St. 36, V Gorici, 4. septembra 1885. Tedaj XV. „So6a" izhaja vsak petck in velja po poSti prejemati;< alt v Gorir.i na flout poAiljana: Vse loto.....!. 1.40 Pol teta.......^.20 Cetvrt leta ......1.10 , Pri oznaitilHi iu tako tutli ;.»ri 'r,po* no vrfito: 8 kr. 6e se tiska i krat 1 » » n •¦ 2 „ ft » „ » n 3 >• Za v«fp <§rkf> po prostoni Posamezno Stevilke se dobivajo po , 8 kr. v tobakarnieah v gosposki ulici l>Iizu i.treli Itoti", na staretn trgtt i» v numM ii'ici lor ˇ Truhi, via Ca-sprma, :;. H.' :-• niij .-/ft blagovoljno posiljajo us' & ptetaetetma pmrntofiegi* goepoA* has* G*> j strank; na njih je, opomniti uradniko na njih dol-inost in na §.19 osuovnili postav. — Omenil je na§ Soslanec tudi gmotnih koristij, za katoro se je in se ode vselej potegoval v diiavnem zboru, v prvi vrsti predelske ^eleznico, novega vira nalemu blagostanju; tudi v tern oziru nadejati se nam je boljSih casov. Hlednjio proai drzavni poslaneo svoje volilco, naj mu povedd svoje posebne 2elje in prosnje. Po pos!anLevem, nad pol uro trajajo^em poro-cilu; vzbujajo^om obco zanimanjo, so se oglalali po-samezni voliloi ter polagali svojemu poslancu na sree marsikatere zadovo ob6o koriati. Svotolncijaki Supan in deSelni poslanec g. K o v a c i 6 jo zelel, da bi se nafia domovinska postava proustrojila. NaSa domovin-ska postava namre6 pravi, da so ne more nobena ob-Lina prkiliti, da bi koga sprejela v svojo skupino. Po tej postavi so goriske ob^ino zol6 lmdo in krivicno zadete. Kajti od nas se podaja mnogo mladih ljudi, moskih in zeuskih, v b!i2nji Trst iakat zaslulka. Tatn izgubo navadno svojo mladost in zdravje; primorani so iti tedaj v bolnistuoo, co obole. Ker si navadno v veliketn mestu uidosar no prihranijo, tomvofi ie to za-pravijo, kar so imoli doma v Uiai po svojih stariiih, primorana jo njih ob^ina, platati za njo vse bolnilke atrofiko. Kaj pa io le, 6o so oionijo ali omoio? Potem mora ob^ina plaCevati tudi za njihovo otroke in otrok otroke, ker no morojo dobiti v Trstu domovin-ske pvavico. Tako se po gcitt^n zgodi, da mora ob-6ina velike svoce plafievati za osobe, katerih nikdo v obcini ne pozna. In mnogo obem je po tej postavi jako kudo obloi&enih; nekatero plafiujejo po 1000— 2000 gld. na leto in to zo mnogo in mnogo let. Go-vornik prosi, da bi se to kako, drugafie ukrenilo in priporoca v vzgled naredbo y Svioi. Tarn mora nam-red vsak gospodar svojemu delavcu ali slugi, prestopivse-mu k njomu v sluzbo iz kakega di ugega kautona, toliko na moseo odtegniti in to svoto tiateniu kantonu odposlati, hkateremu spada njegov delavec. — G. Lapanjas Po-nikev meni, naj bi vsako zupanatvo zahtevalo neko svoto, n. pr. jedea ali dva goldinarja od vsakega, ki hoce iti kam v sluzbo. Tako bi se ustanovil v vsaki zupaniji poseben zaklad ali fond za poalo v tujini slu-zefie, s katerim bi eo pokrivali bolniaki troSki. — Drzavni poslanec dr. Tonkli je s prvim predlogom za-dovoljen, a drugemu protiven, ker bi se i njim zavi- ralo prosto premikanje, dovoljeno vsem driavljanom, Ob jednem omeni, da se v minibtoretvu uze priprav-Ija preosnova domovinako poatavo in obljubi, da m bode o svojem casu potegnil za svojo voUlce» — 0. kr. notar in defelni poslaneo g. I v a n 616 pros!, naj bi so nati drzavni poslanec oglasil v dr^avnem zboru, kedar pride na dnevni red pristojbinskanovelft. ICajti po sedanji pristojbinskf postavi, ki j© zeld* nejasna, niorajo placevati kraotjo mnogo glob. Kdor done nam* vq& na kako pogodbo valod nevodnoati in nojaauoati postave premajhen kolek, platati mora trojno kar.on. In zmotiti se, je kaj lehko, ker je postava tako no-jaana, da jo se juristi no morejo po polnora vazumoti, kam bi §o le ubogi kmot. Goapod poalanoo jo hva-le&en govorniku, da ga jo oporauil na to nedostatnoit in obljubi, da bodo i pri tem vpraianji spolnil svojo dol/uost, Odasili so se ho drugi k besedi, n, pr, g. Iiaz-nik iz Poljubinja in Lapanja a Ponikov, prvi zaradi dubovBk© biro, drugi zaradi provelikih Solskih doklad. Shod so je z&klju&l ob 1 uri popoludne a tri-kratnimi iivioklioi na nafioga preavitloga oosarja in na naiega poslanoa. Ob sobi se razurni, da so bill naviodi s dose-danjim postopaojem dr.a Tonklija zndovoljui ter so mu brez ugovora jednoglasno svojo zaupanjo izrekli. Slovencev rcmanje v Prago. Hag vsprejom na Dunaji je v ^8061" &* ^¦¦-,;> 1 perd lepo popisalo. Morda bi utegnilo tudi naSe dul- j nje potovanjo koga zanimati? Podajom ga torej si. 1 ob5instvu v kratkih 6rticah. ¦ — Po prisronem sloveeu j od vrlih slovanskih bratov v Bofii, dirjal je z nami j ognjeni voz cez „lepo mddro Donavo", (ki pa ni bila j vsaj ta dan clsto ni5 mddra) — proti severu, k na- j gemu smotru. Pridrdrali smo navnepregledno ravni- no, na sirno moravsko polje. Siroka, nepregledna ravan sploh ni meni po dudi: v sebi ima proved eno- terosti, nokaj, kar, rekel bi, duh tladi. Meni ugaja zemlja, kakerina je Stajaraka, gorenjaka ali pa nala gorigka, kjer vidiS v naravi voono premembo, A to Sirno moravsko polje ni mi ugajalo tudi zato, ker so tarn tudi sola nenavadno redka. In pa ti spomini! Sperja grofa Lan thieri-j a a Pa ratic0 in ude-le^ili so sc je gospodje druzbeaik! Anton grof Rabatta, Karol Antou grof Strassoldo, Karoi Marija grof Pace, Bald grof Novelii in Franc baton Tacc6. Pri tej seji je predsednik priobtil oznanilo ces. kralj. kupdijskega zbora z dne 24. julija 1765., iz-dano vsled milostnega sklepa dd. Gradec 22. junija in zraven tega tudi milostni sklep sam v odpisu, iz-dan vsled najvisjega razpisa od dne 4. juuija istcga leta, po kterem sklepa se je ustauovilo v Gorici kmetijsko drastvo in so bili imenovani za predsednika prevzvi§eni gospod Ivan GaSper grof Lanthieri, za ude in drnStvenike pa gospodje grof Gvidon Cobenzl, grof Anton Rabatta, grof Karol Anton Strassotdo, grof Jakob Anton Coronini, grof Karol Marija Pace, grof Ludvik Attems, grof July Anton Strassoldo, grof Bal-do Kovelli, baron France Tacco in gg. brata Benigoi. Po istem najviSjem razpisu je bilo dovoljano, da se nadzorstvo razdeii med ude po raznih deMnih okrajih, ter je bilo druStvu na voljo dauo, naj sprej-ne kogar koli med svoje ude, in zapovedano, da ima bri ko biz zaSeti svoje delcvaoje in 0 njem poroLati vsako uitrtletje. Zagotavljal je dalje razpis, da namerava Nj. ces. kralj. apost. Velicaostvo nagrade podeljcvati tistiin dru^benikom, kteri bi se odlikovali po posebnih znajd-bah ali koristnih nasvetih, prepustivgi kup5ijskemu zboru, da porabi po dru^tveaih nasvetih vsako leto 300 gld. iz odkazanega mu kupcijskega denara (da-naro commerdale) za to, Cesar bi utegnila kinetijska druzba potrebovati, in za to, da so bo potem vsakdo vzbujal k napredovanju. BmeU mm u mate sw^dje gcoiF&&m& I Petazzi, grof Ferdinand Hieronim Lanthieri, grof Peter Anton Coronini, grof Pompaj Coronini, grof Filip Edling, grof Josip Coronini, baron Karol Ludvik So-ardi, baron Anton del Mestri, baron Ludvik Redeucig, baron Jakob Locatelli, Leuard pi. Baglioui; pridrilal si je zbor, da sprejme Se tiste, ktere bi mu predlagal dru2benik grof Baldo Novelli za nadzorovanje njemu odkazanega okraja onstran reke Talja. Za nadzorovanje kmetijstva v raznih okrajih razdelili so si gospodje dru2beniki de2elo tako-le: Predsednik grof Ivan GaSper Lanthieri je prevzel goriSko 2opnijo (faro) razun gora; — grof Josip Coronini sempetersko ^upnijo; — grof Ludvik Attema zupnije Miren, Rence, Pcrvaiino in vas Dobordob;— grof .Filip Edling zupngi Vogersko in Sempas; — grof Antou Rabatta dnrnbersko 2upnijo; — grof Ferdinand Hieronim Lanthieri kaplaniji Kostanjovico in VojSttco in vasi spodnje rifenberske graj§5ine; — grof Gvidon Cobenzl vasi zgornje rifenberlke. stanjelske in ^abeljske grajScine; —grof Ferdinand Petazzi graj-§6ino Schwarzeneck; — baron Lndvik Redeucig Aj-dovS&no in vasi kriSke g raj § Cine; — Lenard pi. Bu-glioni vasi TribuSo in Lokve; — grof Karol Anton Strassoldo Grgar, Oepovan, Banj§ice sv. Lovrenca in kaualsko grajScino; — grof Jakob Anton Coronini podlozne mu vasi tolminskega glavarstva; — grof Pompej Coronini podlozne vasi iatega glavatstv.i; grof Peter Anton Coronini podlozne vasi istega glavarstva in bolSko glavarstvo; — brata Benign i biljansko 2up«* nijo; baron France Tacc6 Supnijo Lo&iik, MoSo, Cbio-pris; — barona Anton del Mestri in Jakob Lo en tell: korminsko inpnijo; — grof Karol Anton Stnetfoido inpmjx sm, FATiy. vik» ^ Mefcy>r m OraMe',^. sees* mm N» ten palp padel je jnn^kt fcrrij SeSfci Gteka*n, kateri je sToje dni vladal tudi nad nami in tako zdru-ieval pod sTojim iezicm slovanaki sever in jug! V uedeljo, 16. argosta ob 10% amo prispeli t Brno. if* kolodrorn nap jo pritrcno is uavduSeno vsprejelo •lovanako ehcuwtro Brasko. Ceprav ho6e t& fiptpato na zrtroaj kaxati onto nemik obraa, amo yaadar hi-tro zapasiti, da SloTan tudi tukaj brate imfc Ifaata-nili smo se Tsi sloTenski romarji v en%n» Itojela blizo koIodTora; ako se no motim, imenaja ae.^fttel Padovep, kjer smo bivali t feasnih, elegaatajh abba-nab. Po skupnem obedu r .alovanski IMfU* «»« kropili amo ee po meata ogledavat ai ojSfiOTS meoitoeti. Okolo eetrto are popoludne na tHhft it meata drigajooi m^hril ^ Spielberg. Grieek je obraitoo ¦ dre^fNb> «,*•» •trani ao tiapeljane poti. Ta imam $mjanii Iej*> •prenajaliiie. Prifedfomu na wA odp* so ti knwa* pogled v lirno daJjaTO, in pod tabo leii tsp racato a neltetimi tenkimi atolpi. To ao ttolpi, ki ae driga-jejo na* .tret** potTOowhni boga danafajih dm, boga dobiika, ki ima oltarja narejene it rasnih stroll kjer ao tdb> msjto diiefcga kadila, Hardljivi premog, kjer w gbei meato orgelj ia sronoT, gias crodja in atrojoT*. To ao atolpi nebrojuh tovaren, kjer ae pott ubogi siromak delatec xa bogatega iida. A ml niamo priili na grWek, da gtedamole namesto in okoRoo, poglojmo tadi t grad, ki eepi na Trhu briba. To je ˇelikaoako, a trdnimi aidori ograjeao po-alopje, ki je nakdaj alaiilo t jeio politiskim ,*lo-cincem*. Yhod je proai, atopimo noler. Notri je Tec dvOTiW, a krog vsacega veenadatropna biTaliHa. Pot-god naletal na vojake, ki ao to odlo&mi taatraio. gorenjlb prostorih ne najdeS ni5 poaebnega. A stopi t podtemeljske jame, tarn to mora obiti atrab in grata. Mokri, satohli hodniki, nikjor nobenega okna, niti najmasjsega predora aa hid daoTa, okrog in okrog debeti croi boot], — t zideh ielecni obroci, verige, t raznih krajih ma&ilno orodje, tezainica, Um poseb-na mufiilna iabica! Pri aritu plameniee to Todi to-jak po teh atrainih jeeah in ti a hladnokrrnim gla-aom paipoteduje, kako 10 to in torn muciK jetnike. Bivajocega t teh temnih, zatuhlih proatorih in cujo-coga a tern misKm glaaom pripovedovati o tolikih o-krqtnoatib — mora te pretresti raras, — Ten Ten ie podi pod aolnino nebo, na beli dan, V omenjeno mu-oilno aobico da) ae je bil oeaar Joief II zaprati, da poakoai kako trpo jetniki. Prebil je notri eno uro,~-potem ma je biJo aadoati. Po tej poakninji dal je te podxemeljake jeos odpraviti. Y teh podzemeljskih jeeah je nmri baroa Trenk, gliwoviti Todja panduroy; na tern gradn je adihoval tudi italijanaki pesnik Silvio Pellico, qd katerega imamo tndi mi Slovenci v dobrem pxeioda ,Toaa«a Mora" in ^FranciSko Ri-minako". Moz je bhanje svoje na Spielbergn sam po-pual t Ble mie prigioni". Da ae oddahnemo od teh nepnjetnih obfiutkov, krenerao jo zopet v meato, kjer ae anidemo na vecer v ibiraliiEi bmakih Slovaaor, r „Beaediu in aicer na vrtu. Prostori vsi poki odlifine goapode obojega spola. Vxi prijetnih glaaovih godbe, t prijaznih pogovorih, pri navduienih napitnicah so t tej bratoyaki draibi ^Ii^^iho. tekla ure. Omeniti aosebno tre.ba kraane xdravijca,prpL Lajarja, ki je go»ore5 o ialoatoi pre-teklosti a 6 nateotni bodocnoau naroda nasega ginil poaloiilce do aoji*. — Drugi dan po 10 un odrimh amo naprej. Na poti proti aeyera apremem ae aopet lice aemljft, t^c prihaja podobnejaa domacema aveta. Dobro $ oo«tt t»„ fiorfed na seleae amrekoTe gozde, la odc^ajo, gore atojoiSe ob ieleani ceati. Le naprej, Zdaj atopimo na Leako zemljo. Sr6no nam bodi oozdraTljena! A lopfe, nego apo jo mogji mi, po-tdravda naa je ona. l|a Taaki poataji od ,IIatia nad Orlico" do Prago naJNiarLaejli in najalofeanejii ?-apvejem, Tu ataroajft oWine » oMinatroaa, lara ao-kolci, tam ognjegaati, peyci, godci, poraod kaj dru-zoga, 8rf6n pozdrav od ene, od»draT od drogo atram. HSe oUbu, Bud^ro navduaeno! Colo pojamne hi-Se na pofe otapoe ia ljudje oddde^pjidraTljajoci. Niti paatiriekm paatirioa na polji in toTarniaki de-laveo niata hotela zaostati, tndi ti so pozdravljali mi-mo drdrajoei tlak. Od vatopa na> deako zemljo do alate Prago je bila nasa pot kot xmagoalaTen Thod. OdlikoTala ao ae aosebno meata Chocen, Kolin, Pardubice i. dr. ,Kaj bo ae lo r Pragi- rekel aem, vi-dee* to nepopiano Teseljo ˇ maJUt meatibi .tam naa bodo z izrazi bratovske Ijubezni kar zaduiili"! In res po Tsprejema na potn aodo6 amo od Prage mno-go prioakoTati, a atokrat Ted nalli. To ao 2e no da popiaati a oIoTeakim peresom To mora 61ovek sam videti in uiivati! Zdelo ae je, da je zlata Praga Taa na nogah. Zdelo ae je, da je vseen dab, eno arce in to ao priaesli naproti aloveuskim bratom prihajajoLim k njim od juga. «a kplodvom glava pri glaTi. Cakali so naa meatni odborniki in drugi odlicni mozje. So-kolci iz raznik okcajev meata ae zastayami r polnem atevilu. Oni ao naredili Uvo verigo, uaa 4 njo obdali, da amo proato stopali k mestu. Ko pridemo na trg pred kolodyor, tu naa caka veliiaa: en prizor. 5a pro-atranem trgu Ijudstva vse natlafieno, vae kliLe slava, pozdraylja a kiobuki, robcf. Sokoi ictonira nllej Slo-I vaqi" ia Tsa neateta mno^ici unisono zagrmi to^ pe-I sem, in tako ae ponavija veckrat. Navduaenje aeizte-ieno. Odbor. za ysprejem poslal nam je tudi ko&je za Tozpjo y meato. Oddelek za oddelkom se vecda v nje, in vaak vojf ysa maoiica gromovito pozdr&vlja. Toliko yudi, in tako naTdaSenjo ae pri naa vidi ko-luai tedaj. ko pvide sam preavetli yladar v meato. J * (Dalje pride.) baron Earol Lndyjk Soardi Rubije, St. Martin in Za-graj; — grofa Karol Marija Pace in Julij Antpn Strassoldo sta razdelila med seboj zupoije Oglej, Vi-lovifientino, Fiumiiei, Terc, Cervinjan, Hudo, jurisdik-cijo Gambara in znpnijo Romans; grof Baldo Novelli Tasi onatran Talja, ktere ap se razdelile ge med dni-ge, po njem nasvetovane drazbenike. Dalje je skleoil zbor, da bo imelo droStTo redne aeje ysako drago ia rsakp ietrto soboto v meseci in zravep tega zaradi nujoib stTarij ie kako izredno sejo in da se bpdo TabiB k sejam yedno ysi tisti drp^be-niki, kteri bpdo t meata, ZTan&pjim pa A& se bpdo naznanjali tisti sklepi, kteri bodo zadevali pjihove pptrebe aU koristi. Dru^peoikom se je nalpzilpf dp imajp reduo po-roCati o delih in napre&ovapji v dotiCoih okrajib, da se sestaTi potem aknpno cetrtletno poroCiIo o dru-ItTenem deloyanji po nameau cesarskega razpisa. Dolq^ilb se je tadi, da se iniajo vsi drustTeni sklepi zab>lje2eyad t zapipnike in da imajo dru^vena porotila nodpisaTaU ysi druzpenjki Bahajajoci sp v Zppr jp skleoil, da vzame za tajnika Dorainika Percar-ja s plafio, kakprgpp ma dplocl c. k. kapeijski zboV..— DroStTO je dal naalpy ,Ces. ,kr. kmetijska drolbP. v poknej^pnih grpnlab goriSki in gradiSki" (.Societi d'AgricoUara nelle principal Coatee di Gorizia e Grpdisca8). Pred yaem ao si nalpzjli dru2beniki, ,da iiua vsak v syojem okraji paizyedeti stapje kmetijstva, uzroke, zakaj ono aapredpje ali prppada, kaj zayira, ali kaj utegne zanaprej zavirati, da se ono ne mpre povzdi-goiti ia sledujiC sredstva, pp kterih bi se prpspeSil knietiJBki razcTit. 0 tern je.imel Tsakdo ppdati svoje porofiilo. Kdor bi ae bil hotel pa posebno zaslpinega na-rediti, te je imel poptea^i sejujp^ avojeg* pkraja, WWrn kstooati in logo, Jt,ko lito, kakft semen* |e- Dopisi. V 6oriGi, (PoroCilo o a^iteljski o-krajni kpn.ferenci v Gorici). Dne 19. av* gusta t. 1, je bila okrajna u&teljska koofpre.ica 7 Gorici t Werdenberzkem (giam.) ppolopji. Udeie^iH so se je poleg uLiteljstya goriskega, ajdovskfcga ip kanalskega okraja tadi n«k»teri L. g. dukovoi. Kon-ferenci je predsedoval velespostovani c. !tr. okrajoi ioL nadzornik Fr. Vpdppivec. Po izvolitvi predsedoi-kovega naoiestuika (g. Ignacija KrizmaDa) in dveh pa dolofienem prostoru in koliko ga prideiujejo, kaki so travniki, kako je razmerje med travniki in obde-lauimi zemljisci, kako dreyje rase cajbolje in slednjie* vse to, kar ima delati kmetovalec* Potem se je nalezilp druzbeoikom> da pozvedi in pprpcajp, koliko je v ysakem okraji neobdelaoe zemlje, ktera bi se dala z obdelovanjem izkoristiti, kako oaj bi se obdeiaoa zemlja se bolje obdelavala ; kaki kmetijski obcti so v oavadi. kako bi se zboljsali, in kaki novi taki obrti naj bi se ut6dli. Dalje naj bi vsak druzbeuik nstmeno ali pisme-no nasTetoval, kako naj se spopolnijo draibena pra-vila; naznanjal naj bi sToje menenjet svoje iznajdbe in ppsknsnje y prospeb kmetijstva in dotiCnih obrtov in to ne samo glede na svoj okraj, ampak z ozirora na celo de2elo; enako naj bi razodeval tudi svoje dvome, overe, prasanja in sploh vse, karkoti bi uteg-nilo na kakerSen si bodi nacia pospedevati napredek kmetijstva. Smatralo se je tadi, da je dplznpst vsakema ado, pp svoji mocl spodbajati delavce svojega okraja, naj bpdo marljivi, obrtni, naj ne posveCajejo prazni-kov z iennbo, ampak naj se po ST. masi zdrniujejo h kakema obfiiui koristnemu delu, u. pr. naj popravljajo ceste, naj Cistijo cestne jarke (srape), naj delajo je-zove ob potokih in rekah, naj zboljapjejo pasnike z izrivanjem Skodljivih rastlin in trebljeujem kameoja, naj nasajajo drevje na javoe prostore, na bregovih rek.*) Dru^beuikom bo v posebno zaslugo, ie bodo J podufievali kraetovalce v razamnem kmetovanji in ke-1 dar se jim npsrefii kaka poskuSnja, ali kpristna znajd-ba, naj jo Siryo po vsem avojem okraji in naj raz-kazujejo sami, ali po svojih prijateljih, kako poskusnjo izvrsevati in znajdbo rabiti, da se kmetovalci prepri-Cajo o njeni koristi. v. .- *) Nafii fitat8y» n»J »e ne polwjiujejo, koberejo,kako In bilo motmlo Ijadstro po jusvetn c. k. kmetijakeg» druitra wMToieiati nedelje in pnznike, Ufti r tUA dubi je sretu 11%%Ztt$&$&^^'»iiks? zapisnikarjev (?. g. Sedevfiifi-a in Bajerja) preSla je konferenca na dnevoi red: katero tvarino iz realij (zeraljepisja, zgodovine, prirodopisa in prirodoslovja) je uCiti na ene- ip vefirazredaih ob<5. ljudskih so-lah in kako se ima ta razvrstitt na solska leta, na razrode, skupine in oddelke s posebnira ozirom na Tsakdanje zivljenje in razmere prebivalcev Sol. okraja. Po Bklepu c. kr. okr. sol. sveta je to vprasanje ie pred konferenco obravnaval g. okr. sol. nadzornik z odborom pet uciteljev. V teui odbom so bili gos-podje: Anton Bajc, France Bajt, Vinko Cernic, To-mai Jog in Ambro2 Poui2. Ta odbor se jo bil raz-delil v tri odaeke in po teh je zgoraj navedeno pre-tresoval posatnezno in skupno v dvch aejab. Pred vsem je bilo treba dolociti na podlagi ka* terih ucnih kojig naj se ppducnjejo rcalijo t. j. ka-tera Berila naj slu^ijo za razna iolska leta na eno-in katera na dvo- in veL r^zrednicah. Ze okr. uLit. konferenca v Solkanu dne 28. ma-ja I 1884 se je izrazi la, da so Berila, ki se rabijo na eno- in dvorazxedoicab nasiu Ij. eol, za te ne-primema. Bavno to preprifiaoje izrekla je tudi zadnja de-jSelna uCit. koufereuca z dostavkom, naj bi visoki de-zelni §p). sTct uzel to na znanje in poleg navedenih oskrbel tudi primeruo obfino zgodnvinp za laske de-kliske mestne Sole s tem, da bi razpisal priroerna darila za najboljsc solske knjige take vrste. Zgoraj itnenovani odbor se je pp daljnem obo* tavljanji odloCil, da hots predlagati, naj bi se berila, ki sp bila do sedaj v rabi, dokler ne d obi mo primer-uejsih za eno- in dvorazrednice, tako le razvrstita: Za prvpletnike eno- in dvorazrednih sol naj bi se ra-bila Zacetnica; za drugo- in tretjeletnike II. Berilo; zu Letrto- peto- ia Sestoletnike III. Berilo. — Na tri-razrednieah: Za prvoletnike ^Zafietpica"; za drugo in tretjeletnike II. Berilo; za cetrto- in pctoletnike III. Berilo; za sestoletuike IV. Berilo. — Na Stiri-razrednieah: V prvem razredu „Za6etnicaft ; dalje naj bi imel vaak razred svoje Berilo. Govorilo se je in po pravici, da je prevclik skok od Zacetnite do II. Berila z ozirom na dnigoletpike posebno na eno- io dvoiazrednicah. kjer otroci pti-dejo prvo leto do velikib crk ali malo dalje. — Vse to in So vefi je tudi oraenjeni odbor pre-treaoval. Gled6 na to pa, da an tvarina iz realij v II. Berilu ujema z u$nimt uaCrti, kateri pripisujejo to tvarino za nazorui nauk drugo- in trutjuletnikotn in je u&telju pripuSceno v kako§uem obsegu ima podu" cevati predpisabo z ozirom na zmo^aost otrok, na cmb in druge razmere; z ozirom na to, da bi bilo drn-gace treba rabiti Zacetnico (Abeceduik) na omenjenih solah tri leta, pretrgati vez med vsemi Berili in priti toliko s tvarino Beril, kakcr §e bolj z uooimi nacrti v nasprptje: menil je odbor, da se je treba izmed dveh zlegov ogeniti ve5jega, ker se Zq ni mogoce o-geniti obeb. — Menil je dalje, da je vsakemu iiCitelju na voljo dano z drugoletoiki s pofietka sol. leta rabiti Zacetnico, kateiikiac tudi stenske table, dokler jim ni mogoce preiti s tretjeletuiki k skupnemu Ci-tanju po II. Berilu. VeSina konference se je izrazila proti navede-uemu predlogu gled6 knjig in je glasovala, da se imajo rabiti Berila kakor do sedaj; g. predsednik je pa iz tebtnih nzrokov izvrsitev glasovanega na lastno od-govornost odrekel in glasovanje uniCil. Konferenca se je dalje vrsila brez posebnih de-bat. Predlogi odsekov glede" realij so bili z manj va2* nimi opombami in premembami enoglasnu odobrovani* Iz obsitnega porocila in gpvora g. okr. sol. nad* zornika naj omen i in samo to, kar vtegne tadi neuCi-teljske kroge zauimivati. Slisali smo, da pri nas Solstvo napreduje in se iboljduje. Otroci hodijo od leta do leta v vecjem Stevila in rednejse v solo. — Gonsko je bilo pred malo iasam glede sol in solo obiakujooih otrok na 13. stopioji med druzimi avstrij3kimi de2elami; sedaj se nahaja te na 10. stopinji. — Od vsahib 100 pod solsko dolznost spadajocih otrok jih nodi 83 v solo, 10 splskih poslopij je postavno in popolnoraa v redu izdelanih; 3 se pa t enakem smislu izdelujejo. — Solskih vrtov je 18, med katerimi i:oa edea okoli 6000 sadnih drevesc. — Zenska rpCna dela, ki se niso pred 11 leti nikjer poducevala v nasem okraji, ufiijo se sedaj na 37 solah. Konferenca je tudi enoglasno sklenila, da se ima odposlati visokemu c« kr. dei. Sol. svetu peticija glede medletnth sol. pocitnic, da bi bile take, kakor na srednjih in druzih solan v Gorici, kar je bilo ie izfrazeno na okr. ucit. kooferenci v Solkanu ter po g. Tom. Jugtt utemeyeno. — Po krepkem trikratnem ,2ivio* na Nj. velican-stTO presv. cesarja in na Njegovo najvisjo druiino zapeh smo iz dua srea cesarsko pesem. Izrazili smo g. okr. M. nadzornika sreno za-hvalo za njegovo oCetovsko skrb in uljudnost do uci-teljstva, za oeatrudno, vstrajuo delovanje v prid in napredek nasega Solstva. — Bog ga nam ohrani zra-vega, sreanega in tako delavnega mnogo let 1 Po koncani konferenci smo se se marsikaj po-goTarjali. — Vsak izmed nas zivo Cati, da so mnogi uradni in neuradni singe, marsikateri cerkovniki. ro-kodelci in drngi Jjndje» od katerih se w zabteva -----¦— emikz, bo^ jWaai, trim itirifam uCiteljskih trpinov GoriSkega okraja. Delo nam rase tako*, da se ob nedeljah niinamo pocitka; placa je pa taka, da si moramo rskati pnstranikih zasluzkov, ako ho&emo kolikor loliko stanu primenio ziveti. — N«k-daj, ko je dcnar imel vecjo vrednosfc, bi se bilo Se dobro izhajalo s takimi uCiteljskimi placami; dan da-lies pa moramo u&lelji iti po stranskih poteh s tre buhom za kruhom. LaSki stariSi so ze pri§H do spoznanja, da „quera dii odere, magi atonal fee ere. — Na koprskem uelteljUSi so moral! I, in IILJa|_kLteCaj lansko leto jjapreti, ker niso imeli nobenega kaudidata; v II. tedaji so biii Stirje, v IV. pa eden. ue pomislimo, da bi vsak lalki kandidat dobil labko siipendij in ima laskt oddslek na imeoovaneui uCiteljiSCi vendar tako malo kandidatov, moramo pri* posnati, da se Lain ne paste* pofiiljati k finaucem, zendnrmeriji in drugara, asapak naj hurt, gredo sami. Kdftj bodo slovenski standi tako pametni? Toliko za dawns, dasi tudi imam se raarsikaj es srci; gotovo imate g. urednik miiogo druzih zani-mivih dopisov, katerim nocera jemati prostora. —e. prigeli nabirati vse znamenitosti, kjerkoli se nahajajo, da bi tako poloftii temelj zgodoviri* Vipavske doline. SSasoma nasel se bode strokovnjak, ki bo tudi o ti dolini zgodovino pisal, kakor se je naScl za Tolmiasko. IZ SoriCe, 2. sept. (Skugnja v zavodu gluho-nemov.) 3t. ayg. bila je v tukajsnjem zavodu za glti-fconeme javna skuSnja. PosluSalcev bilo je letos ne-navarino veliko stevtlo, Med drugimi biljenavzoc de-Le!oi glavar, grof Oorooini; dezelne sodnije prodsed-rik, gosp. Sbi&a; mestui zupan, g. Maurovich; go-spcds ra?natelja iz gimoazija in realke; vitez Baguer-* ^» 4f*tmiv& p* Brizah sprejme ga de^elni predsednik ter se popelje i, njim v Celovec. Prihod ob 6. uri zjutraj; na ko-lodvom pricakovali bodo vladarja genorali in drugi yojaski dostojanstveniki, dezelni odbor, mestni odbor in y»§j[ uraduiki. V dvorcu se mu rpoHonijo duhov-niki, castniki, zastopniki dezelnih stanov, druga go-sposka in razli^na druStva. Ob dveh ogleda si Nj. veliJSanstvo razstavo, ob 4. uri pa RudolfiniSSe. Ob 8. uri zvefier napravi meScanstvo sereriado in baklja-do. Dne 10. t. m. bodo velike vojaSke vaje, 11. pa odhod. * ¦ r Prevzvigeni knezonadSkof bo imel kano-nicno vizitacijo in sv. birmo delil na teh-le krajih. V dekanatu Craigkem: 14. sept, na Trnovem, 15. sept, na Ofclioi. V dekanatu Kanalskem: 20. septi v Kanalu, 21. v Desklah in Plaveh, 122. na Gorenjem-pplji, 23. v Zapotoku, 24. v Marija-Oeyi, 25.naSrod-njem, 26. bodo onde oerkev posvetil, 27. v Rofiinji, 28. na BanjSicah, 29, v Lokovcu, 30. v Kalu, 1. okt. na Lomu, 2. v Axfah in v Levpi, 8. pa bo v Levpi cerkev posvetil. Njena kraljeva Visokost prevzviSona cesa-ri6ina Stefaaija, ki biva sedaj v Miraraaru pri Trstu, napravila jo izlete v razlicno kraje blizo Miramara. V Trstu bila ^e ze veckrat ^0 suhem, a v Setortok prifila je tjo po morju in bila tako navduSeao sprejo-ta, da je bil sprohod do sv. Andreja in nazaj pravi slovesni vhod, ki svodotii, da je trMSko Jjudstvo res Avstriji in HabsburSki hiSi udano; le nekateri pre-drzni kricaoi hofojo nasprotno dokazati, To sredo 0-biskala je bila cesaricraa Lipico ter bila tudi tarn navduSeno sprejeta. Namenjon je sedaj islet V Graded (Grado), Veteransko drudtvo za OorWko in Gra-difiko, ki je napravilo 23. avgusta v Ajolu velikan-sko sveSanost, kakor smo to porofiali, odposlalo jo po tolegrafMnem potu naSemu prosvetlomu cosarju in eesariri, cesarjeviJSu liudolfu in coaari^ini Stofaniji najponiSnejSo coBtitko oziroma inrazo noomahljive uda* nosti. Veliki plakati v nemakem, italijaaskom in slo-vonskom joziku, ki so danes rasoboSeni na oglih po inostu, naznanjajo v jako laskavih boiedah odgovore na ono eastitke, ffBloveasko bralno in podporno drultvo V Gorici," bodoslovesno praznovalo imondan Nj. VelidS. prosvotcoqarja FRANCE .TO^EITA I. v nedeljo 4. oktobra v Rencah. Istega dne popoluduo bode izlet iz Gorice v RenLe, kjer bode v farni oerkvi blagoslov s6 ssahvalno peanijo. Po blagoslovu bode veselica na prostem spetjemin godbo. ^atandni pro* gram objavimo 0 avojem ^asu. -—a. OtroSki vrt v Gorioi v ulioi sv. Elare se jo zopet odprl. Opozorujemo fie enkrat roditelje na ta zavod, kjer so otroci v dobrem v&rotvu in se jim prilika ponuja, da se mnogo lepegain dobrega nau66. C. g. Simon Gregordid, naS veleoenjeni pesnik in ljubljenee slovenskega naroda, vwil se je v Boboto iz svojega popotovanja v Prago zopet domov. Povsod, kamor jo prisel, bil je povod srenim ovacijam, povsod so se ma odpirala sroa naSih rojakov in bratov. Ra-dujemo se tudi mi nad takim sprejemom, in ielimo, da bi zajemal iz tega vira sploSne ljubezni in neomeje-nega epofitovanja novih mooij za dalje delovanje na pesniikem polji sebi v cast in milemu narodu sloven-skemu. Gospod dr. Josip Defacis, dosedanji predsednik dezelne nadsodnije v Zadru, imenovan jo od presvetlega ccearja za predsednika deielno nadsodnije tr2sike. To meato, ki je vsled smrti bivSoga predsednika g. Kemperle-ta ie leto in dan prazno, je sedaj zasedel gospod, kateri je po izreku verodovtojnih moa" popolnoma praviden vsakemu in povsem nepri-stransk, kar je povsod, posebno pa v dezelah z me-eanim prebivalstvom zelo zelo potrebne. Vladika I. Strossmayer, najkrasnejaa svezda na jagoslovanskem rebu, mudil se je v sredo in L0-trtek minolega tedna na Velegradu, kjer je bral v Letrtek zjutraj tiho maso. Od tod se je povrnil zopet na Hrvasko. Tridnevni podudevalni tedaj, kterega je bilo prirediio ceoiljansko druStvo v Gorioi, se je ugod-no in v obdno zadovoljnost izvrSil. TeSaj je obiako-valo nad 30 poslusalcev, najyefi organiBtov. Natan.6-nejiega porocila prieakujemo. Livinski somenji so tudi v sezanskem okraji vsled ukaza c. kr. nameatniatva za^iasno prepovedani, ker so' se v obemah: BreHtovici in Selu na Krasu med.govejo «vino in praSMi prikazale ka^ne bolezni. Omenili smo &6 zadnjic, da yelja ista prepoved tudi za Gorico, dokler se ne preklice. Someuj za konjo pa ni prepovedan. VojaSke vaje v Postnjni so koncane; peipolk, ki je v Gorici v garnizoni, yrnil se je minoli petek ter prinesel vec zivljenja t mesto, kjer je bilo po odhodu dijakov in vojakov dosti tnrtvo. Delavske in sln^bene bnkyft ki 00 ao do-1 fiftl^ 4obji«ae $n&&)mm 9$>f>#b. mrtlttimtr m.. dobivajo pii vaakem znpanatva vseh okrajev, in ne Ted pri del odborn. Kmetijsko cbroStvo v Goriciimeloje avoje zadoje sboroTaoje v GradiSti. Predsedoval je vxviieni goapod Franc grof Coronini, kateri je t svojem na* govoru pondarjal velike sasluge Telike eesarice Marije Terezije sa draStvo, ki jo btto po-nji ustanovljeno. Dalje je obzaloval zgubo pcdpreusednika Viljema pi. Ritter-Zabony-a, katerega jo nemfla amrt prod krat-kem droitva in svojim odtrgala. — Prof. Bolle pre-gital je na to jako ueeno aestavljeno poroftilo o neu* godni trim ceni aviloprejskib meSiSev. Navedel je usroke tenia neugodnemu atanja ter nasvetoval ared-atva, kako bi as dalo temu r okom priti Posebeo odaek, v to ie prej voljen, ima nalogo to vprasanje natanko preitadirati. Ako ae nemotimo, aproiila je „8oca" prrii to sa naie poaeatnike velevaino vpraia-nje, Hvtletni amo droitvn, da ae je na opravicene naie pritoibe oalralo, a atokrat hvaleiuejaa tna bode m deiela, ako ae mu posreoi vae nedoatatnoati t tem oaifu odatramU — Raspravljalo ae je tudi o akupnib pe&b (fond mrali), o boleani na grozdji in mnoieoju blaanih, ki ima avoj vir t iganju. Goapodaraki list, glaailo c. kr. kmetijakega droStva v Gorioi, prinaSa v avoji 7. in 8. Steviiki za moseca julij in avguat ranogo aanimivega gradiva, ka-kor ae lazridi ia aleddSe vsebine: Viljem vitez pi. Ritter Zahony (uredaiitvo). — Zanimivosti iz zgodo-Tine naiega druitva (E. KI.) — Nekoliko o iivino-reji na GoriSkem (E. Kramer.) — Vinska razstava v lfornbergn (pi. Gironcbli). — Pred aimo aorano je pol pognojeno (Stiegler). — Zralo grozdje daje zrelo vino (Dr. Konig). — Kako nam jo saditi, sadna dre-vesaP (Zepio). — Yinorejako drnstvo v Stanjoln. — Bazne veati: najvecji fovkoplacevalci na Ogerakem; poiiQatev go?eje aivino ˇ Svajoo; zitna letina na lluskem; kako bo kaj a vinom letoa pri naa in dra-godP kako opoioati goljufao barvano vino P — Sred-atva konjem obtoleena kolona ozdraviti. — PokonCa-nje otata. — Baapfa e. kr. itipendijev za vrtnarsko ioJ© v Modling-u. — Pogoji za darila konjem. — DruStvene aadem — Neareda. Zena nekega kmcta. L. stanujoCega sa Raionerji se je bite m&\o tednov po porodu po« date topet na delo na BlanCe. Pri drlu jej poCi zita na DOgi, in ker oi bilo uobene pomofii blizo, je kraa-la f merla. Zapuatila je mozu lest otrok. BSlovenBki jez" je prelozB avoj redni obcni zbor na dan 0. septbr. ob 4 Vt popoludne. Bog daj vreme t Odbor. Vipavska ditalniCa priredi v dan 8 sept, ve-selieo a pesjem, godbo, igroir ^lesom. ZaCetek ob 7. zveCer. Hilda nevihta, katera je pricela v soboto 29. avgnsta zjntraj ob 5. uri, trajala je celo dopoludne in deloma tudi popolndne. Bliakalo in grmelo je, da je bila groza, dez" je pa skoraj neprenohoma lil, ka-kor da bi ga iz akafa izlival. Uradnik, ki je oprav-Ijal na tukajini telegrafi5oi postaji svojo sluibo, bil je t veliki nevarnosti; elektricna iskra priila je po zici v telegraficae proatore in tarn hudo razsajala, poSkodovala je Moraejere brzojare in druge priprave, razklala mizo in nradnika ob tla vrgla. Y St. An* drezi treS^ilo je v neki blev, atrela ubila je jednega prasifia in poSkodovala moza, ki je bi! v blevu. Pod-turnom tres^ilo je dvakrat, prvikrat poakodovalo je-den Kivalni atroj, dragikrat omamilo neko Siviljo; v Koderji vdarila je atrela v neko &'*<>, ne da bi bila kaj Skode napravila. Sicer ae pa da iz kratkih pre-stankor med bliskom in gromom sklepati, da je fcisti dan vefikrat t meata in bliinji okolici treiSilo. — Na vefier ob 8 nri bleaketalo ae je od serero-zahoda ne-prenekoma, da je bilo aritlo kakor ob daevu. Veliko povodenj po Yipavski dolini pouzro-Lito je deievno vreme zadujih dnij minolega tedoa. V soboto ata Vipava in Branica tako narasli, da §e najatarejSi ljudje ne pomnijo take Todne viSine. Skoda, katero je ta povodenj naredila, je velika in ob-cutljiva, ker bo najlepSa polja ravno ob bregih Yipa ve. Govori ae, da ao ljudje in zivali zrtva to porod-nji, a zanealjivih veati v tem oarirn nomamo Se. Stalno je, da je voda odnesla celo atopo ˇ Kasevljab, kjer je bila tako viaoka, da ni bilo mosta ni5jiz nje^videti. Y Dornbergu odnesla je pri malna poloyico obdia-akega mosta, na PrvaSkem' polji ao ae morali neka-teri poaeatniki Belief, v Beneah je poskodovala most tako, da morejo le Se peSci cez, v Bokovci je raz-djala celo opekarnico. Tudi atrela je istega dne bndo razaajala; ubila je t Breatovici Zmo in otroka, na Proaeka ieno in jednega pralica in vdarila na Krasn na mnogih dru-gih mestih, kjer pa ni posebne Skode uzroSila. Iz Stanjela se nam poroca; Nevihta je v sa-boto tudi okoli Stanjela strafino razaajala. Y tnkajSnje hiSe in dreveaa okoU vaai je vdarila atrela naj manje deaetkrat; poikodovala nekatera poslopja, ki ao pa aavarovana. Branioa jepokon&Ia letoinje pridelke na bljiinik njivab. Gesto v Yipavo so morali fakoj po-pravljari. Najvecja skoda je pa tarn, kjer je toea po-bila trtni sad, edini np naiega kmeta. Sempasci so ai Le mnogo prizadevali, da bi dobili poatno postajo, a iz razlidnih uzrokov je bilo vac njih prizadevanje zastonj. Ne da se tajiti, da ao njih ielje opravie'eae, kajti posfca se pelje skozi vaa in vendar dobivajo pisma iz Cernic, ki so nro hnda oddaljene ol Sempasa, in tje morajo tudi svoja pisma itd. na posto nositi. Kakor cujemo, je mnogo upa, da se njih opravicene zelje ureaaicijo. Bazpis Stipend^jev. Deielni odbor razpianje 2 Stipendija za obbkovanje tecajev na Dnnajski Soli za umetnost in obrtnijo, ki so zaenejo prve dni okto-bra 1885 in sicer: 1. edeu Stipendij H60 gld. znajdenema rokodelca, kateri bi hotel nbiskovati zimaki teLaj za rezlarje in atrugarje. Y tem znesku je zapopaden tudi strosek potre-ben za pripravo rezlarske klopi in dotiinega orodja, ktero ostano potem hat ubdarjenca. Ako bi se pa podelil Sripendij rokodelcu, kateri bi bil vze provider! s klopjo in z dottcnim orodjem, odpade ma primeroi zncsek v ta namen dolocen. | 2. eden Stipendj v znesku 602 gl. za; obisko- f vauje te6aja zaleto 1885iS<) v III. sekciji za obrtnijo > kovoznanstva in elektrotehaike in sicer ako bi prosilci hoteli obiskati nizi tecaj, kder se poduduje v kljucar-stvu, maSinstvu in livarstvu, ali pa tecaj, za maSini-ate, kder bi so po teor tiLno prakticnem, bolj obSit-nem in znanstvnnem podukn iz uze znajdenih meha-nikov izobrazevali za masiniste, delovodje ali za posebne mojstre za obrtnijske kovaznanstvene Sole. Y niii tcLaj se sprejemajo mladenLi, ki so do-polnili 14. leto svoje starosti in dovrsili z odlicnim vspebom ljudtke Sole, v vial tecaj pa mladenci, ki so dopoloiii 20 leto starosti in ki so vie dostojno izo* | brazeni v kljudarstvu, v strojnstavbi. Proinje za dovolitev enega alt druzega teh eti-pendijev naj se polozijo podpiaanemu dczelnemu od-bora do 18. septembra 1885 in naj se jim prilozijo elede6a pisma: a. krstni list. b. spricevalo o domovji, etanovanji ? eni izmed obLin te dozele. o. apriCevala dovrSenih Sol, dokazo, da je pro* silec zvedeu v svojem rokodelatvu in spricerala dovrSenih sluieb. d. spricevalo o dobrem zadrzanji. Ker se z dovolitvijo gori ouienjenih Stipendijev name:ava doseci, da se vokodelci izu^6 po onih me-todah, kakorSne so dan daoes vpeljaae v dobrih Solab in zgiednih delavnicah v namen, da se uvedo is po I deieli razliri popolniSe obrtovanje, morali bodo pro- ' silci priloziti proSnji tudi revers, s kojim se zavelejo, , da bodo v poknezeni giofiji Goriski-GradiSki narra^nj ! skozi 5 let potem, ko dokoncajo ucoi ali izobraievalni '< tecaj na dunajskem tehnolcgtcnem muzeji, njih obrt- ! nijo opravljali, in to tako gotovo, ker bi dmgace bili ' primorani povrniti zaesek Stipendija pi-ejetega s 360 gl. oziroma 602 gl. in da podajo v tem obzira po- • roStvo bodi ti po ob6ini njih priatojnosti, bodisi po kaki dragi skapscini ali sposobni vsebi. Za potnino na Dunaj in nazaj bodo morali Sti-pendijsti sami skrbeti. Deielni odbor deielni glavar CORO^Dfl. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priproato ia naravno zdravilo je prava dobrodejna pomo6 in ni treba mnogih besedi, da se dokaie njihova dudovita mo6. Co se le rabijo nekoliko dni, olajgajo in preienejo prav kmalu najtrdovratniSe ie-lodine boles ti. Prnv izvrstno vstrezajo zo-pcr hemorojde, proti boleznim na Jetrlh in na vranlc!, proti dravosnim bol^/nim in profci glistam^ prL^cnskib mescCnib nadle^nostili, noper beli tok, bojast, zopor bitje sroa ter Sistijo pokvarjeno kri. One ne proginjujo samo omeajeiiili bolojsni, ampak naa obvarnjejo tudi pred vsako bolo/.nijo. Prodajejo bo v vseh glavniii lekarntcah na svetu ; z nnroSbe in poSiliatre pa edino v loktir-nioi Criatofolettl V Qorioi, v Tratu t lekarni 0. Zanetti in Q. B. Bovii in r lekarni Alia Ma-donna r Kornimu. En» Hteklenica stane 80 noveov fSMSsSi rU< Prodajalnica divjaiine ia kurctnine M nMrnmnmn B9 Zelodeiie bolezni hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzaui edino in nepieaegljivo zelod^uo zdravilo. Izbrati v raznih zelodCnih boloznih zdravilo, katero bi v rcsnioi otlgovarjalo namonu, ni Jahka atvar dandanos, ko m prodajajo vsakovrstna taka stdravila, Vefiji del onih kapljie, izliikov ltd itd., ki se ozrifiujajo in priporoSajo obdinstvu z visoko letoCimi beiedaoii, ni druzeffii ko provari', pogo«to go Skodljiva. Samo jeiuzaleuiHki balzaui, tize davno zuan po svoji pri profiti seatavi in po oiivljajoSi avoji moCi na zelov&m zivce, si je pridobil prednost pred vaemi dru-gimi do zdaj znanimi pomocki, kar potrjujo njegova razprodaja, ki redno raste. Ta bnlzam, bogat krepcajoce modi kineSkega ra« barbara, korenike, ki je sploh znana po svojem p r o-bavnem uspehu, daje gotovo sredetvo proti 4elod6nim slabostirn, izvirajoCim iz nerednega prebavjjanja, Zato •e priporoew, ko jcati ne disi, proti neprijecni Hapi, feojusu, riganja, zabssanja, hemorojdalnim tezavam; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in bolozuim v drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KOBMINU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri €. Palisea. I daja podnk v gjp« kanji (Spitz^nklon-pe!n). Natan^neje o tem ae zve pri vodstvu Hilarijanske tiskaroe Vi.i Monacbe St. 14. IftfWfffti TO rOTMKE IX BLAUO spravlja v Ameriko i najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, L Kolowratring h.§t.9 ' ^KajstarejSa firma te vrate.;___________ ; St. 187tl. j Oznaiilo. i Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), ! vstanovljene po grofu Thurnu vGorici naznanja, da bode dne 14. septem. zadela javna draiba (kant) nereSenih zastav II. Cetrt [eta 1884, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca aprila, maja in jnnija 1885. _________Bavnatelj: D. LOVISONL ^ IVAiMlW TllMOCZY * zraven rotovza, na velikem mestnem trgu v Ljubljani IH) priporoca in razpoSilja s poStnim povzeijem TROPF0I NUR ECHT BEI [WOTHEKEXTnltKOCTI LAiBACH 1 STUCK zo* za aselocleo* katerim se itia na tiaoce ljudi za-hvaliti za zdravje, imajo izvratea vspeh pri vseh boleznih v zelodci in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti prf jedi, slab zelodeo, urak, vfltrcve, koliko, zlatenieo, bljuvanje, glavobol, kr6 v zelodoi, bitie area, zabasanje, gUste, bolezni na vranici, 21a jetrlh in zoper zlato zilo. SVAJEULO! §e jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpo-stavijene velikemu ponareja-nju. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja teh kapljie in pod imenom ^Marijaceliske kapljiee* razpeaarajo fllednje kot ponarejene kapljice mej nevednim Ijudstvom. Te kapljice zaradi Bvoje brezvspel-nosti neso prave BMar»JaceUsfcc 2«IodCne kapljice*. Kdor torej zeli pravib wMarijaceljskih 2elod6nih kapljie", pazi naj pri knpovaayi vedno na gorenjo Sodobo Matere boziei kl> za varstveno znam-o postavuo zajamcena in mora biti na vsaki ste-klencici. Dobivajo se v lekarni Trnkoezy zraven rotovza v Ljubljani, so najboIjSe in, kakor mnoga za-hvalna pisma potrjujejo, najsiuienejSe in prospefinej§e kapljice zoper vse zelodcno bolezni in njih nasledke. j?S* 1 stekleniea velja 20 kr., 1 tncat 2 gld., 5 tueatov samo 8 gld. "M Razpobilja se s poito najmenj jeden tucat steklenic. Kasior: Lekarna Trnkoezy v Ljubljani. •u TQmg.