s tr. 7 Občina Ig v akciji Očistimo Slovenijo 2012 s tr. 9 15. Podkrimski pustni karneval str . 27 Srečanje obrtnikov in podjetnikov Občine Ig MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2012 Spoštovani bralci in IraJUkA Zima se poslavlja in pred nami je prvi pomladni mesec, v katerem naša občina v spomin na uporne ižanske kmete obeležuje svoj praznik. Proti koncu meseca se bomo ponovno zbrali in očistili naravo, ki jo nekateri zamenjujejo za smetnjak. Vse ključne podatke, povezane z organizacijo in sodelovanjem na letošnji čistilni akciji, poiščite v rubriki Aktualno. To sta samo dva prihajajoča dogodka, v tej številki pa pišemo predvsem o preteklih dogodkih. Kaj nam je tokrat ponudil Podkrimski pustni karneval, si preberite v rubriki Aktualno, seveda pa ne spreglejte tudi barvne fotoreportaže o najbolj zanimivih pustnih maskah. Več sodelujočih skupin piše o svojih pripravah in sodelovanju na tem tradicionalnem, letos zelo dobro obiskanem karnevalu. Iz občinske hiše nam Režijski obrat sporoča, kakšno škodo so na vodovodnem omrežju povzročile letošnje izjemno nizke temperature in zakaj je prišlo do pomanjkanja vode v hribovskem delu občine. Izjemno pomembna je bila odločitev občinskih svetnikov, ki so po dolgoletnih pogajanjih in usklajevanjih občine z različnimi ministrstvi v potrditev dobili dva ključna dokumenta prostorskega razvoja občine. Obrtniki, delujoči v naši občini, so se konec decembra zbrali na rednem letnem srečanju, ki ga organizira njihova stanovska organiza- cija. Kdo izmed njih je prejemnik nagrade Barjanec, preberite v rubriki Naše gospodarstvo. Vse bolj perspektivna veja gospodarstva postaja tudi turizem, ki mu v Mostiščarju namenjamo veliko pozornosti, saj v naši občini deluje kar pet turističnih društev, ki si lepote naše občine prizadevajo predstaviti tudi navzven. Na Igu vrata odpira prva turistična agencija, ki je specializirana za ponudbo turističnih programov po Ljubljanskem barju in njegovem zaledju. V tem mesecu imajo številna društva svoje občne zbore, na katerih načrtujejo svoje aktivnosti za tekoče leto. Verjamemo, da bodo tudi letos poskrbeli za pestro družabno življenje v naši občini, zato ne zamudite prireditev, ki jih v koledarju prireditev spremljamo tudi v vsaki številki Mostiščarja. Uredništvo Mostiščarja vam želi prijetno branje! Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 13. aprila 2012. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 28. marec 2012. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Koledar prireditev sobota, 10. marec, ob 10. uri, Mladinski dom Ig Otroška delavnica Društvo Fran Govekar Ig ponedeljek, 12. marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig 28. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig ponedeljek, 12. marec, ob 19. uri, dvorana Centra Ig - 3. nadstopje Predavanje o jami Velika Pasica na Gor. Igu Občina Ig sreda, 14. marec, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična ura MKL - Knjižnica Ig sreda, 14. marec, ob 18. uri, dvorana Centra Ig - 3. nadstropje Predavanje in otvoritev razstave o Lj. barju KP Ljubljansko barje sreda, 14. marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig Potopisno predavanje o Siriji in Jordanji MKL - Knjižnica Ig petek, 16. marec, ob 19.30 uri, Športna dvorana Ig Prireditev ob občinskem prazniku Občina Ig sobota, 17. marec, ob 13. uri, Športna dvorana Ig Srečanje upokojencev DU Ig, Občina Ig sobota, 17. marec, ob 17. uri, Kulturna dvorana Golo Krajevni praznik podmokrških vasi SVS-ji in društva podmokrških vasi sreda, 21. marec, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična ura v angleškem jeziku MKL - Knjižnica Ig sreda, 21. marec, ob 18. uri, Center Ig Otvoritev razstave razglednic Društvo Mule četrtek, 22. marec, ob 19. uri, Mladinski dom Ig Predavanje Barje, ali te poznam? Društvo Fran Govekar Ig petek, 23. marec, ob 19. uri, Gasilski dom Matena Pozdrav pomladi SVS Matena sobota, 24. marec, vsi kraji po občini Velika čistilna akcija Občina Ig sreda, 28. marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig Predavanje o modi, stilu in harmoniji MKL - Knjižnica Ig petek, 30. marec, ob 19. uri, Kulturna dvorana Golo Predavanje Hribovske vasi občine Ig TD Kurešček nedelja, 1. april, od 13. do 19. ure, Gasilski dom Vrbljene-Strahomer Razstava pirhov in velikonočnih jedi TD Krim torek, 3. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Velikonočna ustvarjalna delavnica MKL - Knjižnica Ig sreda, 11. april, Podružnična OŠ Golo Otroški bazar POŠ Golo sobota, 14. april, ob 17. uri, Dom krajanov Iška vas Občinska revija pevskih zborov Občina Ig MOSTIŠČAR jE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Andreja Zdravje Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Katarina Mihelič Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Jernej Figelj, DOPPS Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. O v Čes bčina Ig praznuje svoj praznik 21. marca kot spomin na uporne kmete iz leta 1848. Vs estitke vsem občanom in občankam ob občinskem prazniku ter naj bo to priložnost za spodbuden in pogumen pogled v prihodnost, kot so ga nekdaj imeli Ižanci. sem materam izrekam tudi iskrene čestitke ob materinskem dnevu! Župan Janez Cimperman NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE Izredna seja občinskega sveta Občinski prostorski načrt tik pred sprejetjem Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni prostorski akt občine, ki ureja razvoj in rabo prostora. Postopek sprejemanja OPN-ja vključuje mdr. tudi uskladitev z različnimi državnimi institucijami, kjer so bila najzahtevnejša in tudi najdolgotrajnejša pogajanja s pristojnimi za kmetijstvo in kulturno dediščino, kot je v uvodu izredne seje povedal župan. Ker je bil OPN v postopkih več let, je tako ob sprejetju že zastarel, vendar smo v tej fazi lahko zadovoljni, da ga bomo sploh dobili, je še dodal župan. Svetniki so 15. februarja 2012 na 1. izredni seji tega mandata tako obravnavali dva ključna dokumenta, ki sestavljata OPN -odloka o Strategiji razvoja občine Ig (SPRO) in Prostorskem redu občine Ig (PRO). Če je strategija zastavljena dolgoročno in velja za temeljni občinski razvojni prostorski dokument, je prostorski red tisti, ki je temeljni izvedbeni akt in tako določa pogoje rabe prostora v danem trenutku. Oba dokumenta je svetnikom predstavil Tadej Žaucer, zunanji strokovni sodelavec, ki je aktivno sodeloval pri pripravi dokumentacije. Uradni začetek sprejemanja obeh dokumentov sega v leto 2005, ko je takratni občinski svet sprejel sklep o začetku priprave obeh prostorskih dokumentov, po predpisanem postopku sta nato julija 2006 in januarja 2007 potekali 1. in 2. prostorska konferenca, nato je sledila javna razgrnitev. Oba odloka sta pred sejo obravnavala tudi Odbor za komunalo, infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora ter Statutarno pravna komisija, ki sta svetnikom predlagala odloka v potrditev. Razprava svetnikov je potekala združeno o obeh prostorskih aktih. Andreja Ambroža (Nadaljujmo skupaj) so zanimali členi, povezani z gradnjo na poplavno nevarnih območjih, pri kateri lahko govorimo o majhni, srednji ali veliki stopnji nevarnosti. TadejŽaucer je razložil, da je stopnja nevarnosti relativna, srednja stopnja na Igu npr. pomeni najvišjo možno stopnjo ogroženosti, medtem ko je enaka stopnja lahko nekje v porečju Iške najnižja možna stopnja. Stopnje poplavne nevarnosti se korigirajo ob izvedenih protipo- plavnih ukrepih. Pri teh je župan izpostavil še ključni problem, ali bo ukrepe financirala država kot lastnica vodotokov ali občina. Alenka Jeraj (SDS) je izpostavila skrb, da je v OPN-ju predvidenih več novih naselij, medtem ko je za domačine, katerih otroci bi želeli graditi na njihovih parcelah, to slabo rešeno. Župan je povedal, da je težava že na državni ravni, saj so kmetijska zemljišča močno zaščitena. Poudaril je, da so se borili za vsako parcelo in da bodo nekatere zadeve poskušali reševali s popravki OPN-ja. V razpravo se je vključil tudi Jože Ciber (Izziv 2010), ki ga je mdr. zanimalo, kako je s črnimi gradnjami. Župan je pojasnil, da so v OPN-ju v zazidljivo območje poskušali zaobjeti vse črne gradnje, saj jih je veliko nastalo tudi na račun neodzivnosti takratne še ljubljanske občine na povečano širitev naselij. Tako bodo zdaj vsi dobili možnost legalizacije svojih nepremičnin. Svetnik Ciber se je vprašal, ali ne gre za potu-ho črnograditeljem in kako je z inšpekcijskim nadzorom. Župan je odgovoril, da je to stvar republiške inšpekcije, a dokler nimamo sprejetih ustreznih aktov, tudi inšpektorji ne morejo ukrepati. Sledilo je glasovanje o obeh odlokih, ki so ju svetniki soglasno potrdili z enim vzdržanim glasom. V nadaljevanju postopka ima Ministrstvo za infrastrukturo in prostor po oddaji popolne vloge še 60 dni časa za pripombe, če teh ne bo, pa stopita z objavo v Uradnem listu oba dokumenta v veljavo. Sledila je še ena točka dnevnega reda, kjer je predstavnica zainteresiranega podjetja svetnikom predstavila možnost javno-zaseb-nega partnerstva na področju izvajanja javne službe čiščenja odpadnih komunalnih vod v občini Ig. Župan je ob tem pojasnil, da še ni obupal nad sredstvi, ki jih je občina za to pridobila iz kohezijs-kega sklada, vendar pa trenutno tudi država občine spodbuja k javno-zasebnim partnerstvom. V občini trenutno delujeta dve čistilni napravi (Matena in Ig), medtem ko prve analize podjetja kažejo, da bi se odločili za združitev v eno čistilno napravo velikosti ok. 4.500 PE (populacijskih enot). Po predstavitvi je svetnike zanimalo še nekajtehničnih detajlov, večine katerih se zaveda tudi potencialni investitor. Franca Tonija (21. marec) je npr. zanimalo, kako je z odpadnim blatom ter kdo bi pri tovrstnem sodelovanju določal ceno kanalščine. Župan je povedal, da je občinski svet tisti, ki na predlog izvajalca storitve potrdi ali zavrne spremembo cene. Alenko Jeraj (SDS) pa je zanimalo, kakšen bi bil v tem partnerstvu vložek občine. Po županovih besedah je to zemljišče, kjer stoji čistilna naprava Ig. Svetniki so nato soglasno potrdili, da se začnejo postopki, ki bodo omogočali tovrstno partnerstvo. Maja Zupančič novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2012 Pred občinskim praznikom 21. marec ni samo prvi pomladni dan, ampak tudi praznik Občine Ig, saj so na ta dan leta 1848 združeni ižanski kmetje iz več vasi napadli ižanski grad Zonek, ga oplenili in zažgali dokumente, v katerih so bile zapisane njihove obveznosti do grajskega gospoda. Dogodek je takrat odmeval vse do cesarskega dvora na Dunaju, saj je nepokorščina kmetov nakazovala na večje spremembe v družbi - konec fevdalizma. Občina Ig priznanja podeljuje od leta 2000, leta 2010 pa je prišlo do spremembe pravilnika, ki ureja podeljevanje priznanj. Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku se podeljujejo zlate plakete (največ dve), zlata priznanja (do štiri) ter najvišje priznanje - naziv častni občan, ki je bil v zgodovini Občine Ig podeljen le trem posameznikom. Bomo morda letos dobili novega častnega občana? Vabljeni na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo potekala v petek, 16. marca, v športni dvorani na Igu ob 19. 30. Na njejbodo poleg dobitnikov občinskih priznanj razglasili tudi športnika in športnico leta ter Lanskoletni nagrajenci Občine Ig športno ekipo leta. V kulturnem programu bodo sodelovala tudi domača društva. Vabljeni - praznujmo skupaj! Maja Zupančič Foto: Maruša Švigelj Zmrznjeni vodovodni priključki in vodomeri Zaradi nizkih temperatur pod lediščem v zimskih mesecih so posledice vidne tudi na vodovodnih priključkih, vodomerih in hišnem vodovodnem omrežju, če uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zaščito in občasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov in vodomernih jaškov. Vodomer pred zmrzaljo zaščitimo z dovolj globokim vodomer- nim jaškom z izoliranim pokrovom in dodatno toplotno zaščito nad vodomerom z izolacijskimi materiali, s čimer preprečimo dostop mrzlega zraka. Priključki internega hišnega vodovoda morajo biti vgrajeni 1 m pod površino. Prosimo, da v času nizkih temperatur redno pregledujete vodomerne jaške in vodomere ter poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšečnosti zaradi zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 051/340-647 ali 041/602-403. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. O zaščiti vodomerov pred zmrzaljo smo uporabnike obvestili na računih in prek spletne strani www.obcina-ig.si. Naj omenimo, da je bilo predvsem februarja opaziti več kot 15 zmrznjenih priključkov in več kot 10 zmrznjenih vodomerov. Obnašanje nekaterih lastnikov pri reševanju teh težav je nesprejemljivo. Priključek je last lastnika objekta, vzdrževanje opravlja upravljavec iz sredstev vzdrževal-nine, ki jo plačujejo lastniki objekta mesečno. Občina Ig - Režijski obrat Varčevanje z vodo Tudi v Občini Ig je na vodovodnih sistemih opaziti manjši dotok vode iz zajetij in črpalnih vrtin, kar je posledica sušnega obdobja. Že šest mesecev ni bilo padavin, ki bi vplivale na nivo podzemne vode in površinske vire. Največji vpliv je imelo sušno obdobje na vodovodni sistem Golo-Zapotok. Na tem vodovodnem sistemu je bil zato 17. 2. 2012 uveden ukrep varčevanja z vodo. Poleg zelo majhnega dotoka iz potoka Šumnik in nizkega nivoja podzemne vode v vrtinah so posledica pomanjkanja vode tudi poškodbe javnega omrežja, predvsem pa priključkov (od glavnega voda do vodomernega jaška, ki so predvsem tisti s starejšim datumom nestrokovno položene). Manjši del nosijo tudi zmrzali vodomerov. Javno vodovodno omrežje na sistemu Golo-Zapotok je v povprečju staro od 30 do 40 let. Cevi so nestrokovno položene (položene na skalah, zasute z neustreznim materialom, na prenizki globini ...). Občina je v februarju začela aktivnosti na področju iskanja novega vodnega vira in pripravila načrt sanacije najbolj perečih odsekov v letu 2012, kjer se okvare pojavljajo večkrat letno, če ne celo mesečno. Vzdrževalci se 24 ur trudijo, da na sistemu vzdržujejo stanje glede na dotok vode, iščejo napa- Vodovod in kanalizacija Matena-Iška Loka Konec februarja se bodo nadaljevala dela na projektu vodovod in kanalizacija Matena-Iška Loka. Lastnikom objektov v Mateni, ki se bodo na novo priključevali na javno kanalizacijsko omrežje, bodo v mesecu marcu poslane v podpis pogodbe o sofinanciranju kanalizacijskega omrežje z dopisom. Lastnike objektov, ki še niso naročili PZI - projekta za izvedbo za izgradnjo kanalizacijskega pri- ke na javnih vodovodnih omrežjih in priključkih, da odpravijo okvare. Od uporabnikov pričakujemo razumevanje, strpnost in varčevanje z vodo zaradi resnično majhnih količin vode, ki dotekajo v sistem. Upamo, da bo pomlad prinesla večje količine padavin in s tem manj težav z zagotavljanjem pitne vode. Občina Ig - Režijski obrat ključka -, pozivamo, da ga naročijo in en izvod prinesejo na občino, da bomo lahko izdali soglasje za priključitev. Občina Ig - Režijski obrat novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • marec 2012 MOSTIŠČAR Obvestila Režijskega obrata Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/280-23-14, - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem visok znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje števca ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Kako opravite reklamacijo računa? Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok reklamacije. Reklamacijo lahko oddate: • po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, • po faksu: 01/280-23-22, • po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si • osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. Kako uredite spremembo plačnika storitve? Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01/280-23-22, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si ali osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Sprememba mora vsebovati: - verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev), - stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje. Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur je zmrzal pogost krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v takšnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo: - dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom, - dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali. Priklopi na kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Po pregledu evidenc je bilo ugotovljeno, da nekateri objekti, čeprav imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, še niso priključeni. Lastnikom objektom smo začeli pošiljati dopise s pozivom na priključitev skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (UL RS, št. 41/2009). Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav Izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obsega tudi praznjenje greznic in malih čistilnih naprav. Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v nepretočne greznica ali male komunalne čistilne naprave in obstoječe greznice do poteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri dovajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri dovajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice oz. male čistilne naprave prazniti upravljavec s posebnimi vozili za praznjenje. Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav se izvaja po načrtu enkrat na štiri leta, na podlagi naročila uporabnikov pa tudi večkrat. Uporabniki morajo dopustiti dostop do greznic oz. čistilnih naprav s specialnimi vozili. (22. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ig, UL RS, št. 41/2009.) Večina obstoječih nepretočnih greznic je velikosti 5 m3. Po pregledu zaračunane porabe vode ugotavljamo, da je povprečna mesečna poraba na objekt v občini 5 m3 ali več, naročil praznjenj greznic pa je zelo malo. Kam potem odteka komunalna odpadna voda iz objektov, če so greznice velikosti 5 m3? Še posebej nas mora skrbeti prepustnost/nepre-pustnost greznic v hribovitem delu občine, saj se komunalne odpadne vode ne zadržuje na površju. Pri praznjenju greznic in malih čistilnih naprav ne gre za zaslužek podjetja, ki opravlja to storitev, temveč gre za ohranjanje čiste narave, še posebej vode. Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav lahko naročite od 7. do 16. ure pogodbenemu izvajalcu podjetju Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, na telefon 041/344-523 ali 01/7818-100. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) www.obcina-ig.si 5 OBČINA IG št. 2/2012 marec 2012 Uradne objave Skladno s proračunom Občine Ig (UL RS, št. 106/2011), Statutom Občine Ig (UL RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju letnih turističnih programov v Občini Ig (UO, št. 2/07), Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje letnih turističnih programov v Občini Ig za leto 2012 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje programov turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v občini Ig in imajo to opredeljeno v svojih programih. 2. POGOJI IN MERILA Pravico do sofinanciranja imajo tisti, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: da imajo sedež na območju občine Ig da so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot določa zakon o društvih da so registrirani najmanj eno leto da je društvo prireditev prijavilo v letni koledar prireditev občine Ig da imajo potrjen program s strani upravnega organa društva da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma da izvajajo redno turistično dejavnost da redno, dostavljajo občini podatke o članstvu, poročilo o realizaciji programov preteklega leta, načrt aktivnosti in poročilo o doseženih rezultatih. Izvajalci prireditev lahko prijavijo največ pet različnih prireditev. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli programi in projekti z vsebinami: • izvajanja promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev občine in društva na raznih sejmih in drugih prireditvah, sprejemanje, informiranje turistov in obiskovalcev (vodenje), ipd. • izdajanje promocijskega materiala: prospekt, brošura, videokaseta, razglednice, ipd. • spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma • akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanju in olepševanju okolja ter oblikovanje turističnih produktov s področja rekreacijskih aktivnosti: urejanje in vzdrževanje poti, piknik prostorov, kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč, klopi za počitek sprehajalcev, turistične signalizacije, čistilne akcije in podobno, ipd.; • organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena • aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka • izobraževanje članov za namene pospeševanja turizma: organiziranje raznih delavnic, predavanj, predstavitev (npr. oblikovanje izdelkov domače obrti, potopisna predavanja, predstavitve turističnih krajev in območij, sodelovanje in izmenjava izkušenj z drugimi društvi, ekskurzije ipd.); • projekti, ki povezujejo k skupni izvedbi več turističnih in drugih društev oziroma elementov civilne družbe Prejete vloge ovrednoti strokovna služba občine Ig, izbor programov in izvajalcev pa potrdi Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo Občine Ig. Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in kriterijev za dodelitev sredstev, ki so navedena v 6. členu pravilnika. Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih točk in od vrednosti točke. 3. VIŠINA SREDSTEV Višina razpisanih sredstev za leto 2012 znaša 10.000,00 EUR 4. ROK PORABE SREDSTEV Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2012 za programe/projekte za katere so bila dodeljena. 5. VSEBINA PRIJAVE Predlagatelji morajo oddati prijavo izključno na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur od objave do izteka prijavnega roka pa tudi na spletni strani www.obcina-ig. si Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem obrazcu. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 6. ROK ZA PRIJAVE IN NAČIN PREDLOŽITVE Rok za prijavo na razpis je 2. 4. 2012. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom »Javni razpis-turizem - društva«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Prepozno prispele prijave ne bodo obravnavane. V kolikor bo strokovna služba ugotovila, da vloga ni popolna bo pozvala prijavitelja, da v roku 8 dni ustrezno dopolni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v navedem roku, se zavržejo. 7. OBVESTILO O IZIDU RAZPISA Predlagatelji bodo najkasneje v 30 dneh po preteku roka za predložitev prijav pisno obveščeni o izidu razpisa. Občina Ig bo z izbranimi sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Dodatne informacije na telefon: 01/2802-318, e-pošta: marica.zupan@ obcina-ig.si Datum: 23. 2. 2012 Številka: 322/001/2012 Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r. Občina Ig v akciji Očistimo Slovenijo 2012 Vabljeni, da se pridružite vseslovenski in občinski čistilni akciji v soboto, 24. marca 2012. Vabljena vsa društva in vaški sveti, ki delujete v naši občini, da se v čim večjem številu udeležite akcije, da temeljito počistimo našo občino. Zaradi čim boljkakovostne izvedbe čiščenja in pobiranja smeti vas pozivam, da se v posameznih vaseh in naseljih (predelih in ulicah ...) formirate v skupine in določite območje, ki ga boste očistili, tako da bomo resnično pokrili vse predele naše občine. Število udeležencev v akciji ter območje čiščenja nujno sporočite koordinatorjema akcije Občine Ig na elektronski naslov: ciber.joze@ gmail.com ali na tel.: 041/704-203 ali na andreja.zdravje@obcina-ig. si ali na tel.: 041/400-660. Tipizirane vrečke javnega podjetja Snaga in PVC-rokavice boste prejeli na podlagi prijave na Občini Ig v tednu pred čistilno akcijo. Za bolj zahtevno čiščenje pa vas naprošamo, da si zaradi svoje varnosti sami priskrbite boljše zaščitne rokavice. Ne bo odveč, če boste pred začetkom akcije opozorili še na preostalo ustrezno opremo udeležencev, kot so čevlji, obleka, pokrivalo in morda še kakšen pripomoček. Polne tipizirane vrečke Snaga je treba zavezati ter jih postaviti ob najbližji zabojnik za smeti. Če ste zbrali tudi večjo količino odpadkov, ki jih ne morete spraviti v vrečke, je nujno odpadke sortirati po materialu (les, kovina, plastika, pločevina ...) ter jih dostaviti v Zbirni center Matena, ki bo v soboto na dan čistilne akcije odprt do 16.00 ure. Začetek čistilne akcije je bil v preteklih letih ob 8. uri oz. skladno z dogovorom posameznega vaškega sveta. V ta namen vabimo člane vaških svetov, če še niste, da na občini prevzamete plakate, ki jih izobesite na vidna mesta z uro začetka akcije. Prav tako vabimo, da predstavniki vaških svetov in društev v tednu pred čistilno akcijo na Občini Ig prevzamete vrečke in rokavice. Vsi, ki se želite udeležiti čistilne akcije in imate za posamezna področja še dodatna vprašanja, se obrnite na predsednike vaških svetov, katerih kontakte objavljamo. Kontaktne osebe po vaseh: Več o čistilni akciji vam je na voljo na spletni strani Občine Ig in na spletni strani Očistimo Slovenijo 2012. Skupaj očistimo Občino Ig! Andreja Zdravje, občinska uprava SVS Brest Slavko Pavlič 041/654-385 SVS Dobravica Robert Mavec 031/348-783 SVS Golo-Selnik Lea Sever 031/664-650 SVS Gornji Ig Martin Čampa 041/743-845 SVS Ig Katja Zdravje 040/337-320 SVS Iška Mojca Kučič 031/610-112 SVS Iška Loka Edvard Kumše 040/305-501 SVS Iška vas Ivan Žagar 041/723-872 SVS Kot Anton Modic 041/698-090 SVS Matena Matjaž Kramar 031/327-590 SVS Podgozd Miro Kovačevič 031/719-974 SVS Podkraj Darja Perme 031/807-284 SVS Sarsko Tone Krnc 031/235-982 SVS Staje Tone Pečjak 031/385-811 SVS Strahomer Gašper Šivic 040/808-285 SVS Suša Jože Pečar 041/733-553 SVS Škrilje Jure Lenič 041/751-698 SVS Tomišelj Franc Susman 031/319-382 SVS Visoko-Rogatec Jožica Amadea Demšar 030/648-910 SVS Vrbljene Martin Strelec 051/415-690 SVS Zapotok Zlatko Usenik 041/467-384 Turistično društvo Kurešček vabi vse svoje člane in vse občane, da se udeležijo spomladanske čistilne akcije očistimo slovenijo PRED SVOJIM PRAGOM 24. marca 2012. V sodelovanju z Občino Ig, vaškimi sveti in Turistično zvezo Slovenije bomo prispevali, da nam bodo naše vasi in naši kraji v ponos, da bodo lepi in urejeni. Za vašo udeležbo in pomoč se vam TD Kurešček iskreno zahvaljuje. V slogi je moč! Braco Vukosavljević Predsednik TD Kurešček Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Na dan čistilne akcije bo zbirni center odprt do 16. ure. Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) Povabilo SVS Ig vabi občane Iga, da se udeležijo čistilne akcije Občine Ig 24. 3. 2012. Lahko se nam pridružite na dveh lokacijah - pred pošto in pred Silvaproduktom ob 8. uri. Ker si vsi želimo živeti v čistejši okolici, vas pričakujemo v čim večjem številu za naš boljši jutri! SVS Ig www.obcina-ig.si 7 Prijave nedovoljenih posegov v Krajinski park Ljubljansko barje V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo odprli nov e-poštni predal, kamor nam prebivalci in obiskovalci krajinskega parka lahko sporočite svoja opažanja na Ljubljanskem barju. Veseli bomo vaših pripomb, vprašanj in opozoril o dogajanju ter posegih človeka v prostoru, ki bi lahko negativno vplivali na stanje naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov. Čeprav je bilo Ljubljansko barje zavarovano kot krajinski park, v zadnjem času na terenu opažamo vse več kršitev določb Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje. V krajinskem parku ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali opravljati aktivnosti v obsegu, času in tako, da bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka ter poslab- šal hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka. Na območju parka zlasti ni dovoljeno (10. člen Uredbe): • namerno uničevati življenjskih prostorov rastlin in živali (naseljevati rastlin in živali tujerodnih vrst in gensko spremenjenih organizmov, redčiti, sekati in Čeprav se stanje počasi izboljšuje, tovrstni prizori še vedno niso nobena redkost. strojno krčiti lesne vegetacije v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom, kuriti vegetacije in odpadnega materiala, odstranjevati, požigati in rezati šote, pritrjevati tujih teles ali konstrukcijna debla ali druge rastlinske dele ipd.); namerno odvzemati rastlin in živali iz narave; intenzivirati kmetijstva (npr. spreminjati vlažnih ekstenzivnih travnikov v druge rabe, izvajati novih melioracij, ograjevati novih zemljišč itd.); neprimerno odlagati odpadke (tudi odkopavati in nasipavati material na kmetijska zemljišča, nasipavati novih poti); spreminjati vodnih režimov vodnih teles (zasipavati, prekrivati ali poglabljati ali spreminjati vidne podobe vodotokov, izvirov, barjanskih oken, stoječih voda in jarkov, utrjevati bregov, odvzemati proda, peska, mivke in zemlje ter izvajati hidroregulacijskih del, izvajati vzdrževalnih del na vodotokih med 15. marcem in 30. septembrom) ter izvajati športnorekreacijskih dejavnosti v obsegu, času in tako, da bi vznemirjale in ogrožale živalske in rastlinske vrste (voziti se z motornimi vozi- © Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-• li zunaj urejenih poti, taboriti, šotoriti, urejati prostore za piknike ter objektov in naprav za vadbo in rekreacijo, vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi, leteti z modeli letal in podobnimi napravami zunaj za to namenjenih območij, graditi novih letališč in vzletišč ipd.). V prvem in drugem varstvenem območju ter v ožjih zavarovanih območjih je varstveni režim še strožji (11., 12. in 13. člen Uredbe). Naprošamo vas, da nam opažanja sprememb in dejavnosti na terenu spočite na e-poštni naslov nadzornik@ljubljanskobarje.si. Ob kršitvah določil Uredbe in varstvenih režimov bomo podali prijavo na pristojno inšpekcijsko službo ter vas obvestili o reševanju problema. Na vašo željo bomo spoštovali tudi vašo anonimnost. Krajinski park Ljubljansko barje Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Oglas - cela stran čb Oglas - cela stran barvni Oglas - pol strani čb Oglas - pol strani barvni Oglas - tretjina strani čb Oglas - četrtina strani čb Oglas - osmina strani čb Mali oglas Zahvala/čestitka Cena številke Velikost 19 cmx27 cm 19 cm x 13,5 cm 19 cm x 9 cm 9 cm x 13 cm 9 cm x 6,5 cm Cena z DDV 240 € 360 € 130 € 200 € 90 € 75 € 40 € brezplačno 15 € 1,80 € 8 www.obcina-ig.si 15. Podkrimski pustni karneval Včasih je luštno blo ... V soboto, 18. februarja, je bil na Igu 15. Podkrimski pustni karneval. Pustni karneval na Igu je postal že tradicionalna prireditev, in ker tradicija nekaj velja, bomo - vsaj upamo - z njo nadaljevali tudi v prihodnje. Vsako leto se trudimo, da bi bil čim bolj prepoznaven tudi v širšem slovenskem prostoru. Včasih je luštno blo je bil sicer naziv enega izmed prizorov na pustnem karnevalu, vendar bomo dodali, da nam je bilo na Ižanskem luštno tudi letos na pustno soboto, 18. februarja, ko je bil na Igu 15. Podkrimski pustni karneval. Povodni in Podkrimski mož pa sta še posebej poskrbela, da se je karneval začel in končal z obilico sonca. Za lep začetek pustne sobote je že dopoldne Anita v šotoru poskrbela, da so bile pustne šeme lepo namazane, v pustni plesni delavnici pa so otroci ustvarjali in se učili novega plesa. Ob 14. uri pa je šlo zares in s himno se je začel karneval. Letos je v sprevodu sodelovalo 39 skupin in več kot 900 različnih mask. Po mimohodu mažoretk in pihalnega orkestra Bežigrad so se zvrstile Šeme brez treme iz ižanskih vrtče-vskih enot Krimček in Hribček. Iz osnovne šole Ig so prišle Maske, ki so jih otroci ustvarjali na delavnicah pod vodstvom Jožefe Antolič. Med njih so se pomešali še hribci za otroška igrala, ki so ponujali pustne krofe in pa žonglerji. Niso pa manjkali tudi naši vsakoletni gostje - otroci iz osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče s svojimi pajaci tako in drugače. Za Borovničkami, Povodnim in Podkrimskim možem so se v nadaljevanju predstavile še druge skupine iz naše občine: KD Krim, kjer so si želeli, da se kosec ponovne vrne v naše kraje, predstavili pa so tudi, kakšno je kmetovanje v času recesije. Za povečanje občinskega proračuna je poskrbela redarska služba iz PGD Iška vas. Nato je med občinstvom završalo, kajti v občino se je z 'nobl' mercedesom pripeljal sam maršal Tito v spremstvu Jovanke, pionirč-kov in brigadirjev, ki so mu predali štafeto, izvedeli smo tudi, kaj v teh kriznih časih počne naš Karitas -Kraditas, vse to v organizaciji TD Iška vas. Iz PGD Kot Staje so nam prišle zapet nune, v Stajah pa se jim je ravno med pustom skotil teliček. Kako lepo ... Izpod Krima - iz TD Krim - so na de luxe metli priletele podkrimske čarovnice z mamo Johanco na čelu, pridružil pa se jim je tudi Kekec s hudobnim Bedancem, skrivnostno teto Pehto, prijazno Mojco, navihano Tinkaro, prestrašenim Brincljem in še bolj prestrašenim Rožletom. Člani društva Fran Govekar Ig pa so ravno na pusto soboto praznovali 20. rojstni dan. Nato so sledili še gostje iz Stične, Vira pri Domžalah, ki so pričarali razkošje beneške dekadence z lepimi beneškimi maskami, iz Lesc je labodja družina prišla zaplesat Labodji ples, zapeli in zaigrali so nam ljudski godci iz Gorišnice, iz Žužemberka so prišli naši stalni gostje euroromi in razglašeni orkester. Tako kot Ig ima tudi Dobova dolgoletno pustno tradicijo. Letos so prišli orači in kosci iz društva Fašjenk Dobova. Iz čudovite vasi na barju Bevke so prišli smrkci, kjer je vse smr-kastično. Na obisku je bil predsednik Tito s soprogo. Cerkljanski laufar www.obcina-ig.si 9 Sledila jim je laufarska družina iz Cerkna - Cerkljanski laufarji. Laufarija je pustni običaj, ki izhaja še iz poganskih časov, taka, kot je zdaj z manjšimi dopolnitvami, pa jo v Cerknem uprizarjajo od leta 1956. Vsako leto laufarji pusta obtožijo za vse neumnosti, pregrehe, traparije in kozlarije, ki so se zgodile od prejšnjega pusta, na pustni torek ga tako obtožijo 'na smrt z botom' (drvarski leseni bat). V običaju Laufarije pa ni pogreba na pepelnično sredo. Laufarska družina šteje 25 likov in 26 mask (en lik ima dve maski). Vsak laufar nosi larfo - masko, ki so vse razen ene izrezljane iz lipovega lesa. Politični tič noče iz gnezda. Ustvarjalne pustne delavnice pod šotorom Cundri iz Gračišča so muziko-loška gledališka skupina, ki poleg starih običajev prikazuje tudi prizore iz šavrinskega življenja. Oblečeni so v krpe - cunje različnih barv in oblik, na glavi pa imajo klobuk, okrašen z rožami iz krep papirja - škrtoc. Njihova značilna šema je pust ali cunder, spremlja pa jih še par mladih in starih, včasih so prisotni še 'špacakaminar' - dimnikar, 'medeh' -zdravnik, 'gaspud' - župnik, hudič in drugi. Vodja pa je kapobanda. Iz Tolmina je prišla Tminska pustna muzika z inštrumenti, ki so povečini stari več kot 50 let. Že kar nekaj let zapored pa na Igu preganjajo zimo gostje iz Reke. Kot prvi so bili to Krimejski feštari, oblečeni v tradicionalna oblačila pomorščakov, na koncu pa so jim sledili še Halubajski zvončari - zvonarji, ki ohranjajo edinstven narodni običaj in pa Pehinarska gospoda v lepih oblačilih iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Najštevilčnejša je bila proti koncu povorke skupina iz Pobrežja - plesači, orači, pokači in pa seveda kurenti, ki jim je bilo v več kot 50 kg težkih kostumih na ta dan zelo vroče. Sledila jim je še skupina orači iz Podvincev in koranti iz TD Podgorci. Čisto na repu povorke nam je zaigral še pihalni orkester Litostroj, kot zadnji pa nam je domačin Radko predstavil še dobo koliščar-jev oz. mostiščarjev s pravo koli-ščarsko kolibo. Ves čas sta za red in mir na karnevalu skrbela miličnika na hoduljah iz teatra Cizamo. Pustno soboto so v šotoru končali Podkrimski falotje. V lepem sončnem vremenu so na prostorih pred občino svoje izdelke ponujali obiskovalcem člani Čebelarskega društva Ig, TD Kurešček, Društva Zapotok, KD Mokrc, Odmev Mokrca, Društva žena in deklet na podeželju Ig, na svojračun pa so prišli tudi ljubitelji kokic in balonov. Pestra je bila tudi druga gostinska ponudba. Predstavitev skupin je na Studencu napovedovala Andreja Zdravje, med prizori v krožišču pa sta krožila Janez Arhar in gost iz Lutkovnega gledališča Lojze Sedovnik. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo: - DU Ig, katerega člani so pobirali simbolični evro za vstopnino, - GZ Ig in njenim članom za urejanje in varovanje udeležencev ob poti, kjer je potekala povorka, - vsem posameznikom, ki so poskrbeli, da je sprevod nemoteno potekal od začetka na Baniji do konca pred stavbo Občine, ter vsem drugim neimenovanim, ki so pomagali, da je prireditev uspela. HVALA VSEM! Nasvidenje spet prihodnje leto! Marica Zupan Foto: Matjaž Zupan, Maruša Švigelj Podkrimske čarovnice z mamo Johanco Zahvaljujemo se tudi sponzorjem: NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. Ljubljana NLB® DOLINŠEK TRANSPORT d.o.o., Ljubljana Boilmšdk transport JOŽKO KRALJIČ d.o.o., Golo GOLOB TOMISLAV s.p., Škrilje MESNICA FARKAŠ BORIS s.p., Ig MEHANIKA PIŠKUR JANEZ PIŠKUR s.p., Ig ELEKTRO ZDEŠAR, ROBERT ZDEŠAR s.p. Podpeč ŽUPEC ALOJZ s.p., PREVOZ STVARI, Ig TAUBI-T.R. d.o.o., Ig ŽAGAR T d.o.o., Iška vas NOVAK FREDI s.p., Domžale PEKARNA PEČJAK d.o.o., Škofljica 10 www.obcina-ig.si Karnevalsko zakulisje Obiskovalci karnevala se običajno niti ne zavedamo, koliko dela je potrebnega pri organizaciji tovrstne prireditve. Glavna koordina-torka karnevala je v zadnjih letih Marica Zupan, ki na Občini Ig skrbi za področje turizma in prireditev. Pri njej smo se pozanimali, kako poteka priprava karnevala. Pokukali smo tudi k nekaterim sodelujočim skupinam in si ogledali nastanek njihovih prizorov. Prvi korak pri organizaciji je poziv vsem zainteresiranim k sodelovanju - letos se je na karneval prijavilo kar 39 prizorov, od tega so jih 17 pripravili domačini, med gostujočimi pa so sodelovali tisti od blizu in daleč. Letos smo na karnevalu prvič videli cerkljanske laufarje, ki so ene izmed najbolj originalnih tradicionalnih slovenskih mask. Poskrbeti je treba tudi za varnost obiskovalcev, zato je obvezna prisotnost reševalnih ekip, dobiti je treba dovoljenje za zaporo ceste ter prireditev prijaviti na policiji. Za varen potek prireditve so skrbeli domači gasilci. Seveda pa so za pripravo prireditve najbolj stresni zadnji dnevi, ko je treba poskrbeti še za zadnje podrobnosti. Takrat Marici priskočijo na pomoč tudi sodelavci na Občini, pripravljajo se table, napihujejo in obešajo se baloni ... Vsi napori, ki jih vlagajo sodelujoči, pa so poplačani, ko karneval uspe ter obiskovalci uživajo ob mimohodu pisanih pustnih šem in mask. Letos je bilo naklonjeno tudi vreme, zato se je obiskovalcev v središču Iga kar trlo, pustno rajanje pa se je nadaljevalo pod šotorom, kjer so za vzdušje skrbeli Podkrimski falotje. Maja Zupančič Foto: Maja Zupančič in arhivi društev Največja podkrimska čarovnica, Johanca v izdelavi www.obcina-ig.si 11 »o iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2012 Hribci za otroška igrala na pustnem karnevalu V petek, dan pred prireditvijo, smo se še zadnjič slišali in vsi vznemirjeni komaj čakali, da v soboto navsezgodaj zjutraj odrine prva ekipa proti Sparovi pekarni po pustne krofe, ki jih je mladina prislužila s prostovoljnim delom. Dostavna ekipa se je že kmalu pred deseto s polnim kombijem krofov ustavila ob stojnici prve delovne ekipe in začela pripravljati prizorišče. Nestrpno smo čakali, da pridejo še druge ekipe. Kljub dogovoru, da smo Hribci za otroška igrala edini ponudniki krofov na pustnem karnevalu, smo na prizorišču ugotovili, da nismo edini. To nam ni vzelo ne volje ne motivacije, temveč nas je spodbudilo, da smo še bolj zagrizli in bili še bolj trdno prepričani, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Kmalu se je začelo živahno dogajati na stojnici prve ekipe, ki je vabila obiskovalce k stojnici ob glavni cesti pri pošti na Igu. Druga ekipa s svojo stojnico ob Centru Ig je tudi že pridno zavihala rokave in obiskovalcem predstavljala dobrodelni projekt Hribci za otroška igrala. Okoli 12. ure je prišla še ekipa tretje stojnice in do 13. ure smo bili že vsi kompletni. Med nami je kar vršalo od silnega vznemirjenja, dobre volje in delovnega elana. Malo smo se pogovarjali, izmenjali mnenja o občutkih, ki nas prevevajo ob tem dogodku, saj smo bili prav vsi silno ponosni, da smo lahko udeleženi pri takem projektu. In se je začelo. Vse ekipe na stojnicah so pridno delale, se zabavale s pustnimi šemami in se pogovarjale z občani in obiskovalci. Intervencijska ekipa je budno skrbela za to, da imajo na stojnicah vse ekipe potreben material na razpolago za svoje nemoteno delo. Kljub obilici dela pa smo prav vsi nestrpno pričakovali še naši dve ekipi, ki sta se kljub vsem obveznostim nesebično angažirali in se pripravili še za nastop na pustnem karnevalu. To so bili naši starši s svojimi malčki pod imenom Šeme brez treme iz enote Hribček. Očetje so bili našemljeni v fantke, mamice pa v punčke. Starši so bili namreč razposajeni otročki in so se v povorki igrali ter se zabavali skupajs svojimi najmlajšimi. Nedvomno pa je bila posebna zvezda pustne procesije pasja vprega z Bessy na čelu pod budnim vodstvom Marine in njenih kuharčkov z ekipo iz Škrilj. Naši najmlajši Šeme brez treme so se po koncu karnevala sku-pajs starši in Snežaki navihano sprehodili med obiskovalci povor-ke in skupaj s skupinico klovnov zganjali pustne norčije in poleg ponujanja krofov zabavali vse okrog sebe ter poskrbeli za lum- pasto vzdušje. Medtem pa je bilo na stojnicah na vseh treh koncih zelo vroče, saj so šli krofki za med. Nikomur izmed obiskovalcev ni bilo težko primakniti prostovoljnega prispevka za dober namen. Prav vsi skupaj z nami so začutili pravo, čisto energijo, našo iskrenost in nesebičnost. Zato se prav vsem iskreno zahvaljujemo za vašo pomoč, sajnam brez vas, dragi obiskovalci, ne bi nikakor uspelo uspešno končati prve akcije zbiranja sredstev za otroška igrala. Zato vas vabimo, da si na naši prenovljeni spletni strani http:// www.hribci.zaotroskaigrala.org/ pogledate fotografije s pustnega karnevala, kjer lahko med drugim najdete fotografijo svoje maskice, Hribci za otroška igrala otroka ali vas samih, kako ste zganjali pustne norčije. Vabimo vas, da glasujte za najboljšo fotografijo, in tista, ki bo dobila največ glasov, bo na osrednji prireditvi 19. maja 2012 na Golem bogato nagrajena. Glasujete lahko na FB-profilu Hribci za otroška igrala ali na naši spletni strani. Spremljajte nas in skupajz nami pomagajte oblikovati lepšo in boljšo prihodnost vseh nas. Iskrena zahvala vsem za vašo nesebično pomoč in posebna zahvala donatorju Spar Slovenija, d. o. o. za možnost in priložnost, da s prostovoljnim delom naših mladih uresničimo del naših sanj! Hribci za otroška igrala * t % Ш * * Sveti vaških skupnosti Škrilje, Golo-Selnik, Visoko-Rogatec in Zapotok ter društva TD Kurešček, KD Mokrc, Društvo Odmev Mokrca in Društvo Zapotok so ob projektu "Hribci za otroška igrala" stopili skupaj in ob svojih prireditvah omogočili zbiranje sredstev za nakup otroških igral in ureditev štirih otroških igrišč v vaseh Golo, Visoko, Škrilje in Zapotok. Naslednji dogodki: Krajevni praznik, 17. marec 2012, vsi SVS-ji in društva podmokrških vasi Otroški bazar, 11. april 2012, OŠ Golo Šola in vrtec na hribčku bosta dobila pravljično preobleko. Izdelovali bomo lutke, zapestnice, magnetke, pekli piškote, brali pravljice, peli, se učili taborniških veščin, telovadili, plesali in se zabavali. Obiskali pa nas bodo tudi škratki, ki bodo pripeljali skritega gosta. Osrednja prireditev bo 19. maja 2012 na Golem. S svojimi prispevki lahko pomagate tudi preko TRR-ja, odprtega v ta namen pri društvu KD Mokrc: TRR: SI56 0204 5009 1142 264, odprt pri NLB, namen: prostovoljni prispevek/donacija HRIBCI ZA OTROŠKA IGRALA. 12 www.obcina-ig.si iz življenja vaških svetov LZ7" GLASILO OBČINE IG • marec 2 01^ MOSTIŠČAR Župan na obisku v Mateni Konec januarja 2012 je SVS Matena sklical sestanek, da bi seznanil Matenčane s podrobnostmi projekta rekonstrukcije vaške ceste po obnovi vodovoda ter napeljavi kanalizacije in plinovoda skozi vas. Na sestanek smo povabili tudi župana Janeza Cimpermana, da bi nam iz prve roke povedal stališče občine v tem projektu. Vaščani smo opozorili na dejstvo, da skozi vas dnevno ne poteka samo lokalni promet, zato je potreba po maksimalni zagotovitvi varnosti še toliko večja. Po zagotovilu župana bomo ob rekonstrukciji cestišča v Mateni dobili dodatne prometne znake, cestne označbe, cestna ogledala, dvignjene prehode za pešce, in - če bo dovolj denarja - tudi pločnike. Rekonstrukcija cestišča naj bi bila strokovno dovršena in delno prilagojena tudi glede na zahteve kmetijske mehanizacije. Glede na to, da zadnjih 30 let občina ni investirala v našo vas, in ker je pri nas tudi Zbirni center za odlaganje odpadkov za celo- tno Občino Ig ter vodi čez vas samo zelo tranzitna cesta, ki bo po obnovi še boljobremenjena, Matenčani upravičeno pričakujemo in trdno verjamemo, da se bo župan maksimalno angažiral in zagotovil sredstva za izgradnjo pločnikov skozi celotno Mateno. Na nas vaščanih pa je, da se uskladimo in zagotovimo ustrezna zemljišča za optimalno rekonstrukcijo cestišča s pločniki. Tega projekta se moramo vsi, vaščani in tudi Občina Ig, lotiti zelo skrbno in preudarno, saj je to ključnega pomena za razvoj in podobo vasi, zato ne smemo ničesar prepustiti naključju. Do obnove je treba izgraditi tudi vse individualne komunalne priključke, saj občina v obdobju prihodnjih petih let ne bo izdajala dovoljenj za prekop cestišča. Obnova ceste skozi Mateno naj bi bila dokončana do maja 2012. Župan je povedal tudi nekaj splošnih podatkov o občini. Izpostavil je problematiko financiranja projektov v občini in razloge za izpad finančnih sredstev. Eden glavnih finančnih virov občine je tudi prihodek od dohodnine prebivalstva. Ker je mnogo novih prebivalcev, živečih v Občini Ig, prijavljenih v drugih občinah, se drugam steka tudi njihova dohodnina. Po besedah župana Cimpermana gre za izpad finančnih sredstev skorajv višini pol milijona evrov! S temi sredstvi bi občina izpeljala marsikateri projekt, ki bi zboljšal kakovost življenja v naši občini (izgradnja novega vrtca, ureditev občinskega središča s parkom, dvorano, obnova in izgradnja komunalnega omrežja po vaseh ...). Priseljevanja v našo občino je vse več, zato je naša odgovornost, da prijavimo stalno bivališče v občini, v kateri živimo, in s tem posredno pripomoremo k razvoju občine. Hvala županu, da si je vzel čas in se udeležil našega sestanka. Informacije iz prve roke so vedno dobrodošle in verodostojne. Ob tej priložnosti vas vabimo na tradicionalno prireditev Pozdrav pomladi, ki bo v petek, 23. 3. 2012, ob 19h v dvorani matenskega gasilskega doma. V soboto, 24. 3. 2012 ob 8h, ravno tako pri gasilskem domu, pa je zbor za čistilno akcijo. Lani smo imeli odlično udeležbo, zato vas prosimo, da stopimo skupaj za čistejšo in lepšo okolico tudi letos. Renata Prašnički Kremenica se prebuja Resda Kremenica nima gostilne niti veliko naseljenih hiš, imamo pa zato zelo razgibano okolico in veliko možnih sprehajalnih poti. Glede na nekoliko višjo geografsko lego vasi se sonce rado poigra in jutranjo meglico prežene vsaj nekajminut prejkot na ravninskem delu. Če imate srečo in tak trenutek ujamete, je vasica s cerkvico sv. Valentina kot otoček v barjanskem morju. Vaščani si želimo, da bi vas postala tudi prijazno stičišče šte- vilnih pohodnikov in sprehajalcev. V poznih jesenskih dneh smo složno in delovno uredili dostop do cerkve. Na občinski upravi so nam prisluhnili, namestili smo cestne grbine in kmalu zatem na manj preglednih delih glavne ceste in križišču v Gavgah tudi cestna ogledala. Veseli smo, da smo vse številčnejši tranzitni promet vsaj malo umirili in prispevali k varnosti udeležencev v prometu, zlasti pešcev in kolesarjev. Spretne mizarske roke, nekaj lastnih idej, strokovno oko arhitekta Jožeta Kušarja in udejanjili smo že nekajletno željo: novo oltarno mizo. Žegnanjsko sveto mašo z blagoslovom sta darovala salezijanski inšpektor Alojzij Slavko Snoj in ižanski župnik Jože Pozderec. Žal sta nam že tradicionalno druženje in pogostitev nekoliko pokvarila mraz in sneg. Pa kaj, saj vedno posije sonce! In ker pravijo, da ima sveti Valentin ključ od korenin, se je torkovo ■IIMjfl jutro že zgodaj bleščalo v soncu. Ta dan je mašo daroval Anton Košir. K prazničnemu vzdušju so pripomogli pevke in pevci, številni farani ter vsakoletni obiskovalci. Verjamemo, da nikomur, ki je to dopoldne preživel v naši družbi na sončni Kremenici, ni bilo žal. Ko boste v teh dneh razmišljali, kam na kratek zgodnje spomladanski sprehod, pridite na hribček Svetega Urha. Ljudmila Vöö SVS Kremenica Blagoslov daritvenega oltarja na žegnanjsko nedeljo Urejanje okolice cerkve Gradnja novih stopnic pri cerkvi www.obcina-ig.si 13 iz življenja strank MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2012 Aktivnosti v Ženskem odboru SDS Ig SDS V torek, 31. januarja 2012, so članice Ženskega odbora SDS Ig v sodelovanju z Obljubljansko regijsko koordinacijo ŽO SDS v Mladinskem domu na Igu organizirale predavanje o Indiji z naslovom: Včasih je potrebno le malo, da zasveti Luč Upanja!. Predavanja so se udeležili predsednica ŽO SDS Ig Veronika Trdan, poslanka SDS, Alenka Jeraj in predstavnice ženskih odborov ljubljanske regije. Julija lansko leto sta se dva študenta Janja Omejec (študentka medicine) in Klemen Janežič (študent dramske igre na AGRFT) kot prostovoljca odpravila v indijsko šolo Piali Ashar Alo (Luč upanja), ki je bila ustanovljena z namenom, da bi imeli tudi revni otroci možnost izobrazbe. Njena usta- novna vodja sta Anup in Mojca Gayen (Slovenka, ki si je tudi kot bivša prostovoljka v Indiji ustvarila družino). Otroci, ki obiskujejo šolo, prihajajo iz zelo revnega okolja brez enega ali obeh staršev, pogosto doma vlada nerazumevanje pomena izobrazbe ali pa je celo v družini prisoten alkohol. Kot prostovoljca sta tri tedne pomagala pri delu na šoli (poučevanje angleščine, priprava ustvarjalnih delavnic, igra skozi petje angleških pesmi in družabnih igric) in vodila popoldanske delavnice za mame (izdelovanje voščilnic). Da pa revščina ni samo stvar tretjega sveta, nam je povedala 20-letna Iris Magdić, štipendistka poslanke Alenke Jeraj. Svojo grenko izkušnjo je Iris prelila v pesem Zvezda, ki nam jo je v začetku tudi predstavila (posnetek avtorske skladbe si lahko ogledate na YouTube). Žalostna zgodba, ki nam jo je povedala Iris, je Ženski odbor na Igu spodbudila, da so zbrale obleke za Irisino družino. Ob tej priložnosti izrekam v imenu Ženskega odbora SDS Ig in Obljubljanske regijske koordinacije ŽO SDS ISKRENA HVALA vsem darovalkam in darovalcem oblačil. Morda pomoč še nikoli ni šla v tako prave roke kot tokrat! In kot že prostovoljca prej nam je tudi družina Magdić potrdila, da se ne bi nikoli pobrali brez pomoči dobrih ljudi, prijazne besede, pozornosti in stiska roke. Simona Pavlič Foto: Simona Pavlič Kdor hoče priti v nebesa, mora najprej umreti. (Neznani avtor) Ženski odbor SDS Ig vabi na predstavitev antropološke raziskave Moje življenje brez mene: alkoholizem in sram avtorice Pavle Meglič. Predstavitev bo v ponedeljek, 19. marca 2012, ob 19.00 v dvorani Centra Ig (Banija 4). Po predstavitvi bomo spregovorili o izkušnjah z zasvojenostjo in o pomoči pri premagovanju te bolezni. Vabljeni! Me podpiramo svet in ga oblikujemo ... Ni uspešnega moškega, ki ne bi imel sposobne matere - to ni nobeno pretiravanje. (Olive Schreiner) Vsem materam ob materinskem dnevu iskrene čestitke! Prav tako vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku Občine Ig! SDS OO SDS Ig, SDM Ig in ŽO Ig Iskrene čestitke občanom in občankam ob občinskem prazniku. Naj bo praznik občine priložnost za prijetna druženja, izmenjavo mnenj in dobrih misli! Vsem materam čestitke ob materinskem dnevu. Biti mati ni le poklic, zadolžitev, I ampak je najpomembnejše poslanstvo življenja. Veliko poguma tudi ižanskim Slovenska ljudska stranka materam ob vzgoji za življenje! OO SLS IG DRUŠTVA VABILO дНјшш upokojenci in občani, starejši od 75 let, vabimo vas, da se udeležite srečanja ob praznovanju občinskega praznika, ki bo v soboto, 17. marca 2012, ob 13. uri v športni dvorani na Igu. Pripravili smo vam kratek kulturni program in pogostitev z dobrotami, ki so jih pripravili v kuhinji OŠ Ig in pridne roke članic Društva upokojencev Ig. Pričakujemo vašo udeležbo, vendar želimo, da jo potrdite na telefon 059-933 436 od srede, 7. marca, do petka, 9. marca 2012, med 9. in 12. uro. Tisti, ki nimate možnosti prevoza, nas, obvestite .Цл in poskrbeli bomo, da se nam pridružite. IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Alojz Kobal predsednik OBČINA IG Janez Cimperman župan GLASILO OBČINE IG • marec 2012 MOSTIŠČAR Blagoslov konj v Vrbljenah Kot vsako leto smo tudi tokrat člani Konjerejskega društva Krim v sodelovanju s Turističnim društvom Krim na dan sv. Štefana pripravili blagoslov konj. Kljub zelo nizkim temperaturam se je na našem hipodromu v Vrbljenah prireditve udeležilo veliko ljubiteljev konj. Po svojblagoslov je prišlo več kot 70 konjod največjih do najmanjših. Sprevod je povedla protokolarna konjenica Konjerejskega društva Krim, sledili so jim še jahači in vprege, na koncu pa je bilo mogoče občudovati kar lepo število ponijev. Sveto mašo je daroval domači župnik Srečko Golob, s pesmijo pa nas je spremljal cerkveni mešani pevski zbor iz Tomišlja. Med obiskovalci se nam je pridružil tudi župan Občine Ig Janez Cimperman, ki se je med sprevodom popeljal v enem od zaprav-ljivčkov. Po blagoslovu je sledila še pogostitev, nato pa so se obiskovalci skupajs svojimi konjiči zadovoljno odpravili nazajproti domu. Vsem obiskovalcev se zahvaljujemo za udeležbo in vas vabimo, da se nam prihodnje leto spet pridružite. Najlepša hvala tudi Turističnemu društvu Krim za prijetno in uspešno sodelovanje pri pripravi in izvedbi prireditve. Anja Glavan TD Iška vas na pustnem karnevalu Priprave na letošnji pustni karneval na Igu so se v TD Iška vas začele že kmalu po novem letu. Člani smo razmišljali, s kakšnim dogodkom bi se predstavili letos in glede na splošno ne najbolj rožnato situacijo slovenskega prebivalstva smo se odločili, da obudimo zlate stare čase - čas Jugoslavije in svečanih dogodkov, ki so potekali v tistem obdobju. Hkrati pa smo hoteli prikazati tudi krizo današnjih dni s povzpetniškimi menedžerji (tajkuni) in obubožano rajo na robu preživetja. V pustno dogajanje smo želeli vključiti tudi naše najmlajše, tako da se je število nastopajočih vrtelo okoli 50. Priprave in dogovar- janja so bili kar zahteven projekt, treba je bilo poskrbeti za oblačila, prevozna sredstva in druge pripomočke, vendar smo z dobro voljo, zavzetostjo in delom prav vsakega odraslega sodelujočega uspeli pripraviti dve odlični pustni sliki, ki sta se glede na odziv obiskovalcev karnevala zelo dobro predstavili. Vsi nastopajoči so se zelo vživeli v svoje like, tako da so s svojo pojavo poskrbeli za nemalo smeha in zabave pa tudi občudovanja. MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2012 Predaja štafete mladosti v središču Iga Lepo vreme je dodatno pripomoglo, da so se nastopajoči na pustno soboto dobre volje odpravili na ižanski karneval. TD Iška vas je sodelovalo z dvema pustnima slikama: VČASIH JE LUŠTNO BLO: Po 50 letih je Ig spet obiskal maršal Tito s soprogo Jovanko in spremstvom. Veselje je bilo nepopisno in Iškovarci so mu pripravili lep sprejem. Tito jih je z veseljem tudi nagovoril in obudil spomine na obisk Iškega vintgarja. Športnik svetovnega slovesa mu je na dan mladosti ponosno izročil štafeto mladosti, mladinki pa sta toplo sprejeli soprogo Jovanko. Z gradnjo nove železniške proge Brčko-Banovići so se tudi marljivi brigadirji Mladinske delovne brigade pokazali maršalu v najlepši luči. Najmlajši učenci pa so, preden so bili sprejeti v pionirčke, s svojima tovarišicama pridno ponavljali pionirsko zaobljubo in obljubili, da bodo P-ošteni, I-skreni, O-likani, N-atančni, I-znajdljivi in R-edoljubni državljani. SLOVENSKI MENEDŽERJI IN OBUBOŽENA RAJA: Slovenski tajkuni in prevaranti Šrot, Bavčar, Zidar in Tovšakova so s svojimi nečednimi in goljufivimi posli, tudi s pomočjo NTB (nove taj-kunske banke), pahnili revne in brezposelne posameznike v finančno stisko, tako da so ti pri-morani iskati pomoč na Karitasu. Materi samohranilki s tremi otroki, revni upokojenki, mladi izbirčni gospodični in brezposelnemu gradbenemu delavcu je uslužbenka Karitasa predajala prehran-ske izdelke in oblačila, kolikor je mogla pravično. Pustni čas smo člani TD Iška vas preživeli v prijetnem druženju, ustvarjanju in zabavi, zdajpa že snujemo pustno sliko za prihodnje leto! Sonja Žagar, TD Iška vas Zimske vragolije na Golem Na Golem se dogaja! Našim malčkom že nekaj let brata Ciber z Golega na travniku pri cerkvi sv. Marjete postavita mini vlečnico in uredita strmino, po kateri se lahko spuščajo šolarji. Pri tem jima s svojo energijo in delom neutrudno pomagajo tudi Jožetova žena Mojca in prijatelji, ki pridejo in pripeljejo svoje otroke, da se sankajo, smučajo, kepajo in delajo snežake. Mojca skrbno opazuje malčke in jih mimogrede pouči o malih skrivnostih, s katerimi lažje naredijo svoje prve zavoje. In ko jim to uspe, se z njimi navdušeno poveseli in jih pohvali ter spodbudi k samostojnem spustu po beli klančini. Letos pa sta brata Ciber uspela urediti tudi mini tekaško progo za vse navdušence s pravim old-tajmerskim ratrakom znamke Prinoth. Na fotografiji se lahko na lastne oči prepričate, da so otroci neizmerno uživali tako v odlično pripravljenem terenu kot dobri družbi ter lepem in toplem vremenu. Smučarski pozdrav z Golega! Barbara Močan, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje VABILO TD Krim vabi svoje člane na občni zbor, ki bo potekal 17. marca 2012, ob 19. uri v dvorani Gasilskega doma Vrbljene-Strahomer. KRIM TURISTIČNO D R U i T V O Vabilo Kulturno društvo Mokrc vabi na redni letni zbor članov, ki bo v soboto, 24. 3. 2011, ob 19. uri v Kulturni dvorani Gasilskega centra Golo. Vsi člani, podporni člani in vsi, ki želite pomagati ali sodelovati v našem društvu, vabljeni na zbor, kjer vam bomo predstavili naše delo v lanskem letu in predlog dela v tem letu, ki ga bomo skupaj dogradili. Upravni odbor KD Mokrc Gostovanje na karnevalu v Dobovi V soboto, 25. februarja 2012, se je končalo letošnje pustno rajanje. Tudi tokrat so namreč v Dobovi pripravili že 14. mednarodni pustni karneval fašjenk, na katerem je sodelovalo, kot je povedal organizator, veliko število skupin oziroma več kot 800 mask iz domovine in zamejstva. Med sodelujočimi smo bili letos že drugič zapovrstjo tudi člani Turističnega društva Krim. V soboto, 25. februarja, smo se ob 11.00 uri z avtobusom odpravili proti Dobovi. Lansko leto smo s seboj peljali tudi našo Johanco, letos pa smo se odločile, da gremo kar same čarovnice, seveda pa smo za spremstvo vzele še čarovnike in za veselo razpoloženje naše afroh-tarje. Seveda pa niso manjkali tudi naši parlamentarci (Janša, Virant, Janković, Peterle, Pahor, bivša ministrica Katarina Kresal, bivši predsednik Milan Kučan in še kdo). Vreme nam je bilo pisano na kožo. Bilo je zelo toplo in prijetno. Ko smo prišli v Dobovo, sta nas tam pričakala Zdenka in Tone Susman z domačimi organizatorji z veselo dobrodošlico. Zaradi tako velikega števila udeležencev je povorka potekala tri ure, in sicer od vasi Loče do Dobove. Sicer pa trajajo prireditve v okviru Fašjenka v Dobovi in okoliških vaseh od pustne sobote do sobote po pustu. Prirejajo različne prireditve od izdaje pustnega časopisa, razobešanja zastav in oznanjevanja prihoda pusta po vseh vaseh. Pripravijo tudi otroški karneval, ki se ga na pustni torek namesto pouka udeležijo vsi tamkajšnji otroci, pripravijo tudi pustno svatbo in pozneje obvezen pogreb pusta, ki mu predhodno dajo ime, ki je v preteklem letu najbolj izstopalo. Skoraj vsak dan pripravijo tudi, kot se za praznik spodobi, različne zabave z glasbo, plesom in animacijskim programom. Del tega praznovanja smo bili letos že drugič zapovrstjo tudi člani turističnega društva Krim. Darja Modic TD Krim Л Čarovnice in Afrohtarji so gostovali v Dobovi. KULTURA Naj te moja roka najde Praznovanje slovenskega kulturnega praznika na Igu Občina Ig je v sodelovanju z Osnovno šolo Ig ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika pripravila prireditev z naslovom Naj te moja roka najde. Prireditev, ki jo v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna pripravljamo vsako leto, je bila na predvečer praznika 7. februarja 2012 v večnamenski dvorani Ig. Večer je bil letos posvečen pesmim Toneta Pavčka. Poet, esejist, prevajalec Tone Pavček je bil eden najvidnejših slovenskih sodobnih pesnikov, študiral je pravo, služboval kot novinar in urednik. Od leta 2001 je bil tudi član SAZU. V njegovem življenju »je vse mogoče bilo,« je pravil sam. »Od trpljenja do veselja, od muke in hotenja, pisanja in garanja, od ljubezni do smrti.« Težko bi tudi zbrali vso Pavčkovo literarno delo v eni knjigi ali razstavi. »Vsak izbor je tudi umor,« je razmišljal: »kako češ eno življenje z rimo spravit v vitrino.« Tone Pavček je bil eden tistih slovenskih književnikov, ki je Poezijo Toneta Pavčka je interpretiral igralec Pavle Ravnohrib. www.obcina-ig.si 17 vzpostavil najbolj pristno vez med svojim delom in najširšim krogom ljudi, bralci vseh generacij. Veljal je za pesnika življenja, s svetlimi in temnimi toni. V prisrčnem kulturnem programu, ki ga je pripravila Janja Fric Cimerman, so nastopali: Otroški pevski zbor OŠ Ig pod vodstvom Ive Vnučec, pevski zbor podružnične šole Iška vas pod vodstvom Marjane Pšeničnik ter učenke, učenci in učiteljice naše osnovne šole. Kot poseben gost se je nastopajočim na odru pridružil igralec Pavle Ravnohrib. Marica Zupan Foto: Janez Kovač Pevski zbor OŠ Ig Zapeli so tudi učenci iz PŠ Iška vas. Ta veseli kulturni dan Društvo Fran Govekar Ig 1992-2012 let to —' DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IS Na slovenski državni praznik - kulturni dan - smo člani in članice Društva FG Ig organizirali celodnevno prireditev Ta veseli kulturni dan v počastitev kulturnega praznika. 8. februarja 2012 smo se ob 10. uri zbrali v Mladinskem domu, kjer sta si sledila nagovor predsednice društva Alenke Jeraj in odprtje razstave Žive naj vsi narodi. Člani likovne skupine so pod vodstvom vodje Anite Indihar Dimic na temo Prešernove Zdravljice naslikali za vsako kitico pesmi sliko ali dve. Po ogledu razstave smo si ogledali dve otroški lutkovno-glasbeni predstavi Škrat Belin in Zvezdica Zaspanka. Otroke je spremljala Mateja Jere Grmek. Za tem smo si vzeli slabo uro premora in ob enih popoldne nadaljevali program, ki sta ga oblikovali dve študentki Filozofske fakultete. Najprej smo se seznanili s skupino DOIT pod vodstvom Bojane Petkovič, ki snema mladin- Maketa koliščarskega naselja ske filme. Ogledali smo si njihovo prvo daljšo stvaritev, film Barva sončnice in še slovensko-španski humorni filmček Prišel si v pravem trenutku. Po ogledu filmov je sledil kratek intervju z režiserko in igralci. Nato smo pod vodstvom Neže Gaberšček igrali kviz o položaju slovenščine danes in o Prešernu. Po neodločnem izidu obeh skupin je Alenka Jeraj obema skupinama podelila nagrade in sledila je še delavnica ustvarjalnega pisanja, ko smo morali dopolniti manjkajoče besede v neki pesmi. Ob branju naših stvaritev smo se prav prisrčno nasmejali. Ker so bila koliščarska naselja v preteklem letu uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, smo nekaj trenutkov namenili tudi spoznavanju mostiščarjev - koliščarjev. Družina Kržič (Majda in Janez) je predstavila maketo koliščarskega naselja po knjigi dr. Antona Veluščka Koliščarji, ki prikazuje življenje nekdanjih prebivalcev Ljubljanskega Barja. Sledila je predstavitev omenjene makete, ki je res prvovrstna stvaritev. Za tem nas je absolvent arheologije Dejan Veranič vodil po razstavi Koliščarji z Velikega jezera. Ogledali smo si še dokumentarni film Slovenski vodni krog - Ižica, v katerem nastopajo tudi člani društva, ki je v Franciji naletel na velik odmev, saj je bil nomini-ran za nagrado. Več o filmu nam je povedal avtor in producent Matjaž Mihelčič. Kot se za kulturni dan spodobi, smo ga končali z branjem poezije, tako svoje kot poezije kakšnega drugega avtorja. Z nami je bil tudi pesnik Edvard Trdan, ki nam je zrecitiral svoje stvaritve, svojo poezijo pa je predstavila tudi predsednica društva in poslanka Alenka Jeraj. Med interpretacijo pesmi smo poslušali glasbene odlomke na harmoniki in flavti naših najmlajših in mladine. Nismo pozabili niti na zdra-vico ob državnem prazniku, ob kozarčku rujnega in piškotih smo počastili kulturni praznik. Objadrali skoraj vse zvrsti kulture in umetnosti, nadihali smo se kulturnega ustvarjanja in se seznanili s svojo preteklostjo - koliščarji. Kot je rekla Alenka Jeraj: »Kdor ne pozna svoje preteklosti, tudi prihodnosti nima.« Sklep dneva pa je bil, da prihodnje leto ponovno celodnevno počastimo kulturni praznik Prešernov dan. Simona Pavlič 18 www.obcina-ig.si kultura_ GLASILO OBČINE IG • marec 2012 I MOSTIŠČAR Predstavitev knjige Svet med Mačkovcem, Mokrcem in Iško - Krvava peč z okolico V petek, 10. februarja, je Občina Ig pripravila predstavitev knjige avtorjev Tomaža Kočarja in Srečka Knafelca Svet med Mačkovcem, Mokrcem in Iško - Krvava peč z okolico. Tomaž Kočar, ki ga poznamo že po knjigi o Iški in Iškem vintgar-ju, je tokrat pripravil pravo malo enciklopedijo krvavškega, zamo-krškega sveta, kjer je bil 12 let revirski gozdar - vse je obhodil, skoraj vsakemu kamnu, njivici, sleherni živali, rastlini, hiši in njenim ljudem je posvetil ljubeznivo in obenem sistematično pozornost, vse je popisal. Soavtor Srečko Knafelc pa se je na ta kos slovenske zemlje vedno bolj navezoval in tako je v njem vzklila želja, da oživi Krvavo peč in vse povezano z njo. Povedal je, da dokler ne spoznaš svojega domovanja iz zraka, nimaš popolne predstave o tem, kakšna je zares pokrajina in okolica tvojega bivališča. Razgiban in slikovit kanjon Iške se na robovih preliva v mehko gričevnato pokrajino, sredi katere se pojavljajo gnezda hiš, povezana s tankimi trakovi cest in poti, povsod pa pomirjajoče zelenilo gozda, tega našega največjega bogastva. Knjiga je tako odraz ljubezni in pripadnosti tem krajem in ljudem, iz nje veje prepričanje, da je prav vsaka stvar, tudi največja drobnjarija, v tej deželici vredna pozornosti. Prijetna predstavitev avtorjev je med povabljenimi pričarala lepote naravne, kulturne in zgodovinske dediščine teh krajev. Kulturni program sta obogatili Nika in Lara Janželj, učenki OŠ Ig iz Iške vasi, na prečni flavti in citrah. Več kot 30 udeležencev predstavitve si je z zanimanjem ogledovalo knjigo, mnogo pa se jih nadeja še kakšnega zanimivega knjižnega projekta avtorjev. Andreja Zdravje Foto: Marica Zupan Povabilo v knjižnico Knjižničarji knjižnice Ig vas vabimo, da nas obiščete. Otroci in odrasli boste v naši knjižnici našli več kot 26 tisoč enot knjižničnega gradiva. Na vas čakajo knjige, ki ponujajo neskončno informacij pa tudi obilico zabave in sprostitve. Zabavo in sprostitev nudijo tudi filmi različnih žanrov, nabor risank in mladinskih filmov na DVD-jih, glasbeni CD-ji ter pravljice in pesmice za otroke. Ste v zadregi, kako opremiti stanovanje, vas zanima vse o zdravju, o vzgoji otrok, je vaš hobi vrtnarstvo, ste popotniškega duha ali se želite le razvedriti? V časopisni čitalnici lahko izbirate med več kot 50 naslovi revij (Ambient, Lisa Moje stanovanje, Pri nas doma, Zdravje, Viva, Horizont, Svet in ljudje, National Geographic, Moj malček, Mojmali svet, Rože in vrt, Aura, Digitalna kamera, Cosmopolitan, Jana, Obrazi idr.) s strokovno in poljudno vsebino. Zadnje številke revij lahko prebirate v prijetni in svetli čitalnici, sta- rejše revije pa si lahko izposodite tudi na dom. Člani knjižnice lahko v računalniškem kotičku, kjer so na voljo štirje računalniki, dosto-pajo tudi do svetovnega spleta in številnih informacijskih baz z možnostjo shranjevanja, pošiljanja in tiskanja podatkov. Za zadovoljstvo uporabnikov naše knjižnice skrbimo tudi z zanimivim in raznovrstnim izborom različnih prireditev za otroke, mladino in odrasle. Vse prireditve, ki jih organiziramo v knjižnici, so brezplačne. Za odrasle orga- niziramo potopisna in strokovna predavanja, literarne večere, vsak mesec postavimo novo slikarsko ali fotografsko razstavo ter ob posebnih priložnostih in dogodkih priložnostne knjižne in druge razstave. Otroci se s pravljičnimi junaki srečujejo enkrat mesečno na pravljičnih urah, mesečno pa za otroke potekajo tudi jezikovne delavnice v angleščini. Dream in English je interaktivna pravljično ustvarjalno gibalna dogodivščina v angleškem jeziku. Zasnovana je tako, da pravljico razumejo tudi otroci, ki še ne razumejo angleško. Tako otroci od 3. do 8. leta starosti zabavno odkrivajo prve angleške besede. English Mind Lab pa je namenjen otrokom od 9. do 13. leta. Otroci na poljudnoznanstvenih delavnicah angleški jezik spoznavajo privlačno I knlilnita I I liuLIjjdj skozi igro, ustvarjanje in druženje. Dream in English in English Mind Lab vodi Špela Podkoritnik Mokorel. Za otroke nekajkrat na leto organiziramo tudi ustvarjalne delavnice, lutkovne predstave in male knjižne razstave, na katerih izpostavimo zanimivejše ali bolj kakovostno gradivo. V lanskem letu je knjižnico obiskalo več kot 21 tisoč uporabnikov. Zelo razveseljivo je, da se obisk iz leta v leto povečuje. V primerjavi z letom 2010 je obisk knjižnice zaradi izposoje gradiva na dom večji za 6,15 %. V letu 2011 smo na dom izposodili kar 61.381 enot knjižničnega gradiva. Povečalo se je tudi število aktivnih članov knjižnice, ki je za 6,84 % večje kot v letu 2010. V letu 2011 smo pripravili tudi precejšnje število raz- www.obcina-ig.si 19 _kultura MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • marec 2012 stav, literarnih večerov, predavanj za odrasle, pravljičnih dogodkov ter ustvarjalnih in izobraževalnih delavnic za otroke. V sodelovanju z društvom Fran Govekar smo v letu 2011 pripravili 12 razstav in 10 literarnih večerov. Razstavljali so udeleženci likovnega tečaja pod vodstvom Žige Bratoša, učenci OŠ Ig in OŠ Stična, s svojimi deli so se predstavile slikarke Likovnega društva 2002 iz Škofljice, slikarji društva Fran Govekar Ig in kulturnega društva MarijKogoj Velike Lašče, udeleženci tečaja keramike pod vodstvom Anite Indihar Dimic pa so na ogled postavili unikatno keramiko. Samostojne razstave so pripravili slikarke Zinka Srebrnak, Ines Mencej, Julijana Peršič, Ivanka Demšar ter slikarji Janez Medvešek, Milan Šubic in Žiga Bratoš. Z unikatnim nakitom se nam je predstavila Irena Trček, razstavili pa smo tudi unikatne ročno izdelane lutke Hrvatice Judite Tomić. Domačinka Angela Mejak nam je v namen postavitve razstave posodila osebno zbirko starih razglednic Maksima Gasparija in obsežno zbirko starega denarja skozi različna obdobja slovenske zgodovine. Postavili smo tudi knjižni razstavi Potujmo skupaj in V spomin pesniku Tonetu Pavčku. Na literarnih večerih smo imeli priložnost prisluhniti članom lite-rarno-glasbene skupine Društva Fran Govekar, profesorici slo- venščine in etnologinji Marjeti Žebovec, doktorju zgodovinskih znanosti Mihi Preinfalku, pisateljici Evelini Umek, pesnici Jožici Šubic, slikarju, fotografu in popotniku Janezu Medvešku, gospe mnogo talentov Cici Kolar ter Mohorju Demšarju, pesniku, filozofu in waldorfskemu učitelju. V letu 2011 smo organizirali tudi strokovna in potopisna predavanja in delavnice. V januarju nam je aromaterapevtka Melani Kovač svetovala, kako si lahko pri različnih težavah, ki nas pestijo v zimskem času, pomagamo z uporabo aromaterapije. V oktobru in novembru smo v ciklusu treh predavanj izvedeli vse o vrtu od načrta do izvedbe. Na štirih potopisnih predavanjih smo skupaj s popotniki, ki so nam predstavili zanimivosti dežel in potovanj, potovali po Nepalu, Sejšelskih otokih, Indiji in Zanzibarju. V aprilu pa smo pod vodstvom Jasne Martinjak na delavnici slikanja na bombaž poslikali bombažne majice. Za otroke smo pripravili 9 malih knjižnih razstav. Razstavljeno gradivo so si lahko tudi izposodili. Pridno so obiskovali tudi pravljične ure. V letu 2011 so pravljičarke pripovedovale pravljice osemkrat v slovenščini in trikrat v angleščini. Skupaj je pravljične ure obiskalo 165 otrok in odraslih. Razveselili smo se tudi dveh lutkovnih predstav. Skupaj jih je obiskalo 50 otrok in 36 odraslih. Zgodbico Zelena jopica pisateljice Tatjane Kokalj o medvedku, ki je ugotovil, da mu je njegova najljubša jopica premajhna, so uprizorili otroci lutkovne skupine Društva Fran Govekar Ig.lgrico Pikapolonica in pikice o pikapolonici, ki ni znala prešteti pikic na svojih krilcih, pa so odigrali učenci 5. razreda OŠ Ig pod vodstvom učiteljice Božene Števančec. Pripravili smo tudi pet ustvarjalnih delavnic. Za pusta smo izdelovali pisane klovne in pustna očala, v velikonočnem času smo iz stiropornih pirhov izdelali žabe, ovčke in čebele. Med počitnicami smo se na dveh delavnicah zabavali s poslikavo bombažnih majic, izdelovanjem pisanega poletnega nakita in izdelavo morskih mobi-lov. Decembra smo izdelali svetleče novoletne mobile in bele puhaste snežinke. Na osmih poljudnoznanstvenih delavnicah v angleškem jeziku English Mind Lab so otroci skozi zabavo spoznavali nove besede in fraze v angleškem jeziku ter jezik povezovali z različnimi področji človekovega ustvarjanja. Prireditve je obiskalo skupaj več kot štiri tisoč obiskovalcev knjižnice. Z učenci 7. razredov OŠ Ig smo izvedli projekt Rastem s knjigo, obiskali so nas tudi petošolci, ki so spoznavali poklic knjižničarja. Otroci iz vrtca so si knjige izposodili 29-krat, skupaj nas je obiskalo 454 otrok in 64 odraslih. Zanimivo, poučno, zabavno in lepo je pri nas, zato vas vabimo k vpisu v knjižnico. Otroci imajo članstvo do 18. leta brezplačno, odrasli plačujejo letno članarino (zaposleni 12,50 eur, upokojenci 8 eur). Članska izkaznica Mestne knjižnice Ljubljana vam omogoča izposojo gradiva v celotni mreži knjižnic MKL. Z uporabo spletnega servisa COBISS/OPAC Moja knjižnica si lahko rezervirate in podaljšujete gradivo od doma. O prispelem rezerviranem gradivu, o skorajšnjem poteku roka izposoje, opominu in poteku članstva lahko prejemate obvestila po elektronski pošti ali prek SMS-sporočil. Po elektronski pošti vas lahko obveščamo tudi o dogodkih in prireditvah, ki potekajo v Knjižnici Ig. Vabimo vas k branju za užitek in za vseživljenjsko učenje. Pridite na pravljično uro, ustvarjalnico, potopisno predavanje, oglejte si razstavo. Dobrodošli v knjižnici Ig! Delovni čas knjižnice: ponedeljek 8.00-19.00 torek zaprto sreda 8.00-19.00 četrtek 8.00-14.00 petek 13.00-19.00 Tadeja Kavčič, vodja Knjižnice Ig KOTIČEK ZA MLADE Fotonatečaj za mlade: Ljubljansko barje Krajinski park Ljubljansko barje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter revija GEA vabijo k sodelovanju na fotografski natečajza mladino z naslovom Ljubljansko barje - človek in narava. Z aktivnostmi, ki v okviru mednarodnega projekta 2Bparks hkrati potekajo v več državah Evropske unije, želimo pritegniti mlade k obiskovanju, opazovanju ter kakovostnemu doživljanju zavarovanih območij. Mladi, pri iskanju motivov bodite pozorni na prepletanje številnih elementov naravne in kulturne dediščine, saj je prav Krajinski park Ljubljansko barje izjemno območje kultivirane narave s poudarjenim večtisočletnim sobiva-njem človeka z naravo. Fotografije naj kažejo odnos in vpliv človeka, sodobne družbe in tehnologije za ohranjenost narave tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Fotografije najimajo sporočilno vrednost razpisane teme in naj ne prikazujejo zgolj sestavin narave! Na natečaju lahko sodelujejo mladi do 26. leta starosti. Rok za oddajo fotografij je 15. maj 2012. Za sodelujoče na natečaju bomo pripravili posebno brezplačno izobraževanje - delavnico za mlade fotografe, kjer bomo predstavili fotografske tehnike ter opozorili na sporočilnost fotografij. Prijave zbiramo do 15. marca 2012 na elektronski naslov: nate-caj2012@ljubljanskobarje.si. © Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-- Podrobnosti o natečaju so na spletnih straneh www.ljubljan-skobarje.si/natecaj2012 in www. mladinska.com/gea. Krajinski park Ljubljansko barje 20 www.obcina-ig.si Junaki našega časa v OŠ Ig Kdo je lahko naš junak? Kaj nam je na junakih tako zelo všeč? Zunanjost? Značaj? Ali je junak enako kot vzornik? Da si bi odgovorili na vsa ta vprašanja, smo se v šolskem parlamentu zbrali predstavniki šestega, sedmega, osmega in devetega razreda. Zazvonil je zvonec. Posedli smo se v učilnico in se za začetek razdelili v dve skupini. Za vajo je vsaka skupina dobila banano, eno olupljeno, drugo neolupljeno. Postaviti smo se morali v vlogo trgovcev z bananami. Vadili smo, kako prepričljivo zagovarjati svoje stališče in predstaviti svoje mnenje. Poskušali smo prepričati druge. Nekateri so bili bolj prepričljivi, drugi manj. Ko smo se dodobra ogreli, smo se osredotočili na temo našega sestanka, ki je bila junaki našega časa. Vsak predstavnik razreda je predstavil, kaj so se v razredu pogovarjali o junakih. Nekateri so predstavili rezultate anket o junakih, drugi pa so svoje junake predstavili s plakati. Izvedeli smo, da so najpogostejši junaki ižanskih osnovnošolcev športniki in glasbeniki, nihče od anketiranih za junaka ni izbral staršev, peščica najstnikov pa je za svoje junake izbrala igralce. Izvedeli smo, da so najstnikom pri junakih najbolj všeč njihova dobra dela, na primer prostovoljstvo in njihova dobrodelna dejavnost, videz pa pri izbiri ne igra pomembnejše vloge. S plakati so nam predstavili življenje in delo nekaterih športnikov in pevcev, na primer Petre Majdič. Za konec smo še sami naredili nekaj plakatov in jih obesili v vitrino. Vesela sem, da zdaj vem, kdo so junaki našega časa na OŠ Ig. Za konec naj povzamem: Junak ali heroj je dobra in pogumna oseba, vzornik pa je oseba, ki je komu vzor v oblačenju in obnašanju. Junak je lahko naš oče, mama, sestra, brat, slavna oseba, glasbenik ali celo učiteljica, za ižanske osnovnošolce pa so junaki večinoma športniki. Manca Dostal, 8. a Prvi dan na sedežnici v V ■ • • šoli v naravi Prvič sem šla na sedežnico v torek, 17. 1. 2012. Najprej smo šli s smučmi k nekemu baru, kjer smo počakali učiteljico Anito. Bila sem v prvi skupini, zato prvi dan nismo smeli na sedežnico. Počasi smo se spuščali vse bolj dol. Spet smo naredili kratek postanek. Potem smo šli na zelo strm hrib. Bilo me je strah, vendar sem bila pogumna. Končno smo prišli do sedežnice. Sedela sem s Katarino. Ko smo prišli na vrh, smo morali dvigniti kovinsko varovalo in skočiti s sedežnice. Upam, da bomo s starši šli kdaj na Pohorje smučat, da bi lahko sama preverila svoje znanje. Bilo je čudovito, pet dni šole v naravi je hitro minilo. Katja Likovič, 6. a Karnevalska torta Maškare pri županu Društvo Fran Govekar Ig v letu 2012 praznuje 20-letnico delovanja. V ta namen smo za Podkrimski pustni karneval spekli veliiiko torto z veliii-ko smetane. Naredili so jo naši slaščičarji, ki ste jih lahko videli ob torti. Na pustni torek smo se preoblekli v kostume, si nadeli pustno barvo in začeli rajati. Šli smo pozdravit otroke drugih enot v bližini in se veselo sprehajali po Igu. Svojo razposajenost smo delili tudi na občini. Vse maškare iz enote Studenček smo se namreč odpravile na obisk k županu, kjer smo se posladkali, pofotografirali in nadaljevali zabavo v svojih prostorih. Enota Studenček Vse najboljše, Društvo Fran Govekar Ig, in še mnogo uspešnih, kulturno obarvanih let! Društvo Fran Govekar Ig 1992-2012 IqI ^-»DRUŠTVO ICI FRAN GOVEKAR IS Zabavna torka pri Ribicah in Račkah V mesecu februarju je bilo pri paj. Na pustni torek smo si okrasili nas še kako veselo, sajsmo si igralnico ter se spremenili v raz- priredili kar dva plesa. Prvi je bil lične živali, pravljične ter risane že tradicionalni torkov valentinov junake, zaplesali in se posladkali ples, kjer smo zaplesali pod srčki. s krofi. Sicer si še nismo poiskali svojih Enota Gozdiček 'valentinčkov', smo pa zarajali sku- Pustno rajanje Valentinov ples pod srčki -otroška delavnica- marec V marcu se bomo na delavnici spomnili mamic in babic ter jim ob materinskem dnevu pripravili presenečenje in jim naredili rožice. Vabljeni otroci in mladi do 15 let. Delavnica bo 10. 3. 2012 ob 10.00 (in bo trajala eno uro) v Mladinskem domu na Igu. Rg\p { Kontakt in informacije na številki c 051/430-402 (Simona) ali 051/374-475 (Alenka,. Se vidimo! Društvo Fran Govekar Ig y\ 1992-2012 Ш\) DRUŠTVO ^ let 'društvo* FRAN GOVEKAR IG I I knjilnita I U Ipubljdna Dragi otroci! Vabimo vas v Knjižnico Ig na pravljično uro STONOGA BERTA in ■ ■ -» PfKA PfKAPOLO-NFCA < VSREDOJ4.,MAR.CA, OB 17. URI. 22 www.obcina-ig.si I hnjilnita I I Ijübljau KNJIŽNICA IG VABI NA PRAVLJIČNO URO V ANGLEŠKEM JEZIKU DREAM IN ENGLISH V SREDO, 21. MARCA, OB 17. URI. Zgodbica z naslovom Miss Clumsy govori o mali gospodični, ki ji vsakodnevne nerodnosti povzročijo nemalo težav. Interaktivno gibalno dogodivščino v angleščini za otroke od 3. do 8. leta starosti bo vodila Špela Podkoritnik Mokorel. ti # KNJIŽNICA IG кпркпк-л J ........ VABI OTROKE NA VELIKONOČNO USTVARJALNO DELAVNICO # V TOREK, 3. APRILA, OB 17. URI. # TURIZEM Tuji turistični novinarji na Ljubljanskem barju V okviru sejma je Ljubljano obiskala tudi skupina turističnih novinarjev z območja Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Prišli so Lepo urejena Koščeva učna pot je požela pohvale tudi med razvajenimi turističnimi novinarji. novinarji iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Srbije, nekateri med njimi so bili prvič v Ljubljani in tudi v Sloveniji. V sodelovanju z zavodom Turizem Ljubljana smo dosegli, da so novinarji en dan preživeli na izletu po Ljubljanskem barju. Nekoliko podrobneje smo jim predstavili Ljubljansko barje s Plečnikovo cerkvijo sv. Mihaela, krajinski park Ljubljansko barje in Koščevo učno pot z opazovalnico ptic kot osrednjo točko. Njihovo pozornost so pritegnili Iški morost, odet v zimsko ivje, pa kamnolom v Podpeči, katerega apnenec je zelo rad uporabljal arhitekt Jože Plečnik, in železniški viadukti v Borovnici kot pomembna tehniška dediščina. V Tehniškem muzeju so spoznali nekaj starih postopkov kovanja železa, kot vedno pa je veliko zanimanja zbudila zbirka Titovih Q Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-• avtomobilov. V študijsko turo je bil vključen tudi obisk izdelovalca harmonik Janeza Železnika in Polhov Gradec s tamkajšnjo graščino, Blagajevo potjo in dolgo tradicijo čebelarstva ter obisk značilne kmečke gostilne Pri Pratkarju. Kot rezultat obiska novinarjev je kar nekaj tujih medijev poročalo o območju Ljubljanskega barja in priporočilo svojim bralcem/gledalcem, da poleg Ljubljane obiščejo še krajinski park in njegove posebnosti. Krajinski park Ljubljansko barje www.obcina-ig.si 23 Na Igu nova turistična agencija IškAAdventure Na Igu odpira svojo poslovalnico turistična agencija IškAAdventure, ki je organizator svojih lastnih turističnih produktov - avanturističnih doživetij v naravi. Poleg dejavnosti potapljanja in gorskih tur naša ponudba obsega številne trekinge, veslanje, plezanje, kolesarjenje, vstop v skrivnosti podzemlja, vožnje s konjsko vprego in polet s helikopterjem, ki se izvajajo v Iškem vintgarju in na področju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Če vas zanimajo IškAAdventure doživetja ali imate kakršnakoli vprašanja, povezana s počitnicami ali potovanji tudi drugih turističnih organizatorjev, nas obiščite. Odprtje Turistične agencije IškAAdventure (Zabrv 79, Ig) bo v soboto, 10. 3. 2012, od 12. ure dalje. Vabljeni! Več o naših doživetjih v naravi pa si lahko ogledate tudi na www. iskAAdventure.si Ekipa IškAAdventure IŠKAADVENTURE! Barjanski dan na sejmu Turizem in prosti čas 2012 Potujmo skozi pokrajino in čas Q Ljubljansko barje •- KRAJINSKI PARK-• KP Ljubljansko barje je bil letos nosilec predstavitve občin Ljubljanskega barja ter zaledja na sejmu Turizem in prosti čas konec januarja na ljubljanskem razstavišču. Za rdečo nit predstavitve smo izbrali kolo, ki ga na tem območju sledimo že vse od koliščarjev. Območje, ki smo ga predstavljali, je svojevrstno tako zaradi same narave kot tudi zaradi izredno bogate kulturne dediščine. Poseben teren zahteva tudi posebno 'občutljivega' obiskovalca. Najprimernejši način za odkrivanje zanimivosti Ljubljanskega barja in njegove okolice je 'na lastni pogon' - peš, s kolesom ali čolnom. Tako človek meril razdalje že več tisoč let nazaj. Že res, da koliščarjev danes na Ljubljanskem barju ni več mogoče srečati, lahko pa njihov način življenja najbolj začutimo peš, na kolesu ali čolnu. Predstavili smo obstoječe učne, pohodne in kolesarske poti, gostišča, kmetije odprtih vrat, nastanitve, izdelke, znamenitosti ob poti (naravna bogastva in kulturne znamenitosti) ter pomembnejše prireditve (Pohod po Ljubljanskem barju, Dnevi borovnic, Koliščarski dan, Kosci in grabljice ...). K sodelovanju smo povabili tudi nekajzani-mivih posameznikov. Lojze Sever s Škofljice je pripravil delavnico izdelovanja modelov koliščarskih vozov. Delavnice so se udeležili tako mladi kot stari, ki so izdelan vozek lahko odnesli domov. Na naše povabilo k sodelovanju so se odzvali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Veliko starinsko kolo, ki so nam ga posodili, je pritegnilo številne obiskovalce, ki so se zapeljali z njim in si tako zaslužili številne lepe nagrade. Članici TD Iška vas sta predstavili staro, žal že skorajpozabljeno obrt - pletenje predpražnikov iz koruznega ličkanja. Lepo, naravno in koristno. Veliko pozornosti so vzbudile tudi glasbene skupine, sploh Afrohtarji z Iga, ki so dodobra razgreli prizorišče. Ocenjujemo, da je bila predstavitev učinkovita, predvsem pa, da smo se kot del osrednjeslovenske turistične regije kar dobro uveljavili kot ponudniki drugačnega, zelenega turizma. Pomembna je bila izkušnja sodelovanja in skupne predstavitve enotne turistične ponudbe, ne pa posameznih občin, kot se žal prestavitve na tovrstnih sejmih še vedno velikokrat - napačno - razume. Obiskovalci pridejo zaradi privlačnosti ponudbe, ne pa zaradi te ali one občine. Krajinski park Ljubljansko barje Foto: Barbara Zupanc Prijazni informatorji, pripravljeni na obiskovalce 24 www.obcina-ig.si zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • marec 2012 MOSTIŠČAR Geološka dediščina Ljubljanskega barja Šota ali barjanski 'premog' Geneza in okolje nastanka šote Šota nastaja predvsem na visokih barjih v vlažni in hladni klimi z obilico dežja, na pičlih tleh z malo mineralnih hranil in dokaj bujnim specifičnim rastlinstvom, kjer prevladuje šotni mah, ki je najpomembnejša izvorna materija šote. Okolje, v katerem šota nastaja, je barje. Lep primer barja je Ljubljansko barje, ki ga domačini imenujejo tudi mah ali marost. Nastalo je z ugrezanjem ob neo-tektonskih vertikalnih in subver-tikalnih prelomih več smeri in z zasipavanjem nastale kadunje z različnimi, na bližnjih pobočjih erodiranimi klastičnimi materiali paleozojskih ter mezozojskih klas-tičnih in karbonatnih kamenin. Na pobočjih erodirani material so v kadunjo vnašale tekoče vode. V drugi polovici kvartarne periode se je v nastali kadunji izoblikovalo zelo plitvo jezero, ki je zlasti na robu prehajalo v močvirje oziroma barje z bujnim rastlinstvom. Močvirsko okolje je vsekakor najprimernejši prostor za nastajanja šote in premoga. Voda stoji, njen nivo stagnira in ji zato zmanjkuje kisika, ki zadržuje delovanje bakterij in tako preprečuje, da bi se rastlinski ostanki v celoti razgradili. Kisline, ki nastajajo med procesom razgrajevanja, prepreči- jo nadaljnjo aktivnost anaerobnih bakterij. Začetni produkt, ki pri tem nastane, je šota, ki pri močno spremenjenem pritisku in temperaturi ter pod vplivom tektoni-ke sčasoma prehaja v lignit, rjavi premog, črni premog in končno v antracit, ki je zadnja stopnja kar-bonizacije ali preobrazbe odmrlih rastlin in drugih organskih snovi v premog. Glede na vodo, ki hrani barje, razlikujemo na splošno tri vrste barja: nizko, prehodno in visoko barje. Nizko barje ima ves čas stik s podtalnico. Preraščajo ga rogoz, trstičje, različne trave, zelišča, zeleni mah in jelša. V prehodnem barju, ki ima občasno stik s podtalnico, nato pa se hrani s padavinami, prevladuje breza. Visoko barje je mokrišče, ki nima stika s podtalnico. Hrani se izključno s padavinsko vodo. Na visokem barju rastejo le visoko specializirane rastline (zelišča, mah, ruševje, vresje in slabo razvita pritlikava smreka), na Ljubljanskem barju pa tudi breza in rdeči bor. Visoko barje nastaja zlasti v visokih terenih, ki so revni s podzemno in bogati s padavinsko vodo. Med nizkim in visokim barjem včasih ni ostre meje. Najpomembnejši graditelj visokih barij je šotni mah Sphagnum. Najjužnejši del Ljubljanske kotline je edinstven po tem, da se je tu poleg nizkega barja razvilo tudi visoko barje, ki nastaja sicer le na višjih planotah. Dandanes pa za del osrednje Slovenije, ki je geografsko označeno kot Ljubljansko barje, težko rečemo, da gre za nekdanje barje. Intenzivni osuševalni posegi v prejšnjih stoletjih so spremenili nivo podtalnice, ni pa tudi nikjer več, če odštejemo nekaj izjem, živega barja. Vendar se z novo okoljsko politiko in gospodarsko naravnanostjo, stanje v tem pogledu počasi izboljšuje, vsaj ponekod. V okolju visokega barja z malo hranilnih in mineralnih snovi, prekislih tal, hladne klime z obilico padavin ter velikih nihanj v temperaturah rastejo samo visoko prilagojene rastline. V okolju z minerali siromašnih tal, ki prav tako kot padavinska (meteorska) voda karakterizirajo visoko barje, uspevajo različni mahovi, še zlasti šotni mah Sphagnum, ki je glavna sestavina šote. Šotni mah ima posebno sposobnost, da v najspodnejšem delu odmira in se počasi spreminja v šoto, v najz-gornejšem delu pa rastejo novi poganjki. Plast šote se tako debeli, barje pa se, najhitreje v srednjem delu, dviga nad okolico. Šotna materija se useda na dno barja, kadar se razpadajoči rastlinski ostanki kopičijo hitreje, kot se lahko razgradijo z aktivnostjo anaerobnih bakterij. Šota se tvori predvsem na visokih barjih iz odmrlih organskih, zlasti pa rastlinskih ostankov brez dostopa zraka pri normalnem tlaku in sorazmerno nizkih temperaturah v vlažnem podnebju s kemičnimi, mikrobiološkimi in geološkimi procesi. Na barju odmrle rastlinske dele prepoji voda in jim onemogoča dostop do zraka. V barjanskem okolju, kjer je voda hla- dna in kisla, je razpadanje organskih delov zelo počasno in nepopolno. Odmrle rastline na barju ostanejo večinoma nedotaknjene in se kopičijo, stisnejo zaradi vse večje količine oziroma teže, nato s kemičnimi, geološkimi in mikrobiološkimi procesi s tako imenovanimi anaeorobnimi bakterijami, ki živijo v prostoru brez prostega kisika, ošotenijo. Naravni proces nastajanja šote imenujemo šotenje. Šotenje je pravzaprav prva stopnja poogle-nitve ali predstopnja karboniza-cije. Pri povečanem tlaku, temperaturi in tektoniki se karbonizacija nadaljuje, tako da šota sčasoma preide v lignit, nato v rjavi in črni premog ter na koncu v antracit, ki je na vrhu omenjene preobrazbe ali metamorfoze, saj vsebuje 92 do 98 % ogljika. Pri še višji temperaturi in tlaku nastane iz antracita grafit, ki je kristalasti čisti ogljik in ga ne uvrščamo več med premoge. Pridobivanje šote Rezanje surove šote dan za dnem je bilo težaško opravilo. Rezalci šote so stali od jutra do večera upognjenih hrbtov na soncu in vetru, lopa-tili in rezali z vodo namočeno šoto ter odlagali, prelagali in zlagali precej težke opeke iz surove šote. Zato je moralo biti opoldansko kosilo visokokalorično, obvezno z veliko mesa. Prvi kolonizatorji Ljubljanskega barja se niso zavedali pomena šote kot organskega goriva. Šoto so požigali z namenom, da bi dobili nove obdelovalne površine in naravno gnojilo za poljedelstvo ter travnike in pašnike za živino. Izkoriščanje šotnih plasti za kurivo se je začelo šele z drugo kolonizacijo Ljubljanskega barja. To je bilo obdobje t. i. šotne industrije ter ustanavljanja in delovanja številnih podjetij za pridobivanje in prodajo šote. (konec prihodnjič) Stevo Dozet Stevo Dozet je doktor geoloških znanosti, avtor več znanstvenih člankov in soavtor knjige Geologija Slovenije. zgodovina naših krajev MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2012 TD Kurešček vabi na kulturno-zgodovinsko predavanje HRIBOVSKE VASI OBČINE IG v petek, 30. marca 2012, ob 19. uri v Kulturni dvorani Golo. Predstavljen bo svet med dolino Drage in Iške s poudarkom na zakladih kulturne in naravne dediščine vseh hribovskih vasi. Kje je skrivnostno jezero pod Mokrcem, o katerem piše Valvasor, kje starodavni Sokolji grad, kje so živeli stari Rimljani? Na vse to vam bo odgovorila Maja Zupančič, geografinja in umetnostna zgodovinarka, dobra poznavalka in raziskovalka naše občine. Vabljeni k odkrivanju dediščine preteklosti, ki lahko postane del naše prihodnosti! ŽIVLJENJE ŽUPNIJ Novice iz tomišeljske fare Otroci in mladi pridno sodelujejo pri bogoslužju, kar so dokazali že velikokrat v zadnjem času. Decembra je bil obisk Miklavža, pred tem pa so se otroci in mladi v kratkem dramskem prizoru spraševali, kakšna so nebesa in kdo je sveti Nikolaj. Zraven so tudi zaigrali na inštrumente in zaplesali. Ista ekipa je na božični večer, 24. 12. 2011, ob 18h uprizorila dramsko igro o snežaku, snežinkah in deklici, ki si želi videti Jezuščka. Teja, Simona, Helena, Lana, Zala, Jerneja, Pika, Nika, Jure in Domen so skupaj ugotovili, da je Jezušček povsod tam, kjer vladata mir in veselje. Na koncu so zvezdice zapele uvodno božično pesem in nas tako popeljale v čar božičnega večera. Po novem letu, za praznik dona Boska, se je tomišeljska cerkev ponovno angažirala in pripravila prelep program na čast svetniku Janezu Bosku, zavetniku mladine in salezijancev. Pri maši, ki jo je vodil domači župnik Srečko Golob, so v večini sodelovali otroci in mladi: Nika, Pika, Helena, Karmen, Jerneja, Simona, Teja, Zala, Gašper, Janez in Domen. Pri petju ritmičnih mladinskih pesmih so jih spremljali Matej Pavlič, Tadeja in Anja Glavan ter Žiga Drnovšek s spremljavo kitare. Programu so se priključili tudi domači mešani pevski zbor pod vodstvom Štefana Balažica in Mateja Pavliča za orglami, pri branju besedil in recitalih so se priključili delavci iz župnijskega pastoralnega sveta, ključarji, pevci in poslanka Alenka Jeraj. V generacijskem sožitju smo uživali vsi, dan je bil čudovit in z aktivnim programom pri sveti maši in v župniji želimo vsi nadaljevati. Kot je pri darovanju povedal župnijski sodelavec Martin Strelec: »Sv. Janez Bosko je vsem naročal, naj skrbijo za vzgojo mladine, ki je bodočnost Cerkve in družbe. Naj vzgajamo otroke z dobrohotno ljubeznivostjo, vzorno delavnostjo in iskreno pobožnostjo.« Ali kot je lepo povedala uvodno misel poslanka Alenka Jeraj: »Biti z mladimi. Ne le tarnati nad mlado generacijo. Potrebujemo mlado generacijo, da smo lahko ljudje. Najhujše za mladega človeka je spoznanje: nikogar nimam! Že starejši s svojimi izkušnjami se v današnjem svetu komaj znajdejo, kaj šele mladi. V mladosti moramo videti vrednoto - in jo poskušati živeti.« Naj nas ti dve misli spremljata v današnjem času in naj bo prihodnost vseh mladih resnično svetla in lepa! Za to pa smo soodgovorni vsi. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi in izvedbi bogoslužij v božičnem času! Simona Pavlič Nastopajoči pri maši ob prazniku dona Boska Foto: Štefan Balažic 26 www.obcina-ig.si naše gospodarstvo GLASILO OBČINE IG • marec 2012 MOSTIŠČAR Srečanje obrtnikov in podjetnikov Občine Ig Člani Območne obrtne Zbornice Ljubljana Vič smo 13. decembra 2011 organizirali prednovoletno srečanja obrtnikov in podjetnikov Občine Ig v PGD Vrbljene-Strahomer. Povabilu so se odzvali tudi gostje podžupan Občine Ig Franc Toni, podpredsednik zbornice Rok Govekar ter sekretar zbornice Peter Grabner. Na srečanju smo člani skupščine OOZ Ljubljana Vič predstavili svoje delo v skupščini in organih zbornice ter vse aktivnosti, ki so potekale v letu 2011. Temeljno poslanstvo in naloge zbornice so zastopanje interesov članstva v odnosu do države in socialnem partnerstvu. Obrtniki in podjetniki se vsako leto srečujemo z vedno težjimi pogoji poslovanja, zato je zelo pomembno, da posre- dujemo predloge oz. pripombe ter smo tako aktivno vključeni v procese sprejemanja zakonodaje in iskanja rešitev. Vsem članom, ki se ne uspejo udeležiti naših srečanj, sporočamo, da imajo na OOZ Ljubljana Vič vsi obrtniki in podjetniki možnosti uporabe različnih svetovanjter ugodnega dodatnega izobraževanja, sajse izvajajo kakovostni jezikovni in računalniški tečaji, raznovrstni poslovni seminarji ter strokovna izobraževanja. Zbornica nam nudi tudi možnosti najema moderno opremljenih učilnic ter sejnih dvoran za predstavitve in poslovne sestanke. V okviru aktivnosti, ki potekajo na zbornici, se vsako leto organizirajo ogledi različnih sejmov, organizirana so tradicionalna družabna srečanja, športni ter drugi dogodki, povezani z aktivnostmi članov. V letu 2011 je zbornica OOZ Ljubljana Vič praznovala 35 let svojega delovanja in v ta namen je bila 24. 11. 2011 slovesna prireditev v Cankarjevem domu v Gallusovi dvorani. Pomemben dogodek je bil tudi 9. 12. 2011 s slavnostnimi podelitvami priznanj Barjanec. Na veliko veselje smo v Občini Ig dobili nagrajenca Antona Susmana iz Strahomerja. Iskrene čestitke! OOZ Ljubljana Vič bo tudi v letu 2012 nudila obrtnikom in podjetnikom vse storitve v okviru svojih pristojnosti in nam pomagala s svetovanji pri premagovanju težav, s katerimi se srečujemo pri poslovanju. Dragi obrtniki in podjetniki, izkoristite priložnosti, ki nam jih nudi zbornica, saj nam je lahko v veliko pomoč. Nataša Žagar Foto: Peter Grabner Dobitniki nagrade Barjanec, desno Anton Susman Ižanski obrtniki na letnem srečanju DOBRO JE VEDETI Pirhi - naravno barvani Velikonočna simbolika je tesno prepletena z Jezusovim vstaje- -njem: rdeči pirhi ponazarjajo kaplje krvi, suho meso Kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi so ga križali, potica pa krono. - Da bomo pojedli zdravju neškodljive barve, je pirhe najbolje pobarvati z naravnimi barvili, kot so: čebulni olupki, rdeča pesa, sladka paprika ... Kako do želenih barv: - rjava: olupki navadne (rjave) čebule, kava, lupine orehov - rdeče rjava: olupki rdeče čebule, rdeče vino (teran, refošk) - rožnata: rdeča pesa, maline, šipek, rdeči ribez - oranžna: mleta rdeča paprika rumena: lupina pomaranče ali limone, žafranika, korenje zelena: špinača, koprive - modra: borovnice, hladno rdeče zelje, črni ribez - črno rjava: pravi čaj, ruski čaj - siva: hrastova skorja Najbolj preverjena in razširjena metoda je seveda barvanje pirhov s čebulnimi olupki: Olupke najprej skuhajte v vodi, nato precedite. Obarvano vodo nekoliko ohladite. Ko je še topla, dajte vanjo očiščena jajca, nato jih skuhajte (10-15 minut). Kuhana poberite iz vode z žlico in jih položite na papir. Posušena jajca namažite s slanino, da se bodo svetila. Navadna (rjava) čebula bo jajca obarvala rjavo, rdeča čebula pa bolj rjavo rdeče. Pripravek barve lahko uporabite večkrat. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec www.obcina-ig.si 27 Kaj je naša največja pomanjkljivost? Izberite svojo pomanjkljivost. Razvijte to svojo slabost v moč, dokažite si, da je za vas vse možno. Z ukvarjanjem in odpravljanjem slabosti boste pridobili toliko notranjega samozaupa-nja, da se boste z lahkoto lotili še vseh drugih sprememb in jih tudi uspešno uresničili. Danes in vsak naslednji dan razvijajte nove pozitivne lastnosti. To boste začutili tudi v svojem telesu - pozitivnost bo prepredla vaše mišičevje in kri. Veste, da bodo od zdaj postale pozitivne dnevne navade vaš vsakdanjik. Brez njih si ne predstavljate napredka in vsakodnevnega uspeha. Samodisciplina se v vas razvije in prijetno vam je ob misli, da je to uspešno premagovanje notranjih slabosti. Občutite, kako poln je zdaj vdih, in z izdihom telo postaja lahkotnejše. Vztrajnost se vam obrestuje in v boju, ki ste ga bili s seboj, ste premagali sami sebe, da ste postali to, kar ste si vedno želeli. Ni več ovir, ni več strahu ali kakršnekoli potrebe, da bi neznano bivalo v vas in vas vodilo v temo. Ni več neuspeha. Zdaj imate navado biti samodisciplinirani, vztrajni, znate poiskati pravo besedo in imeti pravo energijo. Teh navad se ne boste znebili, z vami bodo do konca življenja. Počutite se prijetno v svojih novih navadah. Ker ste spremenili pogled nase, danes uživate ob uspehu. Prej ste bili osredotočeni na to, česa NE zmorete, danes uživate v uspehu. Zavedate se - če bi ponovno padli v stare okvire, porušili osredotočenost in dopustili, da vas obiš- čejo občutki, da ne zmorete, da boste izpadli ubogi, da ste mevže ali celo, da niste vredni, NE bežite pred življenjem in pred samim seboj. Ne dovolite, da vas odnaša reka, ki je v vas že izgubila moč. Dopustite, da vaša pozornost ostane na vaših novopridobljenih navadah. Zajemajte s polno žlico življenjske preizkušnje, izzive. Tudi ko pridejo trenutki preizkušenj- kadarkoli in kjerkoli. Tudi v trenutkih preizkušenj, v katerih ne uživate, vedite, da vam je življenje naklonjeno. Naučite se, kaj vam sporoča. Samo vi vedno veste, da s samodisciplino in vztrajnostjo, da s tem, ko obvladate sebe, obvladate vsako življenjsko situacijo. Ne dovolite več, da življenjske situacije obvladujejo vas. Ko spoznate in sprejmete še tako malenkostne šibkosti in vam popusti koncentracija, ponovno s pozornostjo oblijete in pretvorite negativnosti v največje sposobnosti, v največjo moč in pozitivno energijo. Najkar žari iz vas in oblije vse okoli vas. Z vedno večjim zavedanjem boste zapolnili svojo avro s pozitivnostjo in iz tega notranjega miru boste lahko našli vedno prave odgovore ter postavljali prava vprašanja, bolečine in bolezni pa bodo izginile. Dovolite globok vdih in dolg sproščen izdih. Dovolite si, da vse razumete, drugače pa pokličite (041/745-363) ali se oglasite na naših delavnicah ob torkih. Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka SPORT Praznujmo s športom Športne prireditve ob občinskem prazniku Športna dvorana Ig RK MOKERC-IG RK Mokerc Ig Rokomet (inf. Andrej Ambrož, tel.: 041/630-282, e-pošta: andrej.ambroz1@siol.net) sobota, 10. 3. ob 19.00 člani ŠD Mokerc Ig - RK Radeče Mik Celje sreda, 14. 3. ob 14.30, mini rokomet - turnir (1. in 2. razred) ob 15.30, mini rokomet - turnir (3. in 4. razred) nedelja, 18. 3. ob 10.00, mlajši dečki B, ŠD Mokerc Ig - RK Trimo Trebnje ob 11.30, starejši dečki B, ŠD Mokerc Ig - RD Istrabenz Plini Izola ob 16.15, mlajši dečki A, ŠD Mokerc Ig - RK Cimos Koper ob 18.00, mladinci, ŠD Mokerc Ig - RD Jadran 2009 Hrpelje Kozina OŠ Ig Dvoranski nogomet Učenci letnik 1999 in mlajši, sreda, 28., in četrtek, 29. 3., ob 10. uri Učenke letnik 1999 in mlajše, sreda, 28. 3., ob 11. uri Košarka Učenci letnik 1999 in mlajši, sreda,14. 3., ob 10. uri Rokomet Učenci letnik 1999 in mlajši, sreda, 21.3., ob 12. uri ŠD KBM Odbojka (inf. Andrej Podobnik, tel.: 041/208-459, e-pošta: podobnik.andrej@siol.net) Turnir v odbojki, v ponedeljek, 12. 3. in torek, 13. 3. Karate-do klub Ig Shotokan Karate (inf. Matej Kabaj, tel.: 041/200-219) Dan odprtih vrat v sredo, 14. 3., od 16.30-21.30 Začetniška skupina 16.30-17.15 Nadaljevalna skupina 1 17.15-18.15 Nadaljevalna skupina 2 18.15-19.15 Tekmovalna skupina 19.15-20.30 Rekreativna skupina 20.30-21.30 Šahovski klub Ig Šah (inf. Adrijan Rožič, tel.: 041/706-684) 10. Mladinski šahovski turnir Ig 2012 v nedeljo, 25. 3., ob 10.00 Gasilski dom Iška vas SD Iška vas Strelstvo (inf. Marko Sterle, tel.: 041/703-796) Tekmovanje s serijsko puško v sredo, 14. 3., od 18.00 do 20.30 28 www.obcina-ig.si Spomladanski del sezone 2011/2012 Po daljšem premoru zaradi božično-novoletnih praznikov in Evropskega prvenstva v Srbiji se nadaljuje tekmovanje v Državnem prvenstvu Slovenije na vseh ravneh. V prvenstvu sodeluje pet rokometnih ekip Športnega društva Mokerc-Ig in dve ekipi v mini rokometu, ki zastopata OŠ Ig. Člani so v boju za vrh v 2. državni ligi spomladanski del sezone začeli z zmago doma in porazom na gostovanju. Cilj sezone pa ostaja nespremenjen, to je eno od prvih dveh mest v ligi in uvrstitev v 1. ligo Državnega prvenstva 2012/2013. Ekipo so v uvodu drugega dela pestile poškodbe in nekoliko slabša forma nekaterih ključnih igralcev, ki morajo zaradi službenih in študijskih obveznosti izpuščati treninge. Po mnenju trenerja Ošapa se stanje v februarju že izboljšuje in od igralcev pričakuje, da bodo na tekmah pokazali pravo formo. Mladinci imajo v drugem delu šest tekem, težave pa ostajajo enake kot v prvem delu, sajse zaradi različnih razlogov težko zberejo kompletni za tekme. Vsaka odsotnost nosilcev igre pa se v močni konkurenci močno pozna. Starejši dečki B (letnik 1998 in mlajši) so v svoji polfinalni skupini (ŠD Mokerc, RD Loka iz Škofje Loke, Trimo Trebnje, SVIŠ iz Ivančne Gorice, združena ekipa Mark Olimpija - Krim in RD Istrabenz plini iz Izole) sicer izgubili doma proti močnim nasprotnikom iz Trebnjega, nato pa nanizali serijo zmag in so na dobri poti, da se uvrstijo na finalni turnir za prvaka Slovenije. Vedeti pa je treba, da na tej ravni tekmovanja ni slabih nasprotnikov in da je vsaka tekma odločilna. Mlajši dečki A (letnik 1999 in mlajši) so predtekmovanje končali brez poraza. V polfinalni skupini, kjer so nasprotniki Cimos iz Kopra, RD Loka in RK SVIŠ, pa morajo za uvrstitev na finalni turnir zmagati. Če bodo tudi v nadaljevanju pokazali tako dobre igre kot v predtekmovanju, se za finale, ki bo v primeru zmage v skupini na Igu, ni treba bati. Tudi Mlajši dečki B (letnik 2000 in mlajši), njihovi nasprotniki v polfinalu so RK Trimo, RK Radovljica in RD Jadran 2009 iz Hrpelje-Kozina, računajo na uvrstitev v finale. V kategoriji mini rokometa (2001 in mlajši) so oči naših mini rokometašev prav tako uprte proti finalnemu turnirju, kjer se bodo poskušali čim bolj približati neverjetnemu uspehu lanske generacije, ko so osvojili prvo mesto v državi. Na koncu se moramo pohvaliti, da naši rokometaši, predvsem mlajši, uspešno nadaljujejo z uspehi ter dvigujejo ugled društva in kraja ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini, saj so popolnoma konkurenčni velikim klubom z mnogo višjimi proračuni. Marko Hostnik Izjemni dosežki SD Iška vas v preteklem letu Člani strelskega društva Iška vas nikakor ne počivamo. Poleg tedenskih rednih treningov se udeležujemo številnih tekmovanj tako pri nas kot tudi v tujini, na katerih dosegamo izvrstne rezultate. Redno se deležujemo tekmo-vanjv pionirski strelski ligi, v I. Državni ligi v streljanju na glinaste golobe Trap (Marko Sterle, Jani Šivc, Ljubiša Pavlović, Janez Marinč, Jaka Kraškovic), v III. Državni ligi v streljanju z zračno puško (Miha Dimec, Marko Sterle, Jana Glavan in Barbara Rupert), regijskem tekmovanju s serijsko zračno puško (v postavi Mile Jurić, Marko Sterle in Ljubiša Pavlović, Rajko Trentel in drugi) ter redna udeležba na Državnem prvenstvu Nacionalne strelske zveze (ASZS) z ostrostrelsko puško. In ravno ekipa v streljanju z ostrostrelnim orožjem je v preteklem letu prinesla največje uspehe tako posamezno kot ekipno. Ekipo sestavljajmo naslednji strelci Marko Sterle, Jani Šivc, Miran Šmarčan, Boro Ličina, Tomaž Gregorc, Mile Jurić, Gregor Kastelic in Luka Štern. 26. junija smo se udeležili tekme na Manjači v Bosni. Dosegli smo zelo dobre rezultate, saj je ekipa Slovenije 1, sestavljena iz strelcev SD Iška vas, osvojila 1. mesto v kategoriji target rifle. Streljalo se je na 300 m in najboljših deset se je pomerilo še na 500 m. Rezultati posamično na 500 m open so: 1. mesto Marko Sterle - SLO1 (s tem je Marko ponovil lanski uspeh), 2. mesto Arnold Kunc - Švica in 3. mesto Gregor Kastelic - SLO1. Bili smo redni udeleženci vseh osmih kol ostrostrelske lige ASZS, ki sezono konča z Državnim prvenstvom v vseh svojih disciplinah. Lige smo se udeleževali v vseh posameznih kategorijah in dosegli 15 pokalov. Najprestižnejšo lovoriko strelskega mnogoboja je osvojil naš Marko Sterle. Najodmevnejši rezultati Državnega prvenstva ASZS pa so: 1. mesto Marko Sterle (puška velikega kalibra), 3. mesto Jani Šivc (puška velikega kalibra), naša ekipa pa je zasedla 3. mesto z vojaško puško. V juliju se je naša ekipa udeležila ostrostrelske tekme na Hrvaškem (Sniper kup 2011) in zasedla odlično 1. mesto, posamezno pa je Marko Sterle osvojil prestižno tekmo na 600 m (long range). Dva meseca pozneje smo se udeležili Državnega prvenstva ASZS na vojaškem poligonu Bač. V disciplini 100 m smo osvojili vse tri žlahtne kovine, in sicer 1. mesto Marko Sterle, 2. mesto Damjan Porenta in 3. mesto Miran Šmarčan. Miran pa je svoj uspeh dopolnil še s 1. mestom v disciplini 600 m. Oktobra smo tekmovali tudi na odprtem Državnem prvenstvu Strelske zveze Slovenije (SZS) na 100 in 350 m. Tekmovanje je potekalo na strelišču Crngrob v Škofji loki. V posamični konkurenci na 350 m je bil drugi Boro Ličina, tretji pa Marko Sterle, na 100 m posamezno pa je bil prvi Marko Sterle in drugi Jani Šivc. Ekipno je v disciplini 350 m drugo mesto osvojila ekipa SD Iška vas 1. V disciplini 100 m pa 1. mesto ekipa SD Iška vas 1 in 3. mesto ekipa SD Iška vas 2. Konec oktobra je naša ekipa odpotovala v Beograd, natančneje v Batajnico. Tega prestižnega ostrostrelskega tekmovanja se je udeležilo več kot 60 strelcev iz Srbije, Makedonije, Bosne, Republike Srbske, Hrvaške in seveda Slovenije. Naše barve so zastopali Marko Sterle, Miran Šmarčan, Boro Ličina, Gregor Kastelic in Mile Jurić. Posebejuspešni smo bili v kategoriji F-Open, kjer je zmagal Boro Ličina, drugi pa je bil Gregor Kastelic. Prva ekipa, v kateri je bil še Marko Sterle, je osvojila prvo mesto, naša druga ekipa pa je bila tretja. To je le nekaj kratkih povzetkov pretekle uspešne sezone naše strelske družine, ki jo zadnjih deset let uspešno vodi naš predsednik Marko Sterle z ekipo zanesenjakov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Ig za denarno podporo, saj naša športna zvrst poleg vsega drugega zahteva kar velik denarni vložek, sponzorskih prispevkov pa praktično ni. V prihodnjem članku pa boste izvedeli podrobnosti o našem načinu dela, poteku treningov, o delu z najmlajšimi in še o čem. Jana Glavan in Jani Šivc, SD Iška vas V prejšnji številki je bil pomotoma objavljen skrajšan članek, tokrat objavljamo članek v celoti. www.obcina-ig.si 29 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2012 VABILO Občina Ig v sodelovanju s prof. dr. Antonom Brancljem, vodjem oddelka za ekologijo sladkovodnih in kopenskih ekosistemov, vabi na predavanje MALE SKRIVNOSTI JAME VELIKA PASICA NA GORNJEM IGU v ponedeljek, 12. marca 2012, ob 19. uri v dvorani Centra Ig, Banija 4. Vodja raziskav bo poljudno predstavil jamo in raziskave, ki jih izvajajo sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo v jami od leta 2006 dalje. VABLJENI! ti meilna fcnlilnkd nji Ipubljana Knjižnica Ig vabi na potopisno predavanje SIRIJA IN JORDANIJA v sredo, 14. marca, ob 19. uri. Vonj začimb in metinega čaja, glasni in raznobarvni bazarji, prostrana pokrajina, dobra hrana, neverjetno gostoljubni ljudje, vabilo k molitvi iz visoko v nebo segajočih mina-retov in bogata kulturna dediščina. Vse to sta Sirijia in Jordanija, popotnika pa dodatno očara tudi mističnost in drugačnost arabskega sveta. Predavala bo popotnica Nina Prebil VSTOP PROST! »Svoboden.si - ustvarjalen.si« Spoštovani! Ob krajevnem prazniku podmokrških vasi vas v soboto, 17. marca 2012, ob 17. uri vabimo na proslavo, ki bo v Kulturni dvorani na Golem. Svoboda je stanje zavesti in duha. Vljudno vabljeni! SVS-ji in društva podmokrških vasi Svoboda - pogoj za rast in ustvarjalnost Uli¥4lv i rt runhhuito и "i fllofKil&Ati Coni n si-.idmrc i.i Igu RAZSTAVA MOTIVACIJSKIH RAZGLEDNIC li njlr-iaia HRANA JE VRT ZA UŽIVANJE Odprtje v sredo, 21. marca, ob 18. uri h>D4 I« лтап-м 13. арч!а bodo raz&lavaobAgaTii pr:paifc/ Lrafijiialcev ч i'fcVđ in uadiai^e Ofllđdujntn Ki jih iDhka da ?1. rtprlla2pi2. k'i-lH.'±uilv_. л lhIlhIiiii bivänfa ÜE-' Si J E-l S. Ц-ЈЏ^.ти H.t! hi**] f J G E <• ud ruiiir uEj -H ш и^г. CiLrctni h (u. АГ I jAJI J 30 www.obcina-ig.si Društvo Fran Govekar Ig 1992-2012 let fe) DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Spoštovani ljubitelji Ljubljanskega barja! V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje Železnodobni Veneti v Sloveniji Predavatelj: dr. Peter Turk, Narodni muzej Slovenije Predavanje bo 22. marca 2012, ob 19. uri v Mladinskem domu na Igu. Predavatelj bo predstavil razmerje med arheološkimi indici za halštatske skupine po akad. Gabrovcu na eni strani in predrimskimi napisi iz Slovenije po drugi strani, med katerimi so tudi rimski napisi z Iga z izpričanimi imeni, ki so po izvoru venetska. Vabljeni! . j f ■ kfriiinrto I Ц MiiUi Knjižnica Ig vabi na predavanje MODA, STIL IN HARMONIJA um H v sredo, 28. marca, ob 19. uri. Se znamo pravilno obleči glede na sogovornika, priložnost, naš tip postave, leta, barvo las in polt? Naredimo najboljši vtis in odkrijmo svoj stil! O modi in oblačenju bo predavala magistrica umetnosti s področja modnega oblikovanja in osebnega svetovanja Renata Rudolf. VSTOP PROST! Občina Ig vas vabi na XVII. občinsko revijo pevskih zborov, ki bo v soboto, 14. aprila 2012, ob 17. uri v domu krajanov Iška vas. Prisluhnili bomo petju zborov, ki delujejo v Občini Ig. Naj vam pesem polepša dan! Vabljeni OBČINA IG Turistično društvo Krim vabi na ogled razstave pirhov, velikonočnih jedi ter starega orodja in pripomočkov. Razstava bo na cvetno nedeljo - 1. aprila 2012 v dvorani gasilskega doma Vrbljene-Strahomer od 13. do 19. ure. Na razstavi si boste lahko ogledali velikonočne jedi, pirhe na sto in en način (lansko leto je bilo na razstavi več kot tisoč pirhov), stare pripomočke in še kaj. Kot vsako leto bo tudi letos prikaz izdelovanja butaric ter še kakšno presenečenje. Vzemite si urico časa in pridite na ogled naše razstave. Vsi prav lepo vabljeni! www.obcina-ig.si 31 SpOSfO-Kiflf, V oMcflraJO Stovđkl ja ђ/fo päd /las.lovcm 'Kaan zvongt/f ot^ivffeoo map p.s.™ ГЈалмт. 'Љ/л pnedTOdno jnisa^« zadevi iii pravUfiJuM'o г грггув- JofM .v Ле.г r? t.-.1 zem^n (udi ТЧЈЈ iadn^ poskus cjjurw Frffi/5 o рмЉиМ лörtft Jröm/ m.1 ns preosfane (^црвре ЛоГ da po.iefwn 5 -svojimi ffiitötvnnß-Pfz&m vas. da z ob;avo Jeg-a ptsnn svc/s ürate seznenujp z mojo odWtv-jo D .'Ii despfa fa je ?c «üfr^/'mijW fcJt^.ni Јузг Tom pripovedoval, baizvje ca jj i svefome đOQ»J1pn.j'đri'fT,nr.; L|'|,'i>jArff. jaJO «J SO пајрч/ čđifaA1 Л5 Sja^Of .ЛРП AflriSiv. Akrteunu Јтшлагти^ ^ПиГ it wnrton итат jlraiwdta tofribcratoost pa ^ z впвд? od vozov ^лздЈкгтЈ лчп/fi zvm? (in pa sVn! ta)(o. da v Mtinje Jtapni« tfaia.n zvon je tni kasneje postavi/en v k^peh ng pokopaSiću. v-л ostali pa so Aoofiafl v av^uo^Wi ioi/amafl cfolja Nekaj ktl frdinä/e laot/ia rcmtjpvtfm giflttr obu&i sppr-int nir^ ps m ^ јутЛо ra de £e i» dwshj v spomin pa däsufdestf/h ttrjib лт4гл0$м ечч j ctfmtoflVr.nih *vö<»v. Jfp crođfl-,/ prijatelju Füt.'ü .Ki'iji/Aji.' Av АТЧГ lud.' jJ.TT.tfcü früTL'rt.vlC dr.ut.' -Lvpü, Jfvttijr. SrtyMi fd ћ fcupV zvaft, bom pa Je аледа". Z пДОџ nflowro зеет м JvnSn-V it№ .1 lupftika т ка/ a/no fi* ilaoa od neHdaj oiüJyfi сгнМј1, sJa i^t^vđ ^s 1.* svffjift ijij ^ na lg ,n razs Гз vfje oe tie pok opa fi ä jpsrff dre da.je f« ^lvan .тгм? bäa rac odvisne ođ nijL,1 № Pata-' v»Ch» iasa ЛГа m tM »и v ТцкгјЈ; ^SrM pr^tnsf^uro za uafcBbeHtavcpenllM)«! aMifnosti 2 гирл,*от. Na Легл fiorafiu pa saje zAcbrt fiM^j (in Jk'.iüfi (WjöolfSm лаглелотЈЈП dctgotmpјт pruđđevanjft-n^perftt msem u^ifpiwnAlinV 2 m^wo (rffrs. V Геп^ eaaj dem и sesfa.' at pogovejjei1 г i7in4iffii certwerwiw pretteOwlfc. рз je- Nt vstf ^Х^с^гГегнз. rj.',nfe,4f„'ane и.ћ sfiuSalfiđ &Ш&J ^pađiudili ^postov*» 20(0 аегл s-'awtosr™ пч^ v poifl^^ftiv frttiDfo oWeiw» poii-eJir^ cvkm Sv Martha zkktđ^ («tf wtfrw i» tommm In $kotüt r>n so лч {»рвтаавајг ћсриИи^ zevnj^ WslmninJinpira »radJhhi#h jawmfue sam шМ rtöKpfijtfpf (jnc. J^pf sen) virn'ru WlftO OdlflW rtf Wa^fwiom nedan^o fete тз&Т. Ko je wns z leitopuknytfJu/i/iifi Bfjrgrrnf v isti &?rkvi padrk/D!agc&fov na zatetku вЦн» f-^nsJr« Ćai dv» t^fi'fl Jiie je j» Kh'öfijr'i/ pofßGe/РШт, waf> wdeli Arfa/ » ftarrfno ^fifto- ooirtfl PpvflđJfsfrfl rtirj. so je konti» rt«/ iađ^ postuiE. VneJoj bps^a^i w ^ «ЛчЈ poi/js/a Pitt ШЛО ZZW'ÖQ. odXtftt/Wft fMrffcjfihtfi 0*3 Љ/о, 00 zadrga ftmSiOtgl P^rfrf-^ma-u™™™. čeprav то oba .jJrur^yj. сГга >г? fefd üJWro Јиз^еЈв fca'.Awso raripAirru sva se oiflodila. Oa zvonova n/sta vsi rja nzpoiaso. Tftörti ^iirtftSm m 'ž^tcs/t' jgfiT srcfrio Nqüq fem MALI OGLASI Organiziram kreativne OTROŠKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE po vaši in otrokovi želji pri vas doma ali drugje. Pokličite 040/292-975 in skupaj bomo priredili nepozabne trenutke za vašega otroka. Kakovostne inštrukcije nemščine in angleščine nudi izkušena profesorica. Tel.: 051/312-001 Za simbolično ceno prodamo boks dimenzije 50 x 70 cm za prevoz malih živali v avtomobilih. Tel.: 040/757-441 (Nevenka) Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 28. marec 2012. Informacije na tel.: 041/715-323 32 www.obcina-ig.si Frizerski salon Tina Tomišelj 1, 1292 Ig V frizerskem in kozmetičnem salonu Tina vam poleg vseh frizerskih uslug nudimo tudi kozmetične storitve, kot so: - nega obraza in telesa - depilacija - pedikura in manikira - nega naravnih nohtov - umetne nohte - klasične masaže in masaže z vročimi kamni - ličenje za različne priložnosti Za več informacij nas pokličite na GSM: 041/560-925. Da boste od nas odšli urejeni od glave do nog. SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu PRENADENT, D. O. O. Vam nudi: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si FRIZERSKI SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P. Škrilje 125», Mali Vrhek Naročanje: 041/680-657 VLJUDNO VABLJENI! SLIKOVNO GRADIVO -navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja Planinsko društvo Krim vabi na 4. redni zbor članov svoje člane in druge simpatizerje v četrtek, 22. marca 2012, ob 19. uri v gasilskem domu v Vrbljenu ob hipodromu. Še pred tem pa v soboto, 17. marca, na planinski izlet na Slavnik (1.028 m). Iz Ljubljane do Kozine in nazaj se bomo peljali z vlakom. Informacije janko.purkat@gmail.com. Obveščamo vas tudi, da lahko članarino poravnate tudi prek spleta www. pdkrim.si. pogrebne storitve - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 www.obcina-ig.si 33 Ko lani sem tod mimo šel, na oknu nagelj je cvetel, lepo cvetel, lepo dehtel, za oknom pa nekdo je pel. Ko davi spet tod mimo grem, na prazno okno se ozrem, zdaj cvetja ni, zdaj petja ni in nagelj se suši. Pokazali so mi z roko, na hribčku majhno cerkvico, tam ona spi zdaj pod zemljo, postane solzno mi oko. ZAHVALA Tiho je odšla PAVLA ŠTEBLAJ roj. Japelj Ob boleči izgubi naše mami in babice bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom z Rudnika, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Pozdercu za čudovit obred, pevcem za ganljivo petje, Joži, Nadi, Marini in Betki pa za pomoč pri cvetju in ureditvi poslovilne vežice. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, hčerka Majda z Jožetom, hčerka Mateja z Gregorjem in vnuki Neža, Luka, Ana, Martin, Jure, Manca in Zarja. JOŽETU V SLOVO Na dan, ko smo te položili v grob, sta bili bolečina in žalost ob tvoji izgubi še prevelika, da bi ti sodelavci izrekli nekaj besed v slovo ... Šele zdaj, ko razmišljamo, kako je usoda tako neusmiljena, spoznavamo, da te ne bo več k nam 'na šiht1. Prihajal si rad, vedno dobre volje in pridnih rok, če pa je bilo tvoje lice mračno od skrbi, si zamahnil z roko in dejal: "Ah, saj bo!" Bog je k sebi tako hitro poklical ravno tebe, ki si bil tako pošten in dober človek, vedno pripravljen pomagati. Zato za tabo ostaja praznina, ki je ne bo mogel zapolniti nihče, saj si bil edinstven in edini Jože, ki bo za vedno ostal v naših srcih v lepem spominu. Družini in sorodnikom še enkrat izrekamo iskreno sožalje in se zahvaljujemo vsem, predvsem gasilcem Iške vasi in Iga ter krajanom Iške vasi za nudeno pomoč. Podjetje Žagar T., Iška vas (sodelavci z družinami) ZAHVALA Ob smrti naše drage PAVLE STECHER rojene Glavan iz Strahomera Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in sveče in vsem, ki so ji kakorkoli pomagali v času njene bolezni. Posebej se zahvaljujemo župniku g. Koširju za njegove prijazne in tolažilne besede ob pogrebu. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob slovesu može, očeta in dedka JOŽETA ŽEŽLJA iz Škrilj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom , prijateljem, sodelavcem, znancem in sovaščanom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Za izkazano čast in poslovilne besede se zahvaljujemo svetu vaške skupnosti ter gasilcem iz Škrilj in z Golega. Za pomoč in opravljene pogrebne storitve se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Vrhovec in gospe Rozi Virant, gospodu župniku Janezu Drnovšku pa se zahvaljujemo za lepo opravljen obred. Poslednje slovo je vedno najtežje. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Vsi njegovi 4. 6. 1991-26. 2. 2011 "Bolečina ni minila ... minilo je žalostno in prazno leto brez tebe ... a ti si še vedno tu ... v naših srcih in dušah boš živel večno ..." Pogrešamo te, Tadej! Mami Darja, oči Vili, brat Gregor, babi Lea, dedi Vili in Leon z Eriko Oj Triglav, v spomin mi je tvoj čar, zato pa te ljubim in bom te vsak dan in zadnja ko ura odbila mi bo, pod tvojim obzorjem, naj spava telo, kjer radostno ptički naznanjajo dan: Oj Triglav moj dom, kako si krasan! ZAHVALA Ob zadnjem slovesu ANTONA ŽAGARJA Ljubljanska c. 68, Ig Iskrena zahvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in vsa izrečena sožalja. Zahvala tudi gospodu Kobalu za poslovilne besede. Vsi njegovi 34 www.obcina-ig.si fotoreportaža GLASILO OBČINE IG • marec 2012 MOSTIŠČAR ci ШШЖЛ mm Mali snežaki iz ižanskega vrtca Hribci so ponujali slastne krofe. Slovesna predaja štafete mladosti Obiskali so nas Smrkci. Cundri so prišli s primorskega konca. Foto: Matjaž Zupan Posebna gosta večera in j