Pavla Štrukelj NEEVROPSKE ZBIRKE V MUZEJU GORIČANE Slovenski etnografski muzej v Ljubljani je odprl leta 1964 posebni oddelek Muzeja neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah. Ta muzej hra- ni vrsto zgodovinskih etnoloških zbirk z vseh celin, kakor tudi zbirke, ki kažejo kulture današnjih ljudstev iz drugih dežel po svetu. Zbiralci teh mu- zejskih zbirk so številni in različni. Med njimi so znani evropski razisko- valci, svetovni popotniki, misijonarji, pomorščaki in končno razni zasebni zbiratelji tujih umetnin. Kar zadeva narodnost zbiralcev, je zanimivo to, da je med njimi mnogo Slovencev. Izvor prvih neevropskih zbirk v muzeju Goričane, ki so danes že tako ob- sežne in številne, sega v 19. stoletje. Poudariti moramo, da je tedanji Kranjsko deželni muzej v Ljubljani pridobil med prvim muzejskim gradivom prav etnološke predmete z drugih celin. O teh predmetih so ohranjeni se- znami in njihov opis v Dežmanovem vodniku, v katerem so bile predstavlje- ne razstavljene zbirke. V prvo in najstarejšo zbirko z druge celine, ki jo štejemo za zametek da- našnjega muzeja v Goričanah, sodijo izvirni etnološki predmeti severno- ameriških Indijancev Očipve in Otava z območja Gornjega in Michiganske- ga jezera. V prvi polovici 19. stoletja so poslali ta etnološki material slo- venski misijonarji Friderik Baraga, Franc Pire in Ivan Čebul. V tej zbirki so najštevilnejši Baragovi predmeti, ki so prišli v Ljubljano leta 1836. Ilir- ski list''' je objavil leta 1837 seznam Baragovih in Pirčevih darovanih pred- metov. Omenjeni list pa ni objavil samo indijanskih predmetov, temveč je prinašal sezname vseh muzejskih zbirk iz prve polovice 19. stoletja, ko je muzej šele nastajal. Tako je Kranjsko deželni muzej objavil v Ilirskem li- stu vsak mesec prispele darovane predmete. Ti zapisi vsebujejo precej na- tančne podatke o gradivu. Prvi muzejski popis razstavljenih indijanskih predmetov, kakor je bilo že omenjeno, je vseboval Dežmanov vodnik leta - 126 - 2 1888 . V tej knjižici so omenjeni vsi trije misijonarji (Friderik Baraga, Franc Pire in Ivan Čebul), ki so poslali indijanske predmete. 3 V študiji , ki temeljito obravnava in analizira zbirko Indijancev Očipve in Otava, so zajeti naslednji predmeti: lovske priprave in orodje, prometna sredstva, material za šotor, oblačila in obuvala, torbe, tobačne mirovne pipe, otroška zibelka, obrtni izdelki iz lubja ameriške breze, pleteni iz- delki, leseni predmeti in glasbilo. Zaradi pomembnosti zbirke so bile opravljene naslednje raziskave in pri- reditve : 1/ Razprava: Etnološka zbirka severnoameriških Indijancev Ojibwa iz 19. stoletja v SEM (Zbiralci Friderik Baraga, Franc Pire, Ivan Čebul). 2/ Objavljeno predavanje: Applied Art of the Ojibwa Indians (1830-1880) V knjigi: The Visual Arts (World Anthropology, The Hague, 1979). 3/ Občasna razstava v muzeju Goričane. O obravnavani indijanski zbirki velja omeniti in poudariti, da vsebuje dra- goceno zgodovinsko gradivo določene skupine severnoameriških Indijancev iz preteklega stoletja. Druga pomembnost je, da so bili zbiralci in razis- kovalci Slovenci, ki so mnogo prispevali na jezikovnem in etnološkem po- dročju. Najstarejša afriška etnološka zbirka v muzeju izvira iz sredine 19. stoletja. Slovenski misijonar Ignacij Knoblehar jo je poslal v Ljubljano leta 1850 in jo daroval muzeju. Leta 1847 je Knoblehar odpotoval najprej v Sirijo, Pale- stino, Aleksandrijo in v Kairo, od tam je odpotoval v Kartum. Iz tega me- sta je odšel na jug s trgovsko ladjo, ki je plula po Belem Nilu prav do ozem- lja svobodnih črnskih plemen. Misijonsko delo je osnoval med črnskimi sku- pinami, imenovanimi Bari, Čir in Šuli. Tem skupinam tudi pripadajo daro- vani muzejski predmeti. t - 127 - 4 Leta 1851 je Laibacher Zeitung objavila seznam vseh Knobleharjevih pred- metov. To je prvo in poglavitno poročilo o tej najstarejši muzejski afriški zbirki. Vse druge objave o Knobleharju in njegovem delu zbrane piredmete le omenjajo. Ko pa je bila leta 1967 opravljena načrtna raziskava o pred- metih iz vzhodnega Sudana, je prav ta prvi zapis o zbirki pripomogel pra- vilneje ovrednotiti prineseno gradivo. Predmeti so razvrščeni po skupinah. Na začetku omenja Knoblehar, da je leta 1849-1850 plul po reki Nil do gore Logvek, ki jo domačini imenujejo Džebel Redžaf. V skupini B - so predmeti z naslovom: orožje plemen Bari in Čir, ki vsebujejo kopja, sulice, puščice z loki in drugo. Skupino C - se- stavljajo orodja in priprave črncev Bari, predvsem njihovih kovačev. V skupini D - so našteta glasbila pripadnikov plemena Bari, v skupini E - pa so predmeti za pokrivanje in krašenje telesa. V skupino F - sodijo predme- ti živalskega, rastlinskega in mineralnega izvora (živalske kože, sadeži, barva za poslikavanje telesa in razne rude). V popisu ima vsak predmet najosnovnejšo dokumentacijo in navedene razsežnosti po dunajski meri. V študiji, v kateri so natančno upoštevani vsi kasnejši zapisi o tej zbirki, je bilo ugotovljeno, da afriška zbirka plemen Bari in Čir obsega vse pred- mete, kakor so bili vpisani v prvi inventarni knjigi Narodnega muzeja leta 1895; manjka samo en predmet. Število predmetov se ne ujema s sezna- mom v Laibacher Zeitung, ker manjkajo na primer živalske kože, školjke in drugo. Zbirki pa so dodani predmeti, ki jih je prinesel konzul Laurin. Preučeni predmeti, ki sestavljajo najstarejšo afriško zbirko v muzeju, so izvirni, načrtno zbrani in pomembni za preučevanje kultur nilotskih prebi- valcev. Kakor bi bilo potrebno, da dopolnjujemo zbirko Indijancev Očipve in Otava, bi morali enako dopolnjevati tudi afriško zbirko vzhodnosudanskih plemen. Tako bi lahko v obeh primerih prikazali dosežke kultur za daljše časovno obdobje. - 128 - Dosedanje zgodovinsko muzejsko gradivo plemen Bari, Čir in Šuli je bilo že preučeno. O njem pričajo: 1/ objavljeno delo: Afriška zbirka vzhodnosudanskih plemen Bari in Čir v 4a SEM (Zbiralec Ignacij Knoblehar) 2/ razstavni katalog: Kultura črnskih plemen ob Belem Nilu v 19. stoletju in 3/ razstava v muzeju Goričane leta 1968. Druge neevropske zbirke, ki jih hrani naš muzej, smo razdelili po celinah. Še preden pa jih bomo predstavili, moramo omeniti prvo splošno poročilo o teh zbirkah v Etnografskem muzeju, ki ga je objavil Boris Orel v SE leta 1954^. Čeprav je pisec upošteval nekoliko pomanjkljive in še nepreučene podatke v inventarnih knjigah, je njegov prispevek pomemben, saj je tako načel vprašanje preučevanja muzejskih neevropskih zbirk in opozoril na njihovo navzočnost v muzeju. Drugi pregled muzejskih neevropskih zbirk v muzeju Goričane, zbranih do leta 1975, je bil prikazan na simpoziju Orientalistika in neuvrščeni svet^. AFRIKA Zbirke z afriške celine so razen že opisane Knobleharjeve iz vzhodnega Su- dana še naslednje: Egipt in druge severnoafriške dežele Druga najstarejša muzejska afriška zbirka je arheološka in etnološka iz starega Egipta. V tej zbirki prevladuje drobna fajančna plastika, ki so jo našli v faraonskih grobnicah. Krsta z mumificiranim truplom in koptske tkanine so prav tako vpisane v inventarnih knjigah našega muzeja, vendar - 129 - jih hrani Narodni muzej. Tako je le del staroegiptovske zbirke v našem muzeju. Vsekakor bo potrebno urediti, da bo zbirka skupaj. Viri, ki govorijo, kako so prišli ti predmeti v nekdanji Kranjsko deželni muzej in kdo so bili zbiralci, so zelo zanimivi. Ohranile so se nekatere listine in objave v tedanjih časnikih. Pomembni so tudi vpisi v prvi inven- tarni knjigi tedanjega muzeja in potem prepisi v knjigah Etnografskega mu- zeja. Vse to dokumentarno gradivo smo šele začeli pregledovati in preuče- vati. Pregledane so bile tiste arhivske listine in objave, ki zadevajo pred- mete, vpisane v inventarnih knjigah našega muzeja. Tak primer so prineseni predmeti konzula Laurina in drugih zbiralcev iz Egipta. Iz leta 1843'^ je ohranjen uradni spis in seznam predmetov, ki jih je Laurin poslal in dal muzeju v Ljubljani. V tem spisku so našteti tudi g predmeti, ki so del zbirke črnskih plemen ob Zgornjem Nilu. 9 Leta 1844 je Ilirski list objavil seznam Laurinovih predmetov s krajšim opisom in razlago v nemškem jeziku. Predmeti predstavljajo: 1/ Popolno opremo šejka Gundaru, poglavarja Nabu črncev, ki ga je pred nedavnim ujel Ahmed Paša in ga razorožil. K tej opremi sodi sulica, ki ima držaj ovit s kovinskim trakom in kačjo kožo, lok, z usnjem prevle- čen tulec, v njem pa je deset puščic, ki imajo železne konice prevleče- ne z rastlinskih strupom. Očesno bodalo ima obliko vilic, s katerimi lahko poškoduje sovražniku obe očesi, pod njimi je oblikovano rezilo sekire. Kratek in težak kij je iz hrastovega lesa, majhen, okrogel ščit pa ima velikost človeške glave. Stolček iz trdega lesa je narejen iz ene- ga kosa in namenjen za poglavarja, kakor tudi čepica iz črnih nojevih peres. 2/ Orožje poglavarjevega služabnika obsega sulico, navadno očesno bodalo, kij iz trdega lesa in večji podolgovati ščit iz bivolje kože. 3/ Drugi predmeti so še: dvf^ obročka iz slonovine za roko, dva obročka za noge in obroček za vral'^ nakit je bil narejen za črnsko ženo. Trdo - 130 - stisnjena kepa, opi ju podobna, pa je morda neko zelišče ali neka vrsta to- bakovih listov, ki so jih uporabljali za kajenje. Med predmeti je tudi lese- na'žlica, ki je ročno izdelana. Naštete predmete je pripeljal baron Herbert z vojno ladjo "Marianna" iz Aleksandrije v Trst. - Na koncu poročila o pošiljki se pisec zahvaljuje Laurinu in pripomni, da si bodo obiskovalci muzeja lahko ogledali poleg že razstavljene Baragove in Pirčeve indijanske zbirke tudi te afriške predmete. Leta 1847^^ je Ilirski list prinesel poročilo in članek o mumiji, ki jo je mu- zej prejel leta 1846. Mumija Sah'sah'ta, ki je vpisana tudi v inventarni knjigi našega muzeja, ima naslednje podatke. Krsto z mumijo je poslal generalni konzul Laurin iz Egipta, zraven je dal tudi enega krokodila. O egiptovski mumiji so bili objavljeni naslednji podatki. Egiptovska mumija v krsti je dobro ohranjena; do tedaj krsta še ni bila odprta, poslikana je s hieroglifi, na pokrovu ima rezljano podobo, narejena pa je iz sikomorove- ga lesa. Dalje so napisane mere krste in njena vsebina. Med drugimi pred- meti je omenjen sveti skarabej z razprostrtimi krili (Scarabaeus sacer. L.) na prsih umrlega. Kakor je povedal darovalec, so to mumijo našli v bliži- ni kipa Memnona v Tebah; umrli je bil eden izmed duhovnikov, častilcev Amona Rha. V naslednji številki Ilirskega lista (1847) je bil še en članek o egiptovski mumiji. Ta vsebuje predvsem razlago, kako poteka balzamiranje in katere božanske figurice so položene v krsto ter njihov pomen. V članku so tudi podatki o stroških balzamiranja in pojasnilo, da si krsto iz sikomorovega lesa lahko privoščijo le premožni ljudje. Na koncu pisec članka pove še ne- kaj o zgodovini balzamiranja v tej deželi. Oba članka v Ilirskem listu sta bila nedvomno zelo zanimiva za tisti čas, posebno še zato, ker je muzej dobil tako pomemben predmet. - 131 - Manjša zbirka egiptovske drobne plastike, ki je bila dobljena v piramida- stih grobnicah, in je pomembna v zvezi s pripeljano mumijo v muzej, je inventarizirana tudi v knjigah Etnografskega muzeja. Opisi teh predmetov so izredno pomanjkljivi, nekateri so imenovani le kot egiptovska terakota. Tako je tudi naš muzej začel načrtno raziskovati te predmete v sklopu pro- grama raziskav neevropskih muzejskih zbirk. Dosedanje delo je pokazalo že nekaj izsledkov, posebno kar zadeva zbiralce. Pri tem delu je nujno, da upoštevamo prve zapise o muzejskih predmetih v knjigi Narodnega muzeja. V njej so namreč zapisani zbiralci, vendar so podatki o njih zelo pomanj- kljivi. Pri iskanju zadevnih muzejskih listin iz konca 19. stoletja pa smo ugotovili, da so se večinoma izgubile. Nekaj podatkov je mogoče dobiti v objavah, ki so jih prinašala letna poročila o Obravnavah Deželnega kranjske- ga zbora v Ljubljani. Dosedanja preučevanja so pokazala, da je zbirko (39 primerkov) egiptov- ske drobne grobne plastike in nekaj koptske keramike, shranjene v našem muzeju, daroval C. Vetter'^^, glavni konzul v Aleksandriji, in ne Laurin. V poročilu 28. dec. 1894 - 16. februarja 1895 so na primer omenjeni tile predmeti: 8 malih kipov, 6 skarabejev (hroščev), 8 staroegipčanskih pri- vezkov, 10 predmetov iz rimske dobe in okrog 150 bronastih novcev, ki jih ni mogoče natančneje določiti. Med drugimi zbiralci so bili še naslednji: Zupančič, geometer v Zadru, ki je prispeval dve plastiki: V. Smole je dal en kipec in več ogrlic z modrimi in večbarvnimi steklenimi biseri, s figuricami božanstev in skarabejem; I. Pirschitz je prinesel nekaj malih skulptur, koptsko keramiko, leseno fi- guro ptiča, kos tkanja in mumijo ptiča Ibisa; Apollonia Droll je dala tri ko- se fxjskodovane koptske keramike. Zbirka koptskih tkanin je prav tako vpisana v inventarnih knjigah Etnograf- skega muzeja, shranjena je v Narodnem muzeju. Poročilo Deželnega muze- ja za leto 1890 pravi o tej zbirki, da so kupili 52 koptskih tkanin iz IV. - - 132 - 12 VII. stol. Ti predmeti so v našem muzeju vpisani takole: I. Tabela z 28 primerki koptskih vezenin iz IV. in VII. stol. po n.š. II. Tabela s 17 primerki koptskih tkanin III. Tabela s 7 primerki koptskih tkanin Predmete je preučevala Darinka Zelinka in je o zbirki napisala študijo: Koptske tkanine v Narodnem muzeju v Ljubljani, Ljubljana, 1965 - SITULA 6. K predmetom stare egiptovske kulture uvrščamo tudi stopalo mumije, ki ga je dr. Ivan Švegel daroval Etnografskemu muzeju. Švegel je prinesel pred- met v muzej leta 1934. Druge afriške zbirke in predmeti Leta 1885 je Flora, Costova sestra (Flore Costa sisters) dala muzeju dva loka in puščice, ki so vpisane v knjigi NM-a leta 1894. Baumgartner pa je prinesel leta 1894 bič iz kože nilskega povodnega konja in dve nožnici. Leta 1894 je bila vpisana še zbirka ladijskega kapitana Perčiča; predmete Je zbral pri plemenu Pahouin, imenovanem tudi Fang v Gabonu ob Jabunu. Zbirka je manjša (38 kosov), vendar kaže dragoceno in izvirno gradivo iz omenjenih krajev. Značilni predmeti so: sodni meč, bodala, med njimi je primerek v obliki trsovega lista, samostrel, kopja in glasbila. Zbiralec je daroval tudi slovar "Dictionnaire Francais-pongone", izdan v Parizu leta 1877. . Leta 1895 je Mladič, c.k. zastavnik linijske ladje, dal muzeju naslednje predmete: pipo za hašiš z raznimi obeski, mošnjo, narejeno iz rastlinske tkanine, in vrvico nageljnovih žbic; vse je zbral v Maroku. Isti zbiralec je prinesel iz Lagosa dve ornamentirani skledi - kalebasi, leseni žlici in vezen predpasnik iz blaga kaliko, delo črnskih otrok, s Slonokoščene oba- le je lesen stolček in iz Kamei-una železni zvonec. O antilopini lobanji iz - 133 - Kaplanda je opomba, da je ni mogoče najti. Leta 1901 je Walter List iz Leipziga daroval muzeju majhno ornamentirano posodo - kalebaso iz zahodne Afrike in ebenovinast glavnik iz območja Kon- ga. Leta 1904 je dr. Stare, adjunkt (pristav) finančne prokurature^prinesel v muzej pet predmetov. Ti so: kopja, lok in puščica. Vsak predmet ima os- novni opis in mere. V knjigi Etnografskega muzeja so darovani predmeti vpisani med starejšimi zbirkami (prim. Knoblehar, Perčič), toda nimajo nobenih podatkov. Primerki kažejo značilnosti vzhodnosudanske kulture. Leta 1930 je daroval Ivan Svegel dve izvirni in pomembni maski iz Nigerije. V knjigi Etnografskega muzeja je bila leta 1941 vpisana zbirka črnskih ple- nlen in pritlikavcev (Pigmejcev) iz območja Konga, ki jo je dr. Lambert Ehrlich daroval muzeju. Predmete je zbral Paul Schebesta, etnolog in razi- skovalec Pigmejcev. Zbirka šteje okrog sto predmetov. Vsak predmet ima izvirno ime in druge osnovne podatke. V zbirki so oblačila, okraski za krašenje telesa, glasbila, nakit, vsakdanji uporabni predmeti, orožje in drugo. Leta 1946 je Vojno-zgodovinski muzej v Ljubljani podaril 50 fotografij iz Afrike, ki so bile v zbirki Antona Codellija. Leta 1949 je podaril Mario Marčič iz Trsta leseno čutaro iz severne Afrike. V letih 1949 - 1952 je muzej dobil večje število neevropskih predmetov, ki sta jih odstopila Federalni zbirni center in Narodna imovina MLO v Ljublja- ni. Prav tako sta dala nekaj takih predmetov Mestni muzej iz Ljubljane in Pokrajinski muzej iz Ptuja. Etnografski muzej v Ljubljani je prejel afriško etnološko zbirko barona Antona Codellija, ki jo je zbral v letih od 1912 - 1914 v Togu, Nigeriji in v Kamerunu. Na teh potovanjih ga je spremljal Leon Poljanec (tudi njegova zbii'ka je v muzeju) iz Slovenj Gradca. V teh zbirkah so pomembni in izvirni jzdelki ljudstva Hausa, bojna pokrivala - 134 - črnskih domačinov, obložena s školjkami kauri, oblačila - predpasniki z nanizanimi školjkami kauri in konjska oprema. Usnjeni izdelki so okraše- ni tudi z aplikacijo. - K zbirki sodijo še fotografski posnetki (negativi, diapozitivi). Zbirka je le deloma urejena in preučena. Potrebno je pripomniti, da je muzej te predmete dolgo časa le hranil, kajti bili so popolnoma neurejeni in deloma tudi poškodovani. Leta 1949 je muzej prejel od Federalnega zbirnega centra tudi afriško zbir- ko nekdanjega misijona v Ljubljani, imenovanega Družba sv. P. Klaverja. Ti predmeti so številni (okrog 169), zbrani pa so bili v različnih deželah na tej celini (v Egiptu, Beninu, na Slonokoščeni obali, v Kamerunu, Nigru, Loangu, Cabindi, Dahomeju, Ugandi, Zambezi ju, Natalu, v deželah Basu- to in Masona in v mestu Tananarive na Madagaskarju). Poudariti je potreb- no, da so ti predmeti dragoceni prav zaradi tega, ker so izvirni in značil- ni za posamezna območja. Omenjamo le nekatere, na primer pletene iz- delke iz rastlinskega materiala, nakit, okras in oblačila, narejena iz raz- nobarvnih biserov, ročno tkano blago, pobarvano z rastlinsko indigo barvo, skulpture - fetiše, blago iz drevesnega lubja, okrasne obročke za roke in noge, tobačno pipo, glavnike, glasbila, kije, kopja, loke in drugo. Omenjena zbirka je prav tako le deloma urejena. Ohranjeni so nekateri osnovni podatki o predmetih, predvsem pa so ti ostali nepoškodovani. Leta 1954 je Izseljenska matica iz Ljubljane darovala muzeju nekaj pred- metov iz Ugande (pet kosov). Ti so: orožje, orodje in glasbilo. V zbirki Herberta del Cotta je tudi pletena posoda s koničastim vrhom iz Ugande, ki jo je muzej dobil leta 1957. Leta 1959 je muzej dopolnil afriške zbirke s predmeti, ki jih je zbral Leon Poljanec iz Slovenj Gradca, ko je spremljal barona Codellija na potovanju po Afriki leta 1912 - 1914. Predmeti izvirajo iz Kamina - Atakpame v Togu, - 135 - iz Nigerije, južno od Čadskega jezera in iz Kameruna. Poleg predmetov so tudi diapozitivi iz tistega časa. Čeprav je predmetov le 15, so ti izredno dragoceni in izvirni. Med temi je moško oblačilo bubu, imenovano tudi "pe- gatka", ki ga nosijo pripadniki skupine Hausa; oblačilo ima na prsih uveze- ne simbole, značilne za posamezno pleme. Razen tega so še ogrinjala, se- šita iz ozkih trakov, tkanih na ozkih horizontalnih statvah. Torbe in pokri- vala kažejo značilne izdelke iz usnja in pletenja in okraske s školjkami ka- uri; k tem predmetom sodita tudi bodalo in glasbilo - rog afriške antilope. Leta 1961 je Hinko Kesler iz Ljubljane muzeju daroval nekaj predmetov in fotografij, ki jih je prinesel s potovanja po Afriki leta 1912-14. Bil je v Duali (Kamerun) in v Kamini (Togo). Potoval je skupaj z Leonom Poljan- cem in z baronom Codellijem. Predmeti kažejo pletene posode iz razno- barvnih rastlinskih vlaken in so raznih velikosti. Razen teh sta še dve le- seni plastiki, ki predstavljata značilno oblikovanje prednikov v teh krajih in sta izvirni. Kesler je dobil skulpturi v dar pri prijateljih v Duali. Leta 1962 je muzej pridobil dve značilni keramični posodi (dvojčka), ki pri- padata Kabilom v Alžiriji. Leta 1967 je muzej odkupil 80 dokumentarnih fotografij iz Afrike, ki sta jih naredila brata Lestan iz Mirne pri Gorici. Darovala pa sta eno posodo - kalebaso z vrezanim ornamentom in pobarvano leseno glavo; oba predme- ta sta verjetno iz Etiopije. Leta 1968 je muzej prejel dragocen predmet - to je del oblačila, tkan iz ra- stlfciskih vlaken, in datira na začetek 17. stoletja. Na Slonokoščeni obali so »nenovali tako tkanino "fumbue". Marie Louis Gueye, kulturni ataše re- publike Senegal v Beogradu, je rokav podarila Veri Bebler, ki ga je prine- sla v muzej. Leta 1969 je študent Asamoa-Tutu Austin iz Gane prinesel v muzej glasbilo z lokom iz Bolgatange, nekrojeno oblačilo, sešito iz ozkih vzorčasto tkanih trakov pri plemenu Ašanti, z usnjem prevlečeno palico, ki jo nosijo moški, in nož v usnjeni nožnici za lo^. Muzej je te predmete kupil. - 136 - Student Teinniot(^ Akakpo, prav tako iz Gaiio, jc^ princvstM moško ohlarilo, imenovano Kente iz kraja Anglo-ga v Zgornji Volti. Vsi ti predmeti so po- membni za dopolnjevanje afriških muzejskih zbirk, posebno kar zadeva o- blačila. Leta 1970 je muzej pridobil sedem lepih in izvirnih primerkov nakita ple- men Masajev, Kamba in Teso. Leseno zglavje so uporabljali pripadniki plemena Turkana. Muzej je kupil predmete v Nairobiju. Poleg naštetih pred- metov je muzej prejel še pet lesenih skulptur plemena Makonde iz Kenije. Isto leto je muzej odkupil devet barvnih diapozitivov iz Somalije, ki jih je prinesel popotnik Carry Tonny, Urugvajac. V dar je muzej dobil večjo ple- teno posodo, narejeno leta 1966 v Gvineji. Cestno podjetje iz Celja je omogočilo leta 1971 nakup pletene maske pleme- na Tiriki, dveh glasbil plemena Akambe in lesene plastike plemena Makon- de iz Kenije. Dr. Boris Kuhar pa je daroval glasbilo "bui-bui" plemena Sva- hili. Leta 1972 je Cestno podjetje iz Celja omogočilo nakup tudi lesene skulpture- fetiša iz območja Konga in fetiša plemena Borana iz Kenije. Leta 1975 je muzej povečal afriške zbirke s predmeti iz okolice Mogadisha in Merce v Somaliji, ki jih je zbral Boris Kuhar. Predmeti obsegajo dva le- sena zglavnika za varovanje ženske in moške pričeske med spanjem in le- seno, ročno narejeno zajemalko za vodo. Leta 1976 je muzej kupil masko plemena Senufo s Slonokoščene obale, pri- nesla pa jo je Meta Ham iz Ljubljane. Leta 1977 je muzej začel zbirati primerke lesenih skulptur, ki kažejo da- našnjo umetnost vzhodne Afrike. Odkupil je devet mask, 35 skulptur in več orodja vzhodno-a friški h rezbarjev plemen Akambe in Makonde. Vse pred- mete je zbral Boris Kuliar lota 1970, ko jo potoval po teh krajih. Muzej je - 137 - zbirko razstavil na občasni razstavi. Ob tej priložnosti je izšel tudi kata- log z naslovom "Akamba - Makonde", 1970. Muzej je pridobil leta 1977 tudi sedem slik na platno, narejenih v tehniki batik. Boris Kuhar jih je zbral leta 1971 v Keniji in jih daroval muzeju. Muzej je priredil občasno razstavo tudi o tej slikarski umetnosti, prav ta- ko je izšel katalog z naslovom "Batik v sodobni umetnosti vzhodne Afrike", 1971. Leta 1978 je muzej povečal zbirko afriških glasbil. Boris Kuhar je daroval lončeni boben "darbuka" iz Sahela in glasbilo "mezovid" iz kozje kože iz okolice Nefte v Tuniziji. To leto je muzej kupil še dvesto uteži, ki so geometrično oblikovane in pri- padajo ljudstvu Ašanti v Gani. Dva izvirna fetiša (skulptura s kačjim zobom in majhna maska iz opičje lobanje) iz Konga Brazzaville je podarila Meta Ham iz Ljubljane. Večje število predmetov, ki so bili zbrani v letih 1971, 1972 in 1975 v So- maliji in Keniji, je Boris Kuhar podaril muzeju leta 1978. Zbirka še ni po- polnoma urejena, obsega pa glasbilo s strunami, ki ima resonančno posodo prevlečeno s kačjo kožo, na držaju iz slonovine je rezljana ženska figura, izvira pa z območja Konga. Črna trebušasta glinasta posoda in velik ovalni ščit sta iz Kenije. Rezljana palica in večja starejša lesena skulptura, sim- bol plodnosti, pripadata plemenu Akamba. Glasbilo z eno struno, slamnik s koničastim vrhom, šest primerkov podolgovatih posod - buč, ki so ople- tene tudi z usnjenimi trakovi, okrašene z biseri in školjkami kauri, lese- na fX)soda z ovalnim dnom, dvo manjši okrogli buči in še nekateri drugi predmeti prav tako sestavljajo to zbirko. Leta 1979 je muzej kupil boben iz Tanzanije, ki je sicer novejši izdelek, vendar dopolnjuje zbirko. Leta 1981 je Alberto Chissano iz Mozambika pri- nesel tri lesene skulpture z vzhodne Afrike. - 138 - Leta 1982 je muzej prejel od Predsedstva Jugoslavije naslednje darove: iz Libije moško ljudsko nošo (tri kose), darilo polkovnika Gadafija, Muam- mar Al Qathafta, in iz Gane moško oblačilo Kente, dar predsednika Hilla Limanna. Leta 1983 je muzej pridobil še nekaj darovanih predmetov od Predsedstva Jugoslavije in sicer iz Alžira črno ogrinjalo s kapuco in z zlatim okrasjem na prsih, dar predsednika Šadhi Bendjedida, iz Kuvajta ogrinjalo iz črne tenke tkanine, vezene z zlato nitjo, dar Šejka Jaber Al-Ahmet Al Sabah, emirja Kuvajta, iz Malija leseno skulpturo lovca, dar predsednika Muse Traorea in iz Gabona leseno žensko skulpturo ter dve maski, dar predsed- nika Omara Bonga. Posebej navajamo darovane predmete Ibrahim a El-Khatiba - PLO Predsed- stvu Jugoslavije, ki jih je izročilo našemu muzeju leta 1982. Obsegajo pa črno ogrinjalo s svilenimi resami in bogato vezeno šatuljo za nakit, okra- šeno z biserno matico, dragoceno ogrlico in plaketo, ki kaže zemljevid Pa- lestine. AZIJA V inventarne knjigo Narodnega muzeja so vpisane tudi starejše azijske zbir- ke, ki jih je ob ustanovitvi prevzel Etnografski muzej. Zbiralci teh umetnin in etnoloških predmetov so številni, predmetno gradivo pa je obširno in raz- lično. Največje zbirke so iz Kitajske in Indije. Kitajska Najzgodnejši vpisi kitajskih predmetov datirajo iz, lota 1891 , vendar fvi so bili nekateri med njimi prineseni v Ljubljano že veliko poprej. Tako je y.o leta 1836 okrožni glavar in gubernijski svetnik Thomas Pluchk^'^ iz Celovca - 139 - muzeju daroval knjigo (diptihon) z dvanajstimi barvnimi slikami na riže- vem papirju. Knjigo je prinesel iz Amerike leta 1833-34 neki profesor Vest, vendar je umrl že leta 1834. Motivi slik v tej knjigi so kitajski bo- jevniki, slikani v raznih položajih. Iz te prve inventarne knjige je vredno omeniti tudi sedem figuric iz slono- vine, ki jih je Carl Baroo dal za muzej leta 1833. Leta 1867 je Anna Kartner dala muzeju dva para kitajskih čevljev iz mo- drega žameta. Finzi iz Trsta je leta 1885 prinesel v muzej dve kitajski fi- gurici iz salovca in dve kitajski posodici. Dr. Franc Zupančič z Dunaja je podaril pipo za opij in dve torbici. Baronica Barbara Rechbach je dala ki- tajski glavnik. Trgovec C. Karinger je prinesel v muzej nekaj kitajskih iz- delkov in sicer slamnik, čevlje in tkalski čolniček. Kliner iz Radovljice, ki je potoval z ladjo Novara, je muzeju izročil leta 1894 več predmetov, iz Kitajske je prinesel samo pahljači iz bananinih listov, kitajske domine, stare novce in moške čevlje iz Šanghaja. O Kliner ju je v inventarni knjigi zanimiva opomba. Takole pravi: Kliner, nebodigatreba iz Radovljice se je kot sluga vozil z Novaro (Kliner ein Radmannsdorf er Taugenichts fuhr als Bedienter mit der Novara). Leta 1894 je tedanji muzej prevzel Smoletovo zapuščino. Med temi predme- ti je bila tudi velika kitajska skleda, okrašena z žanrskimi prizori in drugi- mi okraski, ki jo je Etnografski muzej prevzel in vpisal v inventarne knji- go, vendar je še vedno shranjena v Narodnem muzeju. V starejšem muzejskem gradivu iz Kitajske je izredno kvalitetna zbirka slovenskega misijonarja p. Petra Bapt. Turka, ki jo je tedanji muzej skoraj v celoti odkupil. Predmeti izvirajo iz območja Hankova (Hangchou) in iz , Šanghaja, Turk pa jih je zbral v letih 1912 do 1913. Zbirka ima osnovne po- datke in kaže naslednje stvaritve: budistična božanstva, oblikovana v bro- nu , lesu in v porcelanu, obredne predmete, ki so številni, vezene tkanine, uporabljali so jih v svetiščih, baldahine, te so nosili ob verskih sprevodih, pomembna moška in ženska oblačka, obuvala za deformirano nogo, pokri- - 140 - vala, ženski nakit, vezene torbice in razne uporabne predmete. Zbirka šte- je okrog 166 predmetov. % Leta 1912 je tudi slovenski misijonar pater Andrej Šu poslal nekaj kitajskih predmetov iz istih krajev kot pater Turk. V tej pošiljki so zanimive ogre- valne medeninaste posode, cinasta posodica za shranjevanje dišečega lesa in tudi drugi uporabni predmeti. Leta 1957 je Hermina Pavlovič, sestra Herberta del Cotta dala muzeju kitaj- sko šatuljo s poslikanim pokrovom. Leta 1963 je muzej pridobil najobsežnejšo in tudi najpomembnejšo kitajsko 14 zbirko, ki jo je prevzel od Narodnega muzeja. Za to zbirko je skrbel Narodni muzej že od leta 1957 dalje. Lastnica te kitajske zbirke je bila Japonka Tsuneko Kondo - Kavase, por. Marija Skušek. Po prvi svetovni vojni je prišla v Slovenijo z otrokoma in možem Slovencem. Živela je v Ljubljani in tu tudi umrla leta 1963. Kitajska zbirka, ki je ena največjih v muzeju, kaže stvaritve iz obdobja zadnje mandžujske dinastije in iz časa revolucionarnih gibanj po prenehanju cesarstva, med drugim tudi številne izdelke ljudske umetnosti. Pripeljane umetnine velikih mojstrov in umetnikov iz nekdanjega Pekinga in z osrednje- ga kitajskega ozemlja so nastale v obdobjih od 15. do začetka 20. stoletja, ko se je že močno razvila moderna kitajska kultura. Zbirka kaže bogato rezljane primerke dvornega pohištva, ki je opremljalo prostore cesarskih palač, paviljonov in drugih bivališč vladajočih plasti v 18. in 19. stoletju. Pohištveni izdelki obsegajo že raznovrstne oblike, so bleščeče loščeni, sestavljeni brez žebljev, narejeni večinoma iz lesa pali- sandra (dalbergia) in iz dišeče sandalovine (lingoum santalinum). Oblači- la predstavljajo dvorne moške in ženske plašče - kaftane, obuvala, nakit, pahljače, orožje, px)samezne vezene dele noš in meščansko žensko obleko. - 141 - V zbirki so tudi keramični in porcelanski izdelki iz 16. do 19. stoletja. Bronasti budistični kipci, obredne posode in drugi tovrstni izdelki so nasta- jali v obdobju od 15. do 18. stoletja. Stari kitajski novci so zbrani precej načrtno, saj so v zbirki poleg okroglih novcev tudi zelo stare oblike denar-r ja, ki so bile v rabi nekaj tisočletij pred našim štetjem. Nekaj primerkov je kovancev, ki so krožili še v začetku 20. stoletja. Razen velikega železnega gonga iz 17. stoletja so pomembni še drugi upo- rabni predmeti, ki kažejo med drugim razne tehnike izdelovanja, na pri- mer konjska stremena, vaza, svetilka in kozmetične posodice narejene v tehniki cloisonne; dalje moramo omeniti vazo iz laka, kovinsko zrcalo, pe- čatnike iz zada, rezljane posodice iz slonovine in obredne predmete, ki so jih uporabljali v lamaističnem samostanu. Med glasbili so zanimive ročne orgle (šeng), lutnji, citre in glasbilo z eno struno. V zbirki so tudi števil- ne piščalke, ki so narejene iz rastlinskih buč, otroci pa so jih privezovali golobom na rep; iz buč so narejene tudi hišice za murnčke, uporabljene v otroških igrah. Zanimive so še pipe za tobak z vodnim prekatom, pipe za opij, jedilni pribori, bambusovo naslonjalo za varovanje pričeske, nakit in drugi uporabni predmeti. K zbirki sodijo še albumi z barvnimi slikami, ki kažejo prizore iz domače- ga življenja bogatih ljudi, sodna mučenja in drugo. Za dokumentacijo ce- lotne zbirke pa je pomembno delo tokijske univerze iz leta 1906, ki obsega tri obsežne zvezke in obravnava stari Peking iz cesarskih časov. Številni lampijoni so precej poškodovani, tako rezljani leseni okvirni deli, kakor tudi poslikane in vezene stranice. Nepoškodovana sta ostala le dva večja lampi Jona, ker so bile poslikane steklene stranice shranjene v zabo- jih. Zbirka obsega 325 raznih umetnin in uporabnih predmetov, 196 primerkov starega kitajskega denarja in okrog 300 rezljanih sestavnih delov za pavil- jon. ( - 142 - Kitajska zbirka je stalno razstavljena, vendar ne v celoti, ker ni dovolj prostora. Zbirko je muzej tudi začel natančneje preučevati. Dosedanje ob- jave so bile: 1) V Vodniku z naslovom Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 91 je pri- spevek: Kultura in umetnost stare in nove Kitajske. 2) Kitajski dvorni moški kaftan. Kitajski predmeti, ki jih je muzej pridobil v naslednjih letih, dopolnjujejo starejše zbirke. I«ta 1963 je muzej odkupil manjšo zbirko Edvarda Dolenca iz Orehka pri Postojni. Prinesel je šatuljo z intarzijo biserne matice, pahljačo, vezenine za ženski kaftan, poslikane kozmetične stekleničke, kitajsko ključavnico, raznobarvne gumbe za mandarinski klobuk in tri okrasne igle za žensko pri- česko. Isto leto je Mara Pečnik iz Ljubljane prinesla v odkup rezljano šatu- ljo iz palisandra. Leta 1966 je muzej kupil dve sliki na platnu; motivi kažejo pomembne ose- be iz časov nekdanjega kitajskega cesarstva. Sliki je prinesla Marija Korej- zl-Kukuljevič. Lado Kisel iz Ljubljane je prinesel v odkup bogato rezljano čašo iz lojevca, Antonija Kokalj pa žensko jopico, bogato vezeno s cvetlič- nim ornamentom. Leta 1968 je muzej obogatil kitajsko zbirko z modelom budističnega svetišča in z lesenim pozlačenim Budom. Leta 1969 je Vida Rudolf iz Ljubljane daro- vala muzeju ilustrirano kitajsko knjižico, ki jo je prinesel dr. Rudolf Raz- lag iz Šanghaja leta 1937. Leta 1972 je Jože Ham iz Ljubljane prinesel v muzej šest primerkov kitaj- skega porcelana iz obdobja dinastij Ming in Čing in pahljačo iz slonovine. Kitajsko muzejsko zbirko sta povečali tudi dve vazi, prineseni iz nekega kitajskega samostana, in trije keramični izdelki iz 20. stoletja (dve veliki figuri levov in vrtna ptičja hiša). I - 143 - Leta 1974 je muzej dopolnil kitajska dvorna oblačila z novim primerkom kaftana, bogato vezenega z zlato nitjo in z osmimi kosi vezenin za ženska oblačila. Ti predmeti izvirajo iz istega časa kakor oblačila v zbirki Japon- ke Kondo-Kavase. Peter Savić iz Beograda jih je prodal, kakor tudi kitaj- sko igro "Ma-Jong". Leta 1982 je muzej povečal zbirko kitajskih vaz še z enim odkupom. To je Vciza, ki je bogato rezljana, prodala pa jo je L. Vidic iz Ljubljane. Japonska Jakob Cuznar je daroval muzeju leta 1954 poleg predmetov s Filipinov tudi lesene japonske cokle. Leta 1963 je Japonka Kondo-Kavase dala muzeju tudi nekaj japonskih pred- metov. Med temi so zanimiva oblačila kimono, pasovi obi, spodnja obleka, plašč za fMDvrhu kimona, obuvalo, pahljača, moški in ženski dežnik. Čajni servis za dvanajst oseb je ročno poslikan. Bogato vezena je španska stena z motivom krizanteme in ptic, druge vezenine pa kažejo posebno tehniko osenčenega vezenja. Isto leto je A. Zupanova iz Ljubljane dala muzeju japonski paravan, vezen s srebrno nitjo (nekoliko je poškodovan), tri rezljane čaše iz lojevca, ke- ramični čajnik, dežnik in vazo iz lojevca. Leta 1967 je M. Peter Petrič iz Ljubljane prodal muzeju večjo bronasto fi- guro japonskega samuraja. Vida Rudolfova pa je darovala japonski dežnik. Leta 1969 je muzej dobil v dar japonske sandale iz riževe slame, odkupil pa je model japonske hiše. / Leta 1972 je M. Delničar iz Ljubljane prodala muzeju japonski paravan. Ve- f ženino na njem je naredila Japonka Kondo-Kavase. ( - 144 - Leta 1976 je Božena Bertschinger iz Ljubljane darovala muzeju vazo, okra- šeno v tehniki cloisonne. Koreja Prvo zbirko umetniških in obrtnih izdelkov iz te dežele je muzej prejel leta 1982. Kupil je šatuljo iz laka, okrašeno z biserno matico, vezeno sliko, vazo, ki sodi v vrsto belega porcelana in dva pletena podstavka. Kot dar pa je muzej dobil trebušasto vazo iz zelenega porcelana, vezeno sliko in dve šatulji iz laka, okrašeni z biserno matico. Predmete je prinesel Kim Guang Čol iz severne Koreje (Pyongyang). Burma Leta 1897 je c.k. kapitan korvete Vrtove prinesel v muzej molitvenik, na- pisan na palmovem listu v pisavi "pali", iz pagode Dagon v Rangunu. Nikobarski otoki Leta 1894 je Kliner iz Radovljice prinesel v muzej skulpturo budističnega božanstva. Si a m Leta 1976 je muzej kupil dva bakrena novca, ki sta bila v obtoku v tej deže- li do konca 19. stoletja. - 145 - Indija Leta 1894 je Kliner iz Radovljice podaril muzeju pahljačo, pleteno iz tenkih koreninic, pahljačo iz bananinih listov in pleteno posodo Makak. Predmete je zbral v Madrasu. Vrtove je prinesel iz istih krajev deset čarovnih listov, nanizanih na vrvico. Leta 1899 je neki Müllner prinesel indijski prstan za nožni palec. Leta 1949 je muzej prejel obsežno zbirko z območja Himalaje in iz Bengali- je, ki mu jo je izročil Federalni zbirni center iz Ljubljane. Predmeti kaže- jo različne kulturne dejavnosti, vendar jih muzej hrani skupaj. Izvirni iz- delki obsegajo budistično in hinduistično kulturo, umetnost krašenja kovin- skih izdelkov z dragimi in poldragimi kamni iz Nepala in ljudsko umetnost v medeninastih izdelkih iz Bengali je. Razen naštetih predmetov so še števil- ni uporabni izdelki, ki so jih prebivalci uporabljali v krajih, koder so slo- venski misijonarji ustanovili svoje postaje. Misijonarji so pošiljali nabrane predmete v jezuitski samostan v Ljubljano, kjer so jih razstavili. Zbirka je dobila naslov "Bengalski misijon". Misijonarji so zbirko stalno dopolnjevali, saj so pošiljali predmete tudi iz drugih krajev Indijske podceline. Tako je v tej zbirki tudi črna keramika s srebrnim ornamentom iz Kašmira. Posebno skupino izdelkov sestavljajo številne figurice, oblikovane iz različnega materiala, ki kažejo vrsto pri- padnikov raznih kast in poklicev. Končno moramo omeniti še makete čol- nov in drugih vsakdanjih priprav, miniaturne izdelke, gospodinjske pred- mete ter bogato barvno ilustrativno gradivo s podobami hinduističnih bo- žanstev. Ko bo opravljena temeljita analiza o tej zbirki, jo bo lahko tudi objektivno ovrednotiti. Po dosedanjem pregledu tega gradiva šteje zbirka več kakor 500 predmetov, ilustrativno gradivo pa še nekaj sto listov. Muzej dopolnjuje tudi zbirko iz Indije. Tako je leta 1969 odkupil ženski praz- nični sari iz Gujerata, pari čevljev in glasbilo "bulbul tarang". Gosalia - 146 - Jayant, ki je več let prebival v Ljubljani, je prinesel predmete v muzej. Namita Vishwanath iz Biharja pa je prodala muzeju svilen poročni sari in spodnje krilo. Leta 1969 je tudi Marija Vilfanova muzeju darovala dragocen sari, tkan z zlato nitjo in svilo. Leta 1954 ga je prinesel dr. Joža Vilfan, dal mu ga je guverner Punjaba. Leta 1970 je muzej pridobil še več indijskih predmetov, ki jih je zbral Ja- yant Gosalia v svoji domovini. Tako je prinesel to ran - okrašeno tkanino z raznobarvnimi biseri, ki so jo navadno obesili ob družinskih slavjih nad vrati. Drugi prineseni primerek terana kaže novejše delo in je preprostej- ši. Razna pregrinjala so okrašena z ogledalčki, zanimive so oblike srebr- nega nakita, posamezna oblačila pa dopolnjujejo muzejske starejše primer- ke. Pošiljko dopolnjuje še lesena skulptura in venca iz santalovega lesa za goste. Leta 1975 in 1976 sta Kokila in Jayant Gosalia prodala muzeju več raznih vezenin, okrašenih z ogledalčki in z raznobarvnimi biseri in skrinjico za nakit. Predmete sta zbrala v Radžastanu in v Gujeratu. Leta 1977 je med kupljenimi predmeti prevladoval indijski nakit, ki sta ga prinesla ista zbiralca kot poprej. Zbirka tega nakita sodi k noši nomadov v Gujeratu in obsega zapestnice, razne obročke, prstane, uhane, obročke za členke na nogah, ogrlice, razne obeske in druge okraske. Muzej je ku- pil tudi sari iz Andra Pradeš in pastirsko nošo iz Gujerata. Pridobil je tudi plastiko falusa iz črnega kamna, simbol čaščenja boga Šive, skulpturo bo- ginje Kali in školjko za klicanje boginje Kali v svetišču. Dopolnjevanje indijske zbirke je muzej nadaljeval še v letih 1978, 1979, 1980 in 1981. Tako jo muzej prifiohil več značilnih in izredno kvćilitetnih vezenin, pregrinjal in drugih tkanin. Sari je je dopolnil še s primerki iz Kerale, Andra in Madhya Pradeš, Bengalije, Gujerata in Maharashtre. Sari ima mnogo različic. Upoštevati je na primer potrebno vrsto tkanine, način njenega krašenja, kar kaže pri vsakem sari ju končna bordura. Dra- gocena pridobitev so popolne nomadske noše etnične skupine Banjara in - 147 - kmečkega prebivalstva na zahodu Indije, vsakdanja ženska obleka iz Pand- žaba, nekrojeno žensko oblačilo iz Asama in splošno indijsko moško obla- čilo. Drugi indijski predmeti, pridobljeni v teh letih, so bili še: lutka, obleče- na v nomadsko nošo, razni okraski, miniaturna zibelka, lutki v bengalski poročni in v vsakdanji noši in dve maski - Durga in Kali. Na podlagi starejšega muzejskega materiala iz Indije je muzej premišljeno načrtoval dopolnjevanje te zbirke. Znano je namreč, da je Indija dežela, v kateri je prav način oblačenja izredno pomemben, zanimiv in zapleten. Zato se je muzej odločil, da kolikor mogoče načrtno pridobi razna indijska oblačila in nakit. V okviru materialnih možnosti in z delom, ki sta ga opra- vila Indijca Kokila in Jayant Gosalia, je muzeju uspelo uresničiti načrt. Resnično je, da ima muzej danes bogato indijsko zbirko, ki zajema obsežen del indijske ljudske kulture iz preteklosti in iz današnjih dni. V indijsko muzejsko zbirko sodi tudi film (16 mm) o Taj Mahalu iz Agre (posnet je v barvah). Nepal Misijonsko zbirko iz Nepala je muzej dopolnil s predmeti, ki so jih prinesli člani Slovenske himalajske alpinistične odprave v letih 1964, 1968, 1973 in 1974. Zbiralci so bili: Zoran Jerin, dr. Jurij in Aleš Kunaver. Nekaj pri- merkov sta darovala tudi Hanka in Jaka Štular in sicer tibetanski glavnik iz bambusa in vodno pipo-huko z vsemi sestavnimi deli. Muzej je te pred- mete prejel leta 1976. Leta 1977 pa je muzej pridobil še "Tanko" - sliko na platnu s podobo budis- tičnega božanstva, molitveno zastavo, ženska oblačila, nekaj ženskega in moškega nakita, moška oblačila in nekaj uporabnih predmetov; skupaj jih je 30. ] - 148 - i Sri Lanka Leta 1979 je muzej kupil štiri lesene maske o Leta 1982 pa je prejel od Predsedstva Jugoslavije torbico iz želvovine, dar predsednika Rimasinga Premadosa. Filipinsko otočje Leta 1954 je Jakob Cuznar iz Podkorena na Gorenjskem daroval muzeju 23 predmetov, ki jih je sam zbral, ko se je mudil na otočju kot prostovoljec v prvi svetovni vojni. Zbral je ščit plemena Igorotov, ki živijo v goratih pre- delih, sulico, več primerkov meča bolo z otokov Mindemao in Jolo, lok, dekliško obleko, ženske čevlje, ruto za turban muslimanskih domačinov, okrasni trak, ogrinjalo "gee-string", ki je moško oblačilo Igorotov, za- pestnici, gong, palmova vlakna, iz njih izdelujejo domačini vreče za riž, zajemalko in okenska stekla, ki jih delajo iz školjkinih lupin. Predmeti so izvirni, pomembni tudi zato, ker imajo vse osnovne podatke. Malajski polotok Leta 1938 je Maks Ferlan iz Ljubljane prodal muzeju glasbilo. INDONEZIJA Leta 1964 je muzej pridobil izredno obsežno, izvirno in načrtno zbrano in- donezijsko zbirko. Vera in dr. Aleš Bebler sta zbrala vse predmete, ki jih je skupaj 29 I , in jih darovala muzeju. Dr. Iteblor je bil več let ambasador v tej deželi. V tem času, ko je bil v službi na lah otokih, jo mnogo jxitoval, preučeval otoško zgodovino in kulturo ter z ženo zbiral predmete ljudske umetnosti. ! ! - 149 - V zbirki so najpomembnejše tkanine, ki so načrtno zbrane, posebno kar zadeva njihovo tehniko krašenja. Te tkanine kažejo izvirna nekrojena obla- čila otočanov za vsak dan, za praznična in družinska slavja«, Razen teh so še ogrinjala, ki jih uporabljajo ob raznih šegah in v ljudski medicini. Zbirka ogrinjal kaže staro krasilno tehniko ikat na primerkih s Sumatre, Sum.be, Balija in Floresa; bogata je zbirka tkanin z Jave, ki kaže tehniko krašenja batik. Posebna skupina so tkanine, okrašene z vezenjem, s šiva- njem okraskov na tkanino in z uporabo okrasnih bleščic. V skupini raznih predmetov so: dve rezili iz oniksa (neolit), kamnita mo- tika z Jave, kamnita motika iz zahodnega Iriana, dve kamniti posodi za hrano in pijačo (verjetno srednji vek), posoda iz bambusa, ogrlica ljud- stva Toradja, ritualni palici ljudstva Batak, meč in ogrlica z otoka Niasa, bodalo z amuletom in velika trikotna košara iz palmovih listov plemena Dajak s Kalimantana; dalje so še figure iz riževe slame za praznik žetve, hinduistični leseni plastiki, kamniti plastiki, okrasni predmeti in orožje. Posebej moramo omeniti zbirko bodal - krisev, ki sodijo k moški noši na Javi in Baliju. Polikromna plastika hinduističnih božanstev in hišni okrasni elementi se- stavljajo posebno skupino. Posamezne primerke ljudske umetnosti kažejo: horoskop v slikah z Balija, slika na platno s prizori Ramajane, lakirana posoda, lutki iz kitajskih novcev, posoda iz trsja in kovinski podaljški noh- tov za ples. Lutkovno gledališče obsega senčne in marionetne lutke in njihove miniature. Iz orkestra Gamelan sta dve glasbili z Balija, dve z Jave; anklung predstav- lja sodobno glasbilo. Omeniti je treba še knjigo na palmovih listih, peroris- bo in rezljane deske, ki kažejo rezljane sestavne dele otoških bivališč. Indonezijska zbirka je v celoti razstavljena v muzeju. Ko jo je muzej prvič prikazal na občasni razstavi, sta Vera in dr. Aleš Bebler napisala katalog - 150 - in dala vse podatke o predmetih. Krajši sestavek o zbirki je tudi v muzej- skem vodniku. Objavi sta: Ljudska umetnost Indonezije (katalog)in Kulturni in narav- ni spomeniki Slovenije 91: Ljudska umetnost Indonezije. Pričujočo indonezijsko zbirko muzej še dalje dopolnjuje z darili in nakupi. Leta 1965 je Didi Soehadi prinesel v muzej dve rezljani skulpturi iz slono- vine, ki izvirata z otoka Bali ja. Leta 1966 je Soehadi prinesel še štiri primerke batika iz krajev Solo, Jog- gjakarta in Pakalongan ter javanski kriso Leta 1968 sta dr, Jože in Marija Vilfan darovala indonezijsko lutko - wajang golek. Leta 1976 je J. Ahmad Kemal Idris, ambasador Indonezije, prinesel v mu- zej dva primerka glasbila anklung, maketo hiše Toradja in manjšo vitrino s podobama Rame in Site, ki plešeta. V letih od 1979 do 1981 je indonezijska ambasada iz Beograda poslala mu- zeju še dve večji moderni leseni skulpturi, ki predstavljata moža s pete- linom in starca, šest marionetnih lutk - wajang golek, dva primerka moder- nega oblikovanja batika, pet miniaturnih lutk - wajang golek in dvanajst senčnih lutk. - 151 - OTOČJA V TIHEM OCEANU Etnološke zbirke s tega dela sveta so večinoma prišle v naš muzej po drugi svetovni vojni. Med njimi jih je le nekaj, ki izvirajo iz začetka 20. stoletja. Leta 1901 je Walter List iz Leipziga daroval muzeju zapestnico iz biserne matice z Nove Gvineje. Etnološko gradivo, ki so ga odstopili Federalni zbirni center. Mestni mu- zej iz Ljubljane in Mestni Ferkov muzej iz Ptuja v letih od 1947 do 1949, zajema razne otoške kulture. Teh predmetov je približno sto. Muzej je pre- jel zbirke popolnoma neurejene, nekatere predmete pa poškodovane, zato jih je doslej le hranil. Ko bo opra'vdjena osnovna analiza tega gradiva, bo- mo vedeli več tudi o zbiralcih, predvsem koliko predmetov je pripadalo baronu Codelliju. Leta 1957 je muzej odkupil zbirko Herberta del Cotta, ki jo je hranila nje- gova sestra Hermina Pavlovič. Herbert del Cott je bil v službi pri družbi "British Phosphate Company" na otoku Nauru leta 1910. Potoval je po raz- nih otokih in zbiral, kar so domačini uporabljali v vsakdanjem življenju. Bil je na Novi Gvineji, na Karolinških, Gilbertovih, Salomonovih, Britan- skih in Admiralskih otokih. Živel je tudi v Avstraliji. Predmeti, ki jih je okrog sto, obsegajo loke in puščice, kopja, rezljane lesene okraske za ples, oblačila, nakit, rogoznice, blago tapa, bumerange iz Avstralije in druge predmete, narejene iz rastlinskih vlaken. Vsi predmeti so izredno dragoceni, izvirni in bogato rezljani. Znano je tu- di , kdaj so bili ti predmeti zbrani. Zbirke s posameznih otočij, ki so v muzeju, so že precej številne. Leta 1941 je Naglasova iz Ljubljane darovala muzeju zbirko z otočja Viti (Fidži). Leta 1927 je te predmete kupil njen mož Naglas od kapitana, ki je bil brez- poseln in je potreboval denar. Ta kapitan se je miidil na otokih med Melane- zijo in Polinezijo leta 1906 in 19071. Vseh predmetov je 60 in sicer so to - 152 - loki in puščice, ščiti, vesla, deli tkalnih priprav, rogoznice, pleteni iz- delki , velik bivolov rog, oblačila in okras, glasbilo, rezljan lesen ptič, model barke in drugi predmeti. Iz območja Havajev sta dva starejša predmeta, ki ju je prinesel Kliner in | sta vpisana v inventarni knjigi NM-a leta 1894. Želvovinasto orožje je z otokov Sandwich, pas pa kaže edino oblačilo domačinov z otokov Sikayana. Leta 1972 je daroval muzeju A. Šerbinek iz Sidneya v Avstraliji, štiri več- je lesene skulpture z vzhodne Nove Gvineje. Primerki oblikovanih skulp- I tur so izvirni in kakovostni. V letih 1973 in 1974 je muzej prejel več pošiljk načrtno zbranega etnološ- kega gradiva, ki je bilo zbrano pri Papuancih na Novi Gvineji. Predmete je poslal nemški etnolog Wilhelm Ströder, ki je raziskoval in preučeval živ- ljenje otočanov. Predmeti so izvirni in dragoceni, saj imajo vso potrebno i osnovno dokumentacijo. Poslanih predmetov je 76. Ti so: dve glinasti poso- di, več kamnitih sekir, med njimi tudi ceremonialni primerek, kuhinjsko orodje in priprave iz raznega materiala npr. iz kosti in kokosove lupine, leseni in kamniti tolkači, oblačila, okraski in nakit, religiozni predmeti, boben, pleteni predmeti iz rastlinskih vlaken, posode, puščice, vrečica so- li iz rastlinskega pepela in drugo. ~ 153 - SEVERNA AMERIKA Najstarejša muzejska zbirka severnoameriških Indijancev Očipve in Otava iz prve polovice 19. stoletja je navedena že na začetku sestavka. Drugi dve zbirki, ki sta v muzeju, sta številčno precej skromni in mlajši. Med starejše muzejsko gradivo štejemo predmete, ki jih je kanonik I. Suš- nik iz Ljubljane podaril muzeju leta 1922. Arheološki primerki kamnitega orodja obsegajo štirinajst kamnitih konic puščic in obdelano kamnito orod- je, verjetno kladivo iz temno zelenega kamna. Poleg teh primerkov je še osem operjenih puščic s ptičjimi peresi in z železnimi konicami in dva le- sena loka s tetivo iz črev. Predmeti so le shranjeni v muzeju, zato so o njih podatki skromni. Značilnosti, ki jih kažejo zbrani primerki, so pripi- sane prerijskim Indijancem. Leta 1962 je muzej kupil par indijanskih krpelj, v muzej pa jih je prinesel Pavel Kunaver iz Ljubljane. Leta 1964 je muzej odkupil dvanajst indijanskih predmetov, ki pripadajo In- dijancem Sioux. To so usnjena oblačila, bogato okrašena z raznobarvnimi biseri. Med njimi je tudi pregrinjalo za konja. Vsi izdelki so bili narejeni v novejšem času. Predmeti so bili last Ivana Švegla, po njegovi smrti jih je Sancinova z Ble- da prodala muzeju. Leta 1970 je izseljenec Andrej Štritof iz Kanade podaril manjšo zbirko pred- metov, ki so pripadali Indijancem v Hamiltonovem rezervatu. Zbirka obse- ga tobačno pipo-kalumet, perjanico-naglavni okras z orlovimi peresi, us- njen jopič brez rokavov, hlače z resami, par čevljev, okraske, ogrlici iz biserov, črno lasuljo s kitami in trinajst kamnitih puščic. Oblačila so bila narejena v novejšem času. - 154 - SREDN JA A MEHIKA Mehika Leta 1978 sta Vera in Ignac Golob podarila muzeju etnološko zbirko, ki sta jo zbrala v Mehiki. V letih od 1974 do 1977 je bil Ignac Golob ambasador v tej deželi. V zbirki je nekaj primerkov, narejenih po izvirniku, ki ponazarjajo staro klasično mehiško umetnost. Ti so: glava princa, trije reliefi iz kulture Ma- jev v Palenqueju in skulptura, ki predstavlja božanstvo ljubezni v kulturi Totonakov. Predmeti današnje mehiške ljudske umetnosti pa kažejo karnevalske maske, keramične izdelke, posodo iz kokosove lupine, poslikan pladenj, ročno tka- no ogrinjalo in šah z lesenimi figurami, ki jih je naredil domačin v Guana- jatu. Zbirka šteje 85 predmetov in je v muzeju razstavljena, vendar jo bo potreb- no natančneje preučiti, da jo bo mogoče tudi objektivno ovrednotiti. JUŽNA AMERIKA Muzejski predmeti s te celine zajemajo le posamezne predmete in manjše zbirke. Leta 1934 je dr. Ivan Švegel daroval muzeju čanco - mumificirano glavo In- dijanke plemena Jivaro. Švegel je bil poslanik v Buenos Airesu od leta 1931 - 17 do 1933. Skerlj omenja v svoji razpravi, da je dobil čanco v Santiagu de Chile in da mu jo je podaril muzejski direktor. Taka oblika mumificirane glave je edini primerek v muzejskih zbirkah v Jugoslaviji. Razprava: Čanca v zbirkah ljubljanskega Etnografskega muzeja, SE. - 155 - Leta 1961 je Angel Hrovatin, predsednik slovenskega društva "Zarja" v Buenos Airesu, obiskal domovino in ob tej priložnosti prinesel s seboj ne- kaj indijanskih predmetov. Ko se je posvetoval z Izseljensko matico v Lju- bljani, je predmete daroval muzeju. Prineseni primerki so dragoceni in iz- virni, kažejo pa kulturo Indijancev Diaguitas in Huarpes, ki jih dejansko ni več na območju Andov. Predmetov je 25, ponazarjajo pa fragmente tkanja, keramičnih posod, kamnite konice puščic, železno iglo in kamnito sekiro. Leta 1968 je muzej kupil par indijanskih sandal z rdečimi cofi, ki so iz Caracasa v Venezueli; prinesla jih je M. Muršič-Gajšek iz Celja. Leta 1976 je Bronka Brzin iz Ljubljane darovala muzeju lutko, pleteno z raz- nobarvno volno, tkano torbico za shranjevanje listov koke, vzorčasto tkan pas in majhno tkano torbico. Predmete je poslala hčerka Senja Brzin iz Bo- livije. Leta 1982 je Predsedstvo Jugoslavije izročilo našemu muzeju pet zlatnikov vdelanih v srebro. Na novcih so oblikovani stari zlati indijanski motivi in sicer glava palice v obliki orlove glave, pinceta, stilizirana človeška figu- ra, uhan z obrazom in jagodami koke in figura poglavarja. Predmeti so dar gen. direktorja banke Rafaela Gama Duijano iz Bogote v Kolumbiji. Druga zbirka zlatnikov, prav tako pet primerkov, kaže na novcih podobo maske Inza, vladarjevo glavo, človeško figuro, okras za prsi in obesek z likom jaguarja. Predmeti so dar Turbay Ayala, predsednika Kolumbije. Farörski otoki Leta 1967 je muzej kupil nekaj izvirnih in značilnih predmetov, ki jih še danes uporabljajo otoški prebivalci. Taka priprava je na primer kopje za lov na kite, lopata z železnim rezilom, edino orodje za obdelovanje polja in izdelek farörskih kovačev, lesena posoda za prenašanje tovorov s tra- kom na čelu, šah z 29 ovčjimi koščicami, dva para ženskih čevljev iz ovčje - 156 - kože, tri otroške igrače, narejene iz lesa in iz kosti govejih vretenc, kos tkanine, tkane na domačih statvah. Vse predmete je zbrala Pavla Štrukelj, ko je potovala po teh otokih leta 18 1962 (glej razpravo o otoškem poljedelskem orodju). Leta 1971 pa je prinesla z Norveške še laponske čevlje iz jelenove kože. Etnološka zbirka romskih skupin v Sloveniji Leta 1965 je muzej kupil prvo violino romske bande (godbe) pri Romih v Prekmurju. Leta 1974 pa je muzej kupil več predmetov, ki so bili zbrani pri Romih v Prekmurju, na Gorenjskem in na Dolenjskem. Predmeti so: karte za vede- ževanje, cimbale, bas, romski brus (potreben je popravila), dve pleteni košari iz vrbovih šib, majhno kovaško nakovalo, trinfus, srpico, kosir, metlo iz češminovih vej, dva šopka umetnih rož in okrasno zvezdo - to so izdelki romskih žensk. Predmete je zbrala Pavla Štrukelj. Pregled neevropskih zbirk v muzeju Goričane končujemo z naslednjim. Zbrano gradivo v muzeju Goričane dejansko zajema kulture z vseh celin neevropskega sveta. Obsežne zbirke so razmeroma načrtno zbrane, manj- še pa vsebujejo značilnosti posameznih dejavnosti določene etnične skupno- sti ali večjih narodov. Tovrstno gradivo je potrebno še dalje popolnjevati. Muzej Goričane šteje danes več kakor 9.500 predmetov. Natančno število predmetov bomo lahko navedli šele takrat, ko bomo razrešili zgodovinsko gradivo, ki je bilo v muzeju le shranjeno, ni bilo pa urejeno in tudi ne na- črtno pregledano. Posebno bo potrebno urediti, kje so še nekateri predmeti, ki so bili dodeljeni Etnografskemu muzeju, vpisani so v naših muzejskih knjigah, shranjeni pa v Narodnem muzeju. - 157 - Viri in opombe Illyrisches Blatt, 1837: Verzeichniss der für das Landes-Museum ein- gegangenen Beiträge, Laibach. 2) ^ Dežman Karel, 1888: Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach, Laibach. 3) ^ Štrukelj Pavla, 1974: Etnološka zbirka severnoameriških Indijancev Ojibwa iz 19. stoletja v SEM, SE XXV-XXVI, 1972-73. 4) Laibacher Zeitung, 1851, Laibach. a-Štrukelj Pavla, 1967: Afriška zbirka vzhodnosudanskih plemen Bari in Čir v SEM (SE, XX). Orel Boris, 1954: O etnografskih zbirkah iz Afrike, Amerike in Azije v Etnografskem muzeju v Ljubljani, Ljubljana, SE VI-VII, 1953-54. 6) ^ Štrukelj Pavla, 1977: Pregled etnoloških zbirk iz Afrike, Azije, Ame- rike, Oceanije in iz drugih dežel ter njihovo preučevanje v Jugoslaviji, Orientalistikast. 1, 1977. 7) Uradni akti, 1843; Stanovski arhiv, DAS, Ljubljana. 8) Predmeti, ki jih je daroval konzul Laurin muzeju, so del zbirke črnskih plemen ob Zgornjem Nilu. Vpisani so s Knobleharjevimi v prvi knjigi NM-ja. 9) Illyrisches Blatt, 1844: Verzeichniss der eingegangenen Museal-Ge- schenke, Laibach. ¦^^^Illyrisches Blatt, 1847: Verzeichniss der im Jahre 1846 dem Museum in Laibach verehrten Geschenke, Laibach. ^Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, 1895: Letno poročilo od 28. dec. 1894 - 16. febr. 1895 - C. Deželni muzej. 12) Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, 1890: Letno poročilo; VI. Kulturno-historična zbirka. 13) Illyrisches Blatt - Priloga, 1836: Verzeichniss der für das Landes-Mu- seum eingegangenen Beiträge. Leta 1962 je zbirko še oskrboval Narodni muzej v Ljubljani. Z dopisom NM z dne 19.1.1963, št. 97/63 pa je to kitajsko zbirko v celoti prevzel Slovenski etnografski muzej. 14) - 158 - ^Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 91: Muzej neevropskih kultar: Kultura in umetnost stare in nove Kitajske, Ljubljana, 1979. Štrukelj Pavla, 1966: Kitajski dvorni moški kaftan, SE XVIII-XIX, 1965-66. 16) Bebler Vera in dr. Aleš, 1964: Ljudska umetnost Indonezije. ^^^Škerlj Božo, 1954: Čanca v zbirkah ljubljanskega Etnografskega muzeja. SE VI-VII, 1953-54. Štrukelj Pavla, 1964: Poljedelsko orodje in priprave na Farörskih oto- kih, SE xvi-xvn.