomsll	Maribor	Ptul	Trst
Brzolavnl naslov: Banka Uubllana
TeL štev.: 261. 413. 502, 503 In 504
Aasnclls: lofotsc
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE